PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. St. 57 (5740)
TRST, sobota 7. marca 1964
VČERAJ JE BILA NA VRSTI CISL, DANES PA CGIL
Predsednik vlade začel razgovore s predstavniki delavskih sindikatov
CISL bo podprla vlado, če bo uskladila ukrepe proti konjunkturi z gospodarskim načrtovanjem; če bo odklonila blokiranje mezd in če ne bo povzročila s svojimi ukrepi odpustov delavcev - Amendola odgovarja LaMalfi
RIM, 6. — V okviru posvetovanj med vlado in predstavniki sindikatov in delodajalcev v zvezi s sedanjo neugodno gospodarsko konjunkturo, je predsednik vlade Moro, ob navzočnosti podpredsednika vlade Nennija, imel danes prvi razgovor s predstavniki sindikalne organizacije CISL, sestanek s predstavniki sindikalne organizacije UIL pa je bil preložen na ponedeljek, ker so ti predstavniki še zaposleni z delom po kongresu svoje organizacije. Jutri 1» Moro sprejel predstavnike CGIL.
Po razgovoru s predsednikom
glavni tajnik CISL Starti izia^1 novinarjem, da se je delegacija obvezala dostaviti predsedniku vlade v pismeni obliki bistvene postavke tega, kar je predsedniku vlade obrazložila med razgovorom. Med tem razgovorom je delegacija CISL potrdila, da si je v svesti zapletenosti položaja in odgovornosti, ki padajo s tem v zvezi tudi na delavske sindikate; da je pripravljena voditi «resno mezdno politiko«, ki naj upošteva tempo splošne proizvodnosti 'sistema in raznih proizvodnih sektorjev; da je pripravljena sporočiti _svojo
kratkoročno orientacijo glede mezd; v prepričanju, da je v sedanji konjunkturi temeljno vprašanje dosega boljšega ravnotežja med povpraševanjem in ponudbo ter s tem med potrošnjo in investicijami, je ponovno predložila tezo o 'pogodbenem varčevanju', ki je po njenem mnenju v stanju hkrati ' racionalno omejiti potrošnjo in ustvariti nove investicije; ponovno je predlagala medkonfe-deralen okviren sporazum
Kot protiuslugo za tako svoje zadržanje pa ČISL zahteva da vla-| šanja krajevnega značaja;
ukrepe konjunkturnega značaja z onimi programskega značaja, da bi predstavljali različne plati iste politike razvoja; da se zoperstavi vsakršnemu morebitnemu namenu, da se blokira raven mezd; da naj se najskrbneje ogne možnosti, da bi ukrepi proti konjunkturi, ki jih je že sprejela in oni, ki jih namerava še sprejeti, mogli imeti pretirane učinke, zlasti kar zadeva raven zaposlenosti. Kar zadeva to zadnje vprašanje, je delegacija prikazala zlasti kočljivost stanja v gradbeništvu, kjer bi morebitna recesija utegnila imeti resne posledice, predvsem v večjih središčih, kot n. pr. v Rimu, Neaplju, Milanu itd. Na koncu je delegacija izrazila željo, da bi se taki razgovori nadaljevali in da bi se vlada zanimala za mnenje sindikalnih organizacij glede bližnjih vladnih ukrepov gospodarskega značaja.
V poslanski zbornici in senatu so bila na dnevnem redu le vpra-
večje-
da:-da vskladiti na najboljši način I ga pomena je le interpelacija se-
■lllllllllllllllIlliliiiiiiiMi um mi iH|||||!l|||||u*||||||»ii|||||||||||||||||llll|IIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIHmiMIII»liniIIIIIIIII»llllllllllllllllllllIIIIII!MI,llllllll,IIIMIII
Grški kralj Pavel je včeraj umrl Novi kralj Konstantin je prisegel
Sožalje Segnija, Mora, Saragata in drugih osebnosti
ATENE, 6. — Grški kralj Pavel je danes ob 15.12 umrl. Prestolonaslednik Konstantin, ki ima 23 let in je regent, odkar je pokojni kralj odšel v bolnišnico, je avtomatično postal grški kralj. Ob 18.15 je prisegel v kraljevi palači v Atenah ter prevzel ime Konstantin II.	--------------
Kraljevo smrt je ugotovil nje-
gov zdravnik, uradni spis o smrti pa je sestavil pravosodni minister. Kot priči sta bila predsednik vlade Papandreu in predsednik kasacijskega sodišča Ma-vromihalis.
Takoj ko so sporočili kraljevo smrt, so začeli v vseh atenskih cerkvah zvoniti zvonovi, na gričih oko. li Aten pa so začeli streljati topovske salve. V vsej državi so določili trimesečno žalovanje, na dvoru pa bo žalovanje trajalo šest mesecev.
Kakor rečeno, je novi kralj Konstantin prisegel nekaj po 18. uri v kraljevi palači. Ponovno bo javno Prisegel pred parlamentom na izredni seji, ki jo bodo sklicali najpozneje v dveh mesecih. Hči pokojnega kralja Pavla Irena je postala prestolonaslednica za primer, da Konstantin ne bi imel otrok. Kakor določa grška ustava, je novi kralj prisegel pred ministri, pred člani svetega sinoda in pred poslanci.
Takoj po prisegi je novi kralj Konstantin imel govor, v katerem Je izjavil, da bo sledil zgledu svojega očeta. Kmalu zatem je atenski radio oddajal poslanico predsednika vlade, v kateri je Papandreu govoril o pokojnem kralju In želel
novemu kralju uspešno vladanje.
Pogreb kralja bo v sredo. V nedeljo bodo kraljevo truplo pripeljali v pravoslavno katedralo v Atenah in tu bo truplo ostalo tri dni na mrtvaškem odru. Kralj Pavel je sam izbral kraj, kjer naj ga pokopljejo, v parku kraljeve rezidence v Tatoi Na kraju, kjer bo njegov grob, je kupček 63 kamenčkov: eden za vsako leto njegovega življenja. Zadnji kamenček je kralj Pavel položil 14. decembra lani,’ ko je imel 63 let.
Kralj Pavel je stopil na grški pre. stol 2. aprila 1947. Bil je tretji sin kralja Konstantina in kraljice Zofije. Rodil se je, 14. decembra 1901 v Atenah. Ko je končal srednjo šolo, se je vpisal na pomorsko šolo, ki jo je obiskoval do svojega 21. leta. Leta 1922, ko je v Grčiji prišlo do hudih notranjih političnih bojev zaradi vojaških neuspehov v Anatoliji, je morala kraljeva družina zapustiti Grčijo. V tujini je Pavel, ki je bil prestolonaslednik, delal kot specializiran delavec pod psevdonimom Beck v tovarni letal in avtomobilov v Angliji. Leta 1930 je kot član moštva manjše ladje prišel tajno v Grčijo, kjer je ostal poldrugi mesec. Leta 1935, ko so v Grčiji obnovili kraljevino, se je Pavel vrnil v Grčijo s svojim bratom
Po dolgi agoniji je včeraj umrl grški kralj Pavel, nasledil pa ga je 23-letni regent Konstantin. Tudi v Italiji bodo danes na vseh javnih poslopjih razobešene žalne zastave.
V	Beogradu so bili med uradnim obiskom alžirskega predsednika Ben Bele dvojni razgovori: med Titom in Ben Belo ter med delegacijama alžirske FLN in Zveze komunistov Jugoslavije. Med Prvimi so obravnavali zlasti vprašanje sklicanja druge konference nevezanih držav, med drugim pa delovanje ZKJ, SZ 1)1.J, sindikatov in drugih množičnih organizacij, Predvsem pa vprašanje delavskega samoupravljanja.
V	mednarodni politiki so bili tudi včeraj v ospredju dogodki na Cipru, somalsko-etiopski meji in v Južnem Vietnamu, t. j. v tistih krajih, kjer še vedno trajajo vojaški spopadi.
Na Cipru je prišlo predvčerajšnjim in včeraj do novih spopadov nied Grki in Turki, in zgodilo se Je prvič, da so streljali tudi angleški vojaki, da bi zaščitili sku-Pjno grških otrok. Ciprska vlada Je včeraj privolila v ustanovitev sjie miru Združenih narodov v skladu z resolucijo Varnostnega sveta. C Tant pa je v smislu te resolucije imenoval nekega indijskega generala za poveljnika sile miru, za njegovega namestnika pa Angleškega generala, ki poveljuje Angleškim četam na otoku. Maka-rios je povedal, da ne misli sprosti vprašanja suverenosti angleških oporišč na Cipru in da bo vlada ukazala izpustiti ciprske Turke, ki so Jih Grki zadržali kot talce. Predvsem pa je poudaril, da j« do spora med Turki in Grki prišlo zaradi tujega vmešavanja, sicer bi oboji živeli v medsebojnem miru kot v preteklosti.
Tudi na etiopsko-somalski meji je prišlo do novih bojev, ki so jih začeli Somalci s streljanjem na etiopsko postojanko; vendar so boji včeraj zjutraj že preneha-
li.	V Adis Abebi je pomočnik zunanjega ministra SZ Jakob Malik, ki je baje ponudil dobre usluge za ureditev spora med Etiopijo in Somalijo.
Po ameriškem mnenju se je v Južnem Vietnamu stanje tako zelo poslabšalo, da Je včeraj odpotoval, tja tajnik za obrambo Me Namara. Dean Rusk pa je izjavil, da bodo ZDA pomagale Južnemu Vietnamu, «dokler se bo Severni Vietnam vmešaval v Južnega«. Kot je znano, je skoraj polovica Južnega Vietnama pod nadzorstvom Vietkonga, kateremu baje pomaga Severni Vietnam. Rusk je dodal, da mu ni nič znanega o podrobnem predlogu francoske vlade giede nevtralizacije jugovzhodne Azije. V zvezi s francoskim priznanjem Kitajske pa je rekel, da gre za to, ali je kitajska vlada mnenja, da je francosko priznanje neke vrste nagrada, ki jo je dobila zaradi svojega napadalnega stališča do sosedov.
Rusk je govoril tudi o razoro-žitvenl konferenci v Ženevi ter dejal, da bi tudi ZDA — kot Gromi-ko — imele razloge, da se Čutijo zadovoljne, vendar pa je spodbudno dejstvo, da velike države ne pospešujejo oboroževalne tekme in ne skušajo širiti jedrskega orožja. Pohvalil je Španijo, ker je zmanjšala trgovino s Kubo, za katero je rekel, da se ni moč pogajati z njo glede dveh stvari:' «tesnih vojaških in političnih odnosov z Moskvo in glede vmešavanja Kube v notranje zadeve drugih ameriških držav.«
Sovjetska delegacija s Podgor-nlm na čelu je po obisku v Franciji odpotovala v Moskvo z »upanjem, da se bodo odnosi med obema državama razvijali tudi na političnem sektorju«, kot je izjavil Podgorni ;iz te izjave bi se moglo sklepati, da se francosko-sovjetski odnosi ne bodo tako kmalu izboljšali, kot je svetovni tisk pred dnevi napovedoval.
kraljem Jurijem II. kot prestolonaslednik. Povišan je bil v polkovnika in za pomorskega kapitana, ter je stopil zopet v aktivno službo k mornarici. Leta 1938 se je poročil s Frideriko, ki je vnukinja bivšega nemškega cesarja Wiljema.
Ko je oktobra 1940 Italija napadla Grčijo, je Pavel služil v glavnem štabu vojske in je obiskal tudi grško-albansko fronto. V začetku aprila 1941, pred kapitulacijo Grčije. je skupno s svojim bratom kraljem odšel na Kreto. Sodeloval je pri zadnjih bojih v gorovju Krete, in ko je sovražnik zavzel skoraj ves otok, je s svojo družino odpotoval v Egipt. Leta 1943 je. Pavel zaprosil zavezniški glavni štab, naj mu dovoli, da bi- izvršil tajno poslaništvo v Grčiji, da koordinira razna grška odporniška gibanja proti nacizmu Tedanji angleški zunanji minister Eden je načrt odobril. Ko je bilo vse pripravljeno, pa so zavezniki nenadoma opustili načrt. Zatem se je Pavel boril z grškimi enotami ob strani zavezniških sil proti Rommelu v Severni Afriki. Leta 1946, ko so v Grčiji s plebiscitom izbrali monarhijo, je bila v Grčiji še državljanska vojna. Prvega aprila 1947, ko je kralj Jurij II. umrl, je Pavel postal novi grški kralj.
Novi kralj Konstantin XIII. je vnet športnik, zlasti pa ga veseli jadralni šport. Zastopal je Grčijo na XVII. olimpijadi v Rimu, kjer je skupno z drugimi člani moštva priboril Grčiji zlato kolajno pri jadralnem tekmovanju. Konstantin je predsednik številnih socialnih in športnih organizacij. Je tudi predsednik grškega olimpijskega odbora in član mednarodnega olimpijskega odbora ter načelnik skavtov v Grčiji.
Predsednik italijanske republike Segni je poslal novemu grškemu kralju Konstantinu sožalno brzojavko. Predsednik vlade Moro je spo-ročil sožalje predsedniku grške vlade, zunanji minister Saragat je poslal sožalno brzojavko grškemu zunanjemu ministru, predsednik senata Merzagora in predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci pa sta poslala sožalni brzojavki predsedniku grške poslanske zbornice.
Italijanska vlada je odredila, naj se jutri razobesijo na vseh javnih poslopjih žalne zastave, in prav tako tudi na dan pogreba. Jutri zjutraj bo v veži grškega poslaništva v Rimu register, v katerega se bodo lahko vpisali tisti, ki želijo Izraziti sožalje.
natorja Brambille (KPI) in vprašanji senatorja Rode (PS1UP) jn Perne (KPI), ki so kritizirali vladne ukrepe v zvezi s prisilno likvidacijo finančne družbe SFI v Milanu, ki da so koristili špekulantom, namesto da bi zaščitili prizadete varčevalce.
Na kritike je odgovoril minister Colombo in obširno pojasnil celotno zadevo. Predvsem je poudaril, da gre v tem primeru za finančno družbo, ki je protizakonito sprejemala hranilne vloge tudi izven kroga svojih družabnikov, ne da bi imela za to ustrezno pooblastilo nadzornega organa (državne banke) Državna banka je posegla vmes, ko je posredno izvedela za to protizakonito dejavnost; takrat pa je bilo že prepozno, ker so izgube družbe daleč presegale njeno glavnico, kakor so ugotovili izredni komisarji, ki jih je imenovala državna banka po ustreznem pooblastilu zakladnega ministrstva. Izredni komisarji so predlagali državni banki takojšnjo u-vedbo prisilne likvidacije SFI in na predlog državne banke je zakladno ministrstvo izdalo ustrezen odlok. Kakor .ie razvidno iz blagajniške knjige, so hranilne vloge SFI znašale 31. decembra lani 14 milijard, 448 milijonov 380.000 lir.
Izredni komisarji so ustavili izplačevanje pasivnih obveznosti, da bi tako zaščitili upnike družbe, državna banka pa je družbo prijavila sodišču, da bi sprejelo ustrezne upravne ukrepe.
Spričo okoliščine, da je državna banka pooblaščena za nadzorstvo le nad kreditnimi zavodi, je vlada že odobrila zakonski osnutek, ki ga bodo v kratkem predložili parlamentu, da bi omejili škodljive posledice, ki izhajajo iz dejstva, da zbirajo hranline vloge tudi fi. nančne družbe, ki nimajo pravice do takih poslov.
V tedenski reviji KPI »Rina-scita«, pod naslovom »Odgovor La Malfi« Amendola polemizira z La Malfo in pripominja, da »zatrjevati, kakor to dela La Malfa, da obstaja istovetnost med neko ng; določeno politiko dohodkov jn nej) kim nedoločenim načrtovanjem (da, videti v politiki dohodkov celo pogoj za načrtovanje), pomeni postaviti voz pred vprego. V resnici ima vsaka politika načrtovanja svojo politiko dohodkov, to da problem v tem: kakšna vrsta načrtovanja ustreza zahtevam demokratičnega gospodarskega in političnega razvoja in kakšna vrsta pa služi danes zataknjenemu procesu monopolistične ekspanzije«. Amendola pravi dalje, da bi se delavski razred, s tem da ima zaupanje v La Malfo in levi center,
♦ moral odpovedati edinemu instrumentu obrambe, namreč organizirani borbi, mezdnemu pritisku, v zameno za domnevno znižanje dividend«. Vprašanje je političnega značaja, pravi Amendola; gre zft borbo da se izsili politika demokratičnega načrtovanja, ki naj se ostvari z radikalnimi reformami političnih in gospodarskih struktur, da bi spremenili proces monopolistične akumulacije.
Kar zadeva zatrjevanje, da sedanja vlada levega centra nima veljavne alternative in da bi šli v desno, če bi padla Morova vlada, Amendola pripominja, da je to »alibi za vse umike in kapitulacije; aval politike, ki je smotre desnice sprejela .za svoje«. A-mendola zaključuje, da so zato komunisti izjavili, da je »splošna korist dežele, da se zamenja vlada, ki s svojo šibkostjo pripravlja pot reakcionarnim pustllovšči-nam«.
PSIUP zahteva
VČERAJ V BEOGRADU
parlamentarno preiskavo |	# j_#	_ -
, **+ «... Razgovori Tito-Ben Bela
Posebno pozornost sta posvetila sklicanju II. konference nevezanih držav - Razgovori med delegacijama FLN Alžirije in ZKJ - Obisk v tovarni motorjev in kosilo pri Stamboliču
za atomsko energijo
RIM, 6. — Tajnik parlamentarne skupine PSIUP, poslanec Pigni je poslal predsedniku komisije za industrijo in trgovino v poslaniki zbornici. socialistu Albertiniju pismo, s katerim zahteva diskusijo o zadevi Ippolita.
»Nedavna aretacija prof. Ippolita, je med drugim rečeno v pismu, in objava obtožnice sta dokazali potrebo in nujnost temelj’-te preiskave o upravljanju Odbora za atomsko energijo ter o u-pravni in politični odgovornosti, ki je s tem povezana.«
Na koncu zahteva poslanec Pigni, naj se postavi na dnevni red prihodnje seje komisije predlog zakona za parlamentarno preiskavo o odboru za atomsko energijo in o znanstvenem raziskovanju.
Zagovornika prof. Ippolita sta danes dobila dovoljenje za razgovor s svojim varovancem. Razgovor sta imela v zaporu Regina Coeli. Takoj zatem pa sta odšla v sodno palačo, kjer sta vložila na kasacijskem sodišču rekurz proti aretaciji Ippolita, v katerem poudarjata, da se je s tem prekršil zakon.
Kakor zatrjujejo agencije ip časopisi, je Ippolito svojima zagovornikoma sporočil, da je preiskovalnemu sodniku ponovil to, kar je izjavil med dolgim zasliševanjem ves čas sodne preiskave.
Kakor poroča ANSA, je državna advokatura sklenila prijaviti se kot civilna stranka v imenu ministrstva za industrijo in trgovino in Odbora za atomsko energijo proti Ippolitu in morebitnim drugim osebam, ki bodo eventualno obtožene s tem v zvezi.
ADIS ABEBA, 6. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Jakob Maliik, ki je na obis'.cu v Adis Abebi, je imel včeraj opoldne dolg razgovor s predsednikom etiopske vlade. Zatrjuje se, da gre za razgovore o odnosih med Sovjetsko zvezo in Somalijo ter o napovedanem obisku etiopskega cesarja v Mostovi. Zdi se tudi, da je sovjetska vlada ponudila svoje dobre usluge za rešitev spora med Etiopijo in Somalijo.
-- , .
Predsednik Tito pozdravlja alžirskega predsednika Ben Belo ob njegovem prihodu na letališče v Surčinu
..............................................................................................................................nul
PO RESOLUCIJI 0 CIPRU
U Tant imenoval poveljnika sile miru Združenih narodov
Poveljnik bo dosedanji opazovalec OZN, indijski general Giani * Novi incidenti na Cipru - Izjave Makariosa
NEW YORK, 6. — Ciprski zunanji minister Kiprianu je 4. t.m. poslal tajniku OZN U Tantu pismo, s katerim sporoča, <ia ciprska vlada sprejema ustanovitev sile miru Združenih narodov na Cipru v skladu z resolucijo Varnostnega sveta. Švedska vlada je uradno javila,
da je načelno pripravljena dati na razpolago vojake za silo miru na Cipru, toda to v primeru, da Švedska ne bo edina nevtralna država, ki bo dala na razpolago svoje vojake. Irska vlada je sklenila odložiti odločitev v pričakovanju nadaljnjih pojasnil od U Tanta. V Oslu pa pravijo, da je norveška vlada pripravljena finančno prispevati za, mednarodno silo na Cipru.
U Tant je imenoval danes indijskega generala Gianija za poveljnika sile miru na Cipru. Njegov namestnik bo angleški general Carver, ki poveljuje angleškim četam na otoku.
Ciprski predsednik Makarios je izjavil, da ciprska vlada ne misli sprožiti vprašanja suverenosti angleških oporišč na Cipru. V zvezi s sedanjo krizo je izjavil, da je do spora prišlo zaradi tujega vmešavanja. Ce ne bi bilo tega vmešavanja, bi Grki in Turki živeli v miru, kakor v preteklosti. Dodal je: «Sprejel bom povratek k stanju, kakršno je bilo na otoku
godki lanskega decembra. Zahtevamo samo, naj se celovitost naše dežele spoštuje.«
Okoli vasi Temblos na severnem delu otoka je prišlo do hudih spopadov med Grki ih Turki.
Grška vlada je odpravila nekatere varnostne ukrepe, ki jih je bila sprejela v zadnjih tednih za primer turškega napada na Ciper.
Ameriški predsednik Johnson je odgovoril na poslanico Hruščova od 7. februarja v zvezi s Ciprom.
V odgovoru pravi Johnson, da temelji poslanica Hruščova na ((.popolnoma zgrešeni ocenitvi položaja na otoku in smotrov, ki jih ZDA imajo, ko so sprejele, da nudijo svojo podporo za izboljšanje tega položaja«. Na koncu dodaja, da se popolnoma strinja z mislijo, ki jo Hruščov izraža v pismu, in dodaja, da je res, da je v interesu vseh, preprečiti poslabšanje položaja v vzhodnem Sredozemlju. «Vsi, zaključuje Johnson, se moramo truditi, da ne podžigamo strasti od zunaj. Lahko vam
BEOGRAD, 6. — V palači zveznega izvršnega sveta so se začeli danes razgovori med jugoslovansko delegacijo pod vodstvom predsednika republike maršala Tita in delegacijo Alžirije, ki jo vodi predsednik Ben Bela. V razgovorih o mednarodnem položaju so posvetili posebno pozornost pobudi za sklicanje nove konference nevezanih držav. Pri tem je prišla do izraza popolna enakost pogledov Jugoslavije in Alžirije.
Izmenjava pogledov, ki je potekala v zelo prisrčnem in prijateljskem ozračju, se bo nadaljevala med bivanjem predsednika Ben Bele na Brionih. Razgovorov so se z alžirske strani udeležili člani spremstva predsednika Ben Bele med njimi državni minister Amar Uzegan, zunanji minister Butefli-ka in minister za turizem Ahmed
RIM, 8. - Minister „ »d«.,* £&* {SrSSUTUKS
moje vlade in iskreno upam, da je to tudi namen vaše vlade.«
Minister Medici o legalni uri
med obema skupnostima pred do- zagotovim, da je to trden namen
Titove sožalne brzojavke ob smrti kralja Pavla
BEOGRAD, 6- — Ob smrti grškega kralja Pavla je predsednik republike maršal Tito poslal kralju Konstantinu IX. sožalno brzojavko, v kateri je rečeno, da bodo njegovi sestanki s kraljem Pav. lom ostali v trajnem spominu, po. sebno še, ker so ta srečanja prispevala k zbližan ju obeh narodov, Z drugo brzojavko izraža predsednik kralju Konstantinu II. naj-iskrenejše želje ob njegovem pre-vzemu prestola in prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Grčijo nadalje razvijali v duhu medsebojnega razu. mevanja.
Predsednik Tito je v svojem t-menu in v imenu svoje soproge poslal sožalno brzojavko tudi gr-skl kraljici Frideriki. Sožalne brzojavke sta poslala tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Pe. tar Stambolič predsedniku grške vlade Papandreuju in zunanji minister Koča Popovič grškemu zunanjemu ministru Kostopolosu.
V znak žalosti ob smrti grškega kralja Pavla je predsednik Ben Bela odpovedal nocojšnji sprejem v hotelu ((Metropol«.
niiiiitiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiitmmmiiiitiiiiitmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiitiimmiimiiimiiiiiiiiii
McNAMARA ODPOTOVAL V SAJG0N
Dean Rusk napada Francijo zaradi priznanja Kitajske
Napovedal je nadaljnjo pomoč Južnemu Vietnamu - Pohvala Španiji
WASHINGTON, 6. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da mu ni nič znanega o podrobnem predlogu francoske vlade glede nevtralizacije jugovzhodne Azije. Dodal je, da »dokler se bo Severni Vietnam vmešal v Južni Vietnam«, bodo ZDA še dalje pomagale Južnemu Vietnamu, »da zaščitijo njegovo varnost«.
Rusk je tudi izjavil, da je ameriška vlada zaskrbljena zaradi reakcije, ki jo francosko priznanje LR Kitajske lahko ima v Pekingu. Rusk je trdil, da zadeva »presega dejstvo samega priznanja« in gre za to, da se vidi, »ali ni kitajska vlada mnenja, da je francosko priznanje neke vrste nagrada, ki jo dobila zaradi svojega napadalnega stališča do sosedov«. Priznanje bi razen tega moglo »spodbujati Peking, da nadaljuje to napadalno politiko, in to bi bil resen razvoj za koristi svobodnega sveta«.
O ženevski konferenci je izjavil, da bodo ZDA nadaljevale poskuse, da se najdejo stične točke med sovjetskimi in ameriškimi predlogi. O novem poljskem načrtu za »za-mrznjenje« jedrskega orožja v Srednji Evropi je Rusk izjavil, da vidi v tem načrtu »nekatere
težave«, dodal pa je, da bodo o njem razpravljali na seji sveta NATO in tudi v 2enevi.
O nedavnih Gromikovih obtož-bih proti zahodnim državam je Rusk izjavil, da bi imele tudi ZDA, razloge, da se ne čutijo zadovoljne s potekom dela v Ženevi. Toda to ne pomeni, da se je treba odpovedati naporom. Rusk je pripomnil, da je spodbudno dejstvo, da velike države ne pospešujejo oboroževalne tekme in ne skušajo širiti jedrskega orožja, ki ga imajo.
Glede raztegnitve sovjetsko-ame-riške trgovine je Rusk izjavil, da zadevo v Washingtonu proučujejo. Dodal je, da je zadeva zapletena, ker «ni trdne gospodarske podlage za p'ovečanje trgovine«. ZDA namreč ne kupujejo večine tradicionalnih proizvodov sovjetskega izvoza.
O Panami je Rusk izrazil upanje, da bodo v najkrajšem času obnovljeni diplomatski odnosi med ZDA in Panamo, čeprav ni bil dosežen še noben sporazum med obema državama.
O Španiji je Rusk dejal, da so ZDA ugotovile, da je ta dežela »izvedla primerne ukrepe, ki jih predvideva ameriški zakon, za zmanjšanje trgovine s Kubo. Ameriška vlada je zadovoljna, da Spa-
\
nija sodeluje z državami celine pxi tem vprašanju.«
Na koncu je Rusk izjavil, da so ZDA zelo zadovoljne s sporazumom med Saudovo Arabijo in ZAR o Jemenu in želijo, da* bo sporazum omogočil zadovoljivo rešitev za ohranitev neodvisnosti in svobode Jemena.
Ameriški tajnik za obrambo McNamara je odpotoval davi z letalom v Sajgon, kjer bo pregledal tamkdjšnji vojaški položaj in se razgovarjal z južnovietnamskimi oblastmi o nadaljnji akciji proti osvobodilnemu gibanju.
MOSKVA, 6. — Prvi podpredsednik sovjetsike vlade Kosigin je sprejel davi ameriško delegacijo, ki jo vodi podtajnik v ministrstvu za trgovino Martin. Po razgovorih je Martin izjavil, da se Kosigin ni hotel obvezati glede novih nakupov ameriškega žita, pokazal pa je zanimanje za nakup industrijskih licenc ter za razvoj trgovine med ZDA in Sovjetsko zvezo v obeh smereh. Ameriška delegacija se ie nocoj vrnila v VVashington. V Moskvi se je sporazumela, da bo odslej dovoljen prihod v sovjetska pristanišča tu. di velikim ameriškim ladjam.
jo in trgovino Medici je na vprašanje urednika Anse v zvezi z uvedbo legalne ure izjavil:- «Ze dolgo se proučuje umestnost uvedbe legalne ure, ali kakor bi morali bolje reči poletne ure. Gospodarska korist v možposti, da se med delom izkorišča sončna sv.etloba, ki je poleg drugega bolj zdrava kakor umetna, je tudi o-, čitna. Prihranek električne energije bi ugodno vplival na proizvodne stroške številnih proizvodov. Važni industrijski sektorji, kakor turistični in hotelski, bi imeli precejšnjo korist. Prav tako se ne mere pozabiti, da poletna ura, ki daje eno uro več svetlobe tistim, ki preživijo svoj dan na delu, uresničuje težnjo, po kateri močne stremijo tisti, ki želijo uporabiti prosti čas v urah sončne svetlobe. Izvrstni rezultati, ki so jih dosegli v državah, kjer se legalni urnik v veliki meri prakticira, in doseženi prihranki me navajajo k temu, da predlagam uvedbo legalne ure.«
Podgorni o odnosih med SZ in Francijo
PARIZ, 6. — Sovjetska parlamentarna delegacija, ki je bila na obisku v Franciji na vabilo predsednika narodne skupščine Chabana-Dalmasa, je zapustila danes Pariz. Na letališču je voditelj delegacije Podgorni na razna vprašanja časnikarjev odgovoril: «Ce bi bilo odvisno samo od mene, ali bolje od nas v Sovjetski zvezi, bi mogel z lahkoto napovedovati, kako se bodo razvijali francosko-sovjetski odnosi. Toda, ker je to odvisno tudi od druge strani, t. j od Francozov, mi je težko odgovoriti. Vendar pa upam, da se bodo ti odnosi razvijali na kulturnem in gospodarskem sektorju in mislim tudi na političnem sektorju. Toda to, kar nam hrani prihodnost, je odvisno od tega, kar bosta storili naši vladi. V vsakem primeru sovjetsko ljudstvo zelo želi imeti s francoskim ljudstvom boljše odnose.«
»Ceniti moramo, Je izjavil Podgorni, realistično stališče francoskih voditeljev glede nekaterih mednarodnih vprašanj, kar pomeni v prvi vrsti, v sedanjih zgodovinskih pogojih, priznanje načela miroljubnega sožitja med državami z različnim socialnim sistemom.«
Zatem poudarja Podgorni, da bi sovjetska vlada želela še odločnejše ukrepe v smeri miru, in dodaja: «Na žalost, so na svetu še številna nerešena vprašanja. Vem, da so o aktualnih vprašanjih, kakor so splošna in popolna razorožitev, mi-rolujbna rešitev nemškega vprašanja in nekatera druga vprašanja še nesoglasja med vladami velikih držav, in še posebej med Sovjetsko zvezo in Francijo.*
Kardelj, podpredsednik republike Aleksander Rankovič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in druge osebnosti.
Istočasno so se v CK ZKJ začeli razgovori med študijsko partijsko delegacijo Fronte narodne o-svoboditve Alžirije, ki jo vodi član centralnega vodstva FLN Lašgar Laid, in delegacijp CK Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi član CK Milentije Popovič. Na današnjem sestanku so člani alžirske delegacije pokazali veliko zanimanje za naloge ZKJ, SZDL Jugoslavije in drugih politično družbenih organizacij, za delovanje družbč-no-političnega sistema Jugoslavije, za sistem samoypravljan.ia sin za ostale jugoslovanske izkušnje pri graditvi socializma.
Po uradnih razgovorih, ki trajali nad dve uri, je predsednik alžirske republike s člani svoje delegacije obiskal tovarno motorjev v Rakovici. V razgovoru z zastopniki organov delavskega sd-moupravljanja, sindikatov in Zveze komunistov je Ben Bela dejal, da ni slučajno, da je Jugoslavija prva država v Evropi, ki jo je obiskal, ((Prišli smo v Jugoslavijo, je poudaril Ben Bela, «ker je borba njenih narodov podobna naši borbi in ker je Jugoslavija izbrala pot, ki jo imamo za edino pravilno pot pri graditvi socializma. Jugoslavija je majhna država, je dejal Ben Bela, toda s svojo politiko daje velik prispevek k reševanju svetovnih vprašanj, kar je značilnost velikih narodov.« Ben Bela se je delovnemu kolektivu tovarne zahvalil za hitro dobavo traktorjev in za strokovnjake, ki jih je poslal v Alžirijo takoj po osvoboditvi. Po besedah Ben Bela je Alžirija lani, največ po zaslugi jugoslovanske pomoči dosegla največjo kmetijsko proizvodnjo zadnjih 50 let.
Po ogledu tovarne je predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič priredil v klubu poslancev na Dedinju, kosilo v čast predsedniku Ben Beli, katerega so se udeležili ostali člani alžirske delegacije, z jugoslovanske strani pa visoki državni funkcionarji. Med kosilom sta Stambolič in Ben Bela izmenjala zdravici, v katerih sta ugotovila, da so osnove jugo-slovansko-alžirskega prijateljstva zelo globoke, in sta nazdravila trajnemu prijateljstvu med Alžirijo in Jugoslavijo in miru na svetu.
Popoldne je predsednik Alžirije z ostalimi člani delegacije obiskal vojni muzej na Kalemegdanu ter se je posebno zanimal za dokumente, ki se nanašajo na narodnoosvobodilno borbo narodov Jugoslavije. Po ogledu vojaškega muzeja je Ben Bela prispel v palačo mestne skupščine, kjer je bil na slovesni seji proglašen za častnega meščana glavnega mesta Jugoslavije.
B. B.
«Zgodovina srca»
(Odlomek iz knjige Richarda Lewinsohn-Morusa)
Dame omedlevajo
Srce je pomenilo ljudem 18. stoletja dosti več kot je simbol, pa čeprav mu je manjkala nazornost. Postal je organ, ki kaže sto različnih obrazov. Pisatelji so se mujali, da bi kar najbolj razumljivo opisali pojave, ki so jih pripisovali srcu. Njegova poglavitna naloga je bila, sprostiti ljubezenska čustva med moškim in žensko. Na zunaj naj bi dramila ljubezen čutila in seksualna nuja, kot je to razlagal angleški filozof Locke. Tako je pri vseh živih bitjih. Vendar pa je ljubezen nekaj več in v nekem smislu tudi manj kot seksualni gon: ne išče brez izbire drugega spola, marveč določenega moškega, določeno ionsko. Ljubezen je razmerje med dvema človekoma, poosebljenje seksualnega gona — in prav to poosebljenje (individualizacija) izhaja iz srca.
Kako se to dogaja v srcu, ne vemo prav natančno, gotovo pa je, da se začno razpletati v zaljubljencu čustva od trenutka, ko spregovori srce, ko se nagnjenje do drugega spola osredotoči na določčno osebo, ko se iz gole všečnosti porodi ljubezen. Ljubezen je dražljivo stanje, v katerem izgublja zaljubljenec duševno in pogosto tudi telesno ravnotežje, ker je svoje zanimanje preko mere usmeril v neko drugo osebo. Ta motnja v ravnotežju je zelo pogosta, saj se večina ljudi zaljublja po večkrat v življenju, nekateri pa so sploh zmeraj zaljubljeni. Ne moremo torej gledati nanjo kot na anomalijo. Vseeno pa je človekovo stanje v času take motnje patološko.
Tako večidel literatura 18. stoletja ljubezen tudi prikazuje. Zaljubljenci, moški in ženske, se ne obnašajo kot zdravi ljudje. Cez mero so dražljivi, neuravnovešeni, pripravljeni na vsakršne neumnosti. Moški niso le zmožni tvegati življenje za oboževano damo, kakor kaki srednjeveški vitezi, marveč se tudi sicer nagibajo k nasilnosti. Ce jih obože-vanke brž ne uslišijo ali če nalete na poti k cilju na oviro, jih obletavajo misli na samomor in včasih tudi store kaj takega. Zenske niso tako obsedene, zato pa jih naprej obhajajo slabosti. Za zaljubljeno žensko se spodobi, da ob vsaki priložnosti omedli in jo spet prebude v življenje s stekleničko dišavne tekočine. Včasih pa niti to ne pomaga.
V Marivauxovem delu «Vie de Marianne* omedli naslovna junakinja kar za šest ur, ko izve, da so njenega ljubega zaprli; 48 ur je docela onemogla, potem pa jo še pet let obhajajo slabosti. Kmalu po omedlevici dobi hudo vročico in je 15 dni brez moči. Pri tem pa je ljubeznivi Marivaux s svojo rahločutno damo še dosti nežen. Pri bolj robatem Prevo-slu, avtorju dela «Manon Le-scaut», trajajo omedlevice in stanja nemoči dlje.
Zaljubljenost ie torej nevarna zadeva. Tako so menili tudi zdravniki v svojih dolgih, učenih razpravah. Napredni pisci sicer niso več trdila, da izhajajo ljubezenska čustva iz srca, marveč so priznali, da je vir ljubezni tam kot vir drugih čustev: v možganih. Vendar pa hkrati lahko trpi tudi srce ali kak drug organ.
Muke, ki jih povzroča nesrečna ljubezen, 50 medicinsko šteli v področje histerije, o kateri je rekel angleški zdravnik Syden-ham že leta 1682: »Histerija posnema skoraj vse bolezni. Pojavlja se zaradi nereda ali nerednega gibanja življenjskih duhov, ki motijo funkcije organov«. Iz Ga-lenove medicine izvirajoči »življenjski duhovi* so se resda preživeli, zamenjalo jih je »živčevje*, Sydenhamovo trditev pa so še naprej potrjevali. Histerija povzroča pojave, ki so drugače značilni za nude organske bolezni. Vprašanje je le, od kod histerija. Klasična Hipokratova teza, ki smo jo že omenili, češ da je vzrok histerije seksualna stiska, ni bila več docela vzdržna. V nekaterih primerih tudi v tem oziru zelo aktivne ženske podlegajo histeriji. Tudi zgolj duševni dražljaj, ljubezenske bolečine, u-pravičeno ali neupravičeno ljubosumje povzročajo iste histerične bolezenske znake. V večini primerov pa je vzrok erotične narave in prikriva neizpolnjene želje.
Simpatični živčni ■ istem
To medsebojno odvisnost so odkrivali romanopisci in odrski pisci s še večjo vnemo kot zdravniki. Pri tem so pretiravali in predstavljali posamezne, izjemne primere tako, kot da so redni. Njihovi junaki so kar množično propadali zaradi zlomljenih src in neukrotljivih strasti. Priznati pa Je treba, da so precej prispevali tudi k spoznavanju ljubezenske psihologije in fizioloških učinkov. Precejšen del literature se je ukvarjal v 18 stoletju z vprašanji, ki jih danes obdeluje medicina pod zaglavjem psihosomatike.
Vendar pa so naredili fiziologi tudi v tem pogledu korak dalj kot literati. Vedeli so za organe v telesu, ki imajo pri simptomih histerije tudi svoj delež. To so živci, vendar pa živci posebne Vrste. Razpredajo se v notranjih organih in tam povzročajo gibanja, na katera človek ne more vplivati. Neki tak živec so spoznali že v starem veku. Prav čudno so ga krstili za »nervus sympathicus». Drug, posebno važen živec, katerega vlakna segajo v pljuča in v želodec, je odkril že Vesalius. Imenovali so ga »pneumogastricus* ali pa »nervus vagus*, ker je bilo njegovo območje težko določiti. Pozneje so odkrili živce tudi v srcu in nekateri fiziologi so jlutili, da le-ti povzročajo krčenje srca.
Leta 1732 je zajel danski anatom Wins!ow vse do tedaj znane živce te vrste v pojem »simpatičnega živčnega sistema#. Menil je namreč, da ti živci vežejo organe med seboj; kacar zboli eden, potegne za seboj tudi vse druge. Organi namreč med seboj »simpatizirajo#, tako v zdravju kot v bolezni. Fiziološko ni bila ta Win-slowova teorija posebno trdna, zakaj živci simpatičnega sistema podeljujejo prav nekaterim organom, posebno srcu, veliko samostojnost. Vendar pa je ustrezala ta teorija sodbi, da je narava e-notna in da vse naravne sile delujejo skladno. Take trditve so v 18, stoletju ljudje radi slišali m beseda »simpatičen* je bila kot nalašč primerna /a tako vzdušje. V zborniku «Encyc.opčdie» ie pod besedo «Sympatie» v fiziološkem smislu napisana cela hva'nica skladnosti posameznih delov tele-
Pri založbi Mladinska knjiga (Knjižnica Kultura) je izšla izredno zanimiva in privlačno pisana knjiga »Zgodovina srca#, iz katere objavljamo tukajšnji odlomek. Prepričani smo, da bo že teh nekaj strani (knjiga jih ima okrog 300) marsikoga pritegnilo, da bo hotel prebrati vso knjigo. Dobil jo bo lahko v Tržaški knjigami.
sa; najprej pa je bilo omenjeno »živahno sodelovanje srca*. (Di-derot in d’Alembert: Encvčlope-die, Pariz 1772).
Rousseaujev« priznanja.
Pesniki in pisatelji so resda veliko opisovali sirApatijPi ni6J pa vedeli kaj početi v pravilnimi ali le napol pravilnimi, vsekaior pa zanimivimi in novimi teorijami iz medicine. Kaj vse b. se dalo povedati v čast srcu in spontani, nehoteni ljubezni. Ampak tudi fiziološko izobraženi pisci so zanemarili ta argument. Pobornik naravne ljubezni Jean - Jic.jues Rousseau sploh ni imel za potrebno, da bi svoje teze biološko podprl. Zato pa neverjetno pogosto in v različnih zvezah ponavlja besedo »srce*.
Njegovi »Confcssions#, v katerih z nenavadno odkritosrčnostjo poroča o svojih intimnih doživetjih, se začenjajo z zagotovilom: «Jaz znam prebirati svoje srce#. Se po mnogih letih ga pogled neke beneške kurtizanke navdihuje, da zakliče: »Nikoli še niso bili deležni srce in čuti kakega človeka tako sladkega užitka!* Po neki pomembni notranji premeni zapiše: »Navdušenje za resnico, svobodo in krepost je zatrlo vse moje drobne strasti; še čudoviteje pa je to, da je kipelo v mojem srcu to vrenje dalj kot štiri ali pet let tako silno, kot morda še nikoli v nobenem človeškem sr-cu». Kmalu nato si izbere za življenjsko tovarišico neko pariško delavko: »Moja Tereza je imela angleško srce*. Zveza pa ni bila tako srečna, kakor je pričakoval; Terezina družina ga je oropala. «Tako se je zgodilo, da v tej iskreni in medsebojni naklonjenosti, ki sem položil vanjo vso nežnost svojega srca, praznina tega srca ie ni bila povsem izpolnjena.#
Tako se je dogajalo v vsem njegovem življenju. Srce zamira, srce vriska, srce je razparano, srce vzdihuje, Srce je središče vseh čutnih gonov, pa tudi naj. višjih prizadevanj. Ni pa docela razvidno, ali jih le odseva ali pa jim je gonilna moč. V bistvu je pač le beseda, s katero Rousseau prikriva, česar ne more razložiti. Ta beseda je izrazno sredstvo za čudovito, za večni čudež, za nerazumljivo. Cim podrobnejša pa je psihološka analiza, toliko manj se nam bo treba zatekati k temu pomagalu. Docela se mu pa odpovedati ne moremo.
Angleška literatura 18. stoletja, ki glede rahločutnosti ne zaostaja za francosko, pa s srcem m tako radodarna Vendar pa niti v Harveyevt deželi ni spošto-
llllllllllltll 111111111111111111	Hilli
TKIDENT, 8. — Glede zastrupitev v bolnišnici v Roveretu se je ugotovilo, da je še neznani zastrupljevalec stresel strup v kavo alj na kruh. in to vedno v primerih, ki so žrtve nekoliko za-! kasnile prihod v obednico.
vanje do fizioloških dejstev tisto, kar zmanjšuje pomen besednega kulta srca. S to besedo je varčeval že Shakespeare, ne da bi bili zato njegovi ljubezenski prizori v komedijah in tragedijah kaj prikrajšani. Nasprotno pa so Nemci v času, ko je prevladala romantika, Francoze skorajda prekosila. Pri tem ni bilo ne stanovske ne strokovne razlike. Veliki in majhni so tekmovali, da bi se srcu najbolj oddolžili. Le da so mu radi prisojali še aktivističen prizvok. Srce ni le čustvo, marveč tudi volja. Kakor kličejo zvonovi, vsaj v literaturi, k vstaji proti tlačiteljem, tako je postalo srce simbol svobodoljubja. Neukrotljivi Schubert, ki je bil venomer navzkriž z oblastmi, si je dal duška v zgodbi «K zgodovini človeškega srca# (1775). Tu si je izposodil osemnajstletni Schiller snov za svoje «Razbojnike».
Ze več dni trajajo v Bologni demonstracije, ker je
ahah, i
ker je zdravniška komisija, ki pregleduje nogometaše po tekmah, izdala poročilo, da so bili pri petih igralcih »Bologne* po neki tekmi sledovi zaužitih drog. V Bologni so prepričani, da je vse to maslo nekaterih močnih klubov, ki hočejo preprečiti, da bi letos Bologna postala prvak. Občinski odbor poziva prebivalce, naj z mirom pokažejo svojo moč (Zgoraj in desno prizori z demonstracij)
liliiiiiiiiiiiiiiiilliiiiilliMniilililllillluiiiiiiiiiiiMilliiiiiliMiiliiiiiiiiiiHiniiliiiliiiiliiliilliiniiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiilliiliiiniiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiioooiiMliiiliiiuiiliiiiiliiiiiioioioiiiioioiiiiliiiiiillHlHiiiiiliiiiiliiHiiiiMiiiiimniililliiiiiiiiiliuiHiMiiiMilimiiiiiiiiiiiiii.Mi! iiiiiiiuinii minut
S PROCESOV PROTI NACISTOM
Wegenerju je bil pokol Zidov «voj na potreba» in ne zločin
Skrajna nesramnost zločincev, ki oholo odklanjajo odgovore na vprašanja sodnikov - Takega poguma pa nimajo, da bi svoje zločine odkrito priznali
FRANKFURT, 6. — Frankfurtsko sodišče, ki sodi 22 nacističnim zločincem iz koncentracijskega taborišča Auschwitz, je danes zaslišalo bivšega kaznjenca, ki je že dolgo let na lovu proti tistim, ki so sestavljali stražo tega taborišča. Priča Hermann Langbein, ki je po rodu Avstrijec, je izjavil, da se je bivši višji narednik SS Joseph Klehr, ki je sedaj med obtoženci, posebno odlikoval pred o-stalimj stražarji. Langbein je med drugim povedal, da je Klehr kot bolničar umoril veliko število o-seb, s tem, da jim je vbrizgaval razne strupe. Priča je dodala, da «je Klehr šel preko ukazov, ki jih je dobival, in izbiral za plinske celice ne le bolne osebe, pač pa tudi zdrave#.
Langbein je povedal, da so bile smrtne injekcije ena tistih mo-rilnih metod, ki so se jih v Auschvvitzu najbolj bali. »Kaznjenci —' je dodal so se bali prijaviti se na zdravniški pregled, tudi če so bili hudo bolni, kajti vedeli so, da ima esesovski zdravnik vso možnost izbirati, kdo naj se zdravi in koga je treba umoriti z injekcijo.#
V Auschwitzu je Langbein delal kot uradnik pri glavnem zdravniku. To mu je rešilo življenje, ko je zbolel za tifusom. Druge kaznjence, ki so prav tako zboleli za tifusom, so enostavno pomorili. Leta 1942 so ga preselili v Da-
chau. «V primeri z Auschvvitzem je bil Dachau raj#, je rekel Langbein, ki je še povedal, da je najhujši del taborišča v Auschwitzu bila ambulanta za cigane: razmere so bile tu strahotne. Edino usmiljenje, ki so ga pokazali novorojenčkom, je bilo to, da so jim številko vtetovirali na nogo in ne na roko, kajti ročice teh otrok so bile premajhne. Trupelca otrok so metali v neko sobo in med njimi so se podile velike miši.
Herman Langbein je nato povedal, da je bil obtoženec Wilhelm Boger eden najbolj krutih vodij v taborišču. Dodal je, da je nekoč
videl Bogerja kako se je okrutno znašal nad nekim poljskim ujetim častnikom, katerega je pretepal po raznih občutljivci delih telesa. Priča je ponovno zatrdila, da je bil poljski častnik umorjen na ukaz samega Bogerja, seveda, ko je prej znesel nad njim svoj bes. Na koncu je Langbein obtožil Bogerja, da je osebno izbiral jetnike za streljanje, potem ko jih je dal prej še nečloveško mučiti.
»Mogel sem videti — je izjavil Langbein — da je dolga krvava sled označevala pot, po kateri so šli obsojenci proti zidu, kjer so jih streljali.#
iiiiiiiiiimiiimtmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniimiiittiiiiiiiiiiiiiiiraTmiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiii
Rodile so se četverčke V družini sedaj 11 otrok
POGGIBONSI (Siena), 6. — Davi je gospa Mirella Mugnaini por. Guercini, stara 33 let, doma iz Pog-gibonsi, rodila v tukajšnji bolnišnici štiri hčerke, ki so jih takoj prenesli na otroško kliniko stenskega vseučilišča ter jih spravili v inkubator. Oče četverčk je mizar Arteni-sio Guercini, star 38 let. Družina Guercini ima že sedem otrok, dva sina in pet hčerk in živi v kaj
imimiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiliiiimiiiitiitimttimii.iiiiiiiliiiimmiiiimiiimmiiiiiiiimiiiiiiliimiii
Na Veliko planino je speljala prva nihajna žičnica v SFRJ
V sredo je stekla prva nihajna žičnica v Jugoslaviji. (To je žičnica z dvema velikima kabinama, ki vozita istočasno ena gor druga dol.) V Jugoslaviji ,so tako žičnico napravili najprej na Veliki planini. Kabini, ki sprejmeta 30 potnikov, prevozita na jeklenih vrveh razpetino 1643 m. Žičnico je zgradila mariborska tovarna Metalna. Strokovnjaki so jo že preskusili in sedaj bo ta žičnica poskusno obratovala vsak dan. dokler ne bo določena urad na otvoritev (Na sliki je ena od kabin pred prvo vožnjo.) — Te
dni pa bi morala začeti poskusno obratovati tudi druga nihajna žičnica v Jugoslaviji, in sicer na Vogel v Bohinju. — Odbor za turistično izgradnjo Gornjega Posočja pa ima v načrtu zgraditi žičnico na Kanin z izhodiščno postajo v neposredni bližini Bovca, Prepeljala naj bi 200 oseb na uro. Tudi smučišča na Livku bo treba nujno opremiti vsaj z dvema smučarskima vlečnicama. Severna Pru morska, vključno z Livkom, Logom pod Mangartom, Lokvami, Črnim vrhom in Vojskim pa bi v perspektivi potrebovaha vsaj dvajset smučarskih vlečnic.
skromnih razmerah.
Porodnica je rodila pod neposrednim nadzorstvom prof. Raga. Med porodom so ji ves čas s transfuzijo dodajali kri. Četverčke tehtajo približno 1,8 kg vsaka.
Na kliniki v Sieni so novorojen-ke takoj pregledali in jih spravili v inkubator. Zdravniki so izjavili, da, kolikor ne bi prišlo do komplikacij, ni nevarnosti za življenje deklic, katerih zdravstveno stanje je j odlično.
Porod se Je začel ob 24. uri in -se zaključil ob 7.30. Kot so naknadno zdravniki povedali, porod ni bil kdo ve kako dramatičen. Prva de-1 klica, ki Je prišla na svet, je bila , Anna, za njo je prišla Angela, tret-ja je bila Grazia, četrta pa, ob 7.30, Luoia. Porodnica Mirella Mugnaini Je prišla pred desetimi dnevi na kliniko in tu so že začeli s pripra-. vami, kajti 'že vnaprej se je videlo, da bo nenavaden porod. Po- j leg prof. Raga s porodniške klinike ■ v Sieni, ki je nadziral porodnico, j so pri porodu pomagali še prof. j Del Bello ter babica Lotti.	j
Zakonca Guercini sta se poročila v aprilu 1952. Februarja naslednje-1 ga leta se jima Je rodila hčerka1 Carla, aprila 1954 Daniela, oktobra 1955 Laura, januarja 1957 sin Gino, maja 1959 spet hčerka Maria Tere-sa, 1960 Maria in aprila 1961 sin Lueiano.
Pozno popoldne so zdravniki ponovno pregledali porodnico in četverčke, ki se zelo dobro počutijo. Edini, ki Je zaskrbljen. Je oče. Nič dudnega. Težko bo mizarju vsdrže-vatl enajst otrok
Da bi družini nekoliko pomagali, so občinski odborniki sprejeli sklep, da se ji dodeli podpora 100.000 lir. 2upan pa se je zavzel za širšo pomoč v okviru občine, pokrajine in države.
Medveda sta ušla
BONN, 6. — Iz nekega univerzitetnega inštituta sta včeraj pobegnila dva ne prav velika medveda ter se začela svobodno sprehajati po nemški prestolnici. Policija je takoj šla s pomočjo psov na lov in je enega medveda našla. Ta pa se ni pustil kar tako ujeti, temveč je še mimogrede ugriznil nekega policaja v prst ter mu požrl poročni prstan. Drugega medveda pa doslej še niso našli.
RIM, 6. — V času drugega mednarodnega kongresa o radiu in televiziji, ki bo v Rimu, bodo 10. aprila napravili televizijsko povezavo Tokio-Evrovizija preko satelita. Ta povezava bo pomembna tudi zato, ker se bo moglo presoditi možnosti in kakovost podobnih povezav po satelitu v času olimpiade.
MUENCHEN, 6. — Bivši esesovski grupenfirer Karl Wolff, star 63 let, ki so ga aretirali 18. maja 1962 na Bavarskem, bo med 21. in 29. majem letos prišel pred porotno sodišče v Muenchenu. Kot e-den najvišjih častnikov SS, kot bivši pomočnik in prava desna roka vrhovnega šefa SS Heinricha Himmlerja, bo Wolff moral odgovarjati za sodelovanje v pomoru
300.000	oseb in zato, ker je osebno sodeloval pri pobijanju partizanov. Glede prve obtožbe je znano, da je dal prepeljati 300.000 Judov v taborišče v Treblinki.
Od leta 1943 do 1945 je bil Wolff vrhovni poveljnik esesovskih enot in nemške policije v Italiji. V zadnjih mesecih voine se je pogajal za vdajo nemških vojaških sil in se zaradi tega srečal na ameriškem konzulatu v Zuerichu z Al-lanom Dullesom, tedanjim načelnikom ameriške tajne službe. Po končani vojni v začetku ni imei nobenih procesov. Nato sa ga A-meričani aretirali in ga izročili Angležem, da bi mu ti sodili zaradi umora skupine talcev v Italiji. Wolf pa je bil tedaj oproščen. Ponovno mu je sodilo porotno sodišče v Hamburgu, ki ga je obsodilo na štiri leta zapora, toda v zaporu je ostal le teden dni. Od tedaj je, ves čas živel pod svojim pravim imenom v Koelnu in drugod na Bavarskem, kjer so ga aretirali leta 1962. Medtem je napisal tudi Himmlerjev življenjepis.
BRAUNSCHWE1G, 6. — Bivši esesovski konjeniški častnik, 54-letni Kurt VVegener, je zanikal, da bt sodeloval pji pokolu 52u0 sovjetskih Zidov, priznal pa 'je, da je imel pokol pri Pimsuu za »vojno potrebo#. VVegener, eden izmed petih bivših esesovskih častnikov, ki se morajo zagovarjati zaradi pomora pri Pinsku, je edini, ki je dejal, da ob času zločina ni bil tamkaj. Rekel je, da v času, ko je vrhovni šef SS Heiti-rfch Himmler ukazal pomoriti Zi. de --- z ženami in otroki vred — še ni prevzel poveljstva nad svojim eskadronom konjenice. »Vsekakor, je dostavil Wegener, pa v tistem času nisem nikoli pomislil, da bi bil umor Zidov kriminalno dejanje. Imel sem ga za vojno potrebo.#
Tu ga je eden od sodnikov vprašal: «To pomeni, da ste imeli vi množične pokole za taktičen u-krep vašega eskadrona./) VVegener ni odgovoril. Sodnik Braun pa je vprašal:	»Zakaj niste poskusili
protestirati proti ustrelitvam.'# «Ntmam dajati nikakih izjav o tem vprašanju,# je odgovori- na-cist. Potrebno bi bilo, da oi vsaj četrt ure ravnali z njim tako. ksu ko- bi bil on prod dvajsetum lati ravnal, če bi mu katera od nje. gcv.h žrtev tako n Igov rila
Poveljnik plotona esesovske konjenice, 66-letni Helmut Guggoz, pa je 'povedal, da je nacistična konjenica, kc je zasedla neko rusko vas, pobila vse Žide tako, da jih je istočasno ustrelila v srce In glavo. Guggoz je pričal proti svojemu bivšemu poveljniku Wal-terju Dunschu, enemu izmed petih obtožencev zaradi pokola v pinsku avgusta 1941, »Dva moža sta vsakega Zida streljala Istočasno — eden v srce drugi v glavo. Mislil sem, da je to nekako milostno ravnanje, Ko so vdrli v vas, so začeli rddelki SS iskati Žide. Jaz sem prejel ukaz, naj iz hiš privedem vse moške, jih postavim v vrsto in odpeljem iz vasi. Bilo jih je okrog 150. Potem, ko so jih postavili v ravno vrsto, so jih po-bili. Moja naloga je bila v tem, da sem skrbel za izvajanje ukazov. Kc. je bilo delo končano, sem poročal Dunschu *
»uggoz, ki je sedaj uradnik v nekem uradu v Karlsruhe, je dostavil, da je nekaj dni pozneje Dunsch izvedel enako akcijo v neki drugi vasi blizu Pinska,
knjigo ^ ij Iv da Iliče
> *
s
£
1
lil
glabka
blilifčibtvo
Za kritično izdajo Verdijevih del
RIM, 6. — Poslanec Aldo Boz-zi je vložil vprašanje na ministrskega predsednika, na prosvetnega ministra in na ministra za turizem in prireditve. Bozzi meni, da bi v okviru Verdijevih proslav kazalo pripraviti kritično izdajo Verdijevih glasbenih del. In to ne samo zaradi tega, da se dostojno počasti njegov spomin, temveč tudi zato, da bi se nehalo neprestano spreminjanje Verdijevih partitur, zlasti tistih, ki so bile izdane po njegovi smrti. Zlasti pa Bozzi sprašuje, če ne bi bilo u-mestno povabiti založbo Ricordi, da položi popolno serijo fotografskih posnetkov vseh Verdijevih tekstov in dokumentov, ki jih hrani, v Verdijev inštitut v Parmi brez vsake omejitve za njih uporabo.
Matačič v Rimu dirigent
in režiser »Borisa Godunova#
V Rimu so uprizorili eBorisa Godunova» v originalni verziji Musorgskega. To pot je delo režiral dirigent Lovro Matačič sam, vendar pa njegova režija ni naletela na enako pohvalo kot njegovo glasbeno vodstvo. V glavni vlogi je nastopil Boris Christof — to pot že 300-tič.
140. obletnica rojstva
Bedržiha Smetane
Ves ta teden poteka kulturno življenje Češkoslovaške v znamenju praznovanja 140. obletnice rojstva skladatelja Bedržiha Smetane. Od 1. marca naprej prirejajo v počastitev tega jubileja koncerte, glasbene večere in Smetanova operna dela. V Brnu bodo v nedeljo dajali njegovo najbolj znano opero •Prodana nevesta». Ta opera je po številu predstav, ki jih je doživela, doslej druga na svetu. V tujini so jo prvikrat izvajali leta 1871
v Petrogradu. Dve leti za tem jo je prikazalo zagrebško gledališče, medtem ko jo je Dunaj slišal šele deset let za Zagrebom. Prvič je bila ta opera izvajana 1866. leta v Pragi. Od tedaj je na repertoarju p raškega gledališča doživela skupno 2479 uprizoritev.
Slovenske likovne umetnice
za praznik žena
V počastitev mednarodnega dneva žena' 8. marca bodo v u-metnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu v soboto 7. marca odprli že drugo razstavo del slovenskih likovnih umetnic. 21 umetnic iz tise Slovenije, in sicer Alenka Eržen, Vida Fakin, Alenka Gerlovič, Ančka Gošnik-Godec, Vera Horvat, Stanka Sraj-Komac, Marjanca Kraigher, Lidija Osterc, Darinka Pavletič-Lorenčak, Elda Piščanec, Roža Piščanec, Cita Potokar, Mira Pregelj, Avgusta Santelj, Rada Šuštar, Vlasta Tihec, Marija Vogelnik, Sonja Vončina-Segula, Melita Vovk-Stih, VIadimira Zupan in Jelica Zuža.
Končno je Liz Taylor
spet dosegla razporoko
PUERTO VALLARTA (Mehika), 6. — Elizabeth Taglor je dosegla razvezo zakona z Ed-diejem Fisherjem. Sedaj se lahko poroči z Richardom Burtonom. Pač pa mora s Fisherjem še rešiti finančno plat. Ko sta se poročila, sta namreč z vsem imetjem ustanovila neko družbo. Doslej pa še m prišlo do sporazuma, kako likvidirati, to družbo. Liz in Burton sta sedaj v Torontu, kjer Burton študira «Hamleta». Delo bo prišlo na oder 24. marca v Bostonu in 9. aprila na Broadura j/u. Baje se nameravata Liz in Burton poročiti že v nekaj dneh v ZDA brez kake slovesnosti.
niiiiiiiMiiiiiiiiittiiiiiiiiMiiiiititiittiiiiiiitmiiiiiiiHiiitttiiiiiimiHiiiiitniintiiiiiiimimiiiiiiHiiiiiitiiitMiiiii
Včeraj v Moskvi -28 stopinj
Čeprav smo imeli že nekakšno pomlad, nas je presenetila nova zima. V tolažbo naj nam bo, da ni hladno samo pri nas, kajti v bližnjih Benetkah na pr. so imeli —2, v 7'urinu prat) tako pod ničlo, u L'Aguili —4. Se bolj hladno je po nekaterih mestih severne Evrope, tako so imeli na pr, v Berlinu —8, v Bonnu —8, ti O-slu —J, ti Parizu —2, ti Progi —7, na Dunaju —S, v Zuerichu —4, v Stockholmu —13, v Varšavi —10, v Moskvi pa celo —28 stopinj.
Vrnimo se spet nekoliko bliže. V Milanu je včeraj snežilo ves dan in po vsej deželi, tako da je namedlo 5 cm snega, v porah pa veliko več. Iz Turina poročajo, da je. snežilo vso noč. Padale so velike značilne marčne snežinke; nn mokrih tleh se je naredila b rozga. ki je motila mestni promet. Zjutraj je sicer za nekaj ur nehalo snežiti; pozneje je ponovno snežilo, toda tokrat je bil sneg po-me an z dežjem.
Tudi po gričih okoli Firenc je snežilo, tako da je sneg pobelil vse vrhove. Iz Barija pa poročajo, da je od pretekle noči na Jadranu zelo slabo vreme zaradi močnega jugovzhodnega tietra. Luško poveljstvo je davi ob prvih urah napovedalo vihar v južnem in srednjem delu Jadrana in ukazalo ladjam v pristanišču, da so okrepile svoje priveze.
V Sieni je temperatura naglo padla in po 9. uri je začelo v mestu in okolici znežiti. Posebno
močno je snežilo na podre Chianti ter na guiah žetona Amiatu.
Na gorah Južne Tirolske ji nočt prenehalo snežiti. Zapadli 5 cm snega, vendar je snej Pustriškt dolini m v onoliških linah fcoj skopnel. Kljub temu zabeležili vet tudi resnejših sreč na državni ce U proti B nerju, posebno v bližini Bren skega prelaza.
Od vsepovsod poročajo o sn Snežilo je v Benetkah, v Pa Mantovi. Parmi, Ferrari, Bole Po Liguriji je padel sneg po bih prav blizu morja; ponekod je 30 cm. Na Apeninih nad mo je 80 cm snega. V Toskan sneg zapadel po hribih okrog reggia. Prehod čez Abetone je žen le z verigami.
Tudi na jadranski strani so li snežni meteži.
BEOGRAD, 6. — Danes je pi do poslabšanja vremena in s nih viharjev po vseh krajih J slavije in do naglega padanja ' perature. Zaradi velikih sne zametov je bil prekinjen ct promet med Reko in Zagrel medtem ko se je promet po dranski magistrali razvijal z liko težavo. Močna burja a gom ovira tudi morski in želi ški promet. Tovorni vlaki pi jajo na Reko z več ur zam Neurje z močnim vetrom in gom je zajelo danes tud) gH mesto Jugoslavije, kjer se za daj cestni promet še opravlja malno.
SOVJETSKO KMETIJSTVO UBIRA NOVE POTI
Prehod z ekstenzivnega na intenzivno poljedelstvo
So kritike na osvajanje ledin upravičene? > Vzroki so starejšega datuma Sedaj so pogoji primernejši ■ Škodljivost birokracije - Novi sklepi
MOSKVA, marca. — Pred desetimi leti, točno 5. marca 1954, so na do tedaj neobdelane ledine prišle prve skupine komsomolcev. Pog geslom «Da naše ljudstvo bogatejše in lepše živi!« so mladeniči in dekleta začeli graditi začasna naselja ter s traktorji orati velikanska prostranstva Povolžja, Urala, altajskega področja ter tudi področja sovjetskega Daljnega vzhoda. V nekaj letih so mladi prostovoljci — bilo jih je okoli 350.000 — obdelali nad 40 milijonov hektarov do tedaj še nikoli obdelane zemlje.
Danes so ((preorane ledine« ponovno aktualne, toda v povsem drugačnem smislu. Nedavne sklepe CK KP SZ o preusmeritvi sovjetskega poljedelstva z ekstenzivnega obdelovanja na intenzivno so namreč ponekod hudomušno ali tudi z določeno zlobo tolmačili kot ((zapuščanje ledin«, odnosno kot priznanje, da osvajanje novih poljedelskih površin ni dalo pričakovanih rezultatov, Neki krajevni organi so že pred omenjenim sklepom začeli zapuščati novo osvojene ledine ali jih spreminjati v pašnike.
Vprašanje se je skoraj nujno postavilo tudi v obliki kritike tega, kar je bilo storjeno. Vprašanje je, ali ne bi bilo bolje, če hi ogromna sredstva, ki so jih Porabili za osvajanje novih in agrotehnično nepreiskanih površju, izkoristili takoj tedaj za in-tenzifikacijo poljedelske proizvodnje na področjih, ki se že stoletja obdelujejo, ki jih je dovolj in katerih kakovost je dobro znana? z drugimi besedami, zakaj se Pred desetimi leti ni prešlo takoj h* preorientacijo kmetijske politike, o kateri je govora danes?
Ko odgovarja na to vprašanje, sovjetski akademik Arzumanjan v «Pravdi» ugotavlja, da je bilo to objektivno nemogoče. Zakaj? Cdgovorov je veliko. Mehanizacij sovjetskega kmetijstva, predvsem poljedelstva je bila pred desetimi leti nezadostna. Krivda 2a to pade deloma tudi še na Štabna, ki «ni kazal nobenega zanimanja za to važno panogo«. Kmetijstvo je bilo v njegovi dobi sploh zapostavljeno, zaradi tega tudi industrije kemičnih gnojil ni bilo, načelo materialne pobude kmetijskega ljudstva pa se sploh ni upoštevalo.
Intenzificirati poljedelstvo, ne da bi prej rešili ta vprašanja, pa ie dejansko nemogoče. Toda prebod na intenzifikacijo poljedelstva terja nkrati tudi mnogo časa in mnogo sredstev. Kar se tiče časa, prof, Arzumanjan trdi, da je potrebnih najmanj 10 do 15 let. Deželi pa je primanjkovalo žita, mesa in drugih polje, delskih pridelkov. V takšnih raz iferah je oilo treba ubrati ustrez n° pot, tisto, ki bo najprej pri Peljala do cilja. Potrebno je bi 1° zato čim prej povečati obde lovalne površine, osvojiti ledine In to je Pilo tudi storjeno: re-sultati so cu v razmeroma kratkem času je bil pridelek žita dvakratno povečan. Stanje se je b stveno izboljšalo tudi glede dru-8-h prehrambenih artiklov. Vse to je povoljno vplivalo na razvoj sovjetskegaga gospodarstva. Skratka, zaradi velikih investicij In izrednega poleta delovnih ljudi so se razmere v zadnjih letih temeljito spremenile tudi glede o-skrbovanja prebivalstva z življenjskimi potrebščinami, tudi Prehrambenimi, tako da so se Ustvarili pogoji za prehod na intenzivno obdelovanje obdelovalnih površin.
Po uradnih podatkih so za o-svajanje ledin, o čemer smo govorili v začetku, potrošili 6,7 milijarde rubljev. 2ito pa, ki so ga te nove ,edine dale, je velja-1° okoli 10 milijard rubljev. Proizvodni skladi sovhozov in kolho-*°v na novo osvojenih površinah Pa so se v tem času povečali na 4? milijarde rubljev. Vsa ta «o-Peracija« osvajanja novih ledin Se je torej v celoti izplačala.
Ne smemo pa biti preveč »velikodušni«. Ledine so glede pridelka žita v zadnjih treh letih, posebno lansko leto, vendarle dale manj, not se je pričakovalo. Zato se postavlja logično vpra-šanje, ali je pametno v ledine investirati še nova sredstva in ali bi ne bilo bolje sredstva, ki so namenjena intenzifikaciji poljedelstva na ledinah, porabiti na drugih področjih, kjer se že v naprej more pričakovati mnogo Večji pridelek? Odgovor — pravijo tu — se sam po sebi vsiljuje. In vendar, npr. področje ledin Kazahstanske SSR bo za letos dobilo 250.000 ton umetnih gnojil, kar je dvakrat več kot I*t» 1963. Toda, kako pravi sekretar pokrajinskega komiteja Celinokraja Kručinoj, omenjene količine umetnih gnojih ne bodo izkoriščene za gnojenje povr-
šin, posejanih z žitaricami, pač pa za nasade koruze, sladkorne pese, krompirja in povrtnin. Sele v prihodnjih letih bodo ledine začele dobivati umetno gnojilo tudi za žitna polja .
Zanimiv je podatek, ki ga navaja prvi sekretar pokrajinskega komiteja za področje Celinokraj Kolomiec. Ta pravi, da so celo lansko leto, ko je od suše v stepi vse gorelo, neki kolhozi in sovhozi dosegli pridelek 10 centov zrnja na hektar. Sekretar Kolomiec sicer pravi, da je bilo takšnih kolhozov manj, več pa onih z nižjimi pridelki, toda če bi bila vsa posestva dosegla gornje povprečje, bi delež Celinokraja v skupni fond žita prinesel 16 milijonov ton, t. j. okoli 6 milijonov ton več kot dve leti prej.
- Kaj to pomeni? To pomeni, da morejo ledine imeti rentabilen pridelek tudi v najbolj neprimernih vremenskih okoliščinah in tu-
di brez umetnih gnojil. Toda, pravi Kolomiec, pri nas so ljudje, k; sovhoze in kolhoze vodijo iz pisarn — po telefonu, s pismi in številnimi nasveti, pa čeprav niti ne poznajo terena in ljudi, ki zemljo obdelujejo«.
Sekretar Celinokraja Kolomiec navaja, kot primer, pokrajinsko upravo za proizvodnjo in odkup poljedelskih pridelkov, ki je v letu 1963 in v januarju 1964 poslala raznim področnim organiza-ciajm kar — 16.000 dopisov;
To pa so že stvari, ki se ne tičejo le ledin, pač pa tudi tradicionalnih ppljedelskih področij SZ, od koder dejansko ta sistem tudi prihaja. Vse do tedaj, dokler se to ne reši, je bilo rečeno tudi na zadnjem plenarnem zasedanju CK KP SZ, niti umetna gnojila ne morejo dati tistih rezultatov, ki jih z manj birokracije in več dela v prihodnjih letih pričakujejo.
«Belo zlato»
Na prvi pogled bi se zdelo, da imamo pred seboj vas, katere hiše je prekril sneg. Dejansko pa gre za velikanske lepo zložene kupe bombaža v zbiralnem centru Regar v sovjetski republiki Tadžikistan, ki je največji proizvajalec «belega zlata* v Sovjetski zvezi. V ospredju nakladalne in razkladalne naprave
luiiiiiiiiiuiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiitNimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiHinuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiNiiiiiina
PRED OTVORITVIJO ŠE ENE MEDNARODNE AVTOMOBILSKE RAZSTAVE
Na bližnjem ženevskem salona novosti
Američan si privoščil lastno vojsko
WASHINGTON, 6. — To, kar si nekateri privoščijo v ZDA, gre prav gotovo preko vseh meja. Gre za tipične ameriške ekscese, ki so lahko plod prebujne fantazije in v našem primeru tudi ustreznih finančnih sredstev, lahko pa tudi bolj nevarna zadevščina. Neki Američan italijanskega porekla si je omislil in vzdrževal kar celo zasebno vojsko z «vojnimi ladjami« vred, svojo bogato vilo pa spremenil V nekkkšno trdnjavo, orožarno in vojašnico.
Policija vsega tega «ni opazila«, dokler Ji niso sosedi sporočili, da nekdo na njih strelja, čim se preveč približajo vili Calafia, pred katero je stal vedno na straži uniformiran vojak s puško na rami in to s pravo karabinko z nožem na vrhu.
Ko je šerif, na pritožbe sosedov, stopil v vilo, je tu našel vojaške karabinke, lovske puške in v bližnjem pristanu tudi «vojno mornarico«, do katere so ljudje iz vile prihajali na posebnem vojaškem amfibijskem vozilu, ki je med zadnjo vojno služilo a-meriški vojski. V vili je šerif James W. Webster našel še vrsto majhnih radiooddajnikov in sprejemnikov, ki so služili «vojski» Američana italijanskega porekla M. Romanu, ki si je bil vse to omislil in organiziral.
V	bližnjem pristanu sta med ostalimi iadjicami in čolni bila patrolni čoln in nekoliko spremenjena motorna torpedovka, ki sta sestavljali «pomorske sile« te privatne vojske.
V	dvournem razgovoru s šerifom je M. Roman povedal, da mu je vojska služila za lov školjk ter za iskanje potopljenih zakladov. Na koncu pa je vendarle pristal na ((demobilizacijo« svoje vojske.
Znanstveno sodelovanje ZDA VB, in SZ
MOSKVA, 6. — Agencija Tass poroča, da se je uspešno zaključila prva faza kombiniranih poskusov radijskih signalov med Zemljo, umetnim satelitom in Luno, kombiniranih poskusov, pri katerih sodelujejo Američani, Angleži in Sovjeti.
V zadnjih dvanajstih dneh so sovjetski znanstveniki, ki delajo na observatoriju v Zimenki v pokrajini Gorki, sprejeli ob britanskega observatorija v Jodrell Banku 28 oddaj, ki so jim jih Angleži posredovali preko ameriškega umetnega satelita «Echo 2», ter še devet oddaj, ki so prispele do sovjetskega observatorija potem, ko so se odbile od Lune.
samo za globoke žepe
Če izvzamemo novo vozilo, ki ga pripravlja Renault, se bodo vse novosti tikale le večjih, razkošnih in športnih vozil - Velika Britanija govori o novih cenah - Kakšnih?
Po uradnih podatkih, ki jih Je zbral in objavil državni osrednji statistični urad, smo lani zabeležili 9000 smrtnih žrtev cestnega prometa. Podobne številke veljajo tudi za Zahodno Nemčijo, približno enake za Francijo, nekaj manjše pa za Anglijo, dočim imajo v . ZDA, po najnovejših podatkih, 110 mrtvih na dan. Slednja številka je sicer visoka, vendar pa razmeroma nižja, če vzamemo v poštev število avtomobilov — okoli 80 milijonov — ki krožijo po ameriških cestah. Toda ves ta »krvni davek«, ki ga terja cestni promet, ne moti milijonov ljudi, ki jim je avtomobil ali
nujno prevozno sredstvo, ali pa tudi le nedeljsko in počitniško razvedrilo. Zato je tudi razumljivo zanimanje, ki vlada za avtomobilske salone, katerih je vedno več.
Slednji se bo začel 12. t.m. in vzbuja izredno zanimanje, kar dokazujejo- naslednje - številke: Avtomobilski salon v Ženevi zavzema površino 30.400 kv.metrov, Zanj se je prijavilo že 21 držav s 1150. podjetji, od katerih bo kar 130 italijanskih. Poleg avtomobilov, ki Jih bodo razstavljale posamezne avtomobilske industrije, bodo tu navzoča tudi podjetja, ki se ukvarjajo z izdelovanjem karoserij. Pa tudi
'i IgJPB
mar

% %
. ■».. - I
ANGLEŠKE PRAVLJICE
Založba Mladinska knjiga je opravila s svojo zbirko «Z!ata ptica» neprecenljivo delo. S to zbirko je namreč slovenske mlade bralce seznanila s pravljicami malone vsega sveta. V našem listu smo na kratko prikazali marsikatere teh pravljic. Pred časom pa so izšle še Angleške pravljice (v prevodu Lilijane Avčin), ki jih lahko star. št svojim otrokom nabavijo v Tržaški knjigarni. — Lahko pa bodo izbrali še toliko drugih knjig za otroke vseh starosti. — (Na sliki je naslovna stran Angleških pravljic.)
Srečali se boste s poslovnimi tO' variši, ki vam bodo marsikaj razkrili. V družini vse kot namazano
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojo ambicijo si boste ustvarili sovražnike ali vsaj tekmece. V družini ne bodite preveč ostri.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši kolegi se ne potrudijo preveč, zato si boste morali zavihati rokave vi. V čustvenih zadevah veliko več sreče.
DVOJČKA , (od 21.5. do 22.6.) Zelo utrujeni boste, toda delo terja polnega človeka. V družinskih zadevah majhne motnje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dobili boste pismo, ki vam bo v poslih veliko koristilo. Nekdo si brusi jezik na račun vaših družinskih zadev.
LEV (od 23.7, do 22.8.) Preveč
HOROSKOP
optimistično boste razpoloženi, zato bo razočaranje nujno. Prepričati boste morali ljubljeno osebo, da imate prav.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sedanje delo bo imelo velike posledice. Za vašo srečo pozitivne. Več razumevanja za družinske težave.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Veliko volje bo treba, pa bo šlo vse prav. Srečno nakl uč’e vam bo prineslo veliko zadoščenje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Temeljito pripravit* načrte in šele potem se lotite dela. Napetost v odnosih z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preveč ste navezani na nekega sodelavca, ki pa ne zaleže veliko. Ne objokujte izgubljene ljubezni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pre več se trudite za tuje interese premalo pa pazite nase. Ne nasedajte govoricam sosedov.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V sploš ni zmedi boste kar dobro speliali Odtujenost drage osebe bo le na videzna.
specializirana vozila bodo tu na vpogled občinstvu. Kot nameček bo na tej prireditvi tudi precejšen pregled dejavnosti raznih podjetij, ki izdelujejo posamezne nadomestne dele ali stransko opremo.
Kar se tiče strogo avtomobilske ind^rije, je piljenih ?0. podjetij * lastnimi najnovejšimi izdelki. Od tega jih bo 16 iz ZDA, 24 iz Anglije, 12 jih bo Iz Italije, lo iz Zahodne Nemčije, 7 iz Francije, 3 iz Sovjetske zveze, 2 iz Švedske, 2 iz Japonske, 2 iz Vzhodne Nemčije, eno podjetje bo iz Češkoslovaške, eno iz Holandske, prav tako eno iz Izraela in, končno, eno iz Švice, države gostiteljice. Od podjetij, ki izdelujejo karoserije, jih bo kar cela vrsta iz Italije, med katerimi slovita «Ghia», «Pininfarina», «Vignale»,
Ce je bilo za lanskoletne jesenske avtomobilske salone rečeno, da niso prikazali nič izrednega, se za sedanji ženevski salon obetajo večje novosti, pa čeprav te ne bodo zanimive za ((široko množico«, to se pravi za pretežno število uporabnikov vozil, kajti v splošnem ne gre za novosti pri manjših tako imenovanih utilitarnih in srednjih vozilih, kjer se kaže pri vseh, posebno še pri evropskih industrijskih podjetjih te stroke, nekakšna faza »pričakovanja«, razen kake izjeme, Jci pa za sedaj še ne prihaja v poštev, pač pa že obetajo novosti pri večjih in močnejših vozilih.
Vodstvo salona se drži načela, da saloni ne služijo le v trgovske namene, pač pa da dajejo smer novim pobudam, ki da terjajo sedaj več drznosti, tudi tveganja. Oglejmo si, kaj se konkretno pripravlja novega. Po še ne povsem preverjenih podatkih bo kar cela vrsta novosti. Med temi bo nova verzija »R-8 Major* francoskega podjetja »Renault«. Glede tega vozila lahko rečemo, da ne gre za neko posebno novo vozilo, ker bo novi »Rehault« le izboljšani «R-8», torej znano francosko vozilo, ki je doživelo zelo dober sprejem med širšimi plastmi avtomobilistov. Razlika med «starim» «R-8« in novim «R-8 Major« je le ta, da je v slednjem motor s 1108 kub. cm, ki je torej nekoliko močnejši od prejšnjega,
Veljko več si obeta neniška tovarna «BMW» z novim »1600», ki bo nekakšna «sredina» med voziloma iste družbe «1500» in «1800». Pravzaprav bo novi «BMW» imel le 1573 kub.cm, torej razmeroma mnogo pod 1800 in le malo nad 1500, toda novo vozilo bo imelo kar 83 HP. Zanimiva bo glede tega tudi cena, ki pa velja le za Nemčijo in bo znašala nekaj mani kot en milijon in pol. Seveda bo v Italiji takšno vozilo veliko dražje.
Nemško podjetje »Opel«, ki pa je dejansko le nemška podružnica ameriškega velikana »General Motors«, bo predstavil povsem nov model, in sicer dolgo , pričakovani »Diplomat«. Na-
dalje bo ' isto podjetje predstavilo še dva »derivata« iz dosedanjega 6-cilindrskega »Kapi-taena«; razkošnejši ((derivat« bo nosil ime ((Admiral«. «Opelov» avtomobil »Diplomat« bo velik in razkošen in se bo baje mogel kosati z odličnim »Grosse Mer-cedes«. Poganja ga 8-cilindrski motor s 4637 kub.cm, ki mu daje okoli 200 Hp pri 4600 obratih. Pravzaprav Je to motor, ki je vgrajen v nekaterih tipih ameriškega vozila »Chevrolet«. Ne gre le za močno vozilo, pač pa tudi za precej razkošno in avtomatizirano. Kaj pa cena? V Nemčiji bo «Diplomat» stal nekaj pod 2.300.000 lir v naši valuti. Pri nas pa veliko, več.
Nemci se hočejo predstaviti Še z enim novim vožiloriir Gre za športni model Porscha «904». Je to športno vozilo na 4 cilindre s kubaturo okoli 2000 cm, toda kar s 180 HP. Karoserija je skrajno dinamična in razmeroma nizka kubatura more dati vozilu tudi 200 km in več na uro. Zanimivost tega vozila je tudi ta, da bo del karoserije iz raznih plastičnih mas, tako da bo vozilo tehtalo komaj 650 kg.
Od italijanskih podjetij se bo v ženevskem salonu dobro predstavilo «Ferrari» s svojim vozilom «500 Superfast«. Je to močno vozilo z motorjem 12 cilindrov in s kubaturo 5000 kub.cm, ki dajeio vozilu 400 HP pri obilnih 65CO obratih na minuto. Karoserija tega mogočnega vozila je zelo aerodinamična, izdelalo pa jo je podjetje »Pinlnfarina«.
Tolikq o zanimivostih, za katere se že ve. Pravijo pa, da se bodo predstavili dobro tudi Angleži in Švedi, ki pa najavljajo neko novost; namreč v cenah. Ce bodo višje ali nižje, še ni znano.
HEK0C POSLEDICA SIROMAŠTVA, DANES,.
V Zahodni Nemčiji 350.000 alkoholikov
Zaskrbljujoče je število 50.000 žensk -pijank - Tudi mladina veliko pije - Mladeniči bi hoteli biti čimprej «odrasli> in «trdi»
((Nevarnost alkoholizma je težek problem naše družbe« — meni dr. Hans J. Goetz, sodelavec centralnega inštituta za narodno zdravje v Koelnu. V »Zdravstvenem magazinu«, ki ga izdaja zvezna zdravniška zbornica, dr. Goetz opozarja na naraščanje u-živanja alkohola in cigaret. Ker problem Kajenja ni le nemški, pač pa svetovni, ga pustimo ob strani in si oglejmo raje, kaj nam dr. Goetz pravi glede alkoholikov v Zahodni Nemčiiii Po uradnih podatkih je v Zah. Nemčiji okoli 350.000 alkoholikov, med katerimi je kakih 50.000 žensk in 20.000 mladine. Njegova študija pravi, da znaša povprečna starost alkoholika, ki je nekoč bila 45 let, sedaj komaj 35 let. Posebno zaskrbljujoče je naraščanje alkoholizma pri ženskah in pri mladini, ki začenjajo piti predvsem visoko procentne pijače. Po mnenju psihologov in strokovnjakov nasploh je nepravilno dojemanje enakopravnosti med moškim jn žensko mnoge ženske Zahodne Nemčije navedlo na to, da so prevzele moški način življenja. A glede naraščanja alkoholizma med mladino, pripisujejo nemški strokovnjaki to vplivu »podzemlja« na eni strani, na drugi strani pa večni želji mladih ljudi, da postanejo čim prej »odrasli«. Glede tega pa je še posebnost nove dobe, ki se priključuje prejšnji »večni želji« mladih in sicer dejstvo, da hočejo mnogi mladeniči postati »trdi«.
Po statističnih podatkih potroši zahodnonemška družina štirih članov za alkoholne pijače v povprečju 1000 mark na lato. V letu 1861 je bilo v Zahodni Nemčiji prodanih alkoholnih pijač v Skupni vrednosti 8 milijard mark, kar je dobrih 9 odst. vsega nacionalnega dohodka. 2e samo eno leto pozneje so se izdatki za alkoholne pijače povečali skor&j za dvakrat — na polnih 15 milijard mark! Potrošnja vina, ki v Nemčiji ni močno v rabi. in ki je znašala 8,6 ntra na prebivalca, se je dvignila na novo rekordno višino.
Alkoholizem, ki je bila nekoč bolezen pomanjkanja, značilna za siromašna predmestja, je danes postal bolezen blagostanja — pravijo v Zahodni Nemčiji. In ta alkoholizem v njihovem merilu ograža že «narodno zdravje«. Po sklepih, do katerih s° prišli zdravniki, alkoholiki npr. desetkrat pogosteje zbolijo na jetrih. Pri alkoholikih je število bolezni in nesreč v povprečju trikrat večje kot pri ljudeh, ki ne pijejo. Po podatkih sodnega zdravnika Elbela so pri 40 odst. smrtno ponesrečenih in pri 50 odst. ranjenih na delu ugotovili alkohol v krvi. Sodni zdravniki pripisujejo tretjino vseh zločinov vplivu alkohola. Alkoholu se more pripisati tudi 55 odstotkov vseh napadov, »smrt. nih udarcev« in umorov.
V primerjavi z alkoholizmom pa je uživanje mamil v Zahodni Nemčiji razmeroma neznatno. Glede tega veljata sledeči dve številki; dočim je alkoholikov 350 tisoč, pride po en uživalec mamil komaj na vsakih 10.000 prebivalcev, kakor nekateri strokovnjaki sklepajo.
(Po »Frankfurter Rundschau«)
Američani
najavljajo
skorajšnje
poskuse
«Gemini»
WASHINGTON, 6. — Ameriški astronavt Virgil Grissom je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da bo prvi poskus v programu «Gemini» izveden že konec tega meseca, ali v prvih dneh aprila. Tedaj bodo pognali v vesolje kabino brez pilota.
Program «Gemini» (Dvojčka), ki predvideva tudi dolgotrajne polete astronavtov in ki naj bi se začeli prihodnje leto, se vriva med program «Mercury» (poleti šestih ameriških astronavtov) in program »Apolon«, ki naj privede do pristanka ameriškega kozmonavta na Luni, kar naj bi se zgo-dilo pred koncem leta 1969,
Glede vsega tega je Grissom povedal sledeče podrobnosti o na. Črtu »Gemmi«:
Prvi polei v tem programu bo «GT. 1», ko bodo pognali okoli Zemlje prazno vesoljsko ladjo, ki bo napravila tri kroge. Pri lem bodo uporabili raketo vrste #Ti-tan-2» »G.T 2» predvideva polet, ki bo zelo podoben prejšnjemu, dočim «G.X 3» predvideva polet dveh astronavtov, ki bodo napravili trt kroge okoli Zemlje in nato spet pristali na Zem'ji V naslednji fazi m sicer v programu »G.T. 4» o.ista dva astronavta letela v vesoljski kabini okoli Zemlje kar štiri dni zapored. G. T. 5» predvideva kroženje dveh astronavtov okoli Zemlje kar cela dva tedna.
Vse bolj drzen in »vsebinsko« bogat je «G.T. 6». V tem poskusu se bosta dva astronavta ki bosta letela okoli Zemlje, «sestala» nekje na poti z raketo «Agena», ki jo bodo pognali na enako pot okoli Zemlje, kot jo bosta krožila ona dvn.
Iz Washingtona pa hkrati poročajo, da namerava NASA spraviti na krožno pot okoli Lune umet-ni satelit že proti koncu 1966. leta. Tako se je izrazi) na tiskovni konferenci eden izmed voditeljev te ustanove dr. John Naugle.
Umetni satelit ki bo krožil oko. li Lune, bo zbiral podatke o magnetnih poljih, o kozmičnih žarkih ih drugih zadevah, ki zanimajo znanstvenike v zvezi z izvajanjem načrtov za pošiljanje a. stronavtov na Luno, Umetni sate-lit, o katerem je govora, bo imel oznako «IMP» in bo njegov apo gej 9.600 km, perigej pa 1.600 km od Lune. '
Dr. Neugle je nadalje izjavil, da nameravajo pognati okoli Lune pred koncem tega desetletja še en umetni satelit in sicer «AOSO», ki naj prouči in zbere podatke o raznih žarčenjih. ki bodo najbolj intenzivna prav v dobi, ko Američani nameravajo poslati svojega prvega človeka na Lunp.
Radio Trst A
7.00
..^j Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Turistični razgledi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po že-I ljah; 14.40 Pesmi za tercete: 15.00 ((Volan« oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Prizadevanja mladih budističnih menihov«, dramatizirana zgodba; 16.30 Ciganske melodije:	16.45	Mali koncert;
17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 »Delavni kapucin Hipolit; 18».15 U-metnost in prireditve; 18.30 Jazz:
19.00	Lucia Altieri in Pino Do-naggio; 19.15 Družinski obzornik;
19.30	Znani pevci; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor «Emil Adamič«; 21.00 Za smeh in dobro Voljo; 21.30 Vabilo na ples: 22.30 Godalni Orkestri; 23.00 Simfonična glasba.
Trst
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operetni program; 13.35 Eno uro v diskoteki; 14.35 Poje Lino Toffolo; 14.45 Dantejev »Raj«.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro: 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Ritmi; 14.00 Popevke;
14.30	Kulturni zapiski; 14.40 Pojeta Dario in Darko; 15.30 Zabavna glasba; 16.10 Lahka glasba- 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Album klasikov;
17.00	Izbrali ste; 17.40 Jazzovski cocktail; 18 00 Prenos RL; 19.00 Poje Betty Curtis: 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
SOBOTA, 7. MARCA 1964 Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.25 Jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 11.30 Simf. glasba:
13.25	Večni motivi: 14.55 Vreme
na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Koncert; 15.45 Jutrišnji šport; 16.00 Oddaia za bolnike:	16.30 Operna glasba;
17.25	Izžrebanje loterije:	17.30
Koncert za mladino: 20.25 Ch. Bertin; »Srečanje«; 21.45 Ital. pesmi; 22.30 Plesna glasba.
II. program
7.35 Jutranja glasba; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi: 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 14.00 Pevci;
15.15	Najnovejše plošče:	15.35
Koncert v miniaturi; 16.00 Rap sodija; 16.35 Pregled prireditev; 17.35 Izžrebanje loterre:	17.40
Plesna glasba: 18.35 Prvenstvo v smučanju: 18.50 Vaši izbranci:
20.15	Kvartet Padar: 20.35 Iz opere »Simon Roccanegra«.
III. program
18.30 Španska kultura; 19.00 Prejeli smo: 19.30 Vsakovečerni koncert: 20.30 Revi iški program; 20.40 Mozartov Duet štev. 1; 21.20 Španski pesniki; 21.30 koncert.
Slovenija
6.45 Pregled športnih prireditev za nedeljo; 8.05 Vedre melo- -dalo državljana Pokornega«
kaj polk in valčkov; 1015 Zbor iz Hamlina in zbor tz M chiga-na; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Zabavni mozaik: 13 30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci če stitaio; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Mešani, moški n ženski zbor Tehniške šole; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v k’no; 17.35 Pesmi jug. narodov: 18.00 Aktualnosti; 18.10 Tenorist Giu-sepoe Campora:	18.45 Novo v
znanosti. 19.05 Glashene razglednice; 20.00 Lepe melodiie: 20.20 M. Mslailovič: Sanje v izsanjanem mestecu: 21.00 Športni ples: 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Prijeten konec tedna.
Ital. televitiio
Od 8.30 do 14.4o SoJa- 17.30 Program za najmla še; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.20 Oddaja za delavce; 19.50 Sedem dn- v parlamentu; 20.15 Šport 20.30 Dnevnik: 21.00 Glasbeni program; 22.05 Knjižne novosti; 23 05 Dnevnik.
DRllGl KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 «Bel can-to»; 22.15 «Besedo ima obramba«; 23.05 Šport.
Jug. televizijo
18.00	Poročila; 18.05 Prenos koncerta glasbene šole: 19.00 TV obzornik; 19 20 Križem po Paragvaju izlet v Argentino; 19.50 Kai bo prihodnji teden na sporedu; 20.00 Ty dnevnik; 20.30 Propagandna oddaia; 20.45 »Ogle-
dije; 8.55 Radijska šola:	9.25
«Mladina poje«; 9.45 Z ansamblom «The ShadoWs»; 10.15 Ne-
komedija; 21 45 Zabavno glasbena oddaja; 22.45 «Ječa» — serijski film.
Vreme včeraj: najviSja temperatura 2, najmižJa —0.5, ob 19. uri 1.6; vlage 66 odst., zračni tlak 1007.1 raste, veter 40 km vzhodnik-severo-vzhodnik, sunki burje 75 km na u-ro, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 6.3 stop.
T r ž a š k i d n e v n
Danes, SOBOTA, 7.	marca
Tomaž	
Sonce vzide ob 6.33 in	zatone ob
i7.53. Dolžina dneva 11.2.6. Luna	
vzide ob 2.15 tn zatone	ob 11.13
Jutri, NEDELJA, 8.	marca
J anez	
OB RAZGOVORIH TRŽAŠKIH PREDSTAVNIKOV V RIMU
Vprašanje teritorialne kompetence tržaške pristaniške ustanove
Tržaški izvedenci zagovarjajo obseg ustanove od Milj do Tržiča, v Rimu pa so naklonjeni le področju od Milj do Barkovelj - Žalosten primat tržaškega pristanišča med italijanskimi
Včeraj so se v Rimu srečali namreč mnenja, da bi morala ju-
predstavniki ministrstva za trgovinsko mornarico in skupina tržaških poslovnih ljudi, med katerimi so bili generalni vladni komisar za Tržaško ozemlje dr. Mazza, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in izredni komisar pri Javnih skladiščih gen. Battaglieri. Tržaški odposlanci so se podali v Eim, da bi na pristojnem mestu orisali stališče tržaških poslovnih krogov glede vprašanja pristaniške ustanove, odnosno glede sestave statuta te ustanove.
V smislu člena št. 70 posebnega »tatuta nove dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, ki je bil uveljavljen z ustavnim zakonom št. 1 z dne 31. januarja 1963, bi bila morala vlada pripraviti in uveljaviti zakon o ustanovitvi tržaške pristaniške ustanove v enem letu od trenutka, ko je stopil v veljavo ustavni zakon o ustanovitvi dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina.
Čeprav nekoliko v zamudi, se ustanovitev pristaniške ustanove sedaj vendar počasi pripravlja in na pristojnih mestih so mnenja, da bo to vprašanje rešeno v nekaj mesecih. Pri sestavljanju pravil, ki naj bi jih vseboval statut nove pristaniške ustanove pa so v zadnjem času nastale nekatere težave, ki bodo zelo verjetno nekoliko zavlekle postopek za ustanovitev novega organizma. Predvčerajšnjim se je na tržaški trgovinski zbornici sestal poseben odbor, ki je bil sestavljen 4. junija lanskega leta z nalogo, da sestavi statut nove pristaniške ustanove. Predsednik zbornice dr. Caidassi je komisijo seznanil z delom ožjega odbora, ki je pripravil osnutek statuta. Kakor se je izvedelo sestavlja osnutek, ki ga je pripravil ožji odbor izvedencev, 17 členov, med katerimi je zelo važen zlasti člen, ki določa da si bo dežela Furlanija - Julijska krajina prizadevala za razvoj blagovnega prometa skozi tržaško pristanišče ter za razvoj trgovine s tržaškim zaledjem. Poleg tega pa poseben člen določa teritorialno kompetenco deželnih organov. V zvezi s temi določbami se je izvedelo, da so predstavniki nekaterih zasebnih, državnih in poldržavnih podjetij izrazili nezadovoljstvo, češ da te določbe ogrožajo njihove gospodarske interese. V ta namen so omenjeni predstavniki izrazili vrsto pomislekov in jih dali v pretres študijski komisiji, ki pripravlja osnutek statuta pristaniške u-stanove.
Medtem pa tudi na ministrstvu za trgovinsko mornarico pripravljajo osnutek statuta za tržaško pristaniško ustanovo. Glede teritorialne kompetence novega organizma pa se zdi, da so si gledišča tržaških in rimskih izvedencev v nasprotju. Tržaški izvedenci so
risdikcija pristaniške ustanove za jeti morsko obalo od Tankega rtiča pa do Rta Sdobba, v Rimu pa so mnenja, da bi morali omejiti jurisdikcijo ustanove na odsek obale od Tankega rta do Barkovelj, češ da bi odsek od Barkovelj do Rta Sdobba moral ohraniti neokrnjen turistični pomen tudi v okviru nove dežele.
Vse kaže, da je včerajšnji sestanek v Rimu treba pripisati v glavnem prav razliki, ki se je pojavila med glediščem tržaških zainteresiranih krogov in glediščem ministra za trgovinsko mornarico. Upati je, da bo statut pristaniške ustanove v resnici dopuščal lokalnim operaterjem najširše možnosti za proučevanje vprašanj v zvezi s trgovinskim uveljavljanjem tržaškega pristanišča in za pospeševanje blagovnega prometa skozi tržaško luko. Tržaško pristanišče namreč nujno potrebuje vrsto instrumentov, ki bi mu omogočili uspešno nastopanje v hudi konku-
renci z ostalimi italijanskimi pristanišči, Lansko leto je celotni blagovni promet v italijanskih lukah napredoval za 40 odst., medtem ko je v Trstu nazadoval za 3,3 odst. V Genovi je promet na-rastel za 11,7 odst. v primerjavi s prometom v letu 1962, tako da se je dvignil od 28.060.000 na 31 milijonov 335.000 ton. V Benetkah se je promet dvignil za 13,4 odst., to je od 12.268.000 na 13.982.000 ton. Tudi v vseh drugih najvažnejših italijanskih pristaniščih je promet lani napredoval v primerjavi s prometom v prejšnjem letu. Tako se je promet v Avgusti dvignil od
13.030.000	na 14.573.776 ton, v Neaplju od 12.065.000 na 13.367.375 ton, v Ravenni od 6.747.000 na 7.887.0C0, v Savoni od 6.402.000 na 6.707.600 ton, v La Speziji od 6.010.000 na 6.465.800 ton, v Livornu od 5 milijonov 853.000 na 6.645.700 ton in v Anconi od 4.017.000 na 4.417.000 ton. Med letom 1961 in letom 1962 je blagovni promet nazadoval v dveh italijanskih pristaniščih, in sicer
v Bariju in Neaplju, v ostalih pristaniščih pa je napredoval za 13,5 odst. Blagovni premet skozi tržaško pristanišče je ostal praktično na isti višini kakor v letu 1961. Lansko leto pa je promet napredoval brez izjeme v vseh italijanskih pristaniščih, le v Trstu je nazadoval, in sicer od 5.177.000 na
5.020.000	ton. Tržaško pristanišče je tako ostalo na devetem mestu med najvažnejšimi italijanskimi lukami, in sicer za Genovo, Augu-sto, Benetkami, Neapljem, Raven-no, Savono, Livornom in La Spe-zio. Lani se je položaj Trsta še poslabšal, tako da preti resna nevarnost, da bo Trst zdrknil ,v bodoče celo na deseto mesto na lestvici italijanskih pristanišč.
To so podatki, ali bolje dejstva, ki jih morajo, strokovnjaki, .ki pri. pravljajo statut' pristaniške ustanove vsekakor upoštevati. Prva naloga nove pristaniške ustanove predstavlja prav vprašanje okrepitve blagovnega prometa skozi Trst.
DANES TISKOVNA KONFERENCA V URADU POKRAJINSKEGA ZDRAVNIKA
V jeseni bodo začeli graditi naprave za predelovanje smeti?
Zgradili jih bodo pri Domju - Proizvodnja bi dosegla okrog 100 kub. metrov organskih gnojil na dan
Mnogo let je že minilo odkar smo napisali vrsto člankov v zvezi z načrtom tržaške občinske u-prave o izgradnji naprav za uničevanje smeti in za njihovo predelavo v organska gnojila. Resnici na ljubo povedano, je bolje, da se tedanii načrt po sistemu «Marco-vigi» sploh ni uresničil, ker se je v Viterbu, kjer so ta sistem uvedli. pokazalo, da ni primeren in so tamkajšnje naprave, ki so stale stotine milijonov lir sedaj neuporabne. Toda od tedaj je minilo že mnogo let. Občinska uprava je svoje načrte obnovila in se usmerila na način predelave smeti v organska gnojila, ki je že v mnogih mestih v tujini in tudi v nekaterih italijanskih mestih odlično uspel, in proizvajajo gnojilo, ki gre dobro v prodajo. Podobne naprave imajo tudi v Vidmu, kjer so v njimi zelo zadovoljni, gnojilo pa sedaj prodajajo že po 300 lir stot in ga v glavnem pokupijo kmetje in vrtnarji iz bližine mesta.
Toda v Trstu se takšne stvari, potem ko pridejo v roke prefek-turnih organov, kaj hitro zataknejo in nihče ne ve dobro povedati, kako je z njimi, kdaj bodo nadzorne oblasti predložene načrte in predračune rešile, tako da se njihova rešitev včasih zavleče tu-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHi
PO SONČNIH DNEH NA ZAČETKU MESECA MARCA
Nenaden vdor mraza s snežnimi padavinami povzročil vrsto nesreč in nevšečnosti
Sneg, ki je zapade! čez noč in v jutranjih urah, je kmalu skopnel - Padci zaradi poledice in burje - Številni požari - Nevarnost trčenja treh ladij v pristanišču
Marec je pokazal pravo lice in ras včeraj presenetil z belo snežno odejo, ki je v jutranjih urah pokrivala mesto in okolico. Mraz je začel pritiskati že predvčerajšnjim zvečer okrog 18. ure. Burja je zapihala z močnimi sunki, okrog polnoči pa so se začele vrtinčiti r.ad mestom prve snežinke. Že proti jutru so bile ulice in strehe pobeljene, temperatura pa se je znižala in obstala ekrog ničle.
Nenadni mraz, sneg in slabo vreme so seveda ^dVzročiTl' vrsto nesreč, predvsem padcev zaradi burje in,	oevS^*il;
la tudi precej težav avtomobilistom. Tudi v pristanišču bi kmalu prišlo do hujše nesreče, ker je burja potrgala vrvi neke finske ladje ter jo zanesla med dve drugi ladji. Seveda niso bili brez dela niti gasilci, ki so morali intervenirati zaradi mnogih požarov in okvar.
Prva včerajšnja žrtev burje je postal 58-letni natakar Felice D’An-
drea iz Ul. Madonnina 8, ki je včeraj zjutraj na Trgu Goldoni pred barom «Astoria» spravljal na kup železne mizice. Naenkrat ga je močan sunek burje spodnesel, da je padel z mizico v rokah ter si pri padcu verjetno zlomil levo zapestje. Sele po dveh urah se je D’Andrea odločil in sam odšel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 20 dneh
Okrog 8. ure se je na Trgu Pon-terosso ■ponesrečil 69-letni upokojenec Amedeo Coppetti iz Ul„ Gatte-1^,4,yki Ig spodrsnil na ledeni ploskvi. Pri padcu se je pobil po čelu in zadobil možganski pretres. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Sunki burje so bili krivi tudi nesreče na delu, katere žrtev je postal 34-letni delavec Lorenzo Tassan iz Ul. Solferino 2. Tassan je delal na dvorišču kovačnice
........umu,.....um...............miiiiiii.miiiiiiiinimimmii...
PREDVOLILNA PANORAMA NA TRŽAŠKEM
Sestavljanje kandidatnih list za prve deželne volitve
Lekarniško doziranje kandidatov KD - Orientacija socialdemokratov na «neodvisneže» - Jutri v Trstu zakladni minister Colombo
Do deželnih volitev sta še dobra dva meseca, a večina strank ae že živahno pripravlja nanje. Dejansko se je že pričela tudi volilna kampanja z govorom voditelja liberalcev Malagodija. Za posredno volilno kampanjo lahko tudi smatramo razna zborovanja in predavanja tržaške federacije KPI v mestu in okolici, kjer so med drugimi govorili o pomenu dežele poslanec Santarelli, o deželi in slovenski manjšini poslanec Scottoni iz Tridentinske, o gospodarstvu in pravicah tamkajšnje francoske manjšine, deželni poslanci iz Doline Aosta itd. V okviru federacije KPI pa so tudi že razpravljali o programu in o kandidatni listi ter so nekateri časopisi objavili tudi svoja domnevanja o morebitnih kandidatih.
V sredo so demokristjani sestavili svojo volilno komisijo, v kateri so zastopane vse struje in »truijice razen »ljudskega centra« (Scelbova struja). Vendar pa bodo v seznam kandidatov vključili tudi predstavnike te struje, ki se je že sestala na ločeni skupščini in sklenila, da bo predlagala volilni komisiji pet kandidatov, med katerimi sta tudi desničarska demokristjana prof. Romano in inž. Bruno Umani, Nosilca demokristjanske liste za tržaško volilno okrožje pa naj bi bila deželni podtajnik Stopper ali pokrajinski podtajnik Coloni (nekdanji Klun). Razumljivo je, da bodo demokristjani skušali prav po lekarniško dozirati v kandidatno listo vse struje, tako da ne bi bilo v njihovih vrstah zamere in nezadovoljstva in bi pridobili čim. več glasov njihove desnice in levice. upoštevajoč liberalno konkurenco na desni. Jutri bodo imeli demokristjani v Trstu v gosteh tudi svoj precej velik »kaliber«, to je zakladnega ministra Colom-ba, ki bo ob 11. uri v kinu Grat-tacielo govoril o gospodarski politiki vlade levega centra.
Vodstvo socialdemokratske fede. racije se bo sestalo prihodnjo sre. do in po nepotrjenih vesteh bodo od glavnih voditeljev federacije kandidirali samo prof. Dulcija, medtem ko naj bi bili ostali kandidati manj izrecno politično pobarvane osebnosti ali celo kak sneodvisnež« Zato se v zvezi o-menjajo predvsem imena raznih
profesorjev (Schiffrer, Stasi, Bi-dussi, Ciacchi itd.).
Liberalci so na svojem predvčerajšnjem sestanku tudi že razpravljali o kandidatni listi. Med kandidati naj bi bili predsednik Morpurgo, pokrajinski tajnik Trauner, znani voditelj istrskih beguncev dr. Della Santa, deželni tajnik liberalne mladine dr, Sancin in drugi.
Sinoči so se sestali na skupščini tudi republikanci tržaške sekcije, ki so razpravljali o volitvah in kandidatih. Skupščine se je ude-ležil tudi član vsedržavnega tajništva odv. Mario Del Vecchio.
Glede volitev je že načelno nakazal svoje stališče tudi «Novi list«, ki piše v svoji zadnji številki, da bi morale enotno nastopiti stranke in skupine Skupne slovenske liste, to je Slovenska demokratska zveza. Slovenska katoliška skupnost, Slovenska krščansko socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev,
Predstavniki SPZ na razgovorih v Kopru
Včeraj dopoldne so se v Kopru sestali predstavniki okrajnega sveta Svobod koprskega okraja Ivan Mauser, Igor Pelan in Raul Si-škovič s predstavniki Slovenske prosvetne zveze Ubaldom Vrabcem, Gorazdom Veselom in Edvinom Švabom, da bi navezali kar najtesnejše stike med prosvetnimi organizacijami in društvi, ki delujejo na eni ali drugi strani meje. V prijaznem pogovoru so zastopniki dveh ljudsko-prosvetnih organizacij poiskali možnosti za sodelovanje manjšinskih amaterskih prosvetnih skupin na prireditvah, ki jih bo meseca maja in junija priredila v raznih krajih Primorske okrajna zveza Svobod iz Kopra.
Načelno so se sporazumeli, da bodo amaterske skupine prosvetnih društev in kulturnih ustanov sodelovale na koncertu pevskih zborov 10. maja v Postojni, na prireditvi Glasbenih šol 30. in 31.
maja v Piranu, na reviji pihalnih orkestrov 14. junija v Ajdovščini, na drugi reviji zabavnih ansamblov 26. junija v Kopru ter na prvem tekmovanju pevcev zabavne glasbe republiškega obsega, ki bo naslednji dan, se pravi 27. junija prav tako v Kopru.
Vzpostavljeni so bili tudi prvi stiki o gostovanjih predavateljev koprskega okraja na konferencah in predavateljskih večerih na Goriškem in Tržaškem.
Predstavniki Slovenske prosvetne zveze so povabili zastopnike okrajnega sveta Svobod, da bi se prihodnjič sestali v Trstu.
Predvčerajšnjim ponoči so neznani tatovi s silo odprli desni de-flektor avta TS 41288, ki ga je 25-letni Mario Zoch iz Šalite Monte Valerio 22 parkiral v bližini doma. Iz notranjosti avta so ukradli 27.000 lir vreden transistor «Voxson».
ladjedelnice Sv. Marka, ko so nanj padli kosi lesa, ki jih je sunek burje vrgel z neke skladovnice v bližini. Delovni tovariši so Tassa-nu priskočili na pomoč in mu pomagali v rešilni avto gasilcev, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Tassan se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti osem dni.
V bolnišnici so nadalje sprejeli na nevrokirurški oddelek Gentile-ja Scabarja in Lucrezio Sonnimj, na prvi kirurški oddelek Giocori-do Parenzanovo, na ortopedski oddelek pa Giuseppa Ferlugo. Vši so postali žrtve nerodnih padcev na poledici. Ponesrečenci se bodo morali zdraviti od 8 do največ 15 dni.
«Tour de force« gasilcev se je pričel že predvčerajšnjim popoldne, ko so morali gasiti požar v dimniku v Ul. Madonnina. Okrog 19. ure je nastal požar v nekem gozdiču nad Furlansko cesto, dve uri kasneje so morali gasilci v Ul. Canova 19, kjer se je vnel dimnik. Potem so morali gasiti požar, ki je nastal v nekem borovem gozdiču med Padričami in Trebčami. Včeraj zjutraj ob 4. uri so gasilci morali v Ul. Galleria 18, kjer je burja odnesla dimnike, potem so prihiteli v Ul. Caboto 5, kjer se je zaradi bur.ie majal 17 metrov visok dimnik »Ferriere A-driatiehe«. Da bi preprečili hujša nesrečo so dimnik podrli. Sunki burje so razmajali tudi dimnike v Ul. San Giacomo in Monte 3, na neki stavbi v Zindisu v Mii ljah, ter odnesli opeke na stavbi štev. 53 v Ul. F. Severo. Nekaj minut po poldnevu pa je nastal požar v podstrešju v stavbi v Ulj Timeus 4.
Tudi agenti cestne policije so imeli polne roke dela, saj so mo-i rali na vseh glavnih cestah, kij jih je pokrivala poledica, paziti naj promet. Potrudili so se tudi uslužbenci ANAS, ki so že navsezgodaj trosili pesek po cestah. Na obrežni cesti proti Sešljanu ' jej sneg hitro kopnel, isto je bilo tu-j di na cesti proti Opčinam in Bazovici, le pri univerzi se je naj poledici zavrtelo nekaj osebnih avtomobilov. Položaj je bil kritičen tudi na trbiški cesti pri Draš-ci, kjer je več cistern zdrselo po ledu in se postavilo čez cesto. Pri Devinu so zdrseli na poledici tudi nekateri avtobusi, nikjer pa ni prišlo do hujših nesreč. V istrski ulici je neki’ avtomobilist zdrsel na ledu in trčil v tri ustavljene avtomobile. Šam je potem prišel na karabinjersko postajo im dal svojo vizitko ter povedal številke evidenčnih tablic poškodovanih avtov.
Toda najhujše bi se lahko dogodilo v pristanišču, kjer so močni sunki burje, okrog 7. ure so do-
segli največjo hitrost, zanesli finsko ladjo «Saimaa», ki je bila zasidrana ob skladišču štev. 31 v pristanišču «Duca D’Aosta». Ladja je sedaj v prodaji, ter je zaradi tega njena posadka skrčena na minimum, mornarji pa se niso pobrigali, da bi ojačili vrvi, ki so se potrgale in 1185-tonsko ladjo je zaneslo med motorno ladjo «Oiim-pio» pomorske družbe «Lauro» in sovjetsko motorno ladjo «Polotsk». Ko se je razvedelo za nesrečo, so iz pristaniškega poveljstva odredili vse potrebno, da se ne bi zgodilo kaj hujšega, ker bi se lahko finska ladja raztreščila ob bokih sovjetske ali italijanske ladje. Izpred pristaniškega poveljstva so takoj odpluli vlačilci «Fu!gor», «Aiax» in »Castor«, ter se približali trem ladjam v nevarnosti. Po velikem trudu je nekaj članov posadke vlačilca »Castor« stopilo na finsko ladjo in po več neuspelih poskusih končno vrglo debelo vrv, katero so potem pritrdili na škripec «Castorja». Vlačilec je tako potegnil finsko ladjo iz nevarnega položaja ter jo privlekel ob pomol pri skladišču štev. 46. Pri tem se ni nihče telesno poškodoval, le ladje so utrpele malenkostno škodo.
Položaj se je v popoldanskih urah izboljšal. Sneg je v mestu skopnel in burja je osušila ceste. Tudi v zgornji tržaški okolici so bile vse ceste prehodne, sneg je pokrival le še travnike in livade in le tu pa tam Se je na nekaterih krajih obdržala poledica. Temperatura se je proti večeru spet znižala in ostala na ničli. V Boljuncu je rahlo snežilo, v Nabrežini pa je pritisnil mraz. Agenti cestne policije so svetovali uporabo verig tistim avtomobilistom, ki so vozili po trbiški cesti od začetka do Tržiča. Na ostalih cestah se je promet odvijal normalno.
Zaradi poledice z avtom v drevo
Včeraj popoldne so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 34-letno gospodinjo Antonietto Pecchiara por Santarossa iz Ui. Ghirlandaio 7. Sprejeli so jo na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 20 dni zaradi udarca po glavi^ in bradi, začasne izgube spomina" in bljuvanja. Panesrečenko je v bolnišnico spremljal njen 33-letni mož Guido, ki je povedal, da se je njegova žena ponesrečila okrog 10.40 pri cestni nesreči, ki se je dogodila pri Markovščini, 15 km od Herpelj. Tedaj se je Santaros3a vračal proti Trstu in je s svojim avtom TS 51352 v katerem je sedela tudi njegova žena, bil namenjen na blok na Pesku. Naenkrat je zavozil na poledico, kjer je zdrsel in z avtom treščil v drevo
ka Verze, bodo naprave začeli graditi morda že letošnjo jesen, če bodo nadzorne oblasti pravočasno odobrile načrte. Upajmo torej, da bo to vprašanje sedaj res dokončno rešeno in da ne bodo več dolgo vozili smeti v kraške doline, kjer že leta in leta zlasti v poletnih mesecih povzročajo neznosen smrad in kvarijo del že itak zelo skromne mestne okolice.
Danes ob 10.30 pa bo o tem vprašanju tiskovna konferenca v uradu pokrajinskega zdravnika, kjer bo prof. Vendramin s pa-dovanske univerze govoril o uničevanju smeti odnosno o predelovanju v organsko gnojilo. Prof. Vendramin je član posebne komisije, ki jo je sestavila tržaška prefektura, da še posebej prouči načrte, ki jih je občinska uprava predložila v odobritev.
di po več let, čeprav bi jih lahko z nekaj dobre volje rešili vnekaj mesecih. O napravah za predelavo smeti v organsko gnojilo je bilo tudi govora na zadnji seji občinskega sveta, ko je odbornik dr. Verza pojasnil, da je vprašanje za občinsko upravo načelno že rešeno, da pa nadzorna oblast še ni odobrila predloženih načrtov, čeprav so že neštetokrat urgirali.
Socialistični svetovalec Qdv. Seni-gaglia je ostro napadel neodgovornost nadzornih oblasti, ki zavlačujejo najbolj pomembne sklepe občinske uprave, kar povzroča občini tudi veliko denarno škodo.
Izrazil je željo, da bo odbor o tem vprašanju najbolj odločno nastopil in zahteval čimprejšnjo rešitev.
Za nekaj zanimivih podrobnosti o bodočem občinskem podjetju, ki bo predeloval smeti v organsko gnojilo, smo zvedeli v pogovoru z ravnateljem občinskega podjetja za mestno čistočo. Funkcionar nam je najprej povedal, da se je občinska uprava, potem ko je posebna komisija občinskih funkcionarjev in odbornikov zadevo podrobno proučila, odločila za uničevanje smeti z njihovo predelavo v organsko gnojilo; hkrati pa je zavrnila možnost gradnje naprav za sežiganje^ smeti in z izkoriščanjem kalorične moči’ za proizvodnjo električne energije. Te naprave so zelo drage in proizveden električni tok ne bi niti delno kril proizvodnih stroškov.
V Trstu se sedaj dnevno pobere povprečno 1800 stotov smeti iz katerih se lahko dobi okrog 50 odst. organskega gnojila, ali približno 100 kub. metrov dnevno. Preden se je občinska komisija odločila za predelavo smeti v organska gnojila, je zbrala vse potrebne podatke o potrošnji teh gnojil v naši pokrajini in o prodajni možnosti v bližnji goriški in videmski pokrajini. Pri teh študijah so sodelovali kmetijski strokovnjaki, gospodarstveniki, finančni strokovnjaki in vsi, ki so lahko kar koli doprinesli, da je komisija prišla do najbolj točnih podatkov glede prodaje gnojila Tako so ugotovili, da bodo v tržaški pokrajini prodali povprečno od 20 do 30 odstotkov proizvoda.
Med razgovorom je bilo tudi govora o kakovosti gnojila. Kmetijski strokovnjaki so ugotovili, da je gnojilo, ki se proizvaja iz smeti, enakovredno preležanemu hlevskemu gnoju. Tudi uporaba tega gmojila po količini je povprečno enaka uporabi preležanega hlevskega gnoja. Toda gnojilo, ki ga bodo izdelovair iz smeti, bo imelo to prednost pred hlevskim gnojem, da bo vseboval tudi določen odstotek železne, bakrene in drugih rud, ki jih hlevski gnoj ne vsebuje.
Naprave bodo zgradili pri Domju, kjer ima občinska uprava na razpolago 20.000 kv. metrov zemljišča. Okrog naprav bodo zasadili tudi zelene zaščitne pasove, da bo celoten kompleks najbolj sodobno urejen.
Po mnenju občinskega odborni-_______________________________
liiiiiiiiiiiiiiu 111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiuiiiiiiiii m m lunin n umit im m m umu iimiiiiii ii ii n im f--m
ŠE VEDNO RAZGIBANO SINDIKALNO ŽIVLJENJE
Napoved dvodnevne stavke uslužbencev kinematografov
Sindikata gradbincev sta preklicala stavko V Rimu pogajanja za kemijsko stroko
Proslave 8. marca
8.	marec, mednarodni dan žena, bo Zveza demokratičnih žena (UDI) praznovala v raznih krožkih in vaseh našega področja. Danes, bodo na programu naslednje proslave:
Sv. Barbara, ob 20. — Govorili bosta Nadja Pahor in Vittoria Do-mio;
Griža (pri Miljah), ob 20. — On-dina Petejani;
Campore, ob 20. — Pierina Po-stogna;
Boljunec, obt 20. — Pina Colja;
Krožek «Pečar», ob 20. — Laura Weiss:
Opčine, ob 20. — Vera Žužek in Ada Gualli;
Prosek, ob 20. — Slava Cebulec in Pina Tomaselli;
Trebče, ob 20. — Marica Škabar;
Lonjer, ob 20. — Tončka Cok.
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 8. marca ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu
ARSEN DIKLIC
Na zeleni reki čoln
Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 7. t. m. ob 16. uri Metrocolor Metroscope film:
MOGAMBO
Igrata AVA GARDNER
in CLARK GABLE
Trst v včerajšnjih jutranjih urah
Včeraj so se v Rimu razbila pogajanja med združenjem lastnikov kinematografskih dvoran in sindikati uslužbencev. Do razbitja je prišlo, ker niso hoteli delodajalci popustiti glede mezdnih zahtev, ki so prišle v poštev za sklenitev nove delovne pogodbe. Zato so vse tri sindikalne organizacije: CGIL, CISL in UIL napovedale za danes in jutri po vsej državi stavko kinematografskih uslužbencev in bodo tudi v Trstu vse kino dvorane zaprte, če bo stavka popolna.
Prvič so se pogajanja razbila 27. februarja, nakar so še enkrat poskusili, ali bi lahko približali stališči obeh strank. Toda nova pogajanja, ki so trajala dva dni, so pokazala, da ni mogoče rešiti spora brez stavkovne borbe.
* * *
Včeraj sta se sestali tajništvi sindikatov gradbenih delavcev in pleskarjev, vključenih v CGIL in v Delavsko zbornico, ter sklenili preklicati že napovedano stavko, ki bi se morala pričeti danes in končati v ponedeljek opolnoči. Pri stavkah gradbenih delavcev je pač treba upoštevati posebne pogoje njihovega dela.
* • *
V	ponedeljek bodo pogajanja med predstavniki podjetja Machne in predstavniki sindikatov kovinarjev zaradi šestih odpustov, ki jih je najavilo podjetje.
* * •
10. in 11. t. m. bo dvodnevna stavka delavcev čevljarske industrije po vsej državi, ker so se razbila tudi pogajanja za sklenitev pogodbe te stroke. Pri nas bodo stavkali delavci in delavke v tovarni Lucky Shoe.
• • •
V	Rimu so se v preteklih dneh obnovili stiki za sklenitev nove delovne pogodbe za kemijske delavce, pri čemer je bil navzoč tudi minister za delo Bosco. Predvčerajšnjim in včeraj je bila predhodna razprava o klasifikaciji kategorij delavcev in o določanju proizvodne nagrade s pogajanji v samih podjetjih. V ponedeljek se sestanejo tajništva sindikatov kemijskih delavcev, ki bodo razpravljala o pogodbenem položaju, tako da se pripravijo na pogajanja z delodajalci, ki se pričnejo v Rimu prihodnjo sredo.
Pogajanja se tičejo okrog 200.000 delavcev. Ob prvih pogajanjih so bili delodajalci nepopustljivi in so Se zato 30. januarja razbila, če-
mur so sledile tri stavke kemijskih delavcev.
Zvišanje tari! na vozilih Accgata?
Upravna komisija Acegata je na svoji zadnji seji sklenila zvišati ceno tramvajskih vozovnic za 25 odstotkov, to je od 40 na 50 lir. Nadalje je sklenila, da se ukine sedanji jutranji zeleni listek, ki je veljal za povratno vožnjo do 10. ure zvečer. Zvišali bodo tudi tarife , za abonmajske izkaznice za delavce in dijake. Uvedli bodo nove zelene listke za dve vožnji, ki bodo stali 60 lir, medtem ko stanejo sedaj kot navadni listki. Sedaj je stala abonmajska izkaznica za delavce 150 lir in je veljala za 12 voženj na teden; z novim zelenim listkom, ki jo nadomesti, bodo delavci potrošili za 12 voženj 360 lir, to je več kot dvakrat več.
Tudi ti poviški, če jih sploh občinski svet odobri, bodo le kaplja v morje. Upravna komisija Acegata računa, da bo imela od njih kakih 600 milijonov izkupička na leto, medtem ko predvideva, da bo ves prevozni oddelek Acegata imel dve milijardi in pol primanjkljaja. Sedaj krijejo ta primanjkljaj z dohodki od električnega toka in plina.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 za red A v vseh prostorih prva predstava Rossinijeve opere ((Seviljski brivec«. Dirigent Nino Verchi. V glavni vlogi bo nastopil Šesto Bruscantimi, poleg njega pa še Ainna Maccianti, Bruna Ron-chini, Umberto Grilli, Michele Casa-to, Paolo Montarsolo. Zborovodja Giordano Kirschner. Režija Giovanni Poli.
V nedeljo ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih tretja predstava Puccinijeve opere «Turandot».
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. mri v Avditoriju 14. predstava «Sofoklejeve Antigone« v Brechtovi predelavi. Režiser Fulvio Tolusso. Scene Mascherinl. Cene: parter A 1200 lir, parter B 700 lir, balkon 300 lir.
- • * ]_________________________________________________________________________________________________________________________
Nazionale 15.00 «11 cardinale« Tech-nlcolor. Tom Tryon, Romy Schnel-der.
Arcobaleno 15.30 «Vita coniuigale« — Maria Jose Nat. Prepovedano mladini.
Excelsior 15.30 «Sotto 1’albero yum yum» Technicolor. Jack Lemmon. Prepovedano mladini
Fenice 16.00 «Dove val sono gua1» Technicolor. Jerry Lewis.
Grattacielo 16.00 «Un buon prezzo per morire« Technicolor. Lavrence Harvey, Lee Rernick.
Superclnema 16.00 «Mia mogjie et prova« Bob Hope. Technicolor.
Alabarda 16.00 «La dea del peceato« Technicolor. Šarita Montiel.
Zadnji dan.
Filodrammatico 15.45 «Sammy va »1 sud» Technicolor. Edvard G Robinson.
Aurora 16.30 «L’idolo di Acapulco«.
Cristallo 16.30 ({Alta infedeltS« Ugo Tognazzi, Nino Mapfredi, Monica Vitti. Prepovedano mladini.
Capitol 16.00 «Il colore della pelle* Jean Sore!, Amtonetlia Lualdi.
Garibaldi 16.00 «Ti-Koyo e il suo pe-scecane« Technicolor.
Massimo 16.00 «Brenno il nemico dl Roma« Technicolor, Gordon Mi-tohell.
Impero 16.30 «La noia» Prepovedano mladini.
Moderno 16.00 «Una fidanzata per papa« Technicolor. Glenn Ford, Shirley Jones.
Astoria 16.30 «La c i 11 a spletata« — Kirk Douglas. Prepovedano mladini.
Astra 16.30 «Una ragazza chiamata Tamiko«.
Vittorio Veneto 15.45 «Sciarada» Ga-ry Grant. Technicolor.
Abbazia 16.00 «La vealia delile aqul-le» Teohmicolor. Rock Hudson, Rod Taylor.
Ideaie 16.00 «Liana ja figlia della fo-resta« Technicolor. Prepovedano mladini
Marconi 16.00 «11 mio corpo ti aP-partiene« Marlon Brando.
Skedenj 16.00 «Mogambo» Metrocolor. Ava Gardner, Clark Gable.
Razna obvestila
Pogrebno društvo v Rojanu vat
svoje člane na redni občni zbor, h bo v nedeljo 8. marca t.l. ob 9. ur v prostorih gostilne Škerl ava j, v Ul Moreri 34. — Odbor.
Slovenski klub v Trstu prirei 2 dnevni majniški izlet v Hrvašh Primorje na Reko, v Bakar, Kraljev co Crlkvemco in Senj v soboto 16. i v nedeljo 17. maja 1964. Cena izt ta za vožnjo, prehrano (kosilo Crlkvenici, večerja in kosilo v S nju, pokušnja vina v Šilu na otol< Krku) m prenočevanje v notel Nehaj v Senju Je 5.500 lir za osel: (polovica vsote ob vpisu). Siovensl klub vabi k udeležbi. Prijave P turističnem uradu AURORA, Ulic Cicerone ali pismeno na Siovensl klub. Ul. Geppa 9.
Planinsko-smučarski izlet SPDT -
Na Jožefovo 19. t.m. priredi SPD' planinski izlet na Krvavec za srm čarje in nesmučarje. Pot tja in nazs skozi Ljubljano. Vpisovanje v Ulic Geppa 9-11. v dnevnih urah.
SPOROČILA TAJNIŠTVA SGZ
Davčna prijava Vanoni
Tajništvo Slovenskega gospodar, skega združenja vabi vse svoje člane, da se čimprej zglasijo, da bi izpolnili letno davčno prijavo. S seboj naj prinesejo davčne kar. tele vsaj zadnjih dveh let, zraču-nane letne dohodke, stroške za nabavo blaga in druge, kot luč, telefon, gorivo.
Po možnosti, da ne bi čakali, naj se predhodno dogovorijo po telefonu za uro.
Na komisariatu javne varnosti v Miljah se je predvčerajšnjim zglasil 52-letni Ettore Ursini iz Ul. Gin-nastica 42, upravitelj kmetijskega posestva Zlata krona in povedal, da so zadnje dni februarja neznanci na posestvu ukradli 300 sadnih dreves v vrednosti 60.000 lir.
Včerai-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
6.	marca 1964 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 8 oseb.
UMRLI SO: 85-letni Umberto Ma-cerata, 63-letnl Greste Rozzo, 28-let-ni Luigi Fragiacomo, 821«tni Lu-igi Zaocaria, Spletna Gluseppina vd. Urlzzl, 84-letna Giovaupa Svetina vd Venutti, 77-letna Rosina Pin vd. Ničev, 75-letna Rosalia Pahor vd. Gostissa,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2. - 8.)
Alla Sadate, Ul. Giulia 1; '"Beriussl. Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Orlah* 2: Vernarl. Trg Valmaura 10; D Artt-bnosi. Ul, Zorutti 19; Croce Verde. Ul. Setteromane 39; Ravasim, Trg NOČNA SLUŽBA LEKARN D'Ainbrosi, Ul Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Setteforuane 39; Havasinl. Trg Uberta 6, Tes;a d’oror Ul. Mazzini 43.
Potovalni urad «AURORA»
PRIREDI ZA VELIKO NOC DNE 29. IN 30 MARCA
izlet
na Mali Lošinj
Prijave pri potovalnem uradu
«AURORA»i Trst, Ul. Cicerone 4, tel 29-243
ZOBOZDRAVNICA
dr. Vera Sardoč
se je PRESELILA v Ul. sv. Frančiška 6/H, tel. 61 692
Mali oglasi
HIŠA in VRT Je naprodaj pri Banih: informacije dobite na upravi list* v UUol sv. Frančiška 20.
AFERA V BOLNIŠNICAH PRED TRŽAŠKIM SODIŠČEM
Stare in nove zgodbe o napakah kotla parnega generatorja
Dolgočasno opisovanje kolavdacije takih naprav • In zopet kad v rentgenskem oddelku...
_Razprava proti dr. Stenu, inž. C s linu, izvedencu Cergolu in o-stalim soobtožencem zaradi Škandala v združenih bolnišnicah, je spet zašla na normalni tir, se pravi v precej dolgočasno razglabljanje o raznih več ali manj tehničnih zadevah, ki se tičejo statva v združenih bolnišnicah v letih od 1956 do 1960.
Osrednja točka, ki je bila včeraj na dnevnem redu, je vprašanje gradnje novega parnega generatorja za termično centralo v splošni bolnišnici. V tej zvezi so sodniki zaslišali vrsto prič ter so hoteli zvedeti za vse podrobnosti, *i so spremljale naročitev kotla, n.egovo namestitev v bolnišnici in potem razne kolavdacijske preglede.
Najprej so sodniki zasl-šali inž. Francesca Bohma, predstavnika Podjetja «Pensotti», kateremu je hila najprej poverjena izdelava kotla Združene bolnišnice so te-dej razpisale zasebno licitacijo za njegovo izdelavo. Priglasili sta se dve podjetji: #Pensotti» in podjetje FATIS preko podjetja Idro-termici iz Padove. Komisija, ki Jo je imenovala uprava združenih bolnišnic, je tedaj sklenila, da ;e hila ponudba podjetja «Pensotti» najugodnejša. Fozneje pa so teh-n'čni organi zahtevali, naj se vne-nekaj sprememb, kar je napotilo omenjeno podjetje, da se odreče zakuou. Smatralo je namreč, da niso bili pogoji več tako ugodni. Zato so oddali izgradnjo kotla podjetju FATIS.
Parni generator je kolavdiral. Potem ko so ga namestili v splošni bolnišnici, inž. Aldo Gazzetta, star 63 let, ki je član državnega združen’a za nadzorovanja nad izgorevanjem. Inženir je pojasnil, da združenje kolavdira stroje po njihovi namestitvi na delovnem mestu. Najprei pride v poštev hidravlično kolavdiranje (kotel napolnijo z vodo ter ugotovijo z močn m pritiskom, če pušča ali ne. šele potem kotel vzidajo. Na vrsti je nato term'čno kolavdi-ronje, ko kotol počasi sreje.io tako, da se zidovi pravilno posušijo. Sele potem spravijo stroj v te \ na'-ar izvršilo še oregled termične rentabilnosti. To ;e mogoče opraviti na dva nač'na: na reposmden in posreden način. Pri P-osrednem načinu tekta‘0 kobrino vsi* v kotlu, količine, ki se snremeni:o v paro in končno kol čjne gnr;va, vj so ga porabili za segrevanie Pri posrednem ra-č'nu !t?k"imenovani kemično fiskalni način) na analizirajo v F ■'vnem pline, ki uhaiaio v dim-
n-v
Včerai je inč naztsetta nove-dal, da ie iz vrš'1 vse te preg!“de, katerim sta nr sostvovala dr. Štern in inž. Cbsilin. Priča je izia-Vd, da pri teh pregledih ni opazi'-. da bi kotel puščal. Kot je znano, so glavne obtožence oh-delž li, da so dobav;li in monti-žlaii P0'variene in stare zamas e. inž. Oaz-etta je še povedal, da mhko pride do okvar po več me-sec h posebno, če so navoji za-maš'ov zariaveli. Hladno, se pravi hidravlično kolavdiran’e. so izvršili v decembru 1956, termično Pa v januarju nasledn!ega leta. Vsi pre:zkus- so se končali s pozitivni rezultatom.
Podobne iziave ie podal pred časom tudi inž. Trivellato, ki jih Je predsednik Roschini prečital na. včeraišnji razpravi. Inž. Tri-re’!ato je namreč medtem umrl. rudi t» izvedonec ni opazil na kn*lu kakih pomanjkljivosti. De Jal na ie, da ga ni n’hče obvestil 0 t»h. čenrav sta preizkusom prisostvovala tudi inž. Cisilin in strelovod a Foresti Zato se ie pozne-J", ko ga je nnkbcal sodnik Fran-z°t. ze'o začnd 1, ko ie zvedel, da mel kotel določene napake, posebno pri zamaških. Poudaril pa Jn na zaslišanju pred preiskoval-n'ni sodn kom, da se kolavdator k“ more zanimati za podrobnosti, tomve? mora «amn odgovoriti na vnrašanie. če kotel deluie ali ne
. a tožilčevo vprašanje, zaka1 P. *o obvestili inž. TriveUata o o oliččini da zamaški puščajo, je {]**■ Cisilin odgovoril, da tedaj kotel ni puščal Ce bi nuščal, bi mz. TrivePato to opaz/1. ne da P' Ha kdo še posebei obvestil. Iz zgornjega je razvidno, da so vsa ta nrič“vania v glavnem bila v Pmd inž Cisilinu, vsa' glede ob-, zb, ki se t čeio termične cen-trMn v Spi0sni bolnišnici.
Izmed ostalih nrič so bile mor “a naizanimivejše izjave, ki LV*-‘ ‘ ‘	'•
Ta
n°ve kadi’
kleti na rentgenski oddelek in jo potem spet odnesli na dvorišče, zanimivo okoliščino, da je ta nazadnje le spet priromala v rentgenski oddelek, kjer je še danes. Priče je na vsak način potrdil, da so vsa ta dela opravili delavci združenih bolnišnic in da ni nikoli opazil blizu svojega delovnega mesta delavcev kakega zasebnega pod etja.
Od ostalih prič so še nastopili predstavnik tržaške hranilnice dr. Mario Fabrio, ki je pojasnil nekatere o’roliščine v zvezi s poravnavo faktur v korist združen-h bolnišnic v znesku 2 milijona lir. Zdi se, da je bil tak način finansiranja v veljavi, ker so se tako lahko izognili plačevanju nekih davščin. Baje je hraniln;ca uporabljala isti postopek tudi v pogledu drugih ustanov.
Na koncu sta nastopila še električarja Orlando Baroncini in Giuseppe Steppini, ki sta podala nekaj iz av v zvezi z delovanjem naprav za prezračevanje v oddelku za kužne bolezni v bolnišnici pri Magdaleni.
Poslanec Scottoni (KPI) v Nabrežini
Zanimivo predavanje o manjšinskih pravicah Nemcev v Zg. Poadižju
Kljub slabemu vremenu se je precej Nabrežincev zbralo sinoči v dvorani prosvetnega doma «Igo Gruden», kjer je poslanec KPI iz dežele Trident-Gornje Poadižje, Scottoni, predaval o zanimivih vprašanjih, ki zadevajo reševanje manjšinskih pravic Nemcev in Ladincev v omenjeni deželi.
V uvodu je govornik poudaril, da imajo manjšinska vprašanja dve plati: na eni jezikovno (izročila, šege itd.), a na drugi strani vprašanje gospodarskega, socialnega in političnega napredka.
Zelo dolgo se je poslanec Scottoni zadržal na vprašanju zaščite narodnostnih pravic južnotirolskih Nemcev. Med drugim je navedel vrsto deželnih zakonov glede zaščite načela enakopravnosti (določeno število manjšinskih predstavnikov v predstavniških telesih (občine, pokrajine in deželni svet). Tako v svojem govoru, kakor tudi med diskusijo, se je predavatelj dotaknil številnih drugih vprašanj, kot na primer šolstva, pravosodja itd.
Poslušalce je seveda zelo zanimalo vse, kar zadeva manjšinske pravice v javnem živUenju. Sem spadajo pravice južnotirolskih Nemcev, da se pred sodniki zago: varjajo v svoji materinščini, da lih morajo policijski in preiskoval-
Podal zidar Antonio Bagatin. ” je dodal k zanimivi zgodbi
ki so jo prenesli iz
ni organi zasliševati v nemščini itd.
Nabrežinski župan Škrk, ki je predsedoval, je na začetku diskusije dejal, da je iz Scottonijevega predavanja razvidno kolikšne so pravice Nemcev v Gornjem Poadižju in kako majhne so te pravice za nas Slovence.
Scottoni je zaključil predavanje z ugotovitvijo, da je deželna avtonomija lepa stvar, toda potrebne so politične sile, ki se morajo boriti za njeno uresničitev.
«Politična tribuna* v Ljudskem domu
Drevi ob 18. uri bo v Ljudskem domu z vhodom iz Ul. Capitolina št. 3 «politična tribuna« o temi: ((Zakonski predlog KPI za deželni načrt gospodarskega razvoja.« Zakonski načrt bo orisal poslanec La-coni. Navzoči bodo komunistični parlamentarci iz dežele, predsedoval pa bo miljski župan Pacco.
Goriško-beneški dnevnik
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Pokrajinski proračun za 1964 sprejet z večino glasov
Zanj ie glasovalo 13 svetovalcev KB, PSDI in predstavnik S DZ, proti pa sedem svetovalcev KPI, PSI in PSI UP
Pokrajinski svet v Gorici je imel v četrtek zvečer še svojo zadnjo sejo jesensko-zimskega zasedanja, ki je bila posvečena nadaljevanju razprave o pokrajinskem proračunu, razprave, ki se je zaključila z glasovanjem o tem proračunu. Končni izid glasovanja je bil naslednji: za moralno poročilo, ki je spremljalo predloženi proračun je glasovalo 13 prisotnih svetovalcev in siser KD, PSDI ter predstavnik SDZ. Proti je glasovalo sedem predstavnikov levice in sicer KPI, PSI in PSIUP. Vzdržal se je pri glasovanju predstavnik PLI. Enak rezultat je dalo tudi glasovanje o posameznih postavkah pokrajinskega proračuna.
Ob začetku seje je predsednik
dr. Chientarolli predal besedo najprej svetovalcu Zorzenonu (PSDI), ki je povedal, da bo glasoval za proračun in je pohvalil napore pokrajinskega odbora. Vendar pa je omenil tudi negativne strani, predvsem vojaške služnosti, ki tarejo
našo pokrajino in kroničen primanjkljaj pokrajinske uprave.
Svetovalec Marizza (KPI) je v imenu Kmečke zveze govoril predvsem o kmetijskih problemih in poudaril, da se še vedno niso dogovorili o sklicanju pokrajinske konference, na kateri naj bi po-
.....iuiiiiiiumiiii.......iliiiuiiiiiiiilllltililiiiiiiuiilillliliiumiiiiiliiiiimiiiiilliiiiuiiiimilililllllllllllliiiiiiiliuiiiiillililiiiiiiimillHiinillilliliiiiimiiiiiililll
GOSPODARSTVO NA GORIŠKEM V JANUARJU
Zaskrbljujoče konjunktumo stanje na našem industrijskem področju
V okviru blagovne izmenjave smo uvozili za 390, izvozili pa za 539 milijonov lir blaga
Po podatkih trgovinske zbornice za mesec januar je prevladovalo v industrijskem sektorju gori-ške pokrajine zaskrbljujoče ka-njunkturno stanje. Ni se uresničilo pričakovanje, da bo nastopila pomiritev na sindikalnem pod-dročju, medtem ko je za nekatere vrste blaga še vedno težko najti kupca. V tem mesecu so imeli industrijski obrati dovolj surovin, zadovoljiva pa je bila oskrba s polizdelki in pogonsko silo.
Ce pregledamo, kakšno je bilo v tem mesecu stanje v posameznih obratih in začnemo pri največjem, ki je tržiška ladjedelnica, tedaj naj omenimo, da so v njej splavili januarja največjo tovorno ladjo, 90.000-tonsko super-petrolejsko cisterno, ki predstavlja višek ustvarjalnih dosežkov tehnikov in delavcev. V ostalih do-
kih so nadaljevali z opremljanjem manjših plovnih objektov. Omembe vreden je ugoden proizvodni proces v oddelku za izdelovanje plastičnih mas in ostalih manjših ladjedelniških obratih.
Metalmehanične tovarne, ki proizvajajo tekstilne stroje, industrijske in trgovske hladilnike, so obratovale z normalnim ritmom in tudi niso imele težave s prodajo blaga. V enakem položaju so elektromehanični obrati, in tudi povpraševanje po njihovih izdelkih je zadovoljivo.
Tekstilna industrija ni preživljala tako hude krize kot v mesecu decembru, pojavila pa so se stavkovna gibanja in izostanki delavk na delovnem mestu, ker se s stavkami zavedajo, da bi obnovile vsedržavno delovno pogodbo.
Medtem ko se je na kemičnem sektorju proizvodnja nekoliko u-stavjla zaradi stavk delavcev kemične stroke, pa so v prehrambenem sektorju zabeležili izredno živahnost zlasti v proizvodnji slaščic za bližnje velikonočne praznike, likerjev, posušenega mesa in konzerviranih rib.
drobneje obravnavali kmetijske probleme. Omenil je stalno nazadovanje kmetijstva ter dodal, da to vpliva negativno tudi na druge proizvodne sektorje. Zaključil je s predlogom, naj bi tudi direktne obdelovalce vključili v zavarovanje INAM.
Marija Seličeva (KPI) je govorila o problemu šolstva na splošno ter predlagala, naj bi se pokrajinska uprava pobrigala za u-reditev nadaljevalne šole, ki naj bi imela tudi socialni značaj.
Odv. Ginaldi (KD) je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi naraščajočega dolga in primanjkljaja pokrajinske uprave ter predlagal nadaljevanje akcije za finančno a-sanacijo tudi v deželni vladi.
Papais (KPI) je kritiziral površno obravnavanje nekaterih problemov s strani pokrajinskega odbora, ki da se je v glavnem ogibal tudi ureditve vprašanja vojaških služnosti, odnosno akcije proti njim.
Krajše posege sta imela še Ber-gomas (KPI) in Renzi (PLI) nakar je odbornik za finance Peco-rari odgovoril posameznim disku-tantom ter skušal opravičiti delo odbora. Pri tem pa je tudi sam priznal, da ne bo koristna niti reforma financ krajevnih ustanov, če ne bodo zajamčena zadostna sredstva za izvajanje gospodarske politike.
Govorila sta še odbornik Vezil in predsednik, ki je zaključil debato ter postavil poročilo na gla-
Konjederca je opustoših hišo in zid ob pasjem pokopališču
Povzročena škoda znaša okrog pol milijona lir - Na Solkanskem polju je burja podrla pet drogov električne napeljave

jih morajo policijski in pre
................................................................
ir j v oA,Tnjnut,	NAVAL BURJE TUDI V GORICI
V	nedeljo v Sovodnjah cenitev goveje živine
V	nedeljo 8. marca bodo trije člani sovodenjskega društva goveje živine obiskali vse hleve v Sovodnjah, Rubijah in Gabrjah, da določijo vrednost živali. S cenitvijo bodo začeli zjutraj v vasi.
Dve uspeli predavanji v sredo na Goriškem
Na Goriškem sta bili v sredo dve predavanji. V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici je v okviru večerov ob sredah predaval o po-rabskih Slovencih dr. Slavko Fras, ki je slovensko narodno manjšino, bivajočo na Madžarskem, obiskal pred kratkim. Dasiravno se je za predavateljev prihod izvedelo šele nekaj ur poprej se je v klubu vendarle zbralo lepo število poslušalcev, ki so bili predavatelju hvaležni za prikaz verne slike razmer, v katerih prebivajo naši rojaki na nam nasprotnem koncu slovenskega narodnostnega ozemlja.
Ker je dr. Fras obiskal tudi gradiščanske Hrvate, je obljubil, da bo enkrat kasneje govoril tudi o njih.
V	prostorih prosvetnega društva na Valerišču v Steverjanu pa je o Turčiji predaval Mario Magajna.
Predavanja se je udeležilo prav veliko vaščanov, ki so bili zadovoljni z večerom.
mmmmnmik-
v •	^	: >vv r • £ ■■
;: 'V %. ■ _	'-(M* * -■*' '	:'r M
j ’ ^	jr
jr
. % k
' ‘t Al;
predvaja danes 7. t. m. ob 18. uri Variety film:
IPIACERI NEL MONDO
(Naslade na svetu)
Mladini pod 18. letom
vstop prepovedan
KIHO -IBIS. P HOM K K
predvaja danes 7. t. m. ob 19.30 uri film:
«L OLITA»
Po romanu Vladlmira Nabokova
Igrajo: JAMES MASON, SHELL EY WINTERS, PETER SEL-LERS in prvič na platnu SUE LYON
Hiša mestnega konjederca v Gorici, ki ji je burja odkrila streho in odnesla dimnik
Prejšnjo noč in včeraj skoro ves dan smo imeli tudi na Goriškem manjši snežni metež in s presledki tudi močnejše sunke burje s povprečno hitrostjo do 60 km na uro v smeri od vzhoda. Burjo so najbolj občutili v severnem predelu mesta, zlasti na Sol-kanskem polju, ker je prihajala iz Vipavske doline.
Največ škode je povzročila na hiši občinskega konjederca na Solkanskem polju v Ul. Scogli. Mo-čan sunek burje je okrog 8.15 zjutraj podrl zunanji del zidu o-krog pasjega pokopališča v dolžini kakih 25 metrov. Opeka tega, kaka dva metra visokega zidu, je zaprla na tem delu Ul. Scogli za promet, pa tudi na stanovanjski hiši psodera Marcella Spangher-ja je burja razkopala skoro polovico strehe, metala korce na tla, jih mnogo tudi razbila, odnesla dimnik in televizijsko anteno Srpangher nam je izjavil, da kaj takega še ni doživel v 50 letih, odkar stanuje v tej hiši in da je malo manjkalo, da ni opeka zasu la tudi njega, ko je odhajal pri-bližno v tistem času po opravkih
v	mesio.
Malo pozneje je pričla občinska tehnična komisija in si ogledala povzročeno škodo. Po njeni cenit.
vi	znaša škoda na podrtem zidu m
na hiši skoro pol milijona lir in jo bodo skušali čimprej popravi, ti.
Neurje je podrlo na Solkanskem polju ali točneje v ulicah Scogli in Brigata Etna tudi štiri lesene drogove električne napeljave in pripognila en železobetonski steber iste napeljave nedaleč od kabine v Ul. Etna.
Uslužbenci mestnih občinskih podjetij so šli takoj na delo in še pred večerom popravili škodo ter postavili drogove. Povzročeno škodo cenijo na okrog 120.000 lir in tudi potrošniki niso bili dolgo brez toka.
Omenimo naj še škodo, ki jo je burja povzročila na šipah v Gorici, zlasti v severnem delu mesta.
Priprave za razstavo ital. knjig v N. Gorici
Med knjižnicama v Novi Gorici in Gorici, ki sta zaradi prizadevnosti svojih ravnateljev že delj časa v plodovitih stikih, so v teku priprave za pripravo razstave italijanskih knjig v Novi Gorici, Kopru in morda tudi v Kranju. Vest nam je včeraj potrdil ravnatelj- vladne knjižnice v Gorici dr. Guido Manzini, ki je pristavil, da bodo razstavili publikacije z najrazličnejših področij, da bi bile razstavljene knjige vseh mogočih vsebin. Ni verjetno, da bo razstava pripravljena ta mesec. Prejko-ne bo na red v mesecu aprilu ali morda celo maju.
sovanje z rezultatom, ki smo ga zgoraj navedli. Obljubil je tudi, j da bodo na eni prihodnjih sej po-Suhi in mrzli dnevi, ko se je krajinskega sveta ponovno in po-živosrebrni stolpec v toplomeru drobno razpravljali o problemu spustil tudi za 12 stopinj pod nič- vojaških služnosti.
OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM
V mesecu februarju nad 109 tisoč prehodov
Velik porast v primerjavi z lanskim februarjem Promet pri Stupici v Beneški Sloveniji
lo, so v glavnem ugodno vplivali na kmetijstvo v tem mesecu. Nizke temperature niso škodovale pše. niči. Kmetje so zaorali prve brazde, Živina je bila zdrava, nadaljevala pa se je akcija za odpravo tuberkuloznih in bruceloznih govejih živali iz hlevov goriške pokrajine.
V okviru blagovne menjave so v januarju izdali 3 uvozna dovo-lje za 7,3 milijone lir, «a dogana« so uvozili za nadaljnjih 383 milijonov blaga; z 82 dovoljenji so trgovci izvozili za 539 milijonov lir raznega blaga.
Trgovinska zbornica je izdala potrdila o izvozu blaga za stolice (vrednost 1,3 milijona), ki so jih izvozili v Libijo, gradbeni material (787.000 lir), ki so ga izvozih v Francijo, ter nadomestne dele za statve (259.000 lir), ki so jih izvozili v Venezuelo.
Snežne razmere na goriških smučiščih
Po podatkih Turistične zveze za Goriško iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih goriških smučiščih naslednje:
Livek pod Matajurjem 20 cm in —1; Idrija 20 cm in 0; Cmi vrh na Idrijo 15 cm in —15 stopinj Celzija; Vojsko 30 cm in —5; Lažne pri Lokvah 10 cm in 0 stopinj; povsod je včeraj zjutraj in dopoldne snežilo ter je nametalo precej novega snega.
Po naglem pregledu posameznih postavk proračuna je bilo glasovanje tudi o tem, nato pa so odobrili še povišek proračuna za gradnjo nove industrijske šole v Gorici za nadaljnih 50 milijonov, katere pa bo prispevalo ministrstvo za javna dela. S tem je bila seja zaključena in predsednik je napovedal ponovno sejo proti koncu marca ali v prvih dneh aprila.
V okviru videmskega sporazuma za maloobmejni promet je v preteklem mesecu februarju prešlo mejo v obeh smereh na gori-škem področju 109.509 oseb. Od tega je šlo s potnim listom na mejnem prehodu pri Rdeči hiši v eno ali drugo smer 10.425 italijanskih in 3.690 tujih državljanov; s propustnicami in dvolast-niškimi dovoljenji je šlo na drugo stran meje 95.394 ljudi; od teh jih je bilo 29.262 italijanskih in 66.132 jugoslovanskih državljanov.
Z dvolastmškimi dovoljenji je bilo 2192 prehodov italijanskih in 2424 prehodov jugoslovanskih državljanov. Z navadnimi propustnicami je šlo na drugo stran 26.226 italijanskih in 61.253 jugoslovanskih državljanov; s posebnimi dovoljenji 844 Italijanov in 156 Jugoslovanov. S tranzitnim dovoljenjem pa se je okoristilo 2299 Jugoslovanov.
Ce ga primerjamo s preteklim januarjem je bil promet v februarju za skoro 600 prehodov večji, kar velja,zlasti za prehode s potnimi listi. Se večji pa je napredek če ga primerjamo s februarjem od lani, ko je dosegel s potnimi listi 5900 prehodov in s propustnicami in dvolastniškimi dovoljenji pa 83.169 prehodov v obeh smereh. Razlika znaša torej preko 20 tisoč prehodov letos več.
Tudi na prehodu pri Stupici v Beneški Sloveniji so zabeležili v februarju znaten napredek v prometu s potnimi listi. Mejo je namreč prešlo 2808 italijanskih in 1638 tujih državljanov, ali skupaj 4446 prehodov. K tem je treba seveda prišteti še prehode s propustnicami in dvolastniške, ki jih je še več.
JUTRI V PROSVETNI DVORANI
Proslava 8. marca
Jutri bodo priredile slovenske žene in organizacija Unione donne italiane proslavo mednarodnega ženskega praznika 8. marca v prosvetni dvorani v Gorici, Verdi jev korzo št. 13. Proslava se bo pričela ob 16. uri. Na sporedu sta govora v slovenščini in v italijanščini. Govornici bosta poudarili borbo
niiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiniiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiii
TRIJE POSEGI GASILCEV
Požar je opustošil šolo v Mirniku
Saje to se vnele tudi v ulicah Garibaldi in Formica v Gorici
Včeraj popoldne okrog 15.45 so poklicali goriške gasilce v Mimik v Brdih, kjer so se vnele saje v dimniku poslopja tamkajšnje osnovne šole. Ogenj se je kmalu razširil na streho in zajel vse poslopje. Gasilci so bili na delu več kot dve uri-preden so s pomočjo dveh motornih brizgaln pogasili ogenj.. Kljub temu je požar uničil kakih 150 kvadratnih metrov strehe in več tramov. Poslopje je last občine Dolenje ter je bilo zavarovano. Škodo cenijo na okrog poldrug milijon lir.
Zjutraj od 5. do 6.30 so gasilci imeli opravka v Ul. Garibaldi 8 v Gorici, kjer so se v stanovanju Pie-t.ra Dividorija prav tako vnele saje
v dimniku. Zgorelo Je nekaj poda, stropa in ožgani so bili tramovi. Škodo cenijo na 30.000 lir.
Od 9.20 do 11.10 pa so imeli o-pravka z dimnikom v Ul. Formica št 14 v stanovanju Marije Cotič, kjer se je vnel debel tram in so morali pri gašenju razbiti tudi kos zidu. Škodo cenijo na okrog 80.000 lir.
žena za družbeni napredek in še posebno za tak no politiko v naši deželi, ki bo prinesla vsestranske koristi njenemu prebivalstvu, slovenski manj ini pa priznanje njenih vsaj najosnovnejših narodnih pravic. Pozvali bosta matere, naj dajo svoje otroke cepiti s cepivom «Sabin» proti otroški paralizi.
SINDIKALNE VESTI
Proizvodna nagrada za gradbene delavec
Sindikalna organizacija CISL sporoča, da je bil včeraj na sedežu Zveze industrijcev podpisan sporazum za proizvodno nagrado gradbenim delavcem. Ta nagrada je bila določena na 6 odst. plače vključno na draginjsko .doklado in velja za leto 1964 Za prihodnje leto jo bodo določili na željo sindikatov prihodnje leto.
Sporazumeli so se tudi glede delovnega časa za letos in za 1965. Za letos velja naslednji delovni umik: od novembra do vključno februarja po 40 ur tedensko, marca in a-prila ter septembra In oktobra po 48 ur tedensko, od maja do vključno avgusta pa po 50 ur tedensko.
Danes, v soboto ob 16.30, bo na sedežu sindikatov v Ul. Roma v Go. rici zborovanje uslužbencev javnih ustanov, katerega se bodo udeležili predstavniki državnih uradnikov, železničarjev, učiteljev, krajevnih ustanov, bolnišnic, gasilcev, trgovinske zbornice in predstavnik te kategorije iz Trsta. Na sestanku bodo razpravljali tudi o birokratični reformi.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 4,4 stopinje nad ničlo ob 13.30 in najnižjo 0,4 stopinje pod ničlo ob 7.10. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 58 odstotkov.
•V(1llllllllllllllilllllllllllllllllllltlllll|l||||||||||lllll|||||||||||||||||||||||||||i||||ll||||||||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ij||||||||||||||||||
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Obsojen na dobra štiri leta zapora zaradi nedopustnih odnosov s sestro
Sestra pa Je bila zaradi tatvin obsojena pogojno na štiri mesece zapora
Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj pri zaprtih vratih obravnavali sramotno zadevo brata in sestre, ki sta bila obtožena vrste tatvin in poleg tega še medsebojnih spolnih odnosov.
Na zatožni klopi je sedel 27-letni Ottone Faggionato iz Poljana — Ul.
Oberdan 3. Poleg njega bi morala kravato. Iz hiše odv. Devetaga, kjer
sedeti tudi njegova 22-letna sestra Lina Faggionato, ki pa živi sedaj na jugoslovanski strani Obtožnica pravi, da Je dekle izvedlo več tatvin. Tako je odnesla Nives Orzan, por. Caccese, kjer je bila za služkinjo, 40 tisoč lir in eno
Pri pasjem pokopališču v Gorici je močan sunek burje podrl kakih 25 metrov zidu
je prav tako bila v službi, pa Je odnesla tri pare čevljev, več kosov obleke m tri gramofonske plošče.
Najhujša obtožba pa govori o spolnih odnosih med obema ter je naperjena proti Faggionatu. Ta naj bi prisilil svojo sestro k takim odnosom, do katerih je prišlo na javnem prostoru na neki odročni cesti v Villessah.
Zadeva je prišla na dan, ko Je Ottone Faggionato prijavil sestro zaradi tatvine. Ta je tatvino priznala, obenem pa je povedala, da jo je brat prisilil k spolnemu občevanju z njim, ker pa je ona hotela take odnose prekiniti, se je hotel brat nad njo maščevati in je prijavil tatvino.
Državni tožilec je zahteval za obtoženca 6 in pol leta zapora. Branilec odv. Cattarini pa je skušal doseči oprostitev zaradi obeh obtožb; če ne drugače vsaj zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče Je spoznalo Ottona Fag-gionata za krivega ter ga obsodilo na 4 leta in en mesec zapora, na plačilo 40 tisoč lir globe ter na izgubo dednih pravic po sestri in na odvzem častnih državljanskih pravic za dobo petih let. Sestro Lino pa so obsodili zaradi tatvin na 4 mesece in 10 dni zapora in plačilo globe v znesku 25 tisoč lir, vendar vse pogojno. Ottone Faggionato je vložil proti razsodbi priziv.
Drž. tož. dr. Diez; preds. sodišča: dr Cenisi, sodnika Arculeo in Man-cuso, zap. PetU.
V Gorici prva seja davčnega odbora
Preteklo sredo je bil v dvorani gorišii:ega občintikeRa sveta v Ul. Crispi prvi sestanen obč.nse davčne komisije prve stopnje, ki mu je predsedoval odbornik za občinske finance Moise.
Odbornik je sporočil županove pozdrave m poudaril važnost dela tega odbora, ki mora biti nekak posrednik med občinsko u-pravo in davkoplačevalci, da se ustvari medsebojno razumevanje in pravična odmera davkov. Glede tega je občinska uprava napravila že korak naprej z revizijo davčnih seznamov za družinski davek.
Na seji so soglasno izvolili za predsednika odv. Pedrooija, ki ie v svojem govoru poudaril posredovalno vlogo odbora med občinsko upravo in davkoplačevalci ter predlagal zaradi olajšanja dela razdelitev odbora v štiri pododbore. Njegov predlog je bil spre-jet. Za podpredsednika sta b.la izvoljena Giuseppe Omeri in odv, Blessi, ostali odborniki pa so: i-menovani od občinskega sveta; Gualtiero Cali garis, ltalico Ch.a-rion. dr. Giovanm Cipriani, Gio-vanni Del Angelo, Pietro Della Vedova, Franko Faganel, Ferme, cio Fantini, Carlo Lussini, Artu. ro Marini, Ernesto Olivi, Giovan-ni Petterin, Giovanm Podbersig, Corrado Puasini, Aldo Tansi, Pio Treu, Albino Turel, Angelo Vis:n. tin in Guido Vittori. Imenovani od prefe.ta:	Giuseppe Ballare,
Luigi Chiozza, Pietro Del Angela, Alfredo Delmen, Alessandro D*, veglia. Adriano Miseri, Renato Solvi in Cario Valenti.nuzzi
Prevoz otrok z avtobusom na cepljenje v Sovodnjah
Občinski zdravnik iz Sovodenj dr. Dainese Je poslal vsem staršem, ki imajo otroke v starosti do 6 let, okrožnico, v katerim jim prikazuje koristnost cepljenja proti otroški paralizi s Sabinovim cepivom. Obenem je določil tudi, da bodo opravili to cepljenje za vse vasi Sovo-aenjske občine v sredo, 11. marca od 9. ure dalje.
Občinska uprava Je za prevoz otrok najela poseben avtobus, ki bo vozil lz posameznih vasi otroke in njihove spremljevalce po naslednjem voznem redu:
Odhod avtobusa z Vrha dne 11. marca ob 8.15 izpred cerkve; odhod Iz Spodnjih Gabrlj ob 8.40 s Trga; lz Zgornjih Gabrlj ob 8.45 izpred šole, s Peči ob 9.15 izpred pokopališča ter iz Rupe ob 9.25 pri vodnjaku.
Vsem se priporoča točnost.
VERDI. 17.30: «A 007 — Dalla Ruv sia con amore«, S. Connery in D. Bianchi. Angleški film v barvah. CORSO. 17.15: «Quel certo non so che!...», Doris Day m J. Gamer. Ameriški cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15: «11 mio amore con Chamante«, P. Newman in J. Woodward. Ameriški technicolor. CENTRALE. 16.30: «Capitan Sin-bad«, G Sinbad ln H. Bruhl. A-meriški barvni Illm. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
iipF
.

Odbojkarsko prvenstvo moške B lige
V Ravenni Robur najtrši oreh za Bor
Šestorka športnega združenja trenutno na 4. mestu v lestvici
Borova ekipa bo jutri nastopila v Ravenni. Tamkajšnji Robur Je leader lestvice in do sedaj ni izgubil še nobene tekme. Zato bo za Borove igralce skoraj nemogoče priti do pozitivnega rezultata. Igralci te ekipe imajo namreč zelo homogeno igro, odlično obrambo in zelo močan napad. Ekipa šteje v svojih vrstah več državnih reprezentantov. ki pozitivno odločajo s
GORIŠKI NOGOMET
Jutri derby tekma Sovodn j e - Juventina
Podgorci gostujejo v Caprivi
Pretekla nedelja ni bila za nogometne ekipe iz Sovodenj in Stan-dreža nič kaj prijetna, saj sta obe izgubili in Sovodenjci celo na domačem igrišču. V Sovodnjah je gostovala ekipa Pro Romans in premagala domačine z rezultatom 2:0. Juventina pa je izgubila s Cormon-tium v Krminu s tesnim rezultatom 1:0. Kar se Juventine tiče, naj omenimo, da je igrala še kar dobro tudi v prvem polčasu, vendar so bile njene akcije brez pravega zaključka. Domačini so zabili edi-
ni gol iz enajstmetrovke tik pred zaključkom prvega polčasa.
Veliko zanimanje med domačimi
•vojim tolčenjem pri izidu vsake tekme. Ko so se v Trstu srečali z borovci, smo bili priča njihovi premoči, pa čeprav je tedaj v vrstah plavih manjkalo nekaj standardnih igralcev.
Borovci pa so med tednom vestno trenirali, da bi ostaii na stopnji odlične forme in dinamičnosti, ki so jo pokazali preteklo nedeljo proti gasilcem iz Padove. Dober vtis, ki so ga zapustili pri občinstvu s svojo zmago, je med Borovimi pristaši še vedno sad razpravljanja in lahko rečemo tudi ponosa. Vsi zato pričakujejo nove pozitivne nastope ekipe športnega združenja Bor.
Borovci pa si ne nadejajo mnogo od jutrišnjega gostovanja. Sve-sti so si namreč premoči nasprotnika in zato stvarno gledajo na ta dvoboj.
V glavnem upajo le na zelo časten poraz. Za plave bi bil velik dosežek že, če bi lahko osvojili
Odbojkarji prvega moštva Bora naj se za odhod v Raven-no zberejo na železniški postaji danes ob 14.10.
kak set. Vendar, kot vedno ni mogoče stoodstotno trditi, da bo zmagala ta ali ona ekipa. Ze večkrat se je zgodilo, da so bili rezultati popolnoma nasprotni od pričakovanih. Lahko bi se podobno zgodilo tudi jutri. Zato želimo igralcem mnogo sreče v tem težkem gostovanju, z upanjem, da bodo preobrnili vsa predvidevanja.
LESTVICA
Robur	9	9	0	27:2	18
Gasilci (Ben.)	11	8	3	28:16	16
Gasilci (Pd.)	10	7	3	23:18	14
Bor	11	S	5	23:20	12
Libertas (Pc.)	10	5	5	20:20	10
Fianuna (Ben.)	11	5	6	21:26	10
CRDA	10	3	7	16:25	6
Libertas (Ts.)	10	2	8	13:26	4
Prejšnjo nedeljo so borovci presenetili z zmago nad padovskimi gasilci. Vsi igralci so dali vse iz sebe in med temi moramo omeniti V alterja Veljaka (na sliki), ki je s svojimi ostro tolčenimi žogami v precejšnji meri pripomogel k uspehu
...........................................................................................................
navijači je za jutrišnjo derby tekmo, ki bo na igrišču v Sovodnjah, kjer se bodo domačini pomerili z Juventino. Tako eni kot drugi pravijo, da so se dobro pripravili za to srečanje in oboji bi si radi osvojili obe točki. Prav gotovo se bo za to tekmo nabralo v Sovodnjah precej navijačev za eno in drugo ekipo in bo vkljub zimskemu vremenu tam precej... vroče.
Podgorci pa bodo jutri igrali v Caprivi ter skušali nadaljevati s svojimi zmagami na tujih igriščih, ki so jih pripeljale na vrh lestvice. Seveda pa bodo domačini skušali ustaviti ta zmagovit pohod, ker bi tudi njim zelo prav prišla vsaj ena točka.
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO
fanedioua in Klinar noua pruaha u smuhu
SKOPJE, 7. — Na Popovi Sapki se je danes pričelo državno prvenstvo. Nova državna prvakinja v smuku je Ljubljančanka Krista Fa-nedl, v moški konkurenci pa je zmagal Jeseničan Andrej Klinar. Fanedlova je 2200 m dolgo progo z višinsko razliko 400 m in 5 vratci prevozila v 1’39”5. Drugo mesto je zavzela Majda Ankele (Kranj) z 1’41”4, tretje pa Maja Rutar (Kranj) 1’49”4. Lanskoletna prvakinja Zmaga Klofutar je zavzela četrto mesto z 1’52”2.
Zmagovalec v smuku za moške Andrej Klinar je prevozil 3200 m dolgo progo z višinsko razliko 790 m in 6 vratci v 2’10”7. Drugi je bil Peter Lakota (Jesenice) 2’10”8, tretji pa Doksa (Maribor) 2’13”3.
NOGOMET
DUNAJ, 6. — Josef Walter je bil imenovan za novega tehničnega komisarja avstrijske nogometne reprezentance. Walter, ki bo nasledil Karlu Deckerju, ki se je odpovedal nalogi, izhaja iz vrst voditeljev dunajskega kluba Au-
ITALIJANSKO PRVENSTVO V ALPSKIH PANOGAH
Inghe Senonerjeva prvakinja v slalomu
Med juniorfcami Cipolli tretji naslov
ABETONE, 6. — Inghe Senoner je danes z zmago v slalomu italijanskega državnega prvenstva prekinila monopol Pie Rive, ki je že pobrala naslova v smuku in veleslalomu. Pia Riva se je morala tako zadovoljiti z drugim mestom, medtem ko je tretje pripadlo Yvonni Siorpaes.
V juniorski kategoriji pa je Glo-rianda Cipolla zmagala tudi v sla-
lomu in si tako osvojila v letošnjem italijanskem prvenstvu vse tri naslove.
Izidi tekmovanja v slalomu so na. slednji: članice
1.	Inghe Senoner (SC Colle Isar-co 1’32”60 (42”8 + 50”52)
2.	Pia Riva (SC Pirovano) 1’34”21
3.	Yvonne Siorpaes 1’40”81
4.	Laura Odiard Des Ambrois 1’44 ”25
5.	Marisella Chevallard 1’51”81
6.	Laura Marazzi 1’57”50
7.	Letizia Malugani 1’58”20
8.	Sandra Cioccarelli 1’59”73
stria.
..............n,,,...........n,.........................."..............m..............................«....«.**-..
PO ZADNJI ETAPI DIRKE PO SARDINIJI
V Sassariju V. Adorni
potrjen za zmagovalca
Na cilju zmaga Danila Ferrari ja
SASSARI, 6. — Komaj 23-letni Danilo Ferrari doma iz Bielle, ki je šele drugo leto v vrstah profesionalnih kolesarjev, je danes nepričakovano zaslovel z zmago v zadnji etapi kolesarske dirke po Sardiniji. Mlademu kolesarju se je posrečilo v zadnjih kilometrih etape pustiti za seboj Schroedersa in Manco, s katerim je bil skoraj 160 km na begu.
Adorni pa je absolutni zmagovalec te prve kolesarske dirke v letošnji sezoni, ker mu je uspelo, kljub napadov z vseh strani, ohraniti vodstvo v lestvici tudi po današnji zadnji etapi.
Že na startu je prišlo do presenečenja. R-ik Van Looy, ki je sicer podpisal startno listino, se ni podal proti cilju. Kaj ga je prisililo na odstop nihče re ve, vendar ni izključeno, da 3e je ustrašil mraza, vetra in neurja, ki je grozil pisani karavani.
Po startu je Ferrari takoj pobegnil skupno s Schroedersom in
*

Mantova je ob zaključku prvega dela prvenstva odstopila od nadaljnjega tekmovanja.
S. R.
Goriški odbojkarji v Novi Gorici
Danes, v soboto popoldne, se bodo z začetkom ob 14.30 goriški odbojkarji ekipe Dom srečali v prijateljski tekmi z gimnazijci tamkajšnje gimnazije in sicer v šolski telovadnici. Vodstvo goriške ekipe poziva igralce naj se zberejo v Dijaškem domu v Gorici za odhod na tekmo v Novo Gorico.
SZ BOR
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK Danes bo trening v namiznem tenisu za vse igralce v dvorani na stadionu «Prvi maj*. Vabimo vse, da se treninga gotovo udeleže.
FIORENTINA
Albertosi; Robotti, Marchesi; Brizi, Gonfiantini, Pirovano; Hamrin, Lojacono, Petris, Be-naglia, Bartu.
LANEROSSI
Luison; Volpato, Savoini; Tiberi, De Marchi, Zoppelletto; Humberto, Fontana, Vinicio, DelPAngelo, Vastola.
MANTOVA
Zoff; Morganti, Schnellinger; Tarabbia, Pini, Cancian; Simoni, Mazzero, Volpi, Tomeazzi, Recagni.
SPAL
Petregnani; Olivieri, Bozzao; Micheli, Muccini, Riva; Bui (De Bernardi), Massei, Mencacci (Bui), Bulli, Crippa.
BOLOGNA
Negri; Furlanis, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pa-scutti.
SAMPDORIA
Sattolo; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bemasconi, Mori. ni; Tamborini, Frustalupi, Wis-1 nieski. Salvi, Barison.
LAZIO
Cei; Zanetti, Mazzia; Carosi, Pagni, Landoni; Galli (Mari), Governato, Rozzoni, Morrone, Giacomini.
MODENA
Gaspari; Barucco, Longoni; Bal-leri, Aguzzoli, Bellei; Gallo, Me-righi, Brighenti, Goldoni, De Ro-bertis.
JUVENTUS
Anzolin; Gori, Leoncini (Sarti); Bercellino I. (Castano), Salva-dore, Sacco (Leoncini); Dell’0-modarme, Del Sol, Nene, Sivori, Stacchini.
ATALANTA
Cometti; Pesenti, Nodari; Nielsen, Gardoni, Colombo; Domen-ghini, Magistrelli, Calvanese, Mereghetti, Nova.
CATANIA
Vavassori; Alberti, Rambaldel-li; Longo, Magi, Turra; Dano-va, Cinesinho, Battaglia, Biagi-ni (Cordova), Fanello.
MILAN
Ghezzi; David, Trebbi; Trapat-toni, Maldini, Lodetti; Mora, Sani, Altafini, Rivera, FortUnato.
MESSINA
Geotti; Dotti, Stucchi; Benitez, Ghelfi, Landri; Derlin, Fascetti, Morelli, Canuti, Morbello.
ROMA
Matteucci; Fontana, Ardizzon; Malatrasi, Carpenetti, Frascoli; Orlando, Angelillo, Manfredini, Carpanesi, Leonardi.
INTER
Sarti; Burgnich, Masiero; Ta-gnin, Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Milani, Suarez, Corso.
BARI
Baccari; Visentin, Buccione; Magnaghi, Mupo; Galletti (Cico-gna), Catalano, Siciliano, Giam-marinaro, Vanzini.
GENOA
Da Pozzo, Bagnasco, Fossati Colombo, Bassi, Rivara; Meronl, Baveni, Piaceri (Dalmonte), Lo-catelli, Bean.
TORINO
Vieri, Soesa (Teneggi), Poletti;
Cella, Rosato, Ferrini (Ferret-ti); Peirč, Puia (Ferrini), Hit-chens, Moschino, Crippa.
njima se je pridružil Manca, ki je edini sardinski predstavnik. Tako se je Manci posrečilo, da ;e vozil skozi njegovo rojstno vas Ittiri na čelu kolone, seveda burno pozdravljen od rojakov. Ker vodeči kolesarji r.e bi mogli v nobenem primeru škodovati vodilnim v lestvici, se za njih glavnina sploh ni brigala in je pustila, da so delali kar so hoteli.
Njihova prednost se je sčasoma precej povečala in je dosegla po 75 km celo 12 minut. Kasneje se je ta prednost zmanjšala, vendar ne toliko, da bi enemu od treh ogrožala zmago.
Na spustu proti Sassariju, ko je do mesta manjkalo samo 14 km, se je Ferrari poslovil od tovarišev in se sam podal na pot do cilja, kjer je privozil z malenkostno prednostjo, medtem ko je Schroedersu uspelo uvrstiti se na drugo mesto tik pred Manco.
Vrstni red na cilju zadnje etape Alghero-Sassari (163 km):
1.	Danilo Ferrari, ki je prevozil 163 km v 4 urah 52’45 , s povprečno hitrostjo 33,998 km (odbitek 20”k
2.	Schoeders (Belg.) z zaostankom 28” (odbitek 20”),
3.	Manca 30” (odbitek 10”),
4.	Carlesi 5’52”,
5.	Bariviera,
6.	Fore (Belgija),
7.	Dancelli,
8.	Ferretti,
9.	Bailetti.
10.	Di Maria,
11.	Fontona,
12.	Durante,
13.	Mugnain,
14.	Taccone,
15.	Beraldo, itd.
KONČNA LESTVICA
1.	VITTORIO ADORNI (Salvarani) 30 ur 11’49”, povprečna hitrost 35,934 km,
2.	Hib Zilverberg (Hol.-Flandrla), z zaostankom 33”,
3.	Guido De Rosso (Molteni) 1*26”
4.	Bailetti (Carpano) 1’35”,
5.	Taccone (Salvarani) 214”,
6.	Ferretti (Legnano) 3’58”,
7.	Carlesi (Gazzola) 512”,
8.	Vigna (Gazzola) 5’22”,
9.	Ronchini (Cynar),
10.	Chiappano (Legnano), 11. Zan-canaro, 12. Enzo Moser, 13. Cribiori 5’43”, 14. Aldo Moser 7’01”, 15. Dancelli 8’48”, 16. Vannitsen (Belgija) 30.21’01”, 17. Zoffel 30.21’48”, 18. Pog. giali 30.24’06”, 19. Mugnaini 30.24’22”, 20. Bariviera 30.25’31”, 21. Desmet (Belgija) 30.25’55’, 22. Di Maria 30. 2612”, 23. Fontona 30.27’20”, 24. Sua-rez (Španija), 25. Battistini, 26. Mai-no, 27. Bocklandt (Belgija) 30.29’39”, 28. Stefanoni 30.29’46”, 29. Fore (Belgija) 30.3019”, 30. Plancklaert (Belgija) 30.3F25”, idt.
...J...........
lilij
VITTORIO ADORNI
9.	Lisa Zecchini 2’01”75
10.	Isolina Acciai 2’01”92
Juniorke
1.	Gloriana Cipolla (SC Courma-jeur) 1’43”14
2.	Marisa Mion (SC Champillon) 1’43”42
3.	Daniela Franceschetti (SC Pirovano) 1’47”83
4.	Giolitto 1’48”59
5.	Erlacher 1’48”61
6.	Nogler 1’52”65
7.	Ercolani 1’57”76
8.	Monticelli 1’59”43
9.	Alessi 2’01”07
10.	Joux 2’02”72
* * *
MERIBEL, 6. — Marielle Goit-schel je danes zmagala v slalomu francoskega prvenstva v alpskih disciplinah. Na drugo mesto se je uvrstila njena sestra Christine, tretja pa je bila Annie Famose.
4*
SALZBURG, 6. — Grete Digru-ber je danes presenetljivo zmagala v slalomu za naslov avstrijske prvakinje pred Marianne Jahn-Nutt in Christl Haas.
ATLETIKA
OLIMPIJSKA REPREZENTANCA
Italijani za tekmo s Turčijo
RIM, 7. — Tehnični komisar Ed-mondo Fabbri je predlagal za sesta. vo italijanske reprezentance, ki bo v sredo nastopila v okviru izločilne faze olimpijskega turnirja prod Turčiji v Bergamu naslednje igralce:
Atalanta: Domenghinl, Nodari, Pe« senti, PizzabaUa.
Bari: Magnaghi,
Bologna; Rado.
Genoa: Meroni.
Intemazionaie: Mazzola, Petronl.
Juventus: Sacco.
Milan: Fortunato, Lodetti,
Sampdoria: Tamborini.
Torino: Poletti, Rosato.
Verona H.: Cera.
Bologna-Sampdoria	1
Catania-Milan	X	S
Fiorentina-Vicenza	1
Genoa-Torino	1
Inter-Bari	1
Juventus-Atalanta	1
Lazio-Modena	1
Mantova-Spal	1	X
Messina-Roma	X	2
Alessandria-Verona	X	1
Cagliari-Padova	X	1
Catanzaro-Brescia	X	1
Prato-Foggia In.	X
LENINGRAD, 6. — Viktor Krav-čenko je danes med mitingom v zimski športni palači zabeležil s 16,06 m najboljšo svetovno znamko «indoor» letošnje sezone v troskoku.
iHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiuinuiiiiiiiiiiliiiiiiitiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiitiul
1. — prvi	1	
drugi	1	
2. — prvi	1	1
drugi	1	2
3. — prvi	1	X
drugi	2	1
4. — prvi	1	1 X
drugi	2	X 1
5. — prvi	1	X
drugi	X	1
6. — prvi	1	
drugi	2	
KOŠARKA V MOŠKI A LIGI
15. kolo usodno za APU Lignano
Zmaga G. Triestine v derbyju z Don Bostom
Petnajsto kolo letošnjega prvenstva moške A lige je bilo usodno za videmsko petorko APU Lignano. V direktnem dvoboju z najresnejšim kandidatom za končno zmago v tej skupini, so videmski atleti morali priznati, kljub temu, da so imeli podpori) domačih navijačev, premoč gostujočega moštva in mu prepustili odprto pot do prvega mesta na lestvici.
Beneški Reyer je še enkrat dokazal, da razpolaga z najbolj ho-
mogeno petorko in to je pokazal na najbolj nazoren način. Po tem uspehu ima tri točke prednosti in
je praktično nemogoče, da bi ga
kaka ekipa sploh dohitela. Do zaključka prvenstva manjkajo le tri tekme in en sam uspeh v preostalih kolih, bi doprinesel beneški ekipi matematično gotovost vključitve v nadaljno kolo zmagovalcev skupin, v katerem si bodo morala moštva končno priboriti pravico vstopa v prvo ligo.
Reyer je bil nekdaj velesila na italijanskem košarkarskem torišču in od dneva, ko je zdrknil v drugi razred, si prizadeva z vsemi močmi, da bi se ponovno povzpel
v družbo, kjer je toliko časa slovel.
V Trstu je bil na sporedu derby med GiDnastico in Don Boscom. Kakor vedno, je imel tudi v tej priliki glavno besedo agonistični duh, medtem ko je bila tehnika ...na dopustu. Pogled na lestvico je dal misliti, da bodo imeli atleti
za nekaj točk prekosila svojega vztrajnega in borbenega tekmeca.
Safog nas še dalje preseneča. Enkrat se vda skoraj brez odpora še tako slabemu nasprotniku, nato pa zaigra kot prvorazredna ekipa in vsuje v tuji koš celo točo žog. V zadnjem kolu je bila gori-ška ekipa v srečnem dnevu in je za las zgrešila troštevilčni rezultat. Stamura iz Ancone, ki je v prejšnjih kolih zaigrala dokaj pozitivno, je bila brez moči pred nevzdržnimi napadi domačinov in je utrpela žgoč poraz
Obračunanje med Recoarom >n Virtusom Friuli je potekalo P° pričakovanem tiru in domačini s<* gladko pospravili še dve točki tet se tako obdržali v družbi najboljših. Z uspehom nad Ravenno Je Treviso naredil korak naprej n® poti rešitve pred izpadom. Ce b° uspel tudi v nedeljo z Virtusom, bo že na varnem.
Izidi:
Triestina — Don Bosco Safog — Stamura Treviso — Soja Ravenna Reyer — APU Lignano
Ginnastiche iahek posel. Na igrišču pa je tekma bila zelo izena- ] Recoaro Virtus Friuli cena in res boljša Triestina je le I
99:88
99:88
75:65
51:41
56:49
I. P.

JOŽA HOR VA T:
nul š emu
In ga je. Na bližnjih vejah jelše je natrgal listja, ga natlačil v šlem, se pripognil, natepel to pločevinasto one na glavo, ko pa se je vzravnal, mu je blažen smehljaj preletel obraz. Vlaga zelenja mu je prijetno hladila čelo, teme in zatilje, »lem je pa trdno stal kot vlit. — Premoder si, Kapara, ne boš dolgo živel! — pohvali samega sebe, izvleče cigareto in hlastno potegne dim.
Po stezi sta hitrih korakov prihajala proti Kapari komandir čete Sirača Lažo in komandant brigade Blagoje Kušlec, Komandant Je bil debelušen, okrogel, zamaščen, kosmat kot oven. Plavolas. Menda iz strahu, da mu pri tej hitrici ne poči prsni koš, da spotoma ne izgubi kakšno pljučno krilo ali kost, se je vsega prepregel z jermenjem, ki mu je čez rame držalo torbice, pištolo, daljnogled ln kompas... Med hojo se je gugal kot konjenik, ko po dolgi Ježi skoči s sedla. Mahal je z rokami in sopihal, kakor da govori na mitingu pred vso brigado. Ko zagleda Kaparo, mu že od daleč zakliče:
— Stari, pripravi desetnijo!
— Smrt fašizmu, tovariš komandanti
— Kapara, brž vzemi desetnijo in vzpostavi zvezo s tretjim bataljonom!
Kapara zine: — S tretjim bataljonom? Kje pa je tretji bataljon?
— Poslušaj me, Kapara... s položaja, kjer si bil davi pred jurišem, si že moral videti kolono tretjega bataljona, ko se je prebijala. Moral si jo videti!
Kapara je molčal. Poslušal je komandanta, mislil pa na godljo, ki se mu, vidite, pripravlja namesto kosila.
— Poslušaj, kaj te vprašujem! — zakriči komandant. — Sl videl kolono?
• — Sem, videl sem jo, tovariš komandant!
— Kaj pa molčiš, ko te sprašujem! Najdi komandanta Jo. vico, najdi ga kje, pa če se svet podre! Ali vidiš tisti hrbet, tistega za gozdičem? Ali vidiš tiste tri zidanice na levi... na levi, kam pa gledaš, strela...! No, tako, ali vidiš tiste tri zidanice?
— Vidim. (
— Pognal se boš za tiste zidanice, takoj za njimi teče jarek, teče dol do nekih mlak, potem boš videl vas in neki zaselek, ki ga boš imel na desni; pojdi še dalje, toda na levo, tja, kjer smo včeraj zbijali tanke, nekje tam boš zagledal dva hrbta, ki se v daljavi združita kot klin. Na tisti desni strani, kmalu za prvimi obronki bi moral biti naš tretji bataljon.
— Kaj pa počne tam, buzarada! — uide Kapari kot iz topa.
— Ne skrbi za to, kaj počenja! Kaj nisi videl — šel Je sovražniku za hrbet, pa se je sovražnik premaknil prej kot oni, mi smo zapustili položaj, tudi sovražnik Je zapustil položaj in zdaj je sovražno levo krilo nekako nam za hrbtom, mi pa smo nekako za hrbtom sovražnemu desnemu krilu, naš tretji ba> taljon pa je ostal vsem za hrbtom in vsi so njemu za hrbtom, a če ga zgrabi sovražnik, če ga prime od vseh strani, ga stre, borci bodo popadali, niti eden se ne bo rešil. Ti, Kapara, si stal maček, tebi najbolj zaupam. Glej, zdaj imaš tudi šlem, kakršnega nima nobeden v brigadi, pa koga naj pošljem, če ne tebe! Se boš že kako znašel, kako zlezel, spodlezel, propadel že ne boš. Pojdi, pohiti, in brž ko najdeš Jovico, mu povej, da mi obvladamo višine nad podrto progo, in naj se podviza, ker se
neka ustaška kolona že premika z boka proti njemu, in zato naj pohiti sem, dokler je živ„ še to mu povej, da premišljujemo, če ne bi šli nocoj v napad....
— Nikar nič ne premišljujte, tovariš komandant, rajši se dogovorite s štabom divizije in povedite brigade pa nocoj naklestimo to bando, da jim ne bo več hodilo na misel pozivati nas na predajo!
— Tako, tako, Kapara, imaš prav. Vse bo, kakor želiš, samo najdi Jovico in mu povej, da je že odločeno: njegov bataljon naj ustašem da nocoj popra! če po naključju pride do borbe in če se umaknemo in nas ne najdeš tu, bo zborno mesto za vso brigado vas Strmec in tam se bomo zbrali, naj stane, kar stane. Zapomni si — Strmec!
— Znaki za razpoznavo? — se zadnji trenutek spomni Kapara. — So znaki za razpoznavo?
— Kakšni znaki neki...! Ničesar ni. Si razumel nalogo? Ponovi!
— Tovariš komandant, vzel bom desetnijo, spustil se bom do proge, potem bom krenil navzgor, potem navzdol, pa zopet navzgor pa zopet navzdol, tako da mi bodo vsi jarki in vse zidanice na desni vse vasi ln vsi zaselki pa na levi. Preiskoval bom mišje luknje in sračja gnezda, dokler ne najdem Joviče in tretjega bataljona. Pripeljal jih bom naravnost v vas Strmec, ker tu čez pol ure ne bo o vas ne duha ne sluha!
Komandant je na široko odprl usta: — Sijajno, Kapara, sijajno si razumel nalogo. Na pot! Nikar ne padi, moj stari, nikar mi ne skvari večerje. Pohiti!
Kakor Je naglo prišel, tako je tudi naglo odšel, ves rdeč in zadihan. Majal se je po stezi, gugal kakor racman po dvorišču in se izgubil v zelenju. Vsa sreča Je bila v tem, da je Kapara imel rad svojega komandanta brigade. Kolikokrat Je gledal, kako ta nekdanji učitelj, tako okrogel in debelušen, drvi kot merjasec v sovražno strelsko vrsto. In ko se spusti, se zažene kot plaz in ni je sile, ki bi ga mogla ustaviti. Zdaj ima v roki
pištolo, zdaj strojnico. Tedaj nikogar ne pozna, nikogar ne priznava. Razžari se, razplamti, vse v njem kipi, puha kot stroj, kriči, preklinja, se podi. Ko pa se borba konča, se n» mah predrugači, utihne, splahne vpričo vseh, spravi se kant kot da se sramuje, ne govori, ves se potegne vase, celo tisto jermenje popusti na njem in mu zleze z ramen ... No, tak je. Toda, če je Kapara imel rad komandanta,'ni nič manj rad ta imel Kaparo. Ljubkovalno ga je imenoval «moj stari maček» in nikoli ni opustil, da mu ne bi podal roke in zaklical: — 2iV si, mačkon, živ! — Komandant je dobro vedel za vse napake in vrline svojega vojaka Ilije Kapare — in zato ga Je imel rad-Tudi zdaj, ko se je obrnil in šel v štab, Je prav dobro vedel: če kdo more najti bataljon, ga lahko samo on. Kapara.
Okoli Ilije se je že zbrala desetnija, pripravljena za pohod. Kapara za trenutek obstane s pogledom na njih, potem Pa spregovori, da jim pojasni nalogo:
— Fantje, ali znate tisto pesem... »Zginula je pikuša s deveteri mladi, iskal ju je deda stari v zelenoj zelenoj dubra-vl...»! «Pikuša» je Joviča, «deveteri mladi* ... to je njeg°* 1 11 * * * * v bataljon. «Iskal ga je deda stari...» to sem pa jaz. Lahko pojete tudi ... iskal ga je maček stari .. 1 Da . Brico, nika* se ne smej, ker boš morebiti še danes jokal. Kapsula, ne gledaj v tla, bataljon ni igla... Tamburica, dobro napni ušesa, ti s* muzikaličen, pazi na avione! Prvi J1h moraš zaslišati! Vode* njak, da ml ne dremaš po poti, ker zdaj pred nami ni pred* hodnice in za nami nobene zaščitnice, da bi nas varovala na nas pazila. Repica, izbulji oči in glej desno, levo! Ali bol videl bando ali pa naše, a naj bo kdor koli, bolje Je, da tn> prej njega zagledamo, kakor on nas... Tako Fantje, ali sta skopali kritje? Ste. V redu. Pustite jih, dobro bodo prišli ustašem. Včeraj smo ml rabili njihove, prav Je, da Jim danes od-stopimo svoje. Zdaj pa v kolono po eden ln za menoj!
(Nadaljevanje sledt)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL.	MONTECCH1	8 II TELEFON 93-808 tn 94-63» - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco l • II Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20	— Telelon	37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 ilr - Vnaprej: četri-
letna 2 250 lir polletna 4.400	lir, celoletna	7 700 lir - SFRJ: » tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo	tržaškega	tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana.
Klari tra 3/1 telefon 22-207,	tekoči račun	pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali	oglasi 40	lir beseda. - Oglasi tržaške In goriške pokrajine
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «SocietS Pubbllcita Italian»».Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	___________