PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim Abb oostale I eruppe
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 210 (9515)
TRST, petek, 10. septembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
BOLEZEN STRLA 82-LETNEGA VELIKEGA REVOLUCIONARJA IN USTANOVITELJA NOVE KITAJSKE
Predsednik Maoeetimg umrl
Kljub bolezni je do zadnjega trdno držal v rokah vajeti kitajske politike - En teden žalnih svečanosti - Tujih delegacij ne bodo vabili na pogreb - Politična oporoka pokojnega predsednika
Kitajski vprašaj
Ljudsko republiko Kitajsko in fes svet je včeraj zjutraj obšla vest o smrti predsednika Maocetunga, legendarnega voditelja kitajske revolucije in dolgega pohoda 1la sever in prav tako legendar-nega graditelja nove kitajske stvarnosti. čeprav se je o Maoce-vngovi bolezni pa tudi o možni smrti dalj časa govorilo, čeprav so zadnji televizijski posnetki, ki So Prihajali iz Kitajske kazali nočno postaranega in oslabelega voditelja, je vendarle vest o nje-S°vi smrti iznenadila, kot vselej iznenadi vest o smrti velikega člo-veka, ki ga vse bolj istovetiš z njegovim delom, z njegovimi ide-Jorni, ki ,so trajne in ne umrejo z njim.
Skromen in preprost izrazito nečki človek, obenem pa globok ’f’slec in teoretik, marksist in na-,a Hvalec pettisočleine kitajske r° . ie> odločen akcijski človek in Pesnik, navidez vselej miren, a v Potrebi odločen in viharen, je Mao-cetung poosebljal sodobno Kitajsko n vsa njena včasih tudi zelo glo-a Protislovja. Oceniti njegovo .e.takoj po smrti je izredno e,~ riosti še za zahodnega evropskega človeka, ki le s težavo oj.me orientalsko filozofijo in mise nost človeka, ki je, čeprav ■1 Vav P°d kožo, v svojih vzgibih Iri ,n.Ofi,0n^b v svoji kulturi tako , ì a,ìenj Če je že navaden orien-1 človek taka skrivnost, je
Ì7a0<Wì U™iB mit■ ki je skorajda zgubil človeško dimenzijo, še de-setfcrat večja skrivnost. Kar ve-ruo o njem kot človeku je napisal antenski časnikar in pisatelj Edgar ’,0’i) v svoji knjigi «Rdeča zvezda um Kitajsko», vendar pa je tudi on, ,e!? ameriški pragmatist, podle-l Maovemu osebnemu čaru in to L V.casu velikega pohoda. Čeprav človeško obličje in ga avil trdno na zemljo, je iz njena ceprav ie hotel doseči prav J^oten učinek, naredil znova dok -rda i30^0 le zgodovinarji mau’1- °ddaljene prihodnosti, od-nj nien} °d današnjega dogaja-seb’ TeSeni Strasti Priitične in o-* augažiranosti v sedanji kita^u*^’ iPhko točneje ocenili ■iškega državnega in partijske-
ft;?n>0<^e^a ter njegovo delo. Ne zio °’ C"6 bo 1lie9°v mit redimenti mJan pa bolj poveličan, jip1 J1T Pa ™hče ni iz ogromne, vernar pa razkosane, lačne in eljene države, ustvaril enot-ln ne°dvisno državo, ki je iz m je, ki je bila še pred 40 leti en velesil, ustvaril velesilo, dr-ki se je osvobodila straha u, epidemij, narkomanije, p o-ay in suše. Kitajcem je sedaj zajamčeno najnujnejše in že ta i,r prost CHK ki so ga dosegli ocetung. in njegovi sodelavci v a em času, pomeni zgodovin-o zmago, zlasti še če pomislimo,
J;JnnT .dru9e drzave, kot na ■ er Indija, v istem času niso og e ali znale osvoboditi se spon ^razvitosti in zaostalosti.
Sedaj, ko velikega krmarja, ki * fna sPretno voditi ogromno dr-° ™ed domačimi in mednarod-
ni več• ko je pred ne •avmm zginil nje
^Prelen in izurjen pomočnik Čuen-
zginil njegov prav taka n izurjen pomočnik ču< razni^T vprašanje, kakšen b® p . dogodkov na Kitajskem.
vomitr”36 i6 iemb°l) žgoče, če h , ,mo' da sta državo zadela
nhtr J>otresa- ko skuša novi ministrski predsednik raztrgati lik svojega predhodnika Teng Hsiao-Pinga in ko je notranji boj med le-ii radikala in zmernimi silami nn•n'1 ;°S,ter' haloga Maocetungovih T m k,0V ne b0 lahka’ saj se bo-orali, kot v sovjetski Rusiji f reninovi smrti, soočiti s težko dedi cmo, kot ie vselej vsaka gejeva zapuščina. Vendar Kitajska, hnJQ- ZQ tolitco1crat presenetila za-i. * svet' lahko preseneti znova; kako pa je težko predvideti.
varna iiiSetlnt. leti revolucio-Kitajska ze presenetila svet,
v Z P° Maoeetungovi volji zašla
kaj IT kulturne revolucije, ne-
t>resenen°Zi]eie P“ 3'e prav tako varnih ì° .}e Priplavala iz neti« kni Cen b°^ Irdna in prekalje-orann' Pr^ Z b°^ m°čno partijsko
Mnuacijg m s trdnejšim politič-
nim in vojaškim vodstvom. To bi dalo slutiti, da je njena notranja struktura dovolj trdna in da sloni na dovolj močnih temeljih, da lahko prenese brez hujših posledic tudi velike notranje pretrese. Ne gre pa pozabiti, da je težave prebrodila, ko je bilo krmilo še čvrsto v rokah Maocetunga in čuenla-ja, ki sta s svojo karizmatsko o-sebnostjo znala ugladiti nasprotja in izbrati pot med ekstremnimi težnjami. Vprašanje je, če bodo njuni nasledniki znati prav tako čvrsto in spretno krmariti, ali pa se bodo zapletli v boj za oblast, ki hromi državo. Dejstvo je zaenkrat, da je z odstranitvijo Teng Hsiao-pinga levica utrdila svoj položaj na oblasti, zmerne sile pa ohranjajo kljub vsemu zelo močne položaje znotraj državnega, partijskega in vojaškega aparata. Kaj se bo zgodilo, je v veliki meri odvisno, kako bosta tabora znala usklajevati svoje nasprotujoče si poglede tako na gospodarski kot na politični in družbeni razvoj v državi.
Ista negotovost obstaja tudi glede poti, ki jo bo odslej Peking ubral v zunanji politiki. Doslej je bil odnos kitajskega velikana do zunanjega sveta izredno pragmatičen, vendar pa prav tako presenetljiv kot njegovo notranjepolitično dogajanje. Včasih se je ta država, kj predstavlja . četrtino vsega človeštva, zaprla sama vase in vsaj na videz ni posvečala pozornosti zunanjemu dogajanju, v zadnjem desetletju pa je sledilo obdobje diplomatske ofenzive z navezavo stikov z najrazličnejšimi silami in osebnostmi. In tudi v tem so Kitajci presenečati predvsem napredne sile v svetu, ki so zaprepadene gledale na. njihova neverjetna protislovja in pogosto nerazumljive nedoslednosti v zunanji politiki.
Kakšna bo torej pot novih voditeljev, ki bodo po Maocetungovi smrti prevzeli krmilo države? Za sedaj se zdi najbolj verjetna domneva, ki jo delijo tudi dobri poznavalci Kitajske, da bodo novi voditelji ob kultu velikega državnika ravnali oprezno in da ni pričakovati naglih sprememb bodisi v notranji, bodisi v zunanji politiki.
VOJM1R TAVČAR
PEKING, 9. — «Spoštovani	in	ljubljeni veliki	voditelj naše	partije, naše vojske in ljudstva vseh narodnosti naše	države, vel:ki	uči-
telj mednarodnegji proletariata in zatiranih držav in narodov, Maoce-tung, je umrl». S tem sporočilom centralnega komiteja ktiajske KP, nacionalne ljudske skupščine, vlade In vojaške komisije CK, je bila kitajska javnost seznanjena, da je ustanovitelj nove Kitajske, eden največjih revolucionarnih voditeljev našega časa, podlegel bolezni, zaradi katere se je že nekaj	let------čedalje redkeje	pojavlja! v Javnosti, ki pa mu ni preprečila,	da-------bi do zadnjega	trdno držal v	svojih rokah vajeti kitajske politike.---------------
Maocetung je umrl deset minut I cija Nova Kitajska še pred enim po polnoči po kitajskem času, vest ! tednom objavila vest, da je Maoce-
o njegovi smrti pa so v Pekingu objavili šele petnajst ur pozneje. Kitajski voditelj je bil star 82-let. Zaradi oclezni se že pet let ni udeleževal več javnih manifestacij, pač pa je še do pred kratkim sprejemal visoke tuje osebnosti, ki so prihajale na obisk v Peking. 15. junija letos pa se je moral odreči tudi tej dejavnosti, ker se mu je stanje še poslabšalo, vendar pa je še naprej osebno vodil politiko države iz svoje rezidence v Čung-nanghaju. Tako je na primer agen-
tung predsedoval sestamcu, na katerem so razpravljali o posledicah potresa, ki je pred dobrim mesecem opustošil široke oredele države.
Prebivalstvo Pekinga in drugih kitajskih mest je sprejelo vest o Maocetungovi smrti z veliko žalostjo. Ko je radijski napovedovalec začel brati sporočilo centralnega komiteja, so mnogi bruhnili v jok. Po vsem Pekingu je videti rdeče zastave na pol droga, ljudje se zbirajo na glavnem trgu Tienanmen in pred velikim portretom pokojnega pred-
Eden zadnjih posnetkov predsednika Maocetunga
sednika ob vhodu v bivše «prepovedano mesto». Mnogi nosijo na rokavih črne. trakove v znak žalovanja. Položaj je povsod miren, nikjer ni zapaziti, da bi okrepili varnostno službo. Samo na pekinškem letališču vlada velik vrvež, verjetno zaradi prihoda kitajskih osebnosti iz vseh mest in krajev države. Pekinški radio neprekinjeno oddaja revolucionarne in domoljubne pesmi.
Medtem so že ustanovili posebni odbor za spominske svečanosti, v katerem je kar 384 kitajskih osebnosti, praktično vsi najvišji voditelji države, partije in vojske. Predseduje mu predsednik vlade Hua Kuo-fen. Pokojnikovo truplo bodo položili na mrtvaški oder na sedežu ljudske skupščine, kjer bo ostalo od 11. do 17. septembra. Žalnih svečanosti se bodo udeležili voditelji partije, vlade in vojske, pekinške krajevne oblasti, predstavniki delavcev, kmetov, vojakov in mladine, posebne svečanosti pa bodo priredili na delovnih mestih in v šolah.
Osrednja žalna svečanost bo 18. septembra ob 15. uri na Trgu Tienanmen, ob isti uri pa bodo po vsej Kitajski organizirali ljudske množične shode, s katerih bodo ljudje po radiu ali televiziji sledili osrednji svečanosti v Pekingu. Točno ob 15. uri pa bo 800 milijonov Kitajcev poklicanih ■ k triminutnemu molku v počastitev spomina velikega revolucionarja.
Sporočili so tudi, da po že ustaljenem kitajskem običaju ne bodo vabili na pogreb tujih delegacij. Kitajska veleposlaništva in druga diplomatska predstavništva po vsem svetu so že prejela navodila, naj se zahvalijo tujim vladam in osebnostim za izraze sožalja in naj jih obvestijo o tem sklepu.
Toda vrnimo se k poslanici, s katero so sporočili javnosti vest o Maocetungovi smrti in ki predstavlja nekakšno politično oporoko pokojnega predsednika. Poslanica je zanimiva, ker se ne omejuje le na opevanje lika velikega kitajskega voditelja, pač pa nakazuje tudi vrsto smernic v notranji in zunanji politiki, na splošno pa potrjuje veljavnost linije, ki jo je Kitajska do-sdej zagovarjala. Tako na primer poslanica omenja Maocetungov boj proti desnemu in levemu oportunizmu in poveličuje kulturno revolucijo, s katero je bila poražena revizionistična linija Liu Šao-čija, Lin Piaa in Teng Hsiao-pinga. V poslanici ne manjka običajnih obtožb na račun «sovjetske revizionistične klike», pač pa je v njej poudarjena potreba po uresničevanju revolucionarne linije v zunanji politiki: to pomeni predvsem utrjevanje proletarskega internacionalizma in enotnosti med kitajsko partijo in drugimi «resnično markistično - leninističnimi» partijami in organizacijami. Prav tako je potrebno združevanje z vsemi silami sveta in nadaljevati boi proti imperializmu, «socialimpe-nalizmu» in modernemu revizionizmu.
Žalovanje na trgu Tienanmen
Rdeča zastava na pol droga na os rednjem pekinškem trgu, kjer stoji palača ljudske skupščine, ki jo vidimo v ozadju.	(Telefoto ANSA-UPI)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiin m mn Humi mi iiiimiiiiiiiiii n m iiiiiiiiiMiiiiiiiiuuiiiiiiiiiuiim Milili m m iiiiiiMiiiiii ululili im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiil
SOŽALNE BRZOJAVKE DRŽAVNIKOV IN POLITIKOV Z VSEH STRANI
Maocetungova smrt globoko odjeknila po vsem svetu
Iz zasužnjenega ljudstva je ustvaril tretjo velesilo - Ford: Maocetungova smrt je tragedija - Sovjetske «Novosti»: Izdal je marksizem in leninizem
RIM, 9. — Maocetungova smrt je globoko odjeknila po vsem svetu. Državniki in zastopniki političnih strank poudarjajo velike zasluge, ki jih ima pokojnik ne le za družbe no - politični preporod kitajskega ljudstva po stoletjih suženjstva, temveč tudi za pomemben premik ravnotežja na svetovni politični šahovnici. V glavnem poudarjajo, da se je pod Maocetungovim vodstvom Kitajska prelevila iz revne dežele v tretjo velesilo, ki pomeni učinkovito protiutež dosedanji dvoblokov-ski (ameriško - sovjetski hegemoniji).
Kakšne so reakcije v Italiji? Predsednik republike Leone naglasa v sožalni brzojavki pekinškemu parlamentu med drugim, da je Maocetung zapustil globok pečat v zgodovinski
ljo, naj bi LR Kitajska še naprej hodila po poti razvoja in miru, ki jo je začrtal pokojnik.
Centralni komite komunistične partije Italije poudarja v brzojavu.-ki ga je naslovil na CK KPK, da je Maocetung bistveno prispeval k boju raznih osvobodilnih gibanj na svetu, ki so omogočila številnim zatiranim narodom, da so se otresli imperialističnega jarma. Italijanski komunisti želijo, da kitajsko ljudstvo še napreduje na poti socializma za mir na svetu.
Politični tajnik krščanskodemo-
ko posredoval tajpeški radio. Formo-za pravi, da je z Maom umrl diktator in velik kriminalec.
Predsednik britanske vlade Calla-phan je poslal sožaino brzojavko Hua Kuo-fengu, kraljica Elizabeta PS je posredovala izraze sožalja kitajskemu parlamentu. Bivši dopisnik a-gencije Rueter v Pekingu Gre.v. ki je bil dve leti zaprt na Kitajskem iz političnih razlogov, zatrjuje, da se bodo razplamteli v LRK kmalu hudi boji med nasprotnima taboroma (pristaši Hua Kuo-fenga in Teng Hsiao-pinga).
u*S'cl,TSaoSn"iaiS’ol *—* P—** P*
uuarja, aa je ivtao augnu KitajsKo i	.	, ,	m««»;
knjigi o razvoju ljudstev. Predsed- ; meni, da zapušča Maocetungova smrt
znava, da je b to po Maovi zaslugi dodeljeno Kitajski tisto mesto v sve-ven v mednarodnem merilu.	Ilovnem Političnem obeležju ki j, po
Tajnik socialistične stranke Craxi J p,avllc' pnpad,a' /ref edn!k zahod"°‘
ljudstvo iz nekdanjega polkoloniali-stičnega položaja na pomembno ra- j
j nemške socialnodemokratske stranke
nik vlade Andreotti izraža kitajskemu koiegu globoko sožalje. Predsednik poslanske zbornice Ingrao meni, da odraža Mao zgodovinsko resnico več sto milijonov ljudi, ki so z radikalno preosnovo lastnih življenjskih razmer preskočili v socialnem oziru več stoletij. Predsednik senata Fanfani je v intervjuju z novinarjem radia GR-1 izrazil že-
ODNOSI MED KPI IN KD POGLAVITNA TEMA ITALI1ANSKE POLITIČNE DEBATE
-	-,	J .
«Neizbežnost» zgodovinskega kompromisa v ospredju kopice intervjujev in izjav političnih osebnosti
RIM, 9. — Pozornost rimskih po- ! no pa zahteva vstop komunistov v tiče odnosa do Andreottijeve vlade. | O notranjem položaju v krščanski litičnih krogov jé bila danes ves večino in v vlado. Sicer pri tem , To v bistvu potrjuje tudi Pajettov j demokraciji pa je v intervjuju neke-
dan osredotočena, kot je nujno, na vesteh, ki so prihajale iz Pekinga. Ko se je med 9. in 10. uro zjutraj razširila vest o Maocetungovi smrti, so vsi ostali argumenti avtomatično prešli v ozadje. V Ulici delle Botteghe Oscure so razobesili rdečo zastavo na pol droga, toda tudi drugod je Maocetungova smrt globoko odjeknila.
Sicer pa je delovanje strank sedaj v zastoju, pač pa se po drugi strani množijo izjave in, intervjuji raznih političnih predstavnikov. Prav danes je teh izjav foli ko, da se moramo omejiti le na najvažnejše, ki pa zadevajo vse — in kako naj bi bilo drugače — osnovno vprašanje odnosov med KD in KPI.
Že znano tezo o neizogibnosti zgodovinskega kompromisa ponavlja glasilo PRI «La voce repubblicana» v svoji jutrišnji številki,' v kateri meče nemalo očitkov na račun socialistov. List «jemlje na znanje» večkrat proglašeno odločnost socialistov, da se zoperstavijo zgodovinskemu kompromisu, vendar jim o-čita odprtje vladne krize, ki je privedla do predčasnih volitev. «Ne zdi se nam — pravi glasilo PRI — da bi bii danes zgodovinski kompromis bolj oddaljen, kot je bil za časa vlade Moro - La Malfa. Po drugi strani pa se kompromis med KD in KPI krepi zaradi čedalje bolj dramatične krize v državi,, za katero nosijo tudi socialisti 'nemalo odgovornosti.»
«PSI — nadaljuje republikanski dnevnik — vztrajno trdi, da noče zgodovinskega kompromisa, istočaš-
skrajno diplomatski in dvoumni odgovor na vprašanje, kaj bi storila partija, ko bi parlamentarna preiskovalna komisija ugotovila morebitno odgovornosti predsednika Andreottija v škandalu Lockheed. Potem ko je poudaril, da govori v osebnem imenu, je Pajetta dejal: «Ko se je pojavilo Rumorjevo ime, smo zahtevali, da bi Rumor zapustil zunanje ministrstvo. Zapustil ga je sicer z zamudo, vendar ga je zapustil».
Kaj pa misl( o sedanji vladi novi tajnik PSI Crasi? «Andreottijeva vlada pravi v nekem intervjuju — se lahko obdrži za nekaj čaša, vendar prav gotovo ne za celo zakonodajno dobo. če ne bo ostala pasivna v prepričanju, da so alternative težavne, in če se ne bo pogreznila v lastnih napakah in v napakah stranke, ki jo predstavlja, bo morala prehoditi neko pot V tem času pa bomo mislili tudi na poznejši čas. Vsekakor pa možne rešitve ne odvisijo samo od nas.» Craxi potrjuje tudi svoje omejeno zaupanje v politiko alternative, za katero se je izrekel zadnji socialistični kongres. «Zamisel o alternativi tridesetletni demokrščanski hegemoniji je še vedno veljavna — trdi tajnik PSI — s sedanjim razmerjem sil med PSI in KPI pa bi to bila le fronti-stična alternativa pod komtmistič-nim vodstvom/ za kar pa se nihče,
razlaga ,da bi v tem primeru šlo ne toliko za zgodovinski, kot za politični kompromis. Toda nam se zdi, da socialisti zamenjujejo težo oesed in praznih formul z mnogo večjo težo realnosti.»
če so republikanci prepričani, da je zgodovinski kompromis že na poti ih je neustavljiv, so komunisti v svojih ocenah mnogo bolj previdni, pa čeprav je tudi Pajetta v nekem intervjuju tedniku «Oggi» priznal, da se na političnem obzorju že poraja nekaj, kar je vsaj podobno strateškemu cilju KPI. «V zgodovini — pravi Pajetta — imamo venomer neke datume: toda, ali na primer lahko rečemo, da se je o-svobòditev začela ih zaključila 25. aprila7 Dan, ko oi komunisti vstopili v vlado, bi bil prav gotovo važen datum, toda ko mi govorimo o zgodovinskem kompromisu, imamo v mislih dolgoročni proces. Na vprašanje, ali se je zgodovinski kompromis že začel, odgovarjam, da je že dejstvom, da smo ta predlog sprožili, dokaz, da se v državi dogaja nekaj novega. Ali je to, kar se danes dogaja v Italiji — se dalje sprašuje Pajetta — v nasprotju s perspektivo kompromisa? Jaz pravim, da ni, Ali je končno zgodovinski kompromis že uresničen? Ne, ker še nimamo vlade, v kateri bi bili tudi komunisti, to pa zaradi tega, ker nekateri nočejo. tega. kar
bi ijilo treba storiti, ko bi imeli ko ali pa le malokdo zavzema. Zaradi munistične ministre»..	.tega — zaključuje Craxi — je treba
Vsekakor ,pa imajo, tudi komunisti celotno diskusijo o alternativi ob-jništvo PSI, ki je med drugim raz svoje probleme, predvsem kar se• noviti in poglobiti.»	Opravljalo o nekaterih aktualnih zu
mu rimskemu dnevniku govoril Piccoli. ki se je trudil dokazovati, da so vse govorice o notranjih sporih neosnovane. Torej popolna podpora stranke Andreottiju in nobenega manevra proti Zaccagniniju: KD preživlja fazo proučevanja in iskanja najbolj ustreznih sredstev tudi z organizacijskega vidika, da bi se u-veljavila v «demokratičnem tekmovanju» s KPI. Piccoli priznava demokratični razvoj komunistov, prav to pa po njegovem mnenju narekuje demokristjanom, da se poslužujejo svojih najboljših adutov, da bi vodili in usmerjali razvoj italijanske družbe. Kompromis — nadaljuje Piccoli — bi uničil te demokratične potencialnosti, zato mu KD soglasno nasprotuje. Kaj pa La Malfa? «To je pesimist, kot je splošno znano.»
CANDIDA CURZI
BARI, 9. — Predsednik vlade Andreotti se bo jutri udeležil svečanega odprtja mednarodnega velesejma v Bariju. Opazovalci pričakujejo, da bo v govoru, ki ga bo ime! ob tej priložnosti, podal sliko italijanskega gospodarskega položaja in orisal vladni program, predvsem kar se tiče razvoja juga.
PSI o ratifikaciji osimskih sporazumov
RIM, 9. — Danes se je sestale taj
nanjepolitičnih problemih. V tem okviru, kot je rečeno v poročilu za tisk, je «z zadovoljstvom vzelo na znanje predstavitev zakonskega o-snutka o ratifikaciji osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo.»
Socialitično tajništvo meni, da gre za «važen politični aki, ki pozitivno zaključuje skoraj dvajsetletni spor, in ki danes lahko pomeni izhodišče za dosego še širšega in trdnejšega miroljubnega sodelovanja med obema prijateljskima državama in narodoma.»
Titovo sožalje ob Maovi smrti
BEOGRAD, 9. - Spričo Maoce-tungove smrti je jugoslovanski predsednik Tito poslal predsedniku na-c onalnega komiteja ljudskega kongresa LR Kitajske sožaino brzojavko. V njej je med drugim rečeno, da sta Kitajska in kitajsko ljudstvo izgubila enega najvidnejših voditeljev; gre za izgubo, ki ni nenadomestljiva le za same Kitajce, temveč za vse napredne ljudi. Maoce-tungova osebnost in njegovo delo bosta ostala v trajnem spominu.
Sožalne brzojave so poslali v Peking tudi drugi vidni predstavniki SFRJ, med njimi Bijedič.
tako 'na samem Kitajskem kakor ^ Brandt naglaSa Maove Msluge __za svetovnem okviru nenadomestljivo vrzel in pripominja, da vežejo italijanske socialiste in kitajsko ljud-
Daljši življenjepis umrlega kitajskega predsednika Maocetunga objavljamo na 4. strani.
stvo tesni prijateljski stiki.
Tajnik republikanske stranke Biasini pravi, da je z Maocetungom preminila poslednja velika osebnost zadnjih 50 let, obenem pa se zaskrbljeno vprašuje, kakšne spremembe bodo nastale v svetovnem političnem ravnovesju v bodoče.
Tajnik socialnodemokratske stranke Saragat je mnenja, da je z Mao-cetungovo smrtjo odšel človek, ki je omogočil pravično delitev dohodkov med vse državljane: teh je 800 milijonov in so po večini kmetje.
Podobno uglašena stališča so izrazili tudi predstavniki raznih drugih levičarskih skupin, pa Hudi u-gledne osebnosti s kulturnega področja. Sožaino brzojavko je poslala kitajskemu veleposlaništvu v Rimu sindikalna federacija CGIL - CISL UIL.
Avstrijski predsednik Kirschlae-ger je posredoval izraze žalovanja zastopniku stalne komisije kitajske ljudske skupščine Wu-tehu, kanclerja Kreiskega pa vznemirja vprašanje Maocetungovega nasledstva.
Predsednik belgijske vlade Tin-demans je prepričan, da se po Maovi smrti ne bi smeli bistveno spremeniti odnosi med LR Kitajsko in državami zahodne Evrope. Predsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Ortoli je poudaril velik vpliv preminulega državnika na razvoj svetovne politike (diplomatski odnosi med EGS in Kitajsko so bili vzpostavljeni septembra lani).
Podobno misel je iznesel nizozemski zunanji minister Van der Stoel, medtem ko izraža socialnodemokratski predsednik danske vlade Joergensen željo, naj bi kitajsko ljudstvo stopalo po Maovih sledeh, da še bolj utrdi prijateljske stike z drugim; državami. Predsednik švedske vlade Palme naglasa, da je Mao kot mislec in politik v slabih 50 letih dejansko pogojeval razvoj človeštva, predsednik švedske komunistične partije Werner 'pa napada kitajsko zunanjo politiko zadnjih let, ki jo označuje kot reakcionarno.
Maocetungovemu spominu se je primerno pokloni! tudi Soares. predsednik portugalske vlade, ki sicer še ni navezala diplomatskih odnosov s Kitajsko. V Demokratični republiki Nemčiji, na Češkoslovaškem in Poljskem in v Bolgariji vesti o Maovi smit.j še niso komentirali, pač pa jó je tajvanskemu prebivalstvu ' jed-
gospodarsko osamosvojitev Kitajcev.
Ameriški predsednik Ford je Mao-vo smrt označil kot tragični dogodek. Kissinger pa meni, da se v prihodnje kitajsko-ameriški odnosi ne bi smeli bistveno spremeniti.
Vodstv o sovjetske komunistične partije je poslalo, sožaino brzojavko kitajski KP. sicer pa se moskovske oblasti ne navdušujejo nad pokojnikovim likom. Agencija «Novosti» piše med drugim, da je Maocetung izdal načela ter ideje znanstvenega komunizma in se sistematično boril proti marksistično-leninistični oziroma in-temacionalistični liniji, katero je nadomestil z lastno, maloburžujsko in nacionalistično Unijo, katere višek je bil dosežen z zloglasno kulturno revolucijo. Kitajsko zunanjo politiko pa je -preveval pristen šovinizem pod krinko socialističnih gesel.
F	f
. [NES 1
Ves svet je včeraj zjutraj iznenadila novica, da je v Pekingu umrl kitajski državni in partijski voditelj Maocetung, človek, ki ja iz razdrobljene, obubožane države, lovišča zahodnih velesil ustvaril trdno neodvisno Kitajsko, sedaj že tretjo silo na svetu, legendarni voditelj pohoda na sever in zmagovitega boja proti Čang-kajšeku ter prav tako znani graditelj kitajske poti v socializem je preminil že predvčerajšnjim okrog 16. ure (po italijanski poletni u-ri), vendar pa so vest o njegovi smrti sporočili šele 16 ur pozneje. Žalostna novica je globoko odjeknila v svetu, kjer predstavniki vseh političnih sil in svetovnih nazorov ugotavljajo, da je z Maocetungom izginila zgodovinska o-sebnost, eden od največjih državnikov in revolucionarnih voditeljev našega časa. Prijatelji in nasprotniki enoglasno priznavajo pokojniku velike sposobnosti in zasluge, med katerimi, ne gre pozabiti, je zgodovinsko delo že to, da je v razmeroma kratkem času zagotovil vsem Kitajcem najnujnejše za življenje. Kolikšen napor je bil potreben dokazuje med drugim tudi dejstvo, da se številne druge države v tridesetih letih še niso znale osvoboditi spon nerazvitosti in zaostalosti, Kitajska t»a se je v istem obdobju povzpela na raven velesile.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK

PO PODATKIH IZ POROČILA MESTNIH REDARJEV
Nezadržno naraščanje cen živilom močno bremeni družinske proračune
Slabo vreme v avgustu vplivalo na podražitev zelenjave in povrtnin ■ Teletina le za premožnejše sloje - Maslo in pršut silita v zvezde ■ Mleko dražje za 25 lir
Poletje n zavrlo stalnega narašča-: žila vsa zelenjava, razen jajčev-
nja cen blaga najširše potrošnje, nasprotno so cene nekaterih vrst blaga, ki so znatno poskočile že julija, v
ca (melancane), in fižola v stročju. Lubenice so prodajali po 70—90 lir za kg; znižala pa se je cena hrušk
lir, verjetno pa se bo še podražil. Bliža se jesen in hladno vreme, zaradi česar se je začelo nakupovanje drvi in goriva.
Drva za kurjavo so v avgustu prodajali po 6.365 lir za stot. kero-zen po 129,50 za liter na domu, koks po 14.000 lir, premog pa po 9.115 lir na kvintah
Sestanek slovenske komisije PSI
V sredo zvečer se je sestala slovenska pokrajinska komisija PSI, ki je razpravljala o sedanjem položaju in perečih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, člani delegacije so poročali o srečanju predstavnikov slovenskih socialistov z vsedržavnim tajnikom PSI Craxi-
avgustu zabeležile nadaljnje poviš- j zaradi dobre letine in težav pri iz-ke. Kot izhaja iz poročila mestnih j vozu v Francijo in Švico. Omenimo redarjev, so se v našem mestu v, naj, da se je radič podražil od prejšnjem mesecu najbolj podražili j junija do avgusta od 2.800 na 4.000 mleko, maslo, vse vrste sira, meso : lir za kg v prodaji na drobno, cena in predvsem teletina, ribe in neka- krompirja je bila od 400 do 600 tere vrste zelenjave. Zaradi letošnje slabe letine pa je pričakovati nove podražitve, tako na primer vina in zelenjave. Nasprotno pa so zelo redke vrste blaga, katerim je cena rahlo padla, saj so to samo zajče-vina in perutnina.
Iz podrobnega pregleda posameznih sektorjev izhaja, da so cene mesa, če izvzamemo teletino, ostale avgusta sorazmerno stabilne, predvsem po zaslugi uvoza velike količine govejega mesa iz Jugoslavije.
Toda od 40.000 kvintalov, kolikor je bilo predvidenih za uvoz, je na razpolago samo še nek ,j več kot 8.000 kvintalov, kar pomeni, da bo blagodejni učinek tega uvoza kmalu prenehal. Glede teletine žal ugotavljamo, da si jo lahko privoščijo čedalje bolj redki meščani, saj so se na primer telečji zrezki spet znatno podražil’ ter jih v nekaterih mesnicah prodajajo celo po 6.400 do 6.800 lir na kilogram. Cena perutnine je v prejšnjem mesecu padla za okrog 100 lir na kilogram, predvsem zato, ker je bila ponudba večja od povpraševanja, v približno isti meri pa se je pocenila zajčevina.
Končno moramo glede konjskega mesa še zabeležiti, da z dneva v dan pada število mesnic, ' i ga prodajajo, saj je tudi povpraševanje, kljub naraščanju cen ostalih vrst mesa, čedalje manjše.
V zadnjih devih avgusta je bila opazna težnja po podražitvi olivnega olja, cene pa niso poskočile zaradi velikih rezerv v skladiščih, toda podražitev ni izključena v prihodnjih mesecih, ker je slabo vreme precej poškodovalo oljčne nasade po vsej Italiji. Znatno se je spet podražilo maslo, in sicer od 25 do 200 lir kg, slanina pa se je v prodajj na drobno podražila za 250 lir na kg. Znatno se je podražil v prodaji na drobno tudi pršut, ki je dosegel ceno od 9.000 do 9.800 lir za kg. Zaradi posledic slabega vremena se bo verjetno podražila v prihodnjih mesecih tudi paradižnikova mezga.
Mleko se je 16. avgusta podražilo za 25 lir na liter v prodaji na drobno, v prodaji na debelo in na drobno se je spet podražil sir vseh vrst; še zlasti pa se je podražil parmezan, in sicer od 350 do 620 lir na kg, v prodaji na debelo pa se je parmezan podražil za 700 lir na kg. Tako je bila cena parmezana «Reggiano» v juniju^ 5.380 lir za kg, v avgustu pa 5.860 lir za kg.
Testenine znamke «Ba riila» so se podražile za 50 lir na kg, vse kaže pa, da se bo sploh zvišala cena vseh testenin.
Zaradi večje potrošnje v turističnih krajih so tudi v avgustu poskočile cene rib, zlasti boljše kakovosti. V Tržaškem zalivu so v avgustu zabeležili dober ulov sardonov, ki so jih prodaiali po zmernih cenah, v prihodnjih dneh pa se bo spet začel uvoz rib iz Jugoslavije.
Zaradi neugodnega in preveč deževnega vremena v avgustu so nastajale težave in višje cene pri nakupu povrtnin, zelenjave in sadja (v našem mestu so jih prodali skupno 65.461 stotov). Tako se je podra-
jem, s predsednikom poslanske zbornice Ingraom in predsednikom vlade Andreottijem. Kot je znano so se z vsedržavnim tajnikom Craxi-jem domenili za čimprejšnji sestanek v Rimu. Zato bodo pripravili gradivo in dokument z obrazložitvijo sedanjega položaja in zahtev slovenske narodnostne skupnosti, zlasti v zvezi z globalno zaščito in ustreznim osnutkom zakona, ki ga je ponovno vložil socialistični poslanec Loris Fortuna. V Rim bo odšla delegacija s predstavniki iz tržaške, goriške in videmske pokrajine.
Govor je bil o slovenskih okrajih in je bila poudarjena nujnost skupnega dogovora za enoten in čimprej-šen nastop pri deželni upravi, ker je zadeva zelo nujna. Prav tako so razpravljali o vprašanju Stalnega slovenskega gledališča v Trstu in o nadalnjih korakih, ki jih bo socialistična stranka storila na vseh ravneh. Podrobno so preučili položaj na radijski postaji Trst A, ki nikakor ni zadovoljiv, tudi v zvezi z reformo RAI-TV. Poudarili se, da je treba budno slediti razvoju, poglobili so še posebej nekatera vprašanja, ki jih bodo prenesli na strankine organe.
VČERAJ PRVA RAZPRAVA NOVEGA SODNEGA ORGANA
Na sodišču prvi primer priznanja delne svobode
Sekcija za nadzorstvo dodelila delno svobodo zaporniku, ki je bil obsojen na pet mesecev zapora zaradi davčnih utaj
Na tržaškem sodišči; je včeraj začel z delom nov sodni organ, to je sekcija za nadzorstvo, ki jo predvideva državni zakon št. 354 o kazenski ureditvi. Gre za zakon, ki predvideva alternativo zaporu, ali z drugimi besedami tako imenovano polovično svobodo in predčasno osvoboditev, ali pa namestitev zapornika v poskusni družbeni službi. Pristojnosti za takšne ukrepe so skratka poverjene sekciji za nadzorstvo, ki so jo umestili na prizivnem sodišču.
Sodni razpravi, ki je odprla dejavnost novega organa, je predsedoval dr. Battestin, prisedni sodnik je bil dr. Mansi, ki je sodnik za nadzorstvo pri videmskem sodišču. Na sodni razpravi sta bila prisotna tudi psihiater dr. Missaglia ter socialna asistentka dr. Barbo.
Prvi je na zatožni klopi sedel neki 47-letni šofer, ki je bil že obsojen na pet mesecev zapora zaradi prekrškov proti davčnemu zakonu. Gre za kazniva dejanja, ki jih je zagrešil v letih 1967 in 1968. Obsojen je bil junija 1973, kazen pa je pozneje potrdilo tudi prizivno sodišče. Med včerajšnjo sodno razpravo je obtoženčev branilec odv. Pietro Borgna zahteval delno svobodo za svojega varovanca in sekcija za nadzorstvo je zahtevo sprejela. To pomeni, da bo obtoženec lahko nadaljeval s svojim službenim delom, in sicer od 7. do 21. ure. Ta urnik
................
RAZGOVORI DEŽELNEGA ODPOSLANSTVA NA DUNAJSKEM VELESEJMU
Ugotovljene možnosti za večji razvoj sodelovanja med Avstrijo in našo deželo
Danes bo delegacija obiskala predsednika avstrijske republike Kirchschlaegerja ■ Razgovori z raznimi ministri in direktorjem železnic
Deželno zastopstvo, ki je prisostvovalo uradnemu odprtju jesenskega mednarodnega velesejma na Dunaju v sredo, 8. t.m., bo danes obiskalo predsednika avstrijske republike Kirchschlaergerja, ki si je že včeraj ob srečanju s tujimi predstavniki na velesejmu, ogledal razstavo naše dežele v Palači narodov.
Kot znano sestavljajo deželno delegacijo na 104. dunajskem velesejmu, na katerem razstavlja svoje izdelke 2000 podjetij iz 35 držav (Italija zavzema po številu razstavljal-cev drugo mesto), deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper, ki je vodja delegacije, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, glavni ravnatelj Avtonomne pristaniške ustanove inž. Colautti, predsednik trgovinske zbornice iz Pordenona dr. Musolla, predsednik Tržaškega Lloyda posl. Berzanti, član trgovinske zbornice iz Pordenona Mazzoli, podpredsednik posebne ustanove za tržiško pristanišče Romano Alberti, glavni tajnik trgovinske zbornice v Pordenonu dr. Poli, podtajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Maurel, direktor posebne ustanove za tržiško pristanišče dr. Gidoni in predstavniki raznih drugih organizmov. Delegacijo soremlja trgovinski svetnik italijanskega veleposlaništva na Dunaju dr. Zucconi.
Pred današnjim srečanjem s Kirchschlaegerjem se je deželna delegacija sestala že z avstrijskim ministrom za trgovino Staribacher-
jem, z ministrom za javna dela Mo-serjem in s podtajnikom Vesel-skyim, srečala pa se bo še s predsednikom zvezne trgovinske zbornice Sallingerjem, s predsednikom dunajske zbornice Ditrichom in z glavnim direktorjem avstrijskih železnic Pycho. Vsi razgovori se nanašajo na vprašanja skupnega interesa za Avstrijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino zlasti kar zadeva promet skozi tržaško pristanišče in perspektive prometa skozi tržiško pristanišče, sodelovanje na tehnično-industrijskem področju in na področju takoimenovanih pod-dobav, izboljšanje cestnih povezav in obnovo področij, ki jih je prizadel potres.
V ta okvir vprašanj se vključujejo tudi teme deželnega paviljona: delovanje agencije za poddobave z udeležbo kakih trideset podjetij, promet z čezmorskimi deželami z modeli naprav za kontejnerske «ro-ro» proge in programi in načrti za njih razširitev. Vredno je podčrtati tudi prisotnost tržiškega pristanišča preko posebne agencije CCIAA iz Gorice v obliki makete, ker zadeva vprašanje širšega sodelovanja in dopolnjevanja med deželnimi pristanišči, za katerih urbanistične načrte je deželna uprava že pripravila u-strezne zakonske instrumente. Končno obsega deželni paviljon še fotografsko razstavo posvečeno avstrijski pomoči žrtvam potresa. S to razstavo je dežela hotela dati — kot je v razgovorih večkrat pouda-
■iiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiimiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiniiiimiiiuiuiiiiuiuiimuiuiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiitiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V MIRAMARSKEM CENTRU ZA TEORETSKO FIZIKO
Izreden pomen vesoljskega laboratorija v raziskavi izvora posebne vrste žarkov X
Na kongresu so predstavili mnogo novih teorij - Zaključno poročilo bo imel jutri prof. Rufflni
Z včerajšnjim dnevom je medna-] mosfere, lahko v brezračnem prosto-.■txlni kongres o najnovejših vesolj-1 ru študiramo tudi te žarke in izpo-skih raziskavah prešel v drugo po-
lovico. Kongresa, ki je v miramar-skem centru za teoretsko fiziko, se udeležuje okoli 70 znanstvenikov iz vsega sveta, predvsem ameriških, ki razpolagajo na tem področju z najmodernejšimi pripomočki, poleg njih pa še mnogo italijanskih, francoskih, nizozemskih in drugih.
Predavatelji so na tem kongresu obravnavali predvsem pomen «Spa-caleba», to je znanstvenega laboratorija, ki ga lahko pošljejo v vesolje, in njegovega nosilnega sistema Shuttle, katerega so izdelali ameriški znanstveniki. V prihodnjih letih bo služil v izključno raziskovalne namene. Ta laboratorij je izrednega znanstvenega fwmena, njegova glavna odlika pa je sposobnost, da potuje od zemeljske postaje v vesolje in nazaj. Tej izredni značilnosti lahko dodamo še dejstvo, da se med kroženjem zunaj atmosfere lahko dvigne na višino do 700 kilometrov in da lahko nosi s seboj neverjetno količino najmodernejših aparatur. Prav o tem, kako ga bodo lahko znanstveniki, uporabili, je bilo na tem kongresu izrečenih mnogo besed.
V astrofiziki imajo velik pomen vse vrste žarkov, od radijskih do gama in X žarkov. Vendar pa zemeljska atmosfera ne prepušča teh žarkov, absorbira jih vse razen optičnih in del radijskih. Na ta način ne moremo z zemlje analizirati vseh informacij, ki nam prihajajo z zvezd. S tem, da pošljemo «Space-lab» 7. vesolje zunaj zemeljske at-
polnjujemo naše poznanje raznih vesoljskih teles.
Včerajšnji dan kongresa je bil posvečen predavanjem o posebni vrsti zelo intenzivnih in neurejenih žarkov X, katerih izvor in mehanizem, ki jih povzročata, nista še znana.
Teorija, ki ima med znanstveniki največ pristašev govori o žarče-nju, ki nastaja v zvezdnih atmosferah zaradi njihovih trenutnih motenj v magnetnem polju.
Manj popularna pa je teorija, ki se opira na za sedaj še najbolj skrivnostna nebesna telesa, t. i. «črne luknje» (black holes). Kot je znano, so to izredno goste in masivne zvezde, iz katerih se zaradi visoke gravitacijske sile ne sproščajo niti svetlobni žarki. Obstaja torej hipoteza, da se X žarki le sproščajo iz takih črnih lukenj in imajo znanstveniki zaradi tega vtis, da nimajo stvarnih virov, v resnici pa so zaradi navedenih razlogov nevidni.
Razpravo včerajšnjega dne je vodil prof. De Jager iz vesoljskega raziskovalnega centra v Utrechtu na Nizozemskem. Prvo predavanje je imel prof. J. Heise, ki dela v istem centru in ki je govoril o razporeditvi virov X-žarčenja v našem ozvezdju. Za njim je imel zelo kvalitetno predavanje W. H. G. Le-win, k; dela v vesoljskem raziskovalnem centru v Cambridgeju v ZDA. Kasneje je spregovoril L.
Manno, ki dela v okviru ESA v Parizu. Sledila je plodna diskusija, ki je bila v nekaterih posegih še na višji ravni kot predavanja sama.
V večernih urah je bil v baziliki sv. Silvestra za udeležence kongresa koncert italijanske harfistke Giuliane Stecchine, ki je izvajala sedem skladb.
Današnji spored bo obravnaval astronomijo infrardečih žarkov v okviru raziskav «Spacelaba». Predavatelji bodo med drugim govorili o strukturi in izvoru našega o-zvezdja.
Razpravo bo vodil francoski znanstvenik G. Toraldo z univerze v Firencah.
Jutri se bo kongres zaključil. Zaključno besedo bo imel docent na ameriški univerzi v Princetownu prof. Ruffini, ki je tudi med organizatorji kongresa.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
ril vodja delegacije Stopper — priznanje avstrijskim ljudem in oblastem za njihovo solidarnost.
Na spodbudniški ravni je na dunajskem velesejmu prisotna tudi finančna družba Friulgiulia, danes pa je v deželnem paviljonu na programu tudi tiskovna konferenca.
V vseh dosedanjih pogovorih deželne delegacije je prišlo jasno do izraza prepričanje, da je mogoče obstoječe gospodarsko - kulturne odnose med Avstrijo, Italijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino še naprej skladno razvijati na širokem operativnem področju in i spodbudniško dejavnostjo vseh obstoječih organizmov, kot so dežela, trgovinske zbornice, pristaniške u-prave in drugi. Z ministrom Stari-bacherjem so deželni odbornik Stopper, dr. Caidassi in inž. Colautti še posebej obravnavali možnost sodelovanja med pristaniškim sektorjem in ustreznimi trgovskimi operaterji na eni ter avstrijsko lesno industrijo in trgovino na drugi strani. Z ministrom Moserjem pa so si deželni predstavnik; izmenjali poglede na trenutno stanje načrtov za predor pod Monte Croce Carnico ter o avtomobilskih cestah Dunaj - Gradec - Celovec - Kokovo in Karnija -Trbiž. Med srečanjem z glavnim direktorjem avstrijskih železnic Pycho so poglobili vprašanja organizacije posebnih vlakov in njih sistematične organizacije na raznih raz-deljevalnih postajah za hitrejše dostavljanje, tarifna vprašanja, vprašanja del na postajah v Beljaku in Červinjanu in o modernizaciji pon-tebske proge.
Včeraj je delegacijo sprejel podtajnik v predsedstvu vlade Veselsky, s katerim je tekel pogovor predvsem o sodelovanju težke državne industrije in o pobudah v naši deželi in v Trstu na področju proizvodnje posebnih vrst kovinskih izdelkov.
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 30. avgusta do 5. septembra zabeležil na področju občine naslednje primere nalezljivih bolezni: amebna griža 1 (izven občine), virusno vnetje živcev 1, norice 3 (1 izven občine), otroškovnetje črevesja 4, vnetje priušesne slinavke 1,
DANES EM JUTRI OB 21.30
Večera svetovne magije v gledališču Rossetti
V priredbi «Italijanskega kluba magije» in v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo, bo danes in jutri v Rossettijevem gledališču drugi mednarodni festival magije, na katerem bodo nastopali nekateri svetovno znani čarodeji in rokohitrci. Osrednja osebnost festivala bo gotovo italijanski telepat Alexander (Alessandro Di Grandi), ki ga mnogi imenujejo «italijanski Uri Geller» in ki je na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer je predsednik organizacijskega odbora prof. Sitta predstavil nastopajoče, sporočil, da bo tržaškemu občinstvu predstavil nekaj izrednega, kar zmorejo le malokateri telepati. Veliko zanimanje vlada tudi za nastop iluzionista Valen-tena, ki je na zadnjem svetovnem festivalu magije na Dunaju, zasedel v svoji stroki odlično tretje mesto.
Organizatorji pa so nekoliko zaskrbljeni, ker je vietnamsk. hipnotizer Tran Quoc včeraj sporočil, da mu italijanske oblasti nočejo izdati vstopnega vizuma, zato je njegova prisotnost na festivalu negotova. Skupno bodo na tej prireditvi zastopane Italija, Švica, Nemčija, Francija, Kitajska in morda Vietnam, čeprav so morali organizatorji zaradi hudih finančnih težav znatno skrčiti program. Festival bo vodila in napovedovala Rossanna Canavero,
Predprodaja vstopnic se nadaljuje danes in jutri ■ i uradu UT AT v
pa bo moral spoštovati do pičice. Ob določeni uri se bo moral namreč vrniti v zapor, sicer bo disciplinsko kaznovan. Če pa bi zakasnil za več kot dvanajst ur, bodo to zakasnitev smatrali za beg in bo izgubil pravico do delne svobode, poleg tega pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem pod obtožbo bega
Festival komunističnega tiska v Barkovljah
Sekcija KPI «M. Matjašič» iz Bar-kovelj prireja danes, jutri in v nedeljo na vrtu prosvetnega društva v Barkovljah praznik komunističnega tiska. Praznik se bo začel danes ob 18. uri, jutri zvečer pa bosta nastopila pevska zbora «Vesna» iz Križa in «La luganiga» iz Trsta. Nedeljski spored se bo začel s kolesarsko dirko veteranov, ob 17.30 bo nastopil Canzoniere Triestino, za njim pa član Stalnega slovenskega gledališča Stane Raztresen.
Na političnem shodu, ki bo ob 19. uri, bosta spregovorila senatorka Jelka Gerbec in župan občine Ragogna, ki je bila hudo prizadeta ob potresu, Lorenzo Cozianin. Vse tri večere bo za ples igral ansambel «Humbert Pascal», v okviru festivala pa bo tudi razstava in prodaja knjig.
Kino
se» -
salmoneloza 2, malteška mrzlica 1 i Pasaži Protti, medtem ko bo bla-(izven cbčine), srbečica 8 (5 izven ! gajna Rossettijevega gledališča od-
Scarsi z univerze" v Palermu. V po-j občine), infekcijsko vnetje jeter 5 j prta od 20. ure dalje. Obe predstavi
poldanskih urah je predaval še V. | (1 izven občine).
I se bosta začeli točno ob 21.30.
Kongresi sekcij ANPI-VZPI
V drugi polovici tega meseca bodo vse krajevne in vaške sekcije ANPI -VZPI imele svoje kongrese, ki bodo služili za pripravo na pokrajinski kongres združenja, ki bo v Trstu 9. in 10. oktobra. V novembru pa bo imelo v Rimu partizansko združenje svoj 8. vsedržavni kongres, ki so ga junija odložili zaradi političnih volitev. Tržaški pokrajinski kongres bo nedvomno važen političen dogodek za antifašistični in napredni razvoj našega mesta.
Avtomobil podrl žensko iz Devinščine
Včeraj, okrog 18.30, se je na glavnem proseškem trgu pripetila huda prometna nesreča. Avtomobil je podrl 86-letno Marijo Ciuk por. Pra-šelj iz Devinščine 9. V bolnišnici, kamor so jo kmalu nato prepeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, so ji ugotovili zlom desne stegnenice. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku s prognozo treh me-
*	* '* fV n «
V nedeljo, 12. septembra, bo v počastitev 37. obletnice ob 10. uri pri kapelici Kraljice miru--na Katinari maša. Ob tej priložnosti bodo odkrili in blagoslovili marmornato ploščo z vklesano molitvijo pok. veroučitelja Viktorja Šega iz Ljubljane, duhovnega posredovalca za zgraditev kapelice.
Sekcija ANPI Devin - Nabrežina
organizira dvodnevni praznik
srečanje borcev
V	SOBOTO, 11. t.m. ob 17.00 otvoritev
ob 17.30 na šempolajskem pokopališču polaganje venca na novi spomenik neznanemu partizanu
ob 18.00 svečanost na nabrežin-skem pokopališču ob 19.00 nastop harmonikarskega ansambla Glasbene matice
ob 20.30 ples z ansamblom Furlan iz Zgonika
V	NEDELJO, 12. t.m. ob 10.00 otvoritev
ob 17.00 koncert godbe na pihala iz Nabrežine
ob 18.00 govora pokrajinskega predsednika ANPI Calabrie in predsednika občinske sekcije Devin -Nabrežina Ada Vižintina - Slavca
ob 19.00 nastop folklorne skupine «Stu ledi» iz Trsta ob 20.30 ples z ansamblom Praprot
Dobro založeni kioski — domača pristna kapljica — partizanski golaž s polento in druge jedi.
V	primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 13. septembra.
Vljudno vabljenj!
Prosvetno društvo « SLAVEC » Ricmanje - Log
priredi 11., 12. in 13. t.m. v Ricmanjih
PROSLAVO 30. OBLETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM ZA SVOBODO
in
80. OBLETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA
Spored :
Jutri, 11. t.m.
ob 18.00 Sprevod in položitev vencev
ob 20.00 Koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Nedelja, 12. t.m. ob 16.00 Godba na pihala iz Ric-manj, mladi recitatorji in pevski zbori Slavec, F. Venturini, F. Prešeren in Slovenec Ponedeljek, 13. t.m. ob 18.00 Pričetek nove sezone PD Slavec s prosto zabavo
Vsak večer ples z ansamblom « POMLAD »
MIRAMARSK1 PARK «Luči in zvo
ki» - Predstavi: ob 20.30 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini) za vse.
Ob 21.30 «Maksimilian of Mexico an emperor’s tragedy (v angleščini) in ob 22.30 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Obe predstavi namenja turistična ustanova udeležencem tržaških _ zdravniških dnevov.
Ariston 16.30 «L'amico di famiglia». Michel Piccoli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Mignon 16.00 «L’invasione dei ragni giganti». Sean Brodi. Barvni film. Nazionale 16.00 «Paperino & C. nel Far West». Barvni Walt Disneyev film.
Grattacielo 16.30 «Je t’aime moi non plus». Režiser Serge Gainsbourg. Jane Birkin in Joe Dallesandro. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Penice 16.30 « Il grande racket ». Fabio Testi in Renzo Palmer. Barvni film.
Excelsior 15.00 «Il texano dagli occhi di ghiaccio». Clint Eastwood. Barvni film.
Eden 16.30 « Emanuelle nera n. 2 ». Sharon Lesley. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.00, 19.00, 22.00 «Novecento». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film Bernarda Bertoluccija. Aurora 16.30 «005 matti da Hong Kong con furore». The Charlots. Barvni film.
Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Capitol 16.30 «Il secondo tragico Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film. Moderno 16.30 «Il gattopardo». Claudia Cardinale in Buri Lancaster. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «La figliastra». Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Impero 16.00 «Bambi». Barvni Walt Disneyev film.
Vittorio Veneto 17.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». James Broderick, Dustin Hoffmas. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 «La furia del drago».
Bruce Lee. Barvni film.
Astra 16.30 «Lihi e il vagabondo».
Barvni Walt Disneyev film.
Abbazia 16.00 «Decameron n. 2». Novelle Giovannija Boccaccia. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Radio 16.00 «I cinque draghi d’oro». Christopher Lee in Peter Cushing. Barvni film.
Volta (Milje) «L’odissea del Neptune nell’impero sommerso». Ben Gazza-ra in Walter Pidgeon. Barrai znanstvenofantastični film.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 10. septembra NIKITA
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.26 — Dolžina dngva^lž.49 — Luna vzide ob 20.02 in zatone ob 8.30.
Jutri, SOBOTA, 11. septembra MILAN
V &	«c*
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,3 stopinje, najnižja 14,3, ob 19. uri 20,5 stopinje. Zračni pritisk 1013,5 mb rahlo pada, veter 14 km na uro jugozahodni, vlaga 60-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. septembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa 15 oseb.
Umrli so: 80-letna Antonina Bracci por. Andriolo, 91-letna Mercedes Gi-rardelli, 86-letna Antonia Pascallo vd. Hrovatin, 81-letni Enrico Alberto Sper-co, 75-letni Bruno Segnani, 71-letni Giovanni Mauro, 63-letni Mario Eo-nazza, 78-letna Anna Maria Pozru Vd. Fabi, 89-letna Carla Cividino, 72-letni Pietro Marini, 60-letni Bruno Gergo-let, 62-letni Vladimiro Cepek, 81-letna Mattea Kukuljan vd. Borsato, 63-letna Giovanna Giurgevich, 45-letni Vittorio Carli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro. Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Sa Iute. Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. O-riani 2; All'Annunziata, Trg Valmau-ra 11.
BANCA DI CREDITO DI,TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANK/
l’ECAJI VALITI V MILANU DNE 9. 9. 1976
Ameriški dolar: debeli	839.—
drobni	820.—
Funt šterling	1475,—
Švicarski frank	338,50
Francoski frank	169,50
Belgijski frank	20,80
Nemška marka	333,50
Avstrijski šiling	46,70
Kanadski dolar	840.—
Holandski florint	318.—
Danska krona	137.—
švedska krona	184.—
Norveška krona	145.—
Drahma : debeli	19,90
drobni	19,90
Dinar: debeli	41,50
drobni	41,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
AGENCIJA na Opčinah išče uradnico. Tel 211-489 od 10. do 12. ure.
22 LETNA KNJIGOVODKINJA, izve denka v plačah, elektronska opera terka z znanjem srbohrvaščine, ita lijanščine in angleščine, išče pri memo službo. Tel. 824-574.	J
10. septembra 1975
Gledališča
S S G
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo F. Wedekinda «Pomladno prebujenje» v petek, 10., v soboto, 11., in v nedeljo, 12. t.m., ob 19.30 v Operi v Ljubljani.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes, 10. septembra, in jutri, 11. septembra, ob 21.30 «II. mednarodni festival magije»: presenetljive igre in znanstveni poskusi svetovnih mojstrov iz Italije, Nemčije, Francije, Kitajske, Švice in Vietnama. Predstavlja: Rosanna Canavero; igra ansambel «I Totem». Pred prodaja vstopnic pri osrednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36-372).
Razstave
V	galeriji palače Costanzi so odprli že tradicionalno razstavo grafike, ki jo prireja že dolgo let deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov. Razstavljenih bo do 25. t.m. 73 del prav tolikerih umetnikov iz naše dežele.
V	galeriji «Sant’Elena» v Ul. degli Artisti 2 je odprl svojo razstavo tržaški kipar Bruno Zeper, ki bo do 17. t.m. razstavil kakih 30 svojih novejših del.
Jutri, 11. septembra, ob 18.30 v galeriji «Tommaseo» v Ul. Canalpicco-lo 2 odprtje razstave del znane rimske umetnice Rosy Rosenholz.
Jutri, 11. septembra, ob 18. uri bodo v obnovljeni gostilni «Ritrovo degli Artisti» na Gvardelski cesti 19 odprli kolektivno razstavo, na kateri bodo razstavljena dela večjega števila tržaških slikarjev.
V	galeriji «Il Tribbio» bo jutri. 11. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Huga Wulza, po rodu iz Beljaka, ki je dokončal akademske študije na Dunaju. Razstavlja! je že v raznih evropskih mestih in na skupinskih grafičnih in slikarskih razstavah. Razstava bo odprta do 24. sept. ob delavnikih od 10.30 do 13. in od 17.30 do 19.30, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
OSMICA
Dušan Milič, Zagradec 2, toči belo in črno domače vino.
Vpisovanje gojencev v Solo Glasil e-ne matice bo do 15. septembra (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29 (tel. 418-605). Pričetek pouka v četrtek. 16. septembra.
Vpisovanje gojencev v podružnici Glasbene matice v Bazovici bo danes, 10. septembra, od 17. do 19. ure v Bazoviškem domu.
Izleti
Krožek Zžl - Bani priredi v nedeljo, 26. t.m., enodnevni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico. Vpisovanje vsak dan pri Tončki Vidah pri Banih.
PD Ivan Grbec v škednju priredi 3. oktobra izlet v Rakov Škocjan, Cerknico in Snežnik. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 18. do 19. ure.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: teL št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Prispevki
Ob smrti tete Talke darujeta družini Turina in Furlan 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob strica Toneta in v počastitev idealov njegove borbe za enakopravnost naših ljudi, darujeta Edvin in Nerina Švab 50.000 lir za PD V. Vodnik in 50.000 lir za ŠD Breg.
Ob smrti mame izreka kolektiv Primorskega dnevnika svojemu bivšemu kofegu Dušanu Furlanu' in svojcem svoje iskreno sožalje.
Sekcija KPI «Zorko Kralj», pevski zbor Primorec in Zveza demokratičnih žena iz Trebč izrekajo ob prerani smrti tov. Viktorja Kralja sinovom, hčeri, ženi in sorodnikom iskreno sožalje.
V Domu upokojencev v Izoli je umrl naš
ANTON ŠVAB
Od dragega Toneta se bomo poslednjič poslovili danes, 10, t.m., ob 17. uri (po jugoslovanskem času) na koprskem pokopališču v Škocjanu.
Brat Ludvik in nečak Edvin z družinama ter drugi sorodniki
Dolina, 10. septembra 1976
V starosti 78 let nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
MARIO GRILANC
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 10. t.m., ob 15. uri izpred nabrežinske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči otroci Marjuči, Ivo in Anica z družinami ter drugo sorodstvo
Nabrežina, 10. septembra 1976
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
VITTORIO CARLI
Pogreb bo danes, 10. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev.
Žalujoči: žena Nerina, sinova Mauro in Marko, hči Ondina z družino, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Trebče, 10. septembra 1976 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Za vedno se je tiho od nas poslovila naša ljuba, dobra, nepozabna mama
NATALIJA FURLAN roj. BERGINC
Trajno se bomo nanjo spominjali z veliko ljubeznijo in hvaležnostjo za vse, kar je za nas storila.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami iskreno sočustvovali
Užaloščeni:
hčerka Jelka Rozbaud z družino, sin Dušan z ženo Irene, vnuki Maja, Iztok in Janko
Trst, Ljubljana, 10. septembra 1976
10. septembra 1974
NA POVABILO ZDRAVILIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA
Lepo uspel koncert pevskega zbora Valentin Vodnik v Rogaški Slatini
Izredno akustična dvorana je bila polna navdušenega občinstva - Možnosti zd razširitev sodelovanja še na druga področja - Ogled vzorne šole v Podčetrtku
Na povabilo Zdraviliškega pev-1 nazdravil predsednik krajevne skup-skega zbora je moški zbor pro- nosti Rogaške Slatine, ter jim za-svetnega društva Valentin Vodnik želel prijetno bivanje. Za dobro pe-
iz Doline v soboto in nedeljo gostoval v Rogaški Slatini, kjer je imel celovečerni koncert.
Akustično popolna velika koncertna dvoram Zdraviliškega doma je bila nabito polna občinstva, ki je bilo nad izvajanjem dolinskih pevcev prijetno presenečeno. Domači pevski zbor je gostom v začetku koncerta z baročnega balkona na koncu dvorane zapel v pozdrav dve pesmi, nato pa se je odvil pester koncertni spored dvajsetih pesmi dolinskega zbora, od polifonih in umetnih do narodnih in partizanskih. Občinstvo je programu sledilo z velikim zanimanjem, ki je prešlo v navdušenje in viharne aplavze ob bolj znanih in priljubljenih skladbah. Zlasti so u-gajale tržaške narodne in partizanske, ter pesmi s solisti D. Lovriho, D. Bandijem, V. Lovriho in R. Korošcem. Ob zazljučku koncerta ploskanja ni hotelo biti konec, in Do-linčani so dodali še dve skladbi. V imenu domačega zbora je izrekel čestitke predsednik Ivan Bratuša, ki je v spomin poklonil lepo sliko Rogaške Slatine.
Dolinski zbor je tokrat pel izjemno dobro, delno po zaslugi skrbnih priprav za tekmovanje Seghiz-zi, delno pa zaradi izredne akustike v dvorani, ki je omogočala, da so pevci bolje sledili dirigentu Ignaciju Oti.
tje pa je Dolinčanom čestital s svojo zdravico tudi predsednik celjske regije pevskih zborov Egon Kunej. V imenu dolinskega zbora se je zahvalil V. Kocjančič, ki je pevce iz Rogaške Slatine povabil v Dolino.
Pevci so se nato med seboj pomešali in prepevali pozno v noč, nakar so odšli na prenočevanje po domovih domačin pevcev, kar je privedlo do sklepanja številnih poznanstev in prijateljstev. Drugi dan pa so domači pevci pospremili ga-
sa, ker so pevci pozabili zapeti.
Vodstvi obeh zborov sta kosilo izkoristili za izmenjavo misli ter za načrtovanje bodočega sodelovanja.
Vrnitev je bila nato preko Ljubljane z obveznim postankom na vinskem sejmu seveda.
V. K.
LEP PRIMER SODELOVANJA IN SOLIDARNOSTI
Slovenska lesna podjetja gradijo v Ne mah naselja montažnih hiš
Zaposlenih 100 jugoslovanskih delavcev - Potres v Nemah zrušil hiše eni tretjini občanov - Obisk delegacije iz Slovenije
Po trčenju v tovornjak vespista podrla dva pešca
Pri Sv. Ivanu, v Drevoredu R. Sanzio, je prišlo včeraj okrog 15. ure do trčenja med vespo in tovornjakom. Končni obračun nesreče — štirje ranjeni. To so 55-letni delavec Giuseppe Zimmerman iz Ul. delle ste na ogled moderne šole v Pod- Doccie 3 in 33-letni delavec Nevio
četrtku, kjer sta jih sprejela predsednik domačega pevskega zbora in ravnatelj šole J. Brilej. Ravnatelj je razložil delovanje in cilje te vzorne šole. šola deluje na svojstveni podlagi direktnega uvajanja otrok v življenjsko stvarnost današnjega časa. Učne metode so izredno učinkovite in se poslužujejo tradicionalnih in najmodernejših pedagoških pripomočkov. Celoten sistem, kot tudi oprema in funkcionalnost šole, so naredili na goste izreden vtis, saj si pri nas 'kaj takega ni mogoče niti zamislili. Ogled šole bi svetovali vsem našim šolnikom, ker je res izredno zanimiva. Dolinski pevci so si nato ogledali še samostansko apoteko in cerkev v Olimju, nakar so odšli v Podčetrtek na kosilo. Seveda so morali povsod v pozdrav kaj zapeti, zlasti še v
v Po koncertu je bila skupna ve- gostilni, kjer je simpatični gostil-čerja za oba zbora. Pevcem je - ničar celo preprečil odhod avtobu-
Novel iz Ul. M. Polo 27, ki sta se peljala z vespo, ter 30-letni uradnik Giorgio de Brumatti iz Ul. S. Cilino 20 in 24-letna Elena Masutti por. Furlanich iz Ul. S. Cilino 77, ki sta nič hudega sluteča čakala ob bližnjem postajališču na avtobus.
Dinamika nesreče je bila namreč naslednja: Zimmerman in Novel sta se peljala z vespo proti mestu, v bližini avtobusnega postajališča pa jima je nenadoma prekrižal pot tovornjak, ki je privozil z neke stranske uličice. Po trčenju je vespista vrglo med skupino ljudi, ki so čakali na avtobus, pri tem pa sta podrla de Brumattija ter Furlaniche-vo. Vse štiri ranjence so odpeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa v bolnišnico, kjer pa so sprejeli na zdravljenje le Zimmermana, ki se je pri padcu potolkel in ranil po glavi in obrazu. Ostalim trem so dali le prvo pomoč zaradi udarcev in odrgnin. Zimmerman se bo moral na nevrokiruškem oddelku zdraviti približno dvajset dni.
JUTRI IN V NEDELJO V ŠTEVERJANU
PRAZNIK PRIJATELJSTVA S PRIZADETIMI PO POTRESU
Sodelovali bodo ansambli «Lojze Hlede», «Mejaši» in «Igo Radovič» - Začetek 8. števerjanskega športnega tedna
Jutri sestanek slovenskih profesorjev
šolski skrbnik obvešča vse profesorje slovenskih srednjih šol. ki so vključeni v lestvico, ki je bila sestavljena na podlagi točke 17 zakona štev. 477 iz leta 1973, naj se javijo
Ansambla «Mejaši» iz Gorice in «Lojze Hlede» iz Števerjana ter Prosvetno društvo «Franc Sedej» v Šte-verjanu prirejajo v dneh 11. in 12. septembra, t. j. jutri in v nedeljo, praznik prijateljstva.
Začetek bo jutri, ob 20.30, na prireditvenem prostoru «Med borovci» v Števerjanu s plesom, ob zvokih o-beh ansamblov. Bogatejši program bo v nedeljo, 12. septembra, ko bodo od 17. ure dalje nastopali ansambel «Iga Radoviča» s Tržaškega (ta je bil nagrajen na letošnjem festivalu slovenske glasbe v Števerjanu), furlanska folklorna skupina iz Ločnika ter humorist Rado Ferlan iz Škofje Loke. Ob 20.30 bo ples.
Prireditev bo na prostem «Med borovci», v primeru slabega vremena pa bo v bližnji dvorani. Deloval bo, kot vedno, dobro založen bife.
Namen praznika je, so nam povedali prireditelji, da bi se spomnili slovenskih in italijanskih prijateljev, ki jih je potres 6. maja oškodoval. Zato bo čisti izkupiček namenjen potresencem na obmejnem področju v obeh državah, Italiji in Jugoslaviji.
V nedeljo, 12. septembra se prične v Števerjanu, v priredbi domačega športnega društva «Brda», 8. športni teden. V Formentinijevem parku bo ob 11. uri nogometna tekma
med ekipama Dolenji konec in Britof, naslednjega dne v ponedeljek bo ob 20.30, na vrsti šah, v torek in sredo bodo imeli, vedno ob 20.30, na sporedu namizni tenis. V četrtek, 16. semptembra ob 20.30, bo na vrsti streljanje z zračno puško, v soboto pa bo ob 16. uri tekmovanje v atletiki in ob 20.30 maratonski tek na progi Britof. Sovenca, Dvor, Trg svobode (krog bodo ponovili dvakrat). Program predvideva še nogometno tekmo za mlajše v nedeljo predpoldne ob 11. uri.
Solidarnost s Palestinci
Občinske uprave v Tržiču, Ron-kah in štarancanu, politične stranke ustavnega loka, odporniške organizacije, sindikati in tovarniški sveti ter druga društva, združena v protifašističnem odboru, so izdali razglas s katerim ostro obsojajo genocid, ki se izvaja v Libanonu nad palestinskim ljudstvom. Od vlade zahtevajo, da podvzame vse ukrepe na diplomatski ravni, da se s tem genocidom neha. Istočasno so pričeli z nabiralno akcijo zdravil, oblek in denarja. Zbirališče je v Tržiču, na sedežu ACLI v Ulici S. Ambrogio.
Gradnja montažnih hiš na enem izmed štirih doslej odprtih gradbišč v občini Neme.
........................................................................inumi..............
«Tisoč prebivalcev naše občine, ki so v potresu izgubili hišo, bo še pred zimo imelo varno streho in tople prostore v montažnih hišah, ki jih postavljajo y naši občini», je dejal župan iz Nem Giovanni Mat-tiuzza. Potres je v tej občini, ki šteje tri tisoč prebivalcev, napravil veliko škodo, saj je vsak tretji občan ostal brez strehe. Župan Matti-uzza si je v preteklih dneh v družbi delegacije slovenskih lesnih podjetij, ki so dobavile montažne hiše, ter generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka ogledal gradbišča in ugodno ocenil organizacijo dela. Pohvalno se je izrazil o kakovosti zgradb, \ katerih so tri vrste stanovanj, ter izrazil upanje, da bo graditeljem vreme tako naklonjeno, kot zadnje štiri dneve, ko so opravili veliko dela.
Gradbišča, na katerih je doslej zaposlenih okoli 100 jugoslovanskih
jutri, v soboto 11. septembra ob 19. uri, na šolskem skrbništvu v Gorici. I delavcev, so si ogledali predsednik
KONČNI IZIDI NA SLOVENSKIH ŠOLAH
VELIKA VEČINA USPEŠNO OPRAVILA POPRAVNE IZPITE
Izide slovenskega trgovskega zavoda bomo objavili jutri
Na goriških slovenskih šolah so se te dni zaključili jesenski popravni izpiti. Tako na nižji srednji šoli Ivan Trinko kot na treh slovenskih višjih šolah (izidov za slovenski trgovski zavod sicer še nimamo) je velika večina dijakov izdelala, le manjši odstotek je bil zavrnjen.
KLASIČNI LICEJ PRIMOŽ TRUBAR
4.	gimnazija: 1 dijak je bil zavrnjen.
5.	gimnazija: Aleš Figelj, Emanuela Primožič, Jožef Stakul.
1.	licej: Vladimir Kont, Marko Ču-bej, Simon Makuc.
2.	licej: Eleonora Kulot, Ariana Tomšič.
............mini.............umilili........milimi
Navodila izletnikom Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča člane, ki |° se prijavili za izlet v Rimini in San Marino, da bodo odhodi jutri zjutraj, 11. t. m. po naslednjem razporedu:
(Zraven imena je v oklepaju navedena številka sedeža za vsakega izletnika).
AVTOBUS št. 1
DOLINA avtobusna post. ob 6. uri
Sancin Josip (3), Sancin Vilma (4), Sancin Josip (11), Sancin Gizela (12), Slavec Josip (39), Pangerc Vincenc (15), Rasoni Notburga (16), Prašelj Stanislav (46), Slavec Karel (26), /IoVec 2°f-ja (25), Žerjal Danimir (23), Žerjal Vilma (24), Švab Ludvik (22), švag Avgusta (21), Prašelj Bruno (47), Vodopivec Silva (33), Lovnha Valentin (38), Lovriha Manja (37), Kocijan Marjo.
KROGLE na cesti ob 6.10 Ota Maks (18), Ota Marija (17). BOLJUNEC na trgu ob 6.15 Novel Marija (40), Mocor Marjo Mocor Pierina (28), Ota Josip W, Ota Rosalija (5), Maver Karmelo (10), Žerjal Silvester (30), Žerjal Angela (29), Pečenik Angel (35), Pe-cernk Vida (36), Zobec Olga (34),
mr>jal,Branimir (42)- Žerjal Marija (41), Maver Cveta (9).
ZABREŽEC - BORŠT na avtobusni Postaji ob 6.20
Olga (19), Kosmač Niko (43) Marc Mihael (2), Rapotec Mar-
a J13 ’,£ap*otec Mari° (14), Žerjal Avgust (7), Žerjal Viktorija (8), Sverna Ivanka (20), Petaros Anton (45), SetavAnton (44), Kosmač Rosa (32) Kosmač Rafael (31), Zobec Mirko, Kosmač Marjo, Sancin Ljuba, Žerjal Ana, Žerjal Benedikt.
AVTOBUS št. 2 TRST pred sodnijo ob 6. url
Švara Josip (3), Švara Judita (4), ^rman Anna (7), Bislacchi Jakob 6 , Bislacchi Agata (5), Viola Ana r,« ^°sSa^ ^lrko (22), Polšak Bru-Ivan (40)Č	^ (39)’ German
DOMJO pri spomeniku ob 6.15
Coretti Viktor (34), Coretti Ivanka (33), Veljak Angel (23), Furlan Draga (24), Coretti Viktor (38), Co-retti Nella (37), Coretti Edi (42), Co-retti Giuliana (41).
RICMANJE avtobusna postaja «Na Burku» ob 6.25
Corbatti Antonija (25), Corbatti Viktor (26), Gardelli Josip (30), Gar-delli Liliana (29), Kuret Josip (31), Kuret Elizabeta (32), Fabris Peter
(35)	, Fabris Milka (36) in Kuret Marjo.
LONJER - KLJUČ ob 6.30
Gombač Ernest (15), Lukežič Albina (16), Čok Karel (20), Gombač Karel (11), Žerjul Lovrenc (14), Žer-jul Marija (13), Čok Angela (17), Gombač Anton (19), Gombač Emil (12), Čok Mirka (18), Gec Franc (10), Gec Olga (9).
AVTOBUS št. 3
BAZOVICA avtobusna postaja ob 6. uri
Renčelj Anton (40), Pečar Josip (15), Pečar Marija (16), Pečar Andrej (19), Pečar Marija (20), Marc Ivan (7), Marc Marija (8), Renčelj Marjo (39), Marc Ivan (46), Kriz-mančič Srečko (34), Krizmančc Roza (33), Pečar Mirko (45), Krizmančič Štefanija (4), Metlika Andrej
(36)	, Kalc Anton (35), Kralj Marija (24), Guštinčič Franc (42), Gustinčič Josipina (41), Čufar Mirko.
PADRIČE avtobusna post. ob 6.10 Gregori Boris (27), Gregori Antonija (28), Kalc Adrijan (38), Kalc Ana
(37)	, Grgič Stanko (14), Grgič Violetta (22), Grgič Igor (21), Grgič Elena (23), Gregori Silvo (47).
TREBČE avtobusna postaja ob 6.15 Čuk Evgen (10), Čuk Zora (9), Rupel Andrej (44), Rupel Marija (43).
OPČINE pred Kulturnim domom ob 6.20
Skèrla va j Angela (6), Peršič Frančiška (5), Križnič Edka (2), Guštin Marija (3), Gregori Franc (11), Gregori Ljudmila (12).
KRIŽ avtobusna postaja ob 6.30 Košuta Egidij (13), Tretjak Karmelo (18), Tretjak Amalija (17), Kocijančič Edvard (30), Kocijančič Slavica (29), Bezin Josip (26), Bezin Stanislava (25), Sedmak Verena (1), Sedmak Alojz (31), Sedmak Gabrijela (32).
AVTOBUS št. 4.
PROSEK avtobusna post. ob 6. uri
Ciani Miro (38), Ciani Milka (37), Čuk Josip (30), Čuk Valerija (29), Čuk Antonija (18), Štoka Lidia (17), Prašelj Nico (13), Puntar Cveto (14), Sardoč Danilo (34), Sardoč Marija (33), Kocman Danilo (27), Kocman Vojka (28).
GABROVEC avtobusna postaja ob 6.05
Furlan Josip (16), Čemjava Franc (11), Černjava Viktorija (12), Trobec Milan (39), Trobec Dora (40). ZGONIK avtobusna postaja ob 6.10 Bukavec Alojz (42), Colja Marija (41), Milič Stanislav (19), Milič Ida (20), Knez Ivan (46).
SALEŽ avtobusna postaja ob 6.15 Obad Darko (31), Obad Justina (32), Grilanc Karlo (47), Škrk Emilija (23), Gruden Josip (15).
BRIŠČE - SAMATORCA križišče pri Kresiji ob 6.20 Godnič Alberta (24), Colja Angela (9), Gruden Jožef (35), Gruden Zofija (36).
ŠEMPOLAJ avtobusna post. ob 6.25 Legiša Stanislav (6), Legiša Gli-cerija (5), Legiša Stanko (3), Legiša Roza (4), Škrk Ivanka (10), Rogelja Alojz (7), Rogelja Atilija (8).
NABREŽINA avtobusna post. pred gostilno Silver ob 6.30 Caharija Stanislav (22), Caharija Valerija (21), Pertot Ignacij (26), Pertot Marija (25), Pertot Ludvik (43), Fabjan Olga (2), Gruden Edvard (44), Caharija Valentin (45).
Izletniki, ki nimajo označene številke sedeža, bodo stali do vhoda na avtocesto pri Moščenicah, kjer bodo prestopili v avtobus št. 2.
Podroben spored izleta bodo izletniki prejeli v avtobusih.
Tajništvo Kmečke zveze
UČITELJIŠČE SIMON GREGORČIČ IN TEČAJ ZA VRTNARICE
1.	razred: Venceslav Devetak, Ci-gliola Vescovi, Marko Zuanig; 1 dijak je bil zavrnjen; 1 dijak je bil odsoten.
2.	razred: Kazimir Černič, Boris Gergolet, Štefan Cotič.
3.	razred: Veronika Božič; 1 dijak je bil odsoten.
1.	razred za vrtnarice: Loredana Lavrenčič; 1 dijakinja je bila zavrnjena.
2.	razred za vrtnarice: Vesna Car gnel, Valentina Feri, Emanuela Leban (opravila je vstopni izpit čez 2. razred).
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO 1. A: Nadja Lavrenčič, David Uršič, Aleksander Zavadlav; 1 dijak je bil zavrnjen.
1. B: Bruna Feri, Robert Antoni Igor Devetak, Iztok Jarc, Aleksij Pahor; 1 dijak je bil zavrnjen.
1. C: Klavdija Košič, Tanja Primožič, Marij Croselli, Ivo Devetak Valter Grilj, Marijan Prinčič, Jožef Terpin, Pavel Vescovi; 1 dijak je bil zavrnjen.
1.	D: Vincencija Devetak; 2 dijaka sta bila zavrnjena.
2.	A; Gabrijel Komjanc, Jurij Marega; 1 dijak je bil zavrnjen.
2. B: Igor Juren, Darij Lavrenčič, Alojz Mrakič, Evgen Novosel, Gabrijel Terpin.
2. C: Ivana Pinzan, Katarina Sobani, Klara Žago.
2. D: Danila Brešan, Nataša Juren, Katarina Mužič, Silvio Zotti, Pavel Hlede, Ivan Vicchi; 1 dijak je bil zavrnjen.
Težave s finansiranjem športnih naprav v Stražicah?
Na seji ožjega občinskega odbora ki je bila v sredo zvečer, so preučili nekatera finančna vprašanja. Težave so z najetjem posojila pri Credito Sportivo CONI za 310 milijonov lir. S tem denarjem nameravajo plačati vsa dela v novem športnem središču v Stražicah. Rimska banka pa zahteva določene pogoje, ki občinski upravi niso pogodu.
Reklamo na občinskem stadionu na Rojcah bo imela v zakupu družba Orgalfi. Na pokritem zelenjad nem trgu bo tudi letos razstava gob, Z ostanki lanskega proračuna bodo finansiral; povečane stroške na gradbiščih nekaterih javnih zgradb.
upravnega sveta Meblo Italiana Anton Slapernik, podjetja, ki je uvozilo montažne hiše štirih velikih slovenskih lesnih podjetij Jelovica, Marles in Gradis, glavni direktor Jelovice Tine Kobelj, deželni zastopnik za gradnjo montažnih hiš na potresnem območju in drugi.
Občina Neme je prvi kraj, kjer so slovenska podjetja prodala svoje montažne hiše. Z deli so pričeli konec prejšnjega meseca in so pri njih že v začetku naleteli na hude težave, ker je dež razmočil zemljo in skoraj povsem onemogočil dostep motornim vozilom. Doslej so odprli štiri gradbišča in so na dveh uspeli montirati blizu dvajset večstanovanjskih hiš. Za postavitev objekta zadostuje betonski podstavek. Za monterji zgradb pridejo na vrsto inštalaterji, ki bodo namestili električno napeljavo, opremili kopalnico in kuhinjo, za njimi pa pridejo še slikarji, ki bodo zgradbe znotraj in zunaj prepleskali. Objekti so solidno grajeni in zagotavljajo popolno udobje tako pozimi kot poleti. Doba njihovega trajanja skorajda nima konca, če je zagotovljena primerna skrb za vzdrževanje. V okviru sedanjega dogovora je predvidena postavitev 165 objektov s 15.000 kv. metri stanovanjske površine, "v katerih bodo nastanili 400 družin.
V pogovoru z glavnim direktorjem Jelovice Kokljem smo izvedeli, da je tovarna poslala svoje montažne hiše na potresna področja v Skopje, na Kozjansko in v Posočje, zelo veliko svoje proizvodnje pa izvaža v vzhodno in v zapadno Evropo. Tovarna ne izdeluje samo takšnih mon tažnih hiš, kot jih sedaj postavljajo Nemah, ampak vsebuje njen proizvodni program več finaliziranih hiš različnih velikosti, ki morejo po svoji izdelavi in obliki uspešno konkurirati kakršni koli na tradicionalni način grajeni stanovanjski hiši. Podjetje izdeluje tudi stavbno pohištvo in se bo s svojimi izdelki letos predstavilo na sejmu v Vidmu, kjer bo težišče prav na materialih potrebnih za obnovo porušenih področij. Kakor smo izvedeli od predstavnikov slovenskih lesnih podjetij, bi bilo bolj kot normalno, da obojestranskem interesu svoje blago prodajajo tudi pri sosedih.
Po ogledu gradbišč, kjer je toli-
PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA NOVE GORICE
Prvi bataljon Garibaldi v Italiji so ustanovili prav v goriških Brdih Krminski občinski svet soglasno sprejel pobratenje
Na izredni seji občinskega sveta v Krminu v sredo zvečer so odobrili sklep o pobratenju s krajevnima skupnostima Dobrovo in Medana. Za pobratenje so se odločile vse politične skupine v občinskem svetu in se bodo vsi svetovalci v soboto dopoldne udeležili slavnostne seje občinske skupščine Nova Gorica, kjer bo uradno pobratenje.
Ob sklepu občinskega sveta nam je podžupan Rizieri Mauri obrazložil razloge, zakaj se Krmin brati s krajevnima skupnostima v goriških Brdih.
«Razloge za takšno odločitev je iskati v času narodnoosvobodilnega boja, ko so se prebivalci Krmina v svojem zaledju, v Brdih priključili osvobodilnemu boju slovenskega naroda in so se v tem boju garibaldin-ci in partizani skupno borili proti okupatorju. Poudariti moram pomembno zgodovinsko dejtvo — je rekel podžupan Mauri — da je bil namreč leta 1943 v teh krajih ustanovljen prvi bataljon Garibaldi v Italiji.»
Razlogi za pobratenje pa segajo še bolj nazaj v zgodovino teh krajev in so gospodarskega značaja. Goriška Brda so od nekdaj bila zaledje Krmina ter je bilo med temi kraji vedno živahno medsebojno gospodarsko sodelovanje, ki je ustvarjalo močno gospodarsko celoto. S politiko dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo, ki dobiva s podpisom sporazuma v Osimu nove spodbude, se ponujajo nove priložnosti za vsestransko tudi kulturno menjavo, toliko je res, da letuje v Gorjah pri Bledu 46 slovenskih in italijan skih otrok iz naše občine, je dejal Mauri.
.	Po slovesnosti v Novi Gorici bo
ko hiš že postavljenih, da gradbeni. občinski svet Krmin konec septem delavci v njih prenočujejo, je gene-1 bra povabil predstavnike krajevnih
okviru katere so zgradili vodovod za približno 300 prebivalcev. Kasneje so v Solkanu odprli novo šolo, otroški vrtec ter prostore za predmetni pouk in telovadnico, včeraj pa so svečano izročili namenu asfaltni del ceste Grgar - Grgarske Ravne, pomembne prometnice, ter obenem odkrili obeležje 13 pripadnikom jugoslovanske vojske, ki so izgubili življenje pri delu.
Praznovanje občinskega praznika bo doseglo vrhunec z jutrišnjo slavnostno sejo občinske skupščine, na kateri bodo podpisali listino o pobratenju med Krminom in KS Dobrovo in Medana, podelili bodo domicil borcem za severno mejo v letih 1918 -1919 ter domicil borcem go-riškega vojnega področja, zaledne vojaške ustanove devetega korpusa. V soboto bodo v Kromberku odprli prenovljeno in modernizirano hladilnico podjetja Živinopromet, delovne enote združenega podjetja Primorje Gorica.
ralni konzul Renko v družbi ostalih članov delegacije obiskal delavce v neki restavraciji, kjer je za vse urejena prehrana. Gradbeni delavci so navezali z domačini prijateljske stike in se zavedajo svoje obveznosti, da čimprej opravijo svoje delo in tako omogočijo žrtvam potresa, ki še vedno stanujejo pod šotori, preselitev v udobne in sodobni stanovanjski kulturi primerne prostore.
skupnosti Dobrovo in Medane ter občinske skupščine Nova Gorica, na podobno slavnost, kjer bodo pobratenje izpeljali do kraja.
Praznovanje občinskega praznika občine Nova Gorica, ki spominja na deveti september 1943, na dan, ko je z Goriško fronto primorsko ljudstvo množično začelo oborožen od por proti okupatorju, traja že od 28. avgusta dalje, ko so v Kožbani sklenili mladinsko delovno akcijo, v
Višje cene v kavarnah?
Se bo skodelica kave podražila? Bodo cene aperitivov in drugih pijač v kavarnah, gostilnah in barih kmalu višje? To se obeta od nocojšnjega sestanka trgovcev na sedežu goriške zveze trgovcev, kjer bodo razpravljali prav o teh vprašanjih. Kavarnarji in gostilničarji tarnajo zaradi povečanih nakupnih cen in stroškov. V zadnjih mesecih so se podražili kava, sladkor, mleko, likerji in aperitivi, povečal se je davek na dodatno vrednost, dvakrat se je povečala draginjska doklada za uslužbence, sedaj je na vidiku povečanje cen elektrike in kurjave. Zaradi tega nekateri zahtevajo, da se cene zvišajo, podobno kot v številnih drugih mestih v državi.
Precej višje odkupne cene grozdja
Včeraj smo zapisali nekaj vtisov o letošnjem pridelku grozdja, ter o tem, koliko bodo naši vinogradniki iztržili za letino. Včeraj pa smo izvedeli nekaj novega glede odkupnih cen. Le te naj bi se v poprečju sukale okrog 300 — 320 lir za kg grozdja. Za kvalitetne sorte (pinot, souvignon) pa okrog 340 — 350 lir za kg. Tak skok je treba pnp'sati predvsem neurju v zadnjih tednih, ki je na nekaterih območjih zahodnih Brd skoraj uničilo ves letošnji pridelek. Nekateri veletrgovci z vinom, ki so običajno kupovali grozdje v tem območju, so se naenkrat znašli praznih rok in so se zato obrnili za odkup do vinogradnikov v krajih, kjer bo pridelek dober. Seveda so pri tem, da bi si zagotovili zadostne količine kvalitetnega grozdja, ponudili višje cene, kakor običajni krajevni odjemalci, ki so bili tako tudi sami prisiljeni povišati že skoraj formirane cene za letošnjo trgatev.
• Novi avstrijski konzul v Trstu dr. Franz Pemegger je včeraj obiskal goriškega župana De Simoneja. Ta mu je prikazal razna goriška vprašanja, omenil pa je prijateljske stike ki vežejo Gorico s Celovcem. Avstrijski konzul je bil na obisku tudi pri go-riškem prefektu dr. Barrassu.
Samo danes, petek, od 17. do 19. ure bo v sovodenjskem kulturnem domu odprto vpisovanje v šolo Glasbene matice.
Predavanja
Drevi ob 20.30 bodo na razstavišču Espomego, kjer se prične praznik Unità, imeli predavanje o obnovi Furlanije po potresu. Govorili bodo pesnik Tito Maniacco, dr. Rolando Cian in Gino Dassi. deželni voditelj organizacije ACLI.
DREVI PRIČETEK TEKMOVANJA V DOLINI KORNfl
Od danes do nedelje bodo Gorico preplavili folkloristi raznih držav
Sodeluje tudi slovenska folklorna skupina iz Sovodenj - Nastopajo skupine iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Francije, Češkoslovaške m Nizozemske - V nedeljo folklorni sprevod po mestnih ulicah
Drevi ob 21. uri se prične v dvorani v dolini Koma tekmovanje folklornih skupin za 7. mednarodno folklorno nagrado «Castello di Gorizia». Tekmovanje prireja, kot vsako leto, goriška turistična ustanova Pro Loco. Nadaljevalo se bo v isti dvorani tudi jutri popoldne in zvečer, v nedeljo popoldne bo po glavnih mestnih ulicah tradcionalni folklorni sprevod, v nedeljo zvečer pa bo v dolini Koma spet folklorni večer z nagrajevanjem najboljših skupin.
Na drevišnjem večeru se bo tekmovanje pričelo po pozdravnih govorih in po uvodnem nastopu furlanske folklorne skupine iz Koprivnega. Nastopile bodo naslednje skupine: «Bitti» iz Bittija na Sardiniji, «Aspromonte» iz Kardeta v Calabriji,
«Hellendoom» iz Hellendooma na Nizozemskem. «Dargov» iz Kcšic na Češkoslovaškem, «Empi et Riaume» iz Romansa v Franciji.
Jutri popoldne se bo tekmovanje pričelo ob 17. uri. Nastopile bodo naslednje skupine: «Cesio Folk» iz Cesiomaggiora v pokrajini Belluno, «Bosino» iz Vareseja; «Vinko Jedut» iz Zagreba, «Fildkrich» iz Fildkriche v Avstriji, «Urbanitas» iz Apira v pokrajini Macerata, «Le tradizioni» iz Mituma v pokrajini Latina, «Je-dinstvo» iz Splita. Jutri zvečer se bo prireditev pričela ob 21. uri. Po uvodnem izventekmovalnem nastopu folklorne skupine iz Ločnika, bodo nastopili folkloristi «Helledooma» iz Nizozemske. «Bitti» iz Sardinije, slovenska folklorna skupina iz Sovo
in «Dargov» iz Češkoslovaške.
Na sprevodu, ki bo v nedeljo popoldne, bodo poleg nastopajočih sodelovale še nekatere godbe in folklorne skupine iz krajev, ki so bili poškodovani v letošnjen. potresu.
Žirija bo ocenjevala živo, resnično folkloro, reproducirano folkloro in stilizirano folkloro. V komisiji so Jugoslovani dr. Marija Makarovič, prof. Radoslav Hrovatin in dr. Bruno Ravnikar, Italijani prof. Cecilia Seghizzi Campolieti, dr. Luigi Ciceri, prof. Sebastiano Lo Nigru, prof. Claudio Noliani in Dino Serpentini, Avstrijec prof. Herbert Lager in Francoza prof. Denise Bidault in prof. Paul Guichard.
Simpozija o folklori letos ne bo. Zaradi težav finančnega značaja bo
JCino
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan In ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, denj, «Empi et Riaume» iz Francije 1 letos manj skupin na tekmovanju, t UL Toti, tel. 72-701.
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Il fratello più furbo di Sherlok Holmes». Barvni film.
CORSO 16.45—22.00 «Quattro mosche di velluto grigio». Film Daria Argenta. Igra M. Brandon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Psyco». V. Miles. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «Dio perdona, io no!». B. Spencer. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Arancia mec-canica». McDowell in P. Magiee. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30- 22.00 « Bambi ». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Classe mista». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Policija nekaj prikriva», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Kaliber 20 za strokovnjaka», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Ivo Lola Ribar», jugoslovanski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC)
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto. Korzo Italia 244, tel. 83-538.
VČERAJ DOPOLDNE SE JE V SVETU RAZŠIRILA VEST O SMRTI MAOCETUNGA
Življenje človeka, ki je dal pečat dogajanjem na Kitajskem in v Aziji
Rodil se je pred 83 leti v siromašni kmeèki družini - Proti volji očeta je šolanje nadaljeval - Kmalu je prišel v stik z revolucionarnim gibanjem - Spori z nacionalisti in hkrati povezava z njimi - Povezava z Moskvo je malo trajala - Kaj je pomenil
PEKING, 9. — čeprav je bilo pričakovati, saj je bilo znano, da je Maocetungovo zdravje šibko. je vest o njegovi smrti presenetila. In brž ko je davi ob 10. uri po srednjeevropskem času ali ob 16. uri po pekinškem času Radio Peking sporočil, da je Mao umrl, je vest v trenutku obšla svet. To je povsem naravno, saj je v Pekingu umrl mož, ki ni dajal pečat vsem dogajanjem v najštevilnejši deželi sveta, pač pa vplival tudi na dogajanja v vsej azijski celini, posredno pa tudi drugod po svetu. V glavnem mestu LR Kitajske in tudi drugod po tej veliki deželi so razvili rdeče zastave na pol droga v znak žalovanja, marsikatero oko se je na Kitajskem orosilo, po svetu pa so se začeli komentarji in ugibanja, kaj je Mao bil, kaj je svoji deželi
ki je dalo tudi poseben pečat vse- | ljevali in niti obisk Nikite Hrumu njegovemu nadaljnjemu delova- ščova v Pekingu ni mogel prepre-nju v sami komunistični stranki, I čiti prekinitve odnosov, do katere
kar je tudi razumljivo, saj je še danes 80 odstotkov kitajskega ljudstva kmetje. To njegovo gledanje na kmetijsko vprašanje mu je povzročilo tudi velik odpor v vodstvu stranke, vendar je bil Mao dosleden, kar je prišlo jeseni 1927 do izraza tudi v uporu kmetov v Čing kangu, na meji med Hunanom in Kjanksijem. čeprav je tedaj razpolagal z 10.000 borci, je moral kloniti pred številnejšimi kuomintan-škimi silami, toda prve izkušnje so bile nekakšen zarodek veliko ob sežnejših poznejših tovrstnih akcij.
Na osnovi teh izkušenj je Mao 1929. leta sestavil tudi tako imenovani «program ideološkega formiranja» ljudske vojske, ki jo je že tedaj imenoval «rdeča armada». Le
dal, kaj in kako bo po njegovi smrti mn Kitajskem itd. Vse, to pa posredno priča, da je bil Mao velika, .osebnost naše dobe.
Maocetung se je rodil 26. decembra 1893 v zelo številni in siromašni kmečki družini v vasi šaošan v pokrajini Hunan, ki je del južne Kitajske. Do 13. leta starosti je obiskoval domačo šolo, nakar je oče sklenil, da naj se Mao loti kmečkega dela. Toda mladega in nadarjenega mladeniča je vleklo v šolo. Kljub očetovi prepovedi se je s 16. letom starosti vpisal na srednjo šolo v kraju, odkoder je bila njegova mati. Hkrati se je deček ukvarjal tudi s političnimi zadevami in se začel navduševati za ideje, ki so težile po obnovi dežele, seveda tudi po tem, da bi Kitajsko rešili iz položaja, v katerega je zašla, potem ko je tujim silam, predvsem Angliji, z letom 1808 u-spelo vpeljati v deželi uživanje mamil. Ko je bil star 18 let, se je Mao vpisal na srednjo šolo v Čangši, a se koj zatem vključil v vojsko, ki je prevzela oblast v pokrajini. Kratka vojaška faza je bila zanj pomembna zato. ker se je prav v tej dobi prvič «srečal» z deli, ki so govorila o socializmu. Vrnil se je spet v šolo in 1919 postal učitelj. Skupno z znanjem je na srednji šoli osvajal tudi nove življenjske nazore in sklepal nova poznanstva in prijateljstva.
Z učiteljišča pride Mao v Peking in najde stik s tamkajšnjimi razumniki, seveda tistimi, ki so se opredelili za nove. marksistične ideje, ki so v Sovjetski zvezi že zmagale. In prav ta opredelitev je tudi osnova uveljavitvi «gibanja
4.	maja», ki je težilo za tem, da se je treba upreti tuji zasužnjenosti. V to dobo spada tudi njegovo prvo srečanje z marsističnim čtivom, konkretno s «Komunističnim manifestom», ki ga je Mao dobil v roke kmalu potem, ko je bil preveden v kitajščino.
Leta 1920 postane Mao pravi, resnični učitelj. Njegov bivši profesor mu poveri mesto v novoustanovljeni šoli. Brž ko je Mao prišel do kruha, se je oženil. V prav isto dobo pa spada tudi njegov prvi komunistični krožek, danes bi rekli partijska celca. Podobne celice so druti kitajski revolucionarji ustanavljali drugod in v juliju 1921 je bil v Šanghaju ustanovni kongres Komunistične parCje Kitajske. Med 13 delegati tega kongresa je bil tud, Mao. Kmalu zatem Maa srečamo soet v Čankšiju. kier je u-stanovil krožek, ali bolje študijski z ivod, v katerem se marksizem temeljiteje teoritečno in praktično o-bravnava. Hkrati se Mao vključuje tudi v sindikalno gibanje in sodeluje pr; organiziranju stavk.
Smo že leta 1922, ko je KP Kitajske na svojem tretjem kongresu sklenila zvezo z nacionalistično kitajsko stranko, s katero je dolgo sodelovala, se z njo sprla in nato snet povezal*, na koncu, po izgonu Japoncev, pa se spet sprla, jo pregazila in prevzela oblast. Prav u času, ko je bil Mao v Čangšiju •*>a čelu svojega študijskega inštituta, se je začel temeljiteje ukvarjati tud; s kmetijskim vprašanjem Ha Kitajskem, torej t vprašanjem,
to pozneje, torej 1929, je bila u-stanovljena tudi «Kitajska sovjetska republika», ki ji je Mao načeloval in postal tudi predsednik tako imenovane komisarske vlade. Toda šele 1932. leta so Maa vključili v sam vrh KP Kitajske. V tej dobi sta bili KP Kitajske in Čang-kajškova nacionalistična stranka v medsebojnem spopadu, ki se je začel pravzaprav že leta 1927. Kitajsko «rdečo armado» je najprej vodil Mao, nato ga je na tem mestu zamenjal Čuenlaj. Armada pa se ni mogia uspešno upirati Čang-kajškovi vojski in se je v oktobru 1934. leta, da bi ne izginila v obroču, odpravila na dolgo, pot, na sloviti 12.500 km dolg vojaški pohod, ki je v začetku pomenil umik ali beg, nato pa se je spremenil v mobilizacijski pohod velikanskih množic in se na koncu spremenil v zmagoviti pohod. «Rdeča armada» se je umaknila v Jenan, od koder je Mao v duhu navodil kominterne predlagal dovčerajšnjemu sovražniku Kuomintangu enotno fronto proti Japoncem, toda čangkajšek tega ni hotel sprejeti. Ko pa so v začetku julija 1937 Japonci napadli K tajsko, se je vendarle ustvarila skupna fronta, ki je trajala vse do zaključka vojne, pa čeprav je prišlo medtem med obema političnima silama do hudih spopadov.
Medtem se je bil Mao že dvakrat oženil. Po smrti prve žene se je o-ženil s Hocu Čeno, ki je odšla z njim na «dolgi pohod» in mu rodila pet otrok, v času druge svetovne vojne pa se je oženil z bivšo umetnico Čjang Čingovo.ki mu je rodila dve hčeri.
Ko so bdi Japonci izgnani in je bila dežela spet svobodna, je med dvema političnima silama ponovno prišlo do trenja. Mao je hotel priti do sporazuma in se je tedne dolgo pogajal s čangkajškom. Prišlo je tudi do premirja, ne pa do miru. Spori so se nadaljevali, čangkajšek, ki je bil pod vplivom tujih sil, n: hotel popustiti, toda «rdeča armada», ki jo je vodil Mao, je začela deželo dokončno osvobajati in 1. oktobra 1949 je mogel Mao proglasiti Ljudsko republiko Kitajsko in prevzeti predsedstvo najbolj važnih vladnih in državnih organov.
Maocetung je bil še pred izgonom Čangkajškove vojske iz kitajske celine že nekaj mesecev v Pekingu, gla»nem mestu dežele, kjer je sestavil politični program, pravzaprav osnovne točke, ki naj bodo vodilo v izvajanju «demokra-t:čne ljudske diktature». Ta oblast naj bi temeljila na zvezi med proletariatom in nacionalnim meščanstvom, toda meščanstvo bi se moralo podrediti splošnim interesom.
V decembru 1949 je Mao odpotoval v Moskvo na prvo svoje srečanje s Stalinom. Tu je bila sklenjena pogodba o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči, na osnovi katere so Sovjeti poslali na Kitajsko veliko svojih tehnikov, in strojev. Drugič je šel Mac v Mo skvo jeseni 1957, ko so v Moskvi slavji 40. obletnico oktobrske revolucije, nakar je sledil vrhunski sestanek, na katerem so prišle do izraza razlike med moskovskim in pekinškim gledanjem na določene probleme. Kitajska je tedaj o- i črtala Moskvi, da preveč snubi Za- | hod. Spori z Moskvo so se nada- 1
je prišlo v oktobru 1961. leta in sicer na 22. kongresu KP SZ, ko je kitajska delegacija zapustila kongres.
V svoji notranji politiki pa je Kitajska šla svojo pot, za katero nekateri pravijo, da je dosledna, premočrtna, drugi pa da je polna protislovij. Vsekakor pa drži, da je bilo vse dogajanje na Kitajskem pod vplivom moža, ki je danes izdihnil. V mislih imamo njegov govor o «pravilnem reševanju protislovij», s katerim je «na stežaj odprl dialog v deželi». Smo v dobi «sto cvetic», kateri pa je kmalu sledilo «gibanje, ki naj uravna zgrešeno pot» in uredi «antagonistična protislovja», smo torej tudi v dobi, ko tudi Kitajska pozna velike notranje čistke. Temu sledi «velik skok naprej», ki mu pa kmalu zmanjka sape, ko morajo na Kitajskem kar pošteno pljuniti v roke, da popravijo v času «velikega skoka» storjene napake. In ko je ves svet že mislil, da so se na Kitajskem nekoliko unesli, smo bili spet priča velikim «revolucionarnim valom», tako imenovani «kulturni revoluciji», ki je prav tako
pomenila krepko čiščenje določenih ideoloških tokov. Tudi tu je moral Mao poseči v zadevo, pa čeprav je prav njegova žena imela v «kulturni revoluciji» veliko besedo.
Sledilo je še več dogodkov notranjega značaja, toda Kitajska je dosledno sledila svoji poti v socializmu, poti, ki je verjetno marsikdo noče ali ne more sprejeti, vendar pa poti, ki je kitajskemu ljudstvu že veliko dala. Še nihče, ki je Kitajsko obiskal, ni ob vrnitvi poveličeval kitajskega blagostanja. Nasprotno, vsi trdijo, da je na Kitajskem življenje bolj skromno, da ne rečemo revno. Seveda, v primerjavi z življenjem v razvitih, bogatih deželah Zahoda. Toda na Kitajskem, kjer je bila do revolucije lakota vsakoletni pojav, s sto-tisoči, celo milijoni mrtvih, danes lakote ne poznajo več. Ne poznajo našega bogastva in ga še dolgo ne bodo poznali, če ga bodo sploh kdaj poznali. Toda 850 milijonov ljudi je preskrbljenih, pa čeprav je Kitajska s kmetijskega vidika razmeroma siromašna dežela in čeprav je kmetijstvo njena glavna veja. In če je Kitajska' vendarle prešla iz dobe lakote v dobo preskrbljenosti, je del zaslug za to pripisati tudi Maocetungu.
Novost na knjižni polici
TAMARA
Prevedeno delo iz finskega slovstva, ki bo za marsikaterega slovenskega čilalelja nekoliko nevsakdanje
E E VA, KILPI:
Pri Pomurski založbi v Murski Soboti je izšel roman TAMARA, ki ga je napisala finska pisateljica Eeva Kilpi, dolgoletna predsednica finskega združenja PEN klubov in avtorica številnih romanov prevedenih tudi v druge svetovne jezike. Delo je v slovenščino prevedel Franc Šrimpf, knjigo pa lepo opremil Franc Mesarič. Tako nam Pomurska založba posreduje roman, ki po stoji tematiki predstavlja neko »osebnost posebnost pa predstavlja že sam prevod iz finščine.
Slovenski prevodi iz te književnosti so redki. Zato je vprašanje, ali je roman TAMARA,' ki nam bo predstavil to precej neznano umetnost daljne Finske, v pravi luči predstavil finsko literaturo in z njo deželo in njene ljudi. Morda je preveč kozmopolitski, morda premalo tipično finski, da bi bil značilen za to daljno nordijsko deželo. Končno bi se lahko dogajal kjerkoli. Seveda pa je vprašanje, če tudi drugje mislijo, govore in delajo tako kot v tem romanu govorita, mislita in ravnata glavni' osebi, ki sta pristna Finca, doma iz glavnega mesta Helsinkov.
Roman TAMARA je ljubezenski roman, ki pripoveduje o odnosih med moškim in žensko, med profesorjem, invalidom, ki se komaj premika in je impotenten, in med mlado prostitutko, članico seksološkega kluba, ki se ukvarja s seksualno terapijo in na ta
""""..................
NA OSNOVI DOSEDANJIH VELIKIH VLAGANJ
ROMUNSKEMU GOSPODARSTVU SE OSETA NAGEL NAPREDEK
Do leta 1980 že ena tona jekla na glavo in prav toliko žita in cementa - Pospešenje gradnje energetskih virov - Nafta le za kemijo
BUKAREŠTA, 9. — Posebno človek z Zahoda bo v Romuniji videl precej zaostalosti. Niti na ulici, niti v izložbi, pa tudi ne v novih gradnjah ne opazi bogastva. Nasprotno. več je mračnih kot svetlih potez, tako da je podoba drugačna od tega, kar si je človek zamišljal, ko se je odpravljal sem. In vendar spada Romunija med tiste dežele, ki so povojno dobo dobro izkoristile. Seveda se dežela še ne more prištevati med bogate, razvite države, ker so Romuni začeli svojo razvojno pot z zelo nizkih nivojev. Gospodarstvenik pa, ki mu zunanji blišč ne pove veliko, in ki raje gleda na razvoj neke dežele preko trdnih, neizpodbitnih pokazateljev, opaža v Romuniji velik napredek in trdno osnovo za nadaljnji razvoj. O tem govori tudi novi petletni načrt, ki je sicer zelo zahteven, ki pa bo uspel, kajti le večje spremembe bi mogle načrte zavreti, ne pa ustaviti. Sedanji petletni načrt predvideva namreč začetek obratovanja nič manj kot 2700 novih industrijskih in drugih gospodarskih obratov, za katere bodo Romuni porabili tisoč milijard lejev. Vsak drugi dan bodo torej začeli poslovati ali delovati trije novi o-brat.:. čeprav je tisoč milijard za Romunijo velikanska investicija, romunske oblasti niso zanemarile v svojem petletnem načrtu življenjske ravni prebivalstva, zato isti načrt predvideva 600 novih stanovanj na dan.
Romurvja. kot smo rekli, na zunaj ne kaže visoke ravni in vendar je lani nacionalni dohodek dosegel 1000 dolarjev na prebivalca. In če bo petletni načrt izpeljan, bodo že leta 1980 v Romuniji dosegli poprečni nacionalni dohodek 1500 dolarjev na prebivalca. To pa je že raven, ki se bliža nekaterim evropskim državam.
Da ne bi govorili le o posplošenih ravneh, bomo dodali, da bo 1980. leta Romunija dosegla že tisoč kilogramov jekla in cementa na državljana, prav tako tisoč kilogramov žita in nič manj kot 6000 kilovatnih ur električne energije. S tem pa bo prehitela tudi nekatere visoko razvite dežele evropskega Zahoda. Največje naraščanje proizvodnje predvidevajo v Romuniji v tistih panogah, ki od-loč lno vplivajo na nadaljnji razvoj in na modernizacijo celotnega go spodarstva. Tu je govor predvsem strojni, nato pa tudi o kemijski industriji. Strojna in kemijska industrija bosta čez pet let predstavljali že 50 odstotkov celotne romunske industrijske proizvodnje. In vendar bo še največji napredek zabeležila elektrotehnika, ki bo hkrati z elektronsko industrijo predstavljala že 20 odstotkov celotne romunske strojne g-adnje, ki mora zagotoviti 80 odstotkov celotne strojne opreme v deželi. To se pravi, da naj bi Romunija bila č:m manj odvisna od uvoza strojev in naprav za svoje nove industrijske zmogljivosti. Opiranje na lastne sile postaja nujnost zaradi razmer na mednarodnem trgu, pa tudi zaradi «znanstveno tehnične revolucije», ki jo doživlja Romunija.
Čeprav se na prvi pogled ne zdi čudno, ker ima Romunija zelo šibko motorizacijo, je ta balkanska dežela, ki ima lastne,'bogate vrelce nafte, tista petrolejska dežela, ki ne izvozi niti litra nafte, pač pa doda 14 milijonom ton domače proizvodnje nafte še kakih .šest milijonov ton uvoženega «črnega zlata», še več, vsak
drugi devizni lej, ki ga Romuni dobijo od izvožene opreme za naftno industrijo, se vlaga v razvoj petrokemije. Skratka, Romunija porabi doma 20 milijonov ton nafte oziroma njenih derivatov, kar je za 20-milijonsko Romunijo z nizko industrijsko ravnijo, veliko, hkrati pa to svojo panogo še potencira.
Romunija' Uvaža «črno zlatoij‘iz'‘ Afrike in s Srednjega vzhoda. Več sto romunskih inženirjev in drugih visoko kvaiificiranih strokovnjakov pa je na delu v tujini, kjer iščejo nove vrelce nafte z namenom, da bi si zagotovili tekoče gorivo za svojo petrokemijo, ki ji v razvojnih programih posvečajo absolutno prednost.
Plastične smole, sintetična vlakna, sintetični kavčuk in razni drugi petrokemijski materiali imajo velik pomen v romunskem izvozu v tujino, v izvozu ki sega že na tržišča 80 dežel. V prihodnjih petih letih pa se bo proizvodnja sintetičnega kavčuka v Romuniji povečala za 250 odstotkov in dosegla že 200 tisoč ton, kar je tu-d; za srednje razvito industrijsko državo precej.
Za proizvodnjo električne energije smo že rekli, da naj bi do leta 1980 zagotovila 6 tisoč kilovatnih ur elektrike na državljana na leto. To vsekakor ni malo. Toda Romuni imajo sedaj v načrtu ne le krepko povečanje zadevnrti proizvodnih zmogljivosti, pač pa tud; nekakšno revolucijo v okviru te proizvodnje. V mnogih predvsem v razvitih deželah so pred leti, ko je nafta prihajala iz a-rabskega sveta po neznatni ceni, opustili v termičnih centralah u-porabo premoga in se opredelili za zelo praktično nafto. Romuni, k; so največji proizvajalec nafte v Evropi, razen Sovjetske zveze, pa menijo, da bi mogli nafto u-porabiti za kemijsko industrijo, v električnih centralah pa bodo uporabljali premog, ki ga imajo dovolj in ki je neuporaben za kemijsko industrijo. Nafta in zemeljski plin sta doslej sodelovala v višini 50 odstotkov v energetiki, v kratkem bo njun delež razmeroma nizek. Zamenjal ju bo premog.
Da bi mogla Romunija doseči že omenjeno visoko raven 6 tisoč kWh električne energije na prebivalca na leto, bo morala za 40 odstotkov povečat; svoje ustrezne zmogljivosti. In te zmogljivosti se nanašajo prvenstveno na termične centrale. Romunija bo morala zgraditi oziroma dokončati termičnih central za 3200 megavatov in za 1700 megavatov hidrocentral. Konec sedanjega petletnega načrta bo 44 odstotkov proizvedene e-lektrike dajal — premog. To se pravi, da bo vsa nafta, ki jo bodo s tem prihranili, šla v kemijsko industrijo.
Kar pa zadeva celotno energetsko strukturo Romunije, bomo leta 1980 imeli naslednjo sliko: 60 odstotkov energetike odpade na e-lektrično, 20 odstotkov na jedrsko energijo in 20 odstotkov na nafto in zemeljski plin.
Celotna usmeritev Romunije se v prihodnjih letih opaža v 9 odstotnem naraščanju nacionalnega dohodka na leto. To pa je veliko tudi za deželo, ki začne svojo pot v napredek z nizke ravni. Toda tolikšen nanredek se nam kaže tudi v naslednjih podatkih. Do leta 1980 bodo v Romuniji ustvarili mi-liion novih delovnih mest. To pa bo možno zato. ker bodo ustrezno temu delili nacionalni dohodek.
Res je, da bo 66 odstotkov nacionalnega dohodka namenjenega potrošnji, ostalih 34 odstotkov nacionalnega dohodka pa bo šlo v reinvesticijo, to se pravi v ponovna vlaganja v gospodarstvo. Ob takšnih proporcijah ni nič čud: nega, če se začenja sicer zelo tiho pa vendarle govoriti o ekonomskem čudežu v Romuniji,,
način pomaga zdraviti prisihično prizadete ljudi. Medtem ko on, jezikoslovec in profesor zaradi invalidnosti živi predvsem doma, živi ona z drugimi moškimi. Od časa do časa pa prihaja k profesorju, s katerim sta iskrena prijatelja. Nekaj časa pri njem živi, potem pa spet izgine. Pri svojem prijatelju najde mir, sprostitev in neko duševno ravnotežje, z njim skupaj pa razpravlja o ljubezni in o človeških problemih.
V romanu TAMARA je precej opisov intimnih odnosov med moškim in žensko. Površni bralci bodo našli v delu predvsem tista poglavja, ki govore o teh odnosih, prikrajšani, pa utegnejo o iti za prikaze ljubezni, za tisto o-aiočilno prvino, brez katere so odnosi med dvema človekoma o-siromašeni in spominjajo, kot pravi založba v spremni besedi, na nagonski svet živali. Tudi pisateljica sama je pojasnila, zakaj je napisala roman tak, kakršen je. Menim, da se vsi problemi človeških odnosov zrcalijo v odnosih med moškim in žensko in dosežejo v njih tudi svoj vrh. ce razpravljamo o tem bistvenem vprašanju. lahko spoznamo nekaj, kar je odločilno za vse človeške odnose, to spoznanje pa nas lahko povede na pot razumevanja, do medsebojnega razumevanja dveh ljudi. Pripco/dovalčeva nemoč temelji na domnevi, da je naš čustveni svet pohabljen. Naše življenje je tako neusmiljeno do čustev, da te vrednote v nas zamrò, postanejo pohabljene ali pa so kot plevel stisnjene med kamne v tlaku. V resnici pa se je zgodilo, da je postala podoba ljubezni v mojem romanu tako izkrivljena.
Vprašanje je, če bo večina slovenskih bralcev tako razumela to pripoved znane finske pisateljice, ki v delikatni pripovedi obravnava probleme odnosov med moškim in žensko ter njuno ljubezensko doživljanje, če upoštevamo večino bralcev, ki bo upoštevala predvsem zunanje dogajanje, težje pa razumela to, kar je pisateljica povedala ali kar naj bi povedala, pa lahko rečemo, da nas delo kot poprečnega bralca ne navdušuje. Težko zato govorimo o skritih vrednotah romana, ki jih je treba prav razumeti in delo prav obrniti, da ima svojo vrednost. Sicer pa so tudi razgovori obeh glavnih protagonistov precej razvlečeni, čeprav je treba obenem pisateljici priznati vso globino njenih misli _________________________Sl. Rii.
Hmiiiiitritiiiiiiiiiiiiiiiin tu imi lumini m iiriiiiiHiiiimmiiiiiiia n, nuni numi ll,||llllll|IIIIIIIII(lmill|||||||||
Horoskop
OVEN C od 21. 3. do 20. 4.) Ohranite mirne živce, da ne boste zabredli v težave. Nekdo vas bo izzval, a se mu ne dajte. Nove dobre zveze.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zavzeti boste morali stališče. Padite, da ne klonete pred tistimi, ki bi radi vsilili svoje gledišče. Pokažite zrelost.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V nasmehu in sladki besedi ne boste našli jedra. Bodite previdni. Najboljše vzdušje v družini.
RAK (od 23. 6'. do 22. 7.) Veliko sredstev in možnosti ne bo in vendar boste izpeljali svojo nalogo. Pripravite se na neko srečanje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Navdih ne bo najboljši in vendar boste pravilno izbrali. Računajte s pomočjo ljudi, ki so vam naklonjeni. Pismo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Z odločno potezo boste rešili vprašanje, ki vas zanima, a niste ga bili sposobni zaključiti. Prijetna vest od daleč.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.J Bolj sreča kot sposobnost. Izmazali se boste iz zagate. Brez obotavljanja izberite, kar vam je najbolj pri srcu.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Več optimizma bi.morali kazati in vere vase. V nasprotnem primeru bo vaš odnos odbijajoč. To velja tudi za ljubezen. v STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Čeprav vam bo šlo vse gladko izpod rok in bodo rezultati veliki, naj vam uspehi ne šinejo v glavo. Zanimiva’ pošta.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)' Držite se direktiv predstojnikov, da vam ne bodo očitali samovšeč nosti. Delali boste načrte z nekom za bližnjo bodočnost.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pomoč, ki jo pričakujete, bo prišla. vendar preoozno. Bodite torej pripravljen-' tudi na neuspeh. Sreča v ljubezni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Od lične priložnosti za uveljavitev, če bo v vas kaj pobude, bo vse prav. Ne zanašajte se na prevelike obljube nekoga.
.«Jip
AXriifi
PETEK, 10. SEPTEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
10.30	Odprtje levantskega velesejma v Bariju
13.00	Yoga v službi zdravstva, 4. nadaljevanje
13.30	DNEVNIK
15.55 19.05 in 20.45 SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU Prenos v evroviziji iz Monteroni di Lecce
18.30	Program za mladino: Pupazzo story 19.45 STARI ČEVLJAR, madžarski film
20.00	DNEVNIK 21.50 DNEVNIK
22.00	CON RABBIA E CON AMORE
Oddajo, ki se bo nadaljejvala v štirih nadaljevanjih, je pripra vil Roberto Dané, Memo Remigi pa jo bo vodil skupno z Luisel-lo Mantovani. Gre za nastope pevcev in avtorjev popevk, ki bodo obogateni tudi z deli lahkega programa drugačnega znača ja. V prvem večeru pridejo na vrsto Sergio Endrigo, Peppino Gagliardi, Sandro Giacobbe, Massimo Bubbola, Duilio del Prete, nato ansambel Alunni del Sole. Sodeloval bo kabaret, ki ga vod: Daniele Formica, kot gost pa se bo pojavil časnikar Luca Goldoni
Ob koncu DNEVNIK in vremenska slika
Drugi kanal
18.30	DNEVNIK 2: ANKETE IN ŠPORT
19.00	Baalovi. tovariši: DIOGENOVA SVETILKA
19.45	Četrt ure z Johnnyjem Saxom
20.00	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.45	Da bi se ne pozabilo: SPIRALA
11. septembra 1973. leta so ob pomoči severnoameriških družb in še posebej ameriške vohunske službe CIA čilski polkovniki izvedli državni udar. Demokratični del Čila se je sicer upiral, vendar ni dolgo vzdržal in je moral kloniti.
Dokumentarni film, ki ga je sestavil večji kolektiv, rekli bi večja skupina francoskih razumnikov, analizira dogajanja v Čilu začenši z letom 1970 pa vse do 1973, ko je prišlo do državnega udara in ko so čilski polkovniki umorili tudi predsednika Allen deja. Film govori o načinu, kako so reakcionarne čilske sile ob že omenjeni pomoči iz tujine izpeljale zaroto. Film Spirala traja dve uri in 35 minut in vsebuje filmski televizijski mate rial, ki so ga zbrali, kot smo rekli, pred državnim udarom pa tudi po njem. Film so «skrpa1!» francoski angažirani razumniki, toda posneli so ga tudi mnogi drugi filmski amaterji. Delo se pravzaprav začne z izvolitvijo predsednika Allendeja in zaključi s prvimi dogodki po državnem udaru pred tremi leti Ob koncu DNEVNIK 2
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
18.15	KRIŽEM KRAŽEM Šolsko leto se je v Sloveniji začelo, s tem v zvezi se začenja tudi pionirska informativna oddaja Križem kražem. In vendar bo ta oddaja še nekoliko počitniška. Pionirji iz Kranja bodo obudili spomine na poletno delovno akcijo «Brkini 76», v kateri so tudi pridne roke osnovnošolcev pomagale pri gradnji ceste
17.30	Pisani svet
19.00	Obzornik
19.15	Jazz na ekranu: kvintet Sergio Panni
19.45	Razredni in socialistični značaj samoupravljanja
20.30	DNEVNIK
20.55 Tedenski notranjepolitični komentar
21.05	Kako pa kaj oče?, nadaljevanka 21.35 Slikarske tehnike: risba 22.10 KOJAK, serijski film
23.00	DNEVNIK
Koper — barvna
20.55 Otroški količek
21.15	DNEVNIK
21.35 MORILSKA DRUŽINA GOSPE BAKER, film
23.05	Ljucjska glasba: pihalna godba ljudske milice
Zagreb
Poševna projekcija, zabavno - glasbena oddaja RYAN, film
21.00
22.05
TRST A	turizem itd.; 15.30 Nadaljevanka;
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- 15.45 Ital. motivi; 17.35 Srečanja ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 na bienalu; 19.30 Stari in novi mo-Opoldne z vami; 13.30 Glasba po Livi; 20.10 Klavirska glasba; 21.30 željah: 18.30 Deželni skladatelji; Kolesarstvo; 22.20 Ponovno na 18.50 Folk pevci; 19.20 Jazz: 20.35 sporedu.
Vokalno - instrumentalni koncert;	SLOVENIJA
21.00 Glasba	noc-	7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 16.00, 20.00
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.50 Vesela glasba; 10.15 Orkester; 11.15 Mladinske plošče;
Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Beseda na današ nji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Mla-
12.05 Glasba po željah; 14.00 Kul- dina poje; 12.03 Sedem dni na ra-druzba; 1445- Spet plošče; diu; 13.10 Godala v ritmu; 13.30
14.30	Polke m valčki; 16.00 Nasi Kmetijski nasveti: 13.40 Veseli do-
otroci m mi, 16.45 Popevke; 17.4o mači napevj; 1430 Priporočajo Ansambel Brajko; 18.00	Kulturna	vam ....	15.05	s pesmijo po jJ,.
F^n.°Tom^: D18J?.Ptvec	’on	goslaviji;	16.45	«Vrtiljak»; 17.45 S
fon, 19.35 Pevski zbori;	-0.30 Pl-	knjižnega	trga;	18.05 Gremo v ki
o-aSi?a:, Glasba m zvok;	no; 18.45	Ansambel Silva štingla;
22.35 Simf. koncert.	49.05 Poletni divertimento; 20.40
RADIO 1	jazz ansambel; 20.50 Lahko noč,
7.00. 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; otroci!; 21.00 Glasben panora-
6.30	in 7.30 Budilka; 8.30 Popevke; ma; 22.00 Za razvedrilo; 22.30 Od-9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; daja za izseljence; 00.05 S pesmijo 13.20 Strnjena komedija; 14.00 Dy- v novi teden; 2.03 Zvoki; 3.02 Glas-lan, Tenco in drugi; 15. 0 Šport, bena skrinja; 4.03 Koncert.
................................................................iiiMHimiiiiiiiiiimiiiiiiuMimiimi.mmiiiiiiNiimiii...iiiiiimtimiimii.....iiiiiiiimiiimmi...................................
Skrivnost izgubljenega škornju
Piše in riše CIRIL GALE
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Nizozemec Gabriel Mineboo tudi letos svetovni prvak v vožnji za motorji
Italijan Stiz na zadnjem mestu - Moser 3. v kvalifikacijah zasledovanja
MONTERONI, 9. — Nizozemec Gabriel Mineboo je na svetovnem kolesarskem prvenstvu v dirkališč-nih disciplinah v Monteroniju postal svetovni amaterski prvak v vožnji za motorji. 50 km dolgo progo je za svojim predvozačem Walravejem prevozil v 42T6” s poprečno hitrostjo 72,697 km na uro. Vozil je izredno regularno in je tako že drugič postal svetovni prvak v tej disciplini. Zmagal je namreč tudi lani v Rocourtu. Mineboo je star 31 let.
Italijan Stiz svojim nasprotnikom ni bil kos. Pozna se pač, da šele prvo leto tekmuje za motorji in je tako plačal davek svoji neizkušenosti. Bil je zadnji.
Lestvica tega tekmovanja:
1.	Mineboo Gabriel (Nizozemska)
2.	Caldentey (Španija)
3.	Podlesch (Zah. Nemčija)
4.	Burges (Zah. Nemčija)
5.	Pronk (Nizozemska)
6.	Rietveld (Nizozemska)
7.	Andries (Belgija)
8.	Sprangers (Belgija)
9.	Stiz Fausto (Italija)
V	kvalifikacijah zasledovalne vožnje profesionalcev je bil prvi Norvežan Knudsen, pred Belgijcem Baertom, Italijan Moser pa je bil tretji. Ostali trije Italijani so se u-vrstili tako: 5. Borgognoni, 6. Zano-ni, 7. Fraccaro.
V	kriteriju amaterjev na točke je v kvalifikacijah prvi privozil na cilj Sovjet Potrakoj, Italijan Callari pa je bil izločen.
V ženskih kvalifikacijah v hitrostni vožnji je bila Italijanka Bissoli v svoji skupini prva, njeni rojakinji Lorenzon in Menegaldo pa v svojih skupinah drugi.
TENIS
FOREST HILLS, 9. — Mariborčanka Mima Jaušovec se je uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega turnirja. Premagala je nevarno Romunko Ružiči z gladkim 6:2, 6:1.
V moški, konkurenci je v četrtini finala Američan Connors premagal Kodeša iz ČSSR z rezultatom 3:0 (7:5, 6:3, 6:1).
prišla do vodstva v 20. min. po zaslugi Raduloviča.
Perugia se je otresla pritiska in v drugem polčasu premoč konkretizirala z golom Novellina. Zadetek je bil dosežen iz enajstmetrovke.
VATERPOLO
TOLMEČ, 9. - Prvoligaš Roma je v prijateljski nogometni tekmi premagal domačo ekipo z rezultatom 9:0. Dobiček tekme so namenili žrtvam potresa.
LONDON, 9. — Angleška nogometna reprezentanca je dosegla poprečen rezultat 1:1 proti skromni Irski. Angleži so dokaj razočarali v drugem polčasu ko se jih je pred nenehnimi napadi Ircev lotila živčnost.
i
Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Neaplju je zmagal Ferenc-varos, pred Canottieri, Partizanom in bukareštanskim Dinamom.
NOGOMET
Perugia-Olimpija 1:1
PERUGIA, 9. — Domači nogometni klub Perugia je dosegel neodločen izid v prijateljski tekmi z ljubljansko Olimpijo.
Olimpija je predvajala dokaj lep nogomet na sredini igrišča predvsem v prvem polčasu in tudi prva
NOGOMET
V Palermu je v prijateljskem nogometnem srečanju Palermo igral proti Laziu neodločeno 2:2.
Z neodločenim izidom sta se v Milanu razšla tudi Milan in Juventus. Med tekmo ni padel noben gol.
■iiiiiuiiiurniuiiiimiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiuiiuMuuiuiiiiiiiiiiiimnuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiii
ATLETIKA
V METU DISKA
Tavčarjev® se bliža štiridesetim metrom
Svoj osebni rekord je popravila že za meter
Na manjšem atletskem tekmovanju v Vidmu so atletinje Bora dosegle kar štiri prva mesta. Junakinja dneva je bila tudi tokrat Irena Tavčar, ki je v metu diska še za meter. popravila svoj osebni rekord, ki znaša po včerajšnjem tekmovanju že 37,64 m.
Kot je bila odlična v metu diska, je. popolnoma odpovedala v krogli, kjer je dosegla komaj 9,92 m. Kljub temu slabemu rezultatu, je tudi v metu krogle zmagala.
Marinka Semolič je nastopila v teku na 200 m in je osvojila prvo mesto s časom 27”, a je občutno zaostala za zastavljenim časom 26”5, ki bi predstavljal normo za nastop na državnem prvenstvu. Zmagala je nato še Bruna Mahne v teku na 800 m s časom 2’37”.
V štafeti 4x400 m so borovke (v postavi Semolič, Purič, Tretjak in Antoni) dosegle razmeroma dober čas s 4’18”2. Omeniti je treba, da se niso preveč naprezale, ker je bil njihov namen samo doseči normo za državno prvenstvo.
Na tekmovanju je nov deželni rekord v metu krogle dosegel Miljčan Bruno Zecchi, ki je to orodje zagnal 17,97 m daleč. Borovec Duško Švab, ki je nastopil v teku na 400 m čez ovire, je bil s časom 57”9 tretji.
njem kioskov. Še drevi bo odprta tudi retrospektivna razstava Frasovega delovanja in uspehov.
KOŠARKA
Po zadnjem občnem zboru
Primorje ima 20-čianski odbor
Na letošnjem občnem zboru Primorja so bile na sporedu tudi volitve novega odbora. Ker na obeh sklicanjih niso izvolili toliko odbornikov, kot zahteva društveni pravilnik, je odbor sklenil, da bo posredoval pri nekaterih članih in jih naprosil za sodelovanje. Pobuda odbora je popolnoma uspela, saj ima sedaj ŠD Primorje 20-članski odbor, ki si je razdelil tudi funkcije, in sicer takole:
predsednik: Sergij Cibic podpredsednika: Miro Strekelj in Darjo Sardoč tajnik: Ana Milič blagajnik: Silvester Umek gospodar: Gianni Lo Casto. Odborniki: Franco Puntar, Marino Sardoč, Alessandro Monaco, Marino Regent, Boris Gorjan, Sergij Husu, Renato Blažon, Luciano Fag-
Borovci trenirajo
S L septembrom je tudi košarkarska sekcija Bora začela s pripravami. «Plavi» bodo imeli tri tedne pretežno kondicijske priprave, nato pa bodo začeli piliti tehniko. Doslej so bili treningi zelo intenzivni.
Košarkarji so razdeljeni po letnikih in sicer:
rojeni 1965 in prej (minibasket) trenirajo z Žerjalom in Bradassijem, letnik 1964 (propaganda) vadi Žerjal, 1963 (dečki) Perko in Parovel, 1982 (naraščajniki) Perko, 1961 (pomlad) Štokelj, 1960-1961 (kadeti) štokelj, 1958-1959 (mladinci) Lakovič in promocijska liga, katere ekipo vadi Sirk.
Cancia
OB 15-LETNICI ŠK KRAS
Brevi v Zgoniku zaključna svečanost
Za balinarski turnir za 4. kraški pokai se je prijavilo kar 21 dvojic, ki so že v sredo stopile na igrišče. Tekmovanje pa se je nadaljevalo včeraj in se zaključilo pozno ponoči.
Drevi ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru v Zgoniku zaključna svečanost praznovanja 15-letnice obstoja ŠK Kras, ko bo nagrajevanje treh prvouvrščenih v vseh članskih tekmovanjih.
Sledil bo družabni večer z delova-
MILAN, 9. — Od sobote do torka bo v bazenu «Samuele» italijansko plavalno prvenstvo za posameznike. Pričakuje se, da na tekmovanju ne bodo doseženi posebno dobri rezultati, ker so vsi najboljši v glavnem že zaključili letošnjo sezono z OI in s tekmovanji, ki so sledila.
Za Donatello Schiavon, ki je imela pred kratkim «policijsko» dogodivščino zaradi kraje, je gotovo, da ne bo nastopila. Uradno naj bi se poškodovala med prometno nesrečo. Njena pajdašica pri podvigu v neki rimski trgovini Laura Bortolotti je redno prijavljena, plavalna zveza pa se še ni dokončno izrekla o potrditvi prvotne diskvalifikacije.
TURKU, 9. — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju je Francija s 3:1 premagala Italijo. Madžarska, ki je z istim rezultatom premagala domačo Finsko je osvojila prvo mesto, Italija pa je ostala na dnu brez točke.
gin, Vojko Bukavec, Viktor Keber, Boris Pertot, Robert Kalin, Adrijan Rupel in Sergij Guštin.
B. R.
SANTIAGO DE CHILE, 9. - Čilska teniška zveza se ne briga posebno za govorice po katerih naj bi se Italija v primeru zmage nad Avstralijo v,- aalfinalu teniškega tek; movanja zfrTravTSov srečati s Čilom.
Čilska zveza je sporočila, da so zanjo pristojna samo uradna obvestila organizacijskega komiteja. Čilski predstavniki bi morali v kratkem odpotovati v Rim, da bi se z zmagovalci dvoboja Italija - Avstralija domenili o datumu za finale.
NOGOMET
PUNTARJEV MEMORIAL
V srečanju Zarja-Aurisina obrambi boljši od napadov
Prikazana igra ni navdušila - Danes Aurisina-S. Marco
Jacek Wszola — po olimpijski zmagi tudi prvi rekord. Trenutno samo evropski. Strokovnjaki so si edini, da se v njem skriva tudi bodoči svetovni rekorder
Zarja — Aurisina 1:1 (1:0)
ZARJA: Puzzer (16. min. Babu-der), S. Križmančič (78. min. I. Grgič), Počkar, Metlika, V. Krizman-čič, Žagar, D. Grgič (46. min. Colja), B. Kralj, Terčon, R. Marc (60. min. Ražem), I. Grgič.
AURISINA: Penso, Furlan, Laurini, Andreini, Dobrilla, A. Mada-len, G. Negrini (46. min. Mokole), Caharija, G. Negrini, R. Madalen, Sebeni c o
STRELCA: v 29. min. Ivo Grgič, v 72. min. Dobrilla.
SODNIK: Degan iz Trsta.
GLEDALCEV: 300.
V tekmi, kjer sta obrambi prevladovali nad napadalci, sta se Zarja in Aurisina razšli pri neodločenem izidu.
Srečanje je bilo nekoliko dolgočasno, saj sta enajsterici le občasno razživeli igro, ki se je v začetnem delu pretežno odvijala na sredini i-grišča.
Zarja se je predstavila v običajni ! standardni postavi. Odsoten je bil le levi branilec D. Marc, katerega je sicer uspešno nadomestil 18-letni Počkar. Aurisina pa se je predstavila s precej obnovljeno in. pomlajeno postavo, kar je morda tudi vplivalo, da se Nabrežinci niso takoj znašli. Te pomanjkljivosti Aurisine Zarja ni znala izkoristiti, čeprav na sredini igrišča tokrat Marc, Žagar in B. Kralj niso tako zavlačevali igre kot proti Libertasu. Kljub rah-
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiHuJiiiiiiiiiimiiiiiiii
ATLETIKA
NA MITINGU V KOBLENZU
Poljak Wszola izbrisal Brumla Nova evropska višina 229 cm!
Američan Stones je doživel še en pekoč poraz
KOBLENZ, 9. — Na mednarodnem atletskem mitingu je Poljak Jacek Wszola postavil nov evropski rekord v skoku v višino z izredno znamko 229 cm. Prejšnji rekord je pripadal legendarnemu V. Brumlu, ki je 21. julija 1963 med dvobojem SZ - ZDA v Moskvi skočil 228 cm. Rekord Brumla je bila najstarejša evropska znamka.
Na tekmovanju v Koblenzu je pokal ne"hotel^j	gl-artko-^-grnagal svetovnega
rekorderja Stonesa, za katerega je 19-letni Poljak že prava mora.
Za Poljaka je bil evropski rekord že dalj časa «v zraku». Nekajkrat je atlet skočil 226 cm in pred kratkim tudi 227. cm. Tudi glede na njegovo mladost ga lahko že za prihodnjo sezono prištevamo k poten-
iimimiiiii»iliiiiiiiiiliii«iiiiiinmiiiiimii»imiiii«immi«»liiiiiniiiiiim»ilii«iuiiiiiiimiiimiiuumiiniiiiiiii
NAMIZNI TENIS
V STANDREZU
Uspeh pri mladincih in zmaga Vižintina
Konec članskega turnirja že ta teden
V Domu Andreja Budala se je, prihodnje poskrbeli za štandreški
zaključil mladinski namiznoteniški turnir, ki sta ga pripravila mladinski odsek prosvetnega društva Oton Župančič in športno društvo Juven-tina. Številna prisotnost tekmovalcev je prijetno presenetila prireditelje, ki si niso pričakovali tako množičnega odziva mladih igralcev.
V tej konkurenci je prvo mesto zasedel Fabij Vižintin, ki je zmagal proti vsem nasprotnikom in pokazal, da je zelo obetajoč igralec. Lepo pa so se odrezali tudi ostali
Turnir v Štandrežu je odlično u-spel, zaradi tega bodo prireditelji v
namiznoteniški naraščaj ter pripravili vrsto srečanj. Med drugim imajo v načrtih ustanoviti ekipo, ki bo nastopila na letošnjem prvenstvu.
V domu se medtem nadaljuje članski namiznoteniški turnir. Po vsej verjetnosti bodo zadnja srečanja o-digrali že v teku tega tedna.
Lestvica mladinskega turnirja: 1. Fabij Vižintin, 2. Klavdij Brajnik, 3. Pavel Šturm, 4. W. Nanut, 5. R. Roner; sledijo: D. Devetak, D, Co-lela, B. Nanut, G. Bressan, G. Makuc, T. Brajnik, A. Brajnik, P. Nanut in M. Zavadlav.
cialnim kandidatom za nov svetovni rekord, katerega drži Stones z znamko 232 cm.
Nov rekord je sicer tudi zgodovinske važnosti, saj je iz list evropskih rekorderjev izbrisal brez vsakega dvoma najboljšega skakalca vseh časov Valerija Brumla. Strokovnjaki si še niso . edini o. rezultatu katerega bi dosegel Brume! v današnjih časih, ko se tekmuje na prožnejših odskočiščih iz tartana, in drugih sintetičnih mas. Skoraj gotovo je, da bi Brume! ob današnjih tehničnih pripomočkih in tudi z modernejšim treningom verjetno še danes stal na prvem mestu in to ne samo v Evropi.
Na istem tekmovanju so nastopili še drugi odlični atleti, posebno dobrih rezultatov pa ni bilo.
Kenijec Boit je 1000 m pretekel v času 2’18”1, Wilkins je disk vrgel 64,28 m, med ženskami pa je zah. Nemka Wilms kroglo vrgla 19,60 m. Pripomniti je treba, da je ta metalka pred nekaj dnevi med peterobojem dosegla kar 20,94 m.
Nočejo padalcev
RIM, 9. — Izvršni odbor CONI je poslušal izvajanja predsednika Onestija, ki je poročal o pogovorih katere je imel s predsednikom vlade Andreottijem in z ministrom za turizem Antoniozzijem. Po besedah Onestija sta oba vladna predstavnika zagotovila zanimanje vlade za probleme športa.
V	nadaljevanju zasedanja so prišli na dan hudi problemi v katerih se nahaja osebje «Totocalcia» in sploh celotna delovna sila športnega organizma, ki bo po zadnjih mezdnih izboljšavah pobirala dober del dobičkov športnih stav.
Izvršni odbor CONI je sklenil, da ponovno pritisne na vlado za konkretno pomoč.
V	Rimu so se zbrali tudi voditelji _ raznih športnih organizacij, ki idej-* no pripadajo političnim strankam
(od KD do KPI) in izdali skupno zahtevo naj se CONI in vlada jasno izrečeta o bližnjem svetovnem prvenstvu v padalstvu, ki bo od nedelje dalje v Guidonii. Na tem prvenstvu bi morala nastopiti tudi Čile in Južna Afrika, kar pa je po mnenju teh športnih organizacij odločno navzkriž s spoštovanjem človečanskih pravic in tudi proti odlokom OZN.
RIM, 9. — Telovadkinje LR Kitajske so ugodno presenetile na ekshibicijskem nastopu v rimski športni palači. Skupno z mladimi italijanskimi predstavnicami so prikazale razmeroma dobro znanje, čeprav so bila njihova izvajanja večkrat netočna.
Izvedenci smatrajo, da je neizkušenost Kitajk odvisna v glavnem od pomanjkanja mednarodnih tekmovanj. Kitajska bi morala postati vsaj v ženski konkurenci protiutež Japonski že na prihodnjih olimpijskih igrah, če bo seveda na njih nastopila.
HOKEJ NA LEDU
Kanada vodi
TORONTO, 9. — Z zmago 4:0 proti Švedski se je Kanada učvrstila na prvem mestu za hokejski pokal Kanade. V drugih tekmah je ČSSR remizirala z ZDA (4:4). Sovjetska zveza pa je premagala z 11:3 Finsko. Kanadi na lestvici sledita ČS SR in SZ.
ODBOJKA
Poraz Bora na Ravnah
RAVNE NA KOROŠKEM, 9. - V trening tekmi je domači Fužinar premagal žensko odbojkarsko šester-ko Bora z rezultatom 3:1.
Fužinar je zlahka zmagal kljub temu, da je nastopil s pomlajeno postavo.
li premoči Zarje pa je obramba Au-1 risine z lahkoto odbijala vsako na- j padaino akcijo Bazovcev, ki so z druge strani s solidnim V. Krizman-čičem na čelu zatrli vsak poskus Nabrežincev že od samega začetka.
Na prvi gol je bilo treba čakati 29 minut, ko je hitri Ivo Šocič po lepi akciji Zarje preigral obrambo in z diagonalnim strelom premagal nemočnega vratarja Pensa. Zadetek je nekoliko potrl Nabrežince, ki niso imeli moč; za odgovor in tako je Zarja do konca polčasa imela pobudo v svojih rokah.
V	nadaljevanju je, vsaj v začetku, Zarja vidno prevladovala, nato pa so Bazovci znatno popustili, ker so, seveda, Nabrežinci izkoristili in začeli pritiskati. V 72. min. je prišlo do izenačenja. Sodnik je dosodil prekršek v korist Aurisine, približno 40 metrov od vrat Babudra, katerega je z močnim strelom Dobri-la spravil na kolena. Zarja je po tem golu medlo reagirala in zato obramba Aurisine ni imela težkega dela. Ker pa tudi Aurisina ni odločno pritisnila, se izid do konca tekme ni spremenil.
B. R.
TURNIR ZAČETNIKOV Primorje — Zarja 9:0 (5:0)
PRIMORJE: Sardoč, Rustja, Metelko, Tafuro, Šuc (Sedmak), Bukavec, šverca, Huez, Košuta, Candot-ti, Perco (Ugrin). '
ZARJA: Crociati, Razen, Crissa-ni, Fonda, D. Grgič (Kalc), Fonda, Col, Racman, Tognetti, Križmančič (V. Col), Kufarn (V. Kufarn).
STRELCI: v 2. in 40. min. Šverca, v 8., 12., 20., 45. in 59. min. Košuta, v 22. in 57. min. Huez.
SODNIK: Guerrucci iz Trsta.
V	zadnji tekmi Primorja v izločilnem delu turnirja so «rdeče-ru-meni» nasuli šibki Zarji kar 9 golov in se uvrstili na prvo mesto v A skupini.
Prosečani proti prešibkemu nasprotniku niso imeli večjih težav, saj je bazoviška enajsterica sestavljena iz zelo mladih in neizkušenih nogometašev. Proseško moštvo je bilo vso tekmo v napadu in je stalno gradilo akcijo za akcijo. Zarja pa se je samo branila in v vsej tekmi le nekajkrat prekoračila svojo polovico igrišča.
Tudi do golov so Prosečani prišli z lahkoto. Obramba Primorja sploh ni imela dela. Sredina igrišča je popolnoma prevladovala nad šibkim nasprotnikom in je omogočila napadalcem mnogo lepih akcij in podaj. Srednji napadalec Primorja Košuta je realiziral kar pet zadetkov in ima dejansko možnost, da osvoji naslov najboljšega strelca na turnirju, saj razpolaga skupno že z dvanajstimi goli.
V	vrstah Primorja se je dobro izkazal tudi Šverca, pri Zarji pa Fonda.
V sinočnji tekmi tega turnirja je med člani Costalunga premagala Duino s 6:1, med začetniki pa Costalunga Inter od Sv. Sergija s 4:1.
Danes bo ob 20.30 članska tekma Aurisina - S. Marco, v predtekmi ob 19. uri pa začetniško srečanje Roianese - Zarja.
V NOVI GORICI
Jutri dve tekmi
Jutri bodo odigrali v Novi Gorici ob 14.15 in 16. uri dve prijateljski povratni nogometni tekmi z italijanskima ekipama. V predtekmi bodo železničarji iz Trsta vrnili obisk Novogoričanom. To bo srečanje Železničarji (Nova Gorica) - Ferroviario (Trst).
Glavni dvoboj pa bo tekma NK Vozila (Nova Gorica) - S. Vende-miano. Tukaj je pravzaprav poudarjeno pobratenje med občinama Nova Gorica in S. Vendenvano.
Obe prireditvi sta istočasno poudarek programa proslave občinskega praznika Nova Gorica. Vsekakor pa je pri tem predvsem namen tesno sodelovanje in dobri sosedski odnosi dveh obmejnih dežel tudi po športni strani.
Za to kvalitetno prireditev, ki bo na glavnem igrišču športnega parka, vlada veliko zanimanje med številnimi privrženci nogometa na Goriškem.
Varl R:
MADRID, 9. — Trener španske, nogometne reprezentance Kubala je povedal, da bodo prvo tekmo med Španijo in Jugoslavijo v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo odigrali v Sevilli. Tekma bo 10. oktobra.
Kubala je povedal, da so Sevillo izbrali, ker je tamkajšnja publika «lačna» vrhunskega nogometa in bo bodrenje primemo glasno in učinkovito.
OBVESTILO
Izpopolnjevalna jadralna šola Slovenski pomorski klub «čupa» priredi izpopolnjevalno jadralno šolo za tečajnike, ki so se udeležili letošnjih jadralnih tečajev.
Tečaj, ki ga bo vodil Stojan Kuret, bo vsak dan v Sesljanskem zalivu, od 11. do 18. septembra. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavljenca.
Vse informacije in vpisovanje pri DARKU MALALANU, tel. šL 211-465 — 211-688. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest prosimo tečajrike, da pohitijo i vpisom.
ŠD Primorec iz Trebč izreka sožalje svojima igralcema Mauru in Marku Kralju ter družini ob izgubi dragega očeta Viktorja.
Ilillllliiimuiliillillllliilllllllllillliiiiimiiiiiiiliiiiiiriiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiuiitill
V ŽENSKI ODBOJKI
Drevi bo v Gorici prvič nastopila ekipa ISŠDI
Njen nasprotnik bo novogoriški Merkur Tekma bo v Dijaškem domu
Drevi bo v Gorici prvič nastopila goriška ženska odbojkarska reprezentanca ZSŠDI. Nasprotnik naših deklet bo zelo dobra ekipa Merkurja iz Nove Gorice, ki se pripravlja na bližnje kvalifikacijske tekme za vstop v slovensko ligo.
Verjetno bo to zelo zanimiva tekma in ljubitelji odbojke bi morali priti na svoj račun, saj sta si nasprotnika precej enakovredna. Trener reprezentance ZSŠDI Maks Ger-golet ima na razpolago 15 deklet, od katerih bo izbral 12, ki bodo o-digrale srečanje.
Tekma bo danes v slovenskem Dijaškem domu v Gorici, Ul. Mcn-tesanto 84, s pričetkom ob 20. uri.
BENETKE, 9. — Nogometni klub «Venezia», ki bo igral v C ligi, bo prvo tekmo odigral s postavo naraščajnikov, ker so se igralci prve ekipe odpovedal: nastopanju zaradi prenizkih plač. Venezia igra na :ta-dionu Sant’Elena, kjer je obisk nenavadno majhen. V dveh tekmah za italijanski pokal so našteli po 400 gledalcev. Uprava kluba si tako ne more privoščiti večjih honorarjev.
PRUSNIK - GAŠPER ^jJ fi H3 J
na plazu u.
V Grlovcu je tedaj živela tudi druga skupina zelenega kadra. To so bili Janko, Ludvik in Jože Male, Albin Užnik in Pavel Kelih. Ko so začuli streljanje nad Mlečnikom in u-gotovili, da so nas policisti napadli, so nam takoj prišli na pomoč. Našli smo se na Obrezi pri Uštinu na Ravni. Tam smo se oblekli, najedli in odšli nazaj v Mali Grlovec.
Ko nas je Tomaž spet obiskal, so bili fantje že bolj navdušeni za njegov predlog. Ubogali so ga in odšli v partizansko vojsko. Nekateri so prevzeli kurirski posel, drugi obveščevalno delo, tretji pa so odšli s Tomažem kot borci. Bili smo srečni, ker smo končno imeli določen cilj : organizirano borbo.
še dobro pomnim, da je imel Tomaž pri prvem obisku na glavi triglavko, ki nam je bila vsem zelo všeč. Takrat smo prvič videli pravega slovenskega vojaka. Kakor sem kasneje zvedel, je Tomaž dobil zvezo z nami s pomočjo boroveljskih delavcev in tovariša Urha Olipica.
Zeleni kadrovci so bili pogumni partizani. Njihovo tež-*o borbeno pot na Koroškem bom opisal še kasneje.
Večina zelenih kadrovcev pa je odšla v partizane, brž ko je dobila z njimi stik. Ti prvi uporniki proti Hitlerju so bili odlični borci, mnogi med njimi pa so padli junaške smrti.
«LE KDOR Sl NE UPA SOVRAGU V LASI»
Ko je prišel žležičev Roki iz nemške vojske na dopust, smo se zbrali in se zmenili, da gremo na Ojstro. Bilo je neko nedeljo v jeseni 1941. Znašli smo se na Prevernikovem vrhu vsak s svojo puško in se počasi pomikali po Mikijevem borovju čez Ojstrico.
Tu smo nekaj časa posedali in se domenili, da bo eden čakal srne, ki imajo svoj prehod nu zahodni strani Ojstrice iz Mikijeve osence prek borovja v Hajevo, drugi pa bo šel v Plajberško frato, kjer se je običajno pasel močan srnjak. Tretji naj bi šel visoko v Ojstro, kajti pri Breznikovi in Vegelnovi meji so radi bili gamsi. Odšli smo vsak na svoj zalaz, toda za lov nam ni bilo. Posedeli smo raje na vrhu Oj stre in se menili o političnih stvareh, čeprav nas je pri tem celo zmotil gams. Po glavi nam je vrelo, kaj naj storimo.
Roki je pripovedoval, da je med slovenskimi lanti v nemški vojski silno ogorčenje. Vedo, da nekaj ni v redu in vedno šapatajo o Jugoslaviji. Mikijev Mihi pa je začel pripovedovati o Jelenovih študentih, ki so pobegnili v Jugoslavijo. Mihi je tudi povedal, da je bil pred nekaj dnevi v Bissici pri Pliberku in da je tam kupoval konja. Ljudje sc mu na veliko pripovedovali o tistih, ki so ušli pred Hitlerjem — zelenih kadrovcih, in o tistih, ki so po zaporih in taboriščih.
Sami še nismo dosti vedeli o osvobodilnem gibanju, čutili pa smo, da se pripravljajo veliki dogodki. Zdelo se nam je, da dihamo zrak, nasičen s smodnikom, in da bo zdaj zdaj počilo.	........
In pred odhodom smo si zapeli našo lobniško puntarsko pesem:
Sem pobič zelenega Lobnika, z visocga rad gledam v dol.
Le kdor se ne upa za gamsi v gor, ni lobenški poba nikol.
Juhe, ni lobenški poba nikol...
Sem fantič zelenega Lobnika, korajžno si pojem okol.
Le kdor si ne upa sovragu v lasi, ni lobenške naše krvi.
Juhej, ni lobenške naše krvi...
Septembra 1941 se je s svojim bratom Hanzijem vrnil v svoj domači kraj v Rož Matija Verdnik - Tomaž. Ta je bil star borec za pravice delovnega ljudstva. Njegov oče Tomaž je bil — kakor vsa Verdnikova družina — doma iz Bistrice v Rožu in bil med delavci v Bistrici znan kot zvest, pošten, borben tovariš. Tovarna v kateri je delal oče je še do oktobra 1920 spadala k jeseniški železarni. Ko pa je bil oče kot kovinar premeščen v jeseniški obrat, je tudi tam vneto sodeloval v vseh delavskih organizacijah. Njegov sin Matija je po dokončani ljudski šoli odšel na delo v železarno, hkrati pa si je vneto kupoval knjige, zlasti napredno politično literaturo in bil že s 16. letom sprejet v SKOJ. Bil je goreč mladinski borec. Po napadu na Jugoslavijo je nadaljeval s svojim političnim delovanjem, organiziral je tudi Rdečo pomoč in uspel nabrati velike vsote za preganjane borce in njih svojce.
Na Koroško se je vrnil zato, da bi tudi tam zanetil kal osvobodilnega gibanja. Deloma je uspel. Po nesrečnem naključju pa so ga kmalu aretirali in odvedli v celovške zapore. V zaporu so ga celo skušali pridobiti za nacionalni socializem, kar pa je odločno odklonil. Slednjič so bili pri-
siljeni izpustiti ga zaradi pomanjkanja dokazov, že nekaj mesecev po vrnitvi iz zapora je februarja 1942 odšel v partizane na Gorenjsko in postal komisar Gregorčičevega bataljona, ki je bil pod Stolom.
Osvobodilni fronti na Gorenjskem je leta 1941 uspelo tudi prek drugih tovarišev vzpostaviti stalni stik s posameznimi slovenskimi družinami v Rožu in Ziljski dolini. Jeseni 1941 pa so na Koroškem prodrle že tudi prve partizanske patrulje, ki so bile v sklopu Gregorčičevega bataljona. Takoj po prihodu teh borcev so hitlerjevci morali okrepiti svoje posadke v Rožu in Podjuni. Povezava med narodnoosvobodilnim gibanjem na Gorenjskem in na Koroškem je obstajala vso zimo 1941 - 1942.
Koroški ljudje so že leta 1941 pričeli razmišljati o oboroženem odporu. O tem nam dokazuje tudi dokument — poročilo, ki ga je napisal tovariš Franci dne 22. avgusta 1943:
«Kmalu po zlomu Jugoslavije sem začel misliti na odpor proti fašističnemu barbarstvu, kar seveda ni bilo lahko, kajti bil sem sam in brez vsega potrebnega gradiva. Vrhu tega sem bil premlad, premalo izkušen in politično nazrel. Vendar sem že tedaj začel nevarno delo tako, da sem pazljivo poslušal londonski, pozneje pa moskovski radio ter zapisoval novice na listke...
Spomladi leta 1942 sem že toliko napredoval, da sem začel pisati opozorila itd. Te listke sem izročil nekaterim prijateljem, ki so bili istega prepričanja. Nato sem govoril z najbolj gorečimi domačini in jih združil v organizacijo PE, ki je imela namen v notranjosti rajha propagirati proti Hitlerju, ljudstvo obveščati o vojaških in političnih dogodkih ter socialnih razmerah in tako skrajšati vojno. Seveda bi za to rabili dober propagandni material... Kljub temu pa smo enkrat tedensko izdali naš poročevalni list...»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ šlevilka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.-— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljane,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
10. septembra 1976
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
1 z d a i a L. .J ZTT in tiska JT ^Trst
Član Italijanske zveze časopisnih založnikov fJEG
OBISK ROMUNSKEGA DRŽAVNIKA V SFR JUGOSLAVIJI | V G0SELNI VASI PRI ŽELEZNI KAPLI NA KOROŠKEM
Razgovori Tito - Ceausescu potrdili prijateljstvo med Romunijo in SFRJ
Možnosti za napredek stikov in sodelovanja med državama na vseh področjih Posvetovanje je priredil Klub slovenskih študentov na Dunaju, udeležili pa sta se
ga tudi delegaciji mladinske komisije SKGZ ter Zveze socialistične mladine Slovenije
Romunski zunanji minister Macovescu z jugoslovanskim zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Minicem.
Poglobljeno posvetovanje mladih o položaju Slovencev na Koroškem
(Po telefonu)	| bej ne v Avstriji, kjer vsem znane
CELOVEC, 9. — V Goselnj vasi | mračne sile poskušajo obuditi idea-
na Koroškem, nedaleč od Železne Kaple, se bo danes zaključilo eno tedensko počitniško posvetovanje Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Po večdnevnih zanimivih in kvalitetnih debatah in izmenjavah mnenj, ki so pripomogle k širši in formaciji klubskih članov o temeljnih vprašanjih koroških Slovencev, bo danes že sklepna razprava o trenutnem narodno - političnem položaju na Koroškem.
Zaradi kritičnega in obenem ključnega momenta za slovensko narod nostno skupnost v Avstriji, je letošnji seminar, ki se ga je udeležilo nad 30 študentov, zadobil po seben pomen. Znano je namreč, da je julija avstrijska vlada soglasno sklenila ugotavljati številčnost manjšine, kar predstavlja frontalen napad na sedmi člen državne pogodbe in obenem na eksistenčno podlago koroških Slovencev. O tem, kaj lahko preštevanje manjšine pomeni, ni nikakršnega dvoma, še pose-
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 9. — Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito in njegov gost, romunski državni in partijski voditelj Nikolae Ceausescu sta današnje dopoldne preživela na lovu v okolici Kamniške Bistrice, medtem pa so se na Bledu nadaljevali pogovor; med njunimi sodelavci. Predsednika vlad Džemal Bijedič in Manea Manescu sta obravnavala predvsem dvostranske odnose med Jugoslavijo in Romunijo in u-gotovila, da so še velike možnosti za napredek stikov in sodelovanja na vseh področjih, dosedanji razvoj pa sta ocenila kot uspešen. Zuna-nia ministra Miloš Minič in George Macovescu sta nadaljevala že včeraj popoldne začeto izmenjavo mnenj o najbolj aktualnih vprašanjih iz mednarodnih in dvostranskih političnih odnosov, medtem ko sta j
MiiimiiimiiiiriiniiiiiimitiiimiiHiiiiiiiiiiimimiiiiiimitiiiiiiinmiiimiiiiiiimi)lfiiimiii,iim,iil„i|l,iil|ii„iiiiif,il,iiiilllimiiii,iimil,ili„llull„,„iii„,urnim
HKRATI St UDINJA AMERIČANOM, DA Sl ZAGOTOVI DENARNO POMOČ
VORSTER GROZI AFRIČANOM ŠE Z OSTREJŠO REPRESIJO
Kissingerjeva politika mu je po godu, ker je protikomunistične narave - Južnoafriška policija ubila še dvanajst demonstrantov
nje med ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem in predsednikom j Južnoafriške republike Vorsterjem visoka partijska funkcionarja, A- j ni, kakor znano, privedlo do kon-leksander Grličkov in Stefan An- kretnih rezultatov, temveč so bila drei, razpravljala o partijskem so- : na njem poudarjena načelna stali-delovanju med Jugoslavijo in Ro- ! šča washingtonske oziroma preto-munijo.	I rijske vlade glede nadaljnjega raz-
• Komunski voditelj Nikolae Ceau- voja politične krize, na jugu afriške
NEW YORK, 9, — Ziiriško sreča- predvsem od stališča, ki ga bodo
zavzele v tem smislu Tanzanija, Zambija in mezambiška vlada.
Diplomatska dejavnost za izhod iz krize, v katero so zabredli beli ra-
sescu je popoldne v spremstvu Vidma Žarkoviča in Staneta Dolanca obiskal Velenje, kjer si je ogledal nekaj obratov tovarne gospodinjske
celine. Državnika sta sicer obravnavala predvsem vprašanji rodezijske in namibijske bodočnosti, se prav; postopnega prehoda oblasti na
ooreme «Gorenje», nato pa se je j tamkajšnjih območjih v roke Afri-udeležil delavskega zborovanja. Ób čanov, nista pa poglobila čedalje tej priložnosti je tudi spregovoril j bolj kočljivega problema, ki zadeva zbranim delavskim ljudem Velenja j naraščajoči odpor temnopoltega pre-
in naiprej podčrtal, da so njegovi dosedanji pogovori s predsednikom T rom vnovič potrdili trdno prijateljstvo med jugoslovanskimi in romunskimi narodi in partijama. «Razpravljal; smo, je dejal Ceausescu
bivalstva proti zatiralni rasistični politiki Vorsterjevega režima.
Medtem ko v Južnoafriški republiki policijske oblasti napovedujejo še strožjo «represijo» črnskih uporov, je John Vorster po pisanju
o dosedaniem razvoiu dvostranskih ; «New York Timesa» na zuriškčm odnosov in ugotovili, da so vse 1 sestanku s Kissingerjem sorejel a-možnosti za še bolj vsestransko so- j meriški načrt, po katerem bodo delovanje na gospodarskem in vseh 1 ZDA ponudile finančno pomoč v
drugih področjih,» Romunski vo-d telj je tudi napovedal, da bodo ob koncu njegovega obiska v Jugoslaviji. to je jutri zvečer v Beogradu, podpisali vrsto novih sporazumov o gosoodarskem sodelovanju, pri tem pa je posebej omenil dokument o graditvi novih elektroenergetskih zmogljivostih na Donavi — tako imenovani Djerdab II/
Predsednik Ceausescu je v priložnostnem govoru na delavskem zborovanju v Velenju opozoril tudi. na tesno in dobro sodelovanje med par- j tijama in vladama na mednarodnem prizorišču — na primer v pripravah na helsinško konferenco o evropski varnosti in sodelovanju in na veliko konferenco evropskih komunističnih in delavskih partij. Ceausescu se je dotaknil tudi zunanjepolitične usmeritve svoje države, in med drugim poudaril, da se Romunija zavzema za mir v Evropi, posebej pa za vsestransko sodelovanje med balkanskimi narodi, da bi bil Balkan območje miru, sreče in blaginje za vse narode, ki tod živijo.
Romunski predsednik je izrazil tudi prepričanje, da lahko socialistične države, vse napredne in proti-imperiaiistične sile v svetu, neuvrščene in druge države v razvoju s svoiim aktivnim bojem prispevajo, da bo na vsej zemeljski obli slednjič zavladal mir.
Romunski predsednik bo jutri zjutraj skupaj s predsednikom Titom odpotoval iz Slovenije v Beograd, kjer se bodo popoldne nadaljevali in končali uradni in politični pogovori na najvišji ravni, v soboto zjutraj pa bo Ceausescu končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in z avtomobilom odpotoval iz Beograda v Romunijo.
VLADO BARABAŠ
višini poldruge ali 2 milijard dolarjev belemu prebivalstvu v Rodeziji, ko bo ta dežela postala neodvisna. Uresničitev načrta, ki so ga Američani s:cer pripravili skupaj z Britanci, naj bi bila seveda odvisna
sisti v Afriki, se medtem stopnjuje. Ameriški podtajnik za afriške probleme Schaufele, ki se je včeraj sestal s tanzanijskim predsednikom Njererejem (seznanil ga je z vsebino pogovorov Kissinger
de očitno «protikomunistične narave» in ker so ZDA vodilna sila zahodnega sveta, ki mu kljub vsemu še vedno pripada tudi Južna Afrika. Vorster je nato ponovno zabrenkal na razglašeno struno, češ da v šarili Južnoafriški republiki ne more biti govora o kaki pravi krizi: slednjo hočejo izzvati komunistične sile in le od nadaljnjih pogovorov ter pogajanj z washington-
Vorster v Švici), je danes odpotoval s^° vlado je odvisno, ali se bo juž-
iz Dar es Salama proti Lusaki. Novinarjem je ob odhodu povedal, da dospe Kissinger po vsej verjetnosti v začetku prihodnjega tedna v Tanzanijo: pripomnil pa je, da za sedaj še ni mogoče govoriti o nekakšni «krožni diplomaciji» ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve po vzoru diplomatskih posegov na Bližnjem vzhodu.
Vorster je med zaključnim posegom ob kongresu .«nacionalne stranke», ki je v Južnoafriški republiki na oblasti od 1. 1948, naglasil, da sicer obstajaio med njegovo in pa washingtonsko vlado določena nesoglasja glede politike, ki jo vodi pretorijska vlada, da pa vsekakor podpira Kissingerjeve napore za posredovanje med spornima taboroma na jugu afriške celine. To pa zato, ker so Kissingerjeve pobu-
liiiiiiiHiiumiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiintiuiiiiiiii
SIND0NA NE BO TAKO HITRO IZROČEN ITALIJANSKI PRAVICI
Sovjetski pilot Belenko v ZDA
TOKIO, 9. — Danes je odpotoval iz Tokia v ZDA sovjetski pilot Belenko, ki je v ponedeljek pristal na Japonskem z lovskim letalom mig 25. Afera zastruplja odnose med Japonsko in SZ, ki obtožuje Tokio, da je s prisilo prepričal pilota naj zaprosi za politično zatočišče v ZDA. Sovjetske oblast' so tudi'že petkrat zaman zahtevale vrnitev vojaškega letala.
MILAN, 9. — Čeprav je bil sicilijanski poslovnik Michele Sindona včeraj aretiran v New Yorku V okviru zahteve italijanske vlade po ek-stradiciji, vse kaže, da bo minilo še precej časa, preden bodo italijanski sodniki lahko zaslišali bančnika. Leta je obtožen bankrota (pobegnil je, ne da bi poravnal okrog 200 milijard lir dolgov) in vrste protizakonitih špekulacij. Ameriški preiskovalci, ki so izpustili Sindono na prostost proti plačilu treh milijonov dolarjev kavcije, bodo o njegovi izročitvi italijanskim oblastem odločili čez nekaj mesecev (toliko trajajo običajno ti sodni postopki), potreben čas za odločanje pa bi se zelo podaljšal, če bi na osnovi italijanskega dokaznega gradiva ugotovili, da
je bil Sindona vpleten tudi v bankrot velike ameriške banke «Franck-lin», bankrot, ki je bil glavni vzrok za razsulo finančnega imperija sicilijanskega poslovnika.
«Vemo — je v zvezi z včerajšnjo aretacijo Sindone izjavil javni tožilec dr. Viola — da bo postopek dolg in zapleten, vendar pa se ne bomo zadovoljili s formalno zmago. Italijansko sodstvo ima pravico in dolžnost, da sodi človeku, čigar splet-
ni del Afrike lahko uspešno zoperstavil komunističnemu prodoru.
Kolikor zadeva notranji položaj Južne Afrike, meni Vorster, da je «nasilja temnopoltih» že več kot dovolj ; ako črnci ne bodo nehali s svojimi izzivalnimi demonstracijami, bo treba proti njim nastopiti še z dokaj tršimi metodami. Povsem nedosledno je nato državnik pojasnil, da je pripravljen na pogajanja,s predstavniki temnopoltega prebivalstva, kolikor zadeva njihove zahteve po izboljšanju življenjskih pogojev. Brž pa je pristavil, da ni mogoče pristati na zahtevo po polni udeležbi Afričanov na splošnih volitvah.
Na ozemlju Južnoafriške republike, tako zlasti okoli Capetowna- se medtem nadaljujejo neredi. Minulo noč je policija ubila nadaljnjih 12 Afričanov (pretežno mešanopoltih), ranila ravno toliko ter aretirala kar 260, med temi naj bi bilo sedem novinarjev, tako da je število smrtnih žrtev splošnega nasilja v deželi, ki traja nekaj nad dva meseca, narastlo že na kakšnih 300.
82-Ietnik na Monte Rosa
ALAGNA VALSESIA (Vercelli). 9. — Pohod moških, ki so stari več kot 60 let, na «Monte Rosa» je sicer uspel, toda zabeležili so en smrten primer. 65-let.ni Aldo Bermone iz Milana je v bližini zavetišča «Gnifeti» v višini 3647 metrov padel na ledenik ter dobil hude poškodbe na lobanji, zaradi katerih je takoj umrl. Zdi se, da je Bermone zdrsnil ali padel, ko je s fotografskim aparatom slikal bližnjo okolico.
Na vsak način so številne naveze več kot 60-letnikov prišle na vrh gore (4559 metrov pri zavetišču Margherita). Med njimi, je bil tudi 82-letni odvetnik Dario Toracca iz La Spezie, številni drugi tekmovalci niso prišli na vrh, ker so se slabo počutili, ali pa so jim zdravniki prepovedali nadaljnji vzpon.
Rasna nestrpnost v New Yorku
NEW YORK, 9. —, Nekaj desetin belopoltih fantov, oboroženih s palicami in drogi, je sinoči v newyor-škem parku Washington Square napadlo in surovo preteplo številne črnce, enajst od katerih je moralo na zdravljenje v bolnišnico. Vzrok surovega napada ni bil še ugotovljen, vse kaže pa, da gre za pono-
le nacizma ih fašizma, najbolj krvave ideologije, ki jo je svet poznal. V tem trenutku je torej odgovornost vsakega narodno zavednega Slovenca narasla in tega se povsem zavedajo tudi člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju.
Če na kratko spregovorimo o poteku letošnjega počitniškega posvetovanja v Goselni vasi, opazimo, da je bil spored smiselno določen, da so bile teme nadvse aktualne. Prvi dan so na primer posvetili referatu in diskusiji o nastanku, razvoju in idejno . političnemu obeležju kluba slovenskih študentov. Referat je pripravil Jože Messner. Zatem so razpravljali o sodobni zgodovini na Koroškem in analizirali razvoj življenja koroških Slovencev v zadnjih letih. Izhodiščni referat je pripravil Janko Malie. Tema ene izmed razprav so bili tudi pravno politični pogledi na manjšinsko vprašanje s posebnim poudarkom na državno pogodbo ini člen 7, kot ustavni element Avstrije v luči so-eialno-političnega razvoja po zmagi nad nacizmom. Referat o tej temi je pripravil Mirko Boročnik.
Včeraj je bil dan posvečen gostom. Udeležence seminarja sta namreč obiskali delegacija mladinske komisije pri SKGZ in delegacija ZSMS. V delegaciji mladinske komisije so bili Milan Pahor, Branko Jazbec, Adrijan Sosič in Suadam Kapič iz Trsta ter Marko Marinčič iz Gorice. Zastopstvo iz Slovenije so sestavljali Sandi Ravnikar in Metod Zalar, člana RK ZSMS, ter France Matičič, Zvone Colarič in Jože Jenštrle, član predsedstva u-niverzitetne konference ZSMS. Mladinci iz zamejstva so koroškim rojakom izčrpno orisal; stvarnost slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. Prikazali so jim najrazličnejše aspekte kulturnega, političnega, gospodarskega in športnega življenja v Italiji. Posebej so spregovorili o položaju na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Po res bogatem prikazu dogajanj v zamejstvu se je razvila plodna razprava, v katero so posegli številni pdeleženci seminarja in treba je reči, da so ti bili zelo zadovoljni, tako zaradi stika z rojaki iz Italije, kot tudi zaradi koristne izmenjave mnenj in izkušenj.
Člani delegacije ZSMS so med srečanjem orisali položaj mladinskih gibanj v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji. Povedali so kakšne mladinske organizacije obstajajo in kakšna je njihova vloga in delovanje. Prikazali so tudi položaj univerze in pa odnos mladinskih gibanj do manjšinske problematike.
Vendar na počitniškem posvetovanju niso le razpravljali, nekaj časa so posvetili rekreaciji in zabavi. Precej je bilo športnih iger in med drugim je bila na sporedu nogometna tekma med udeleženci seminarja in gosti.
Nazadnje naj še omenimo, da so tako člani mladinske komisije pri SKGZ kot člani ZSMS izrekli koro-
škim rojakom svojo solidarnost v boju za dosego ustavnih pravic.
S. KAPIČ
Guardia civil ubila Baska
SAN SEBASTI AN, 9. - V vasi Fuenterrabia v deželi Baskov vlada še danes pravcato obsebno stanje. Včeraj je prišlo v tem kraju do hudega spopada med prebivalstvom in pripadniki «guardie civil» (španska policija). Pri teh spopadih je bil ubit štiriindvajsetletni delavec Jesus Maria Zabala Erasun. Do manifestacije je prišlo, ker je okoli oOU ljudi zahtevalo predsinočnjim osvoboditev ‘Eduarda Morena Bergarecheja, ki pripada organizaciji ETA. španske oblasti trdijo, da so pripadniki baskovskih organizacij zažgali špansko državno zastavo. V nekem javnem lokalu pa je baje pokojni Zabala napadel nekega policista, ki ga je potem ubil.
PISMO BIVŠEGA OPATA KARO. P0LETTIJLT
Franzoni uboga toda tudi obtožuje
Benediktinec, ki je bil preveden v laiški stan, dolži cerkvene vrhove, da se udinjajo nekaterim strankam in politični oblasti
RIM, 9. — Bivši predstojnik opatije San Paolo fuori delle Mura, Giovanni Franzoni je odgovoril rimskemu generalnemu vikarju kard. Ugu Polettiju na pismo s katerim mu je visoki cerkveni dostojanstvenik sporočil dekret o njegovi spre-vedbi v laiški stan. Bivši «dom Franzoni» je objavil svoj odgovor v posebnem dodatku revije «Com - Tempi nuovi».
«Ko bomo v cerkvi lahko živeli vsi — pravi Giovanni Franzoni — ob javnem izpovedovanju naše politične izbire, bomo doživeli velik praznik».
V začetku svojega pisma bivši opat piše, da je dokument, ki mu ga je poslal kard. Poletti «obtožilen in nezasnovan», ker je pisec pristal na politično linijo KPI, toda ni postal član te stranke ter s tem izrecno poudaril, da s svojim dejanjem ne pristaja na brezbožništvo.
In prav tu Franzoni pojasnjuje bistvo svojega spora z italijanskimi škofi. «Koren mojega nesoglašanja s škofi je v bistvu v tem, da jaz zavračam njihovo sistematično vmešavanje v italijanske politične za-
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiimiiuiiiuiiuMiiumiiHimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRVA SEJA PO NEKAJMESEČNI PREKINITVI
Preiskovalna komisija za stvarnejše delo
Čimprej zaključiti preiskavo o škandalu Lockheed * Seje štirikrat tedensko - Nov odnos do časnikarjev in javnosti
RIM, 9. — Po nekajmesečni, prekinitvi dela, ki je bila posledica predčasnega razpusta parlamenta, se je danes sestalo predsedstvo par lamentarne preiskovalne komisije, ki je sklepalo o nadalnjem delu komisije. Poleg predsednika, podpredsednikov in tajnisa so se sestanka udeležili poročevalca in zastopniki vseh strank. Glavni sklep je bil, da se takoj nadaljuje in čimprej zaključi preiskava o škandalu Lockheed, v okviru katere bo komisija na izrecno željo ministrskega predsednika Andreottija preučila ter preverila osnovanost dokumentov, ki jih je v svoji zadnji številki objavil rimski tednik «Espresso» in po katerih naj bi bil predsednik vlade neposredno vpleten v škandal. Na seji so nadalje sklenili, da se bo komisija prvič sestala v sredo 15. septembra, nato pa bodo seje redno štirikrat na teden. V mejah možnosti in veljavnih zakonskih določil bodo zasedanja javna, predsedstvo pa bo vsakič sestavljalo kar najbolj izčrpno poročilo za tisk. Skratka, kot je v razgovoru s časnikarji poudaril podpredsednik Spagnoili (KPI) bo pod predsedstvom senatorja Martinazzolija v komisiji vladalo novo vzdušje, večja pripravljenost do stvarnega dela
Pontello (KD) podala komisiji izčrpen prikaz dosedanjega dela in zbranega dokaznega gradiva, zlasti dokumentov, ki jih je odposlanstvo komisije zbralo junija letos med obiskom v ZDA. Predsedstvo je tudi sklenilo, da bo glavna naloga komisije preiskava o škandalu Lockheed, obenem pa r,e bo prezrla niti preiskav o petrolejskem škandalu ter o primeru ANAS. «Prepričan sem — je s tem v zvezi poudaril predsednik Martinazzoii — da preiskava o škandalu Lockheed nadaljuje in se zaključi v najkrajšem času, tudi če ne prezremo ostalih dveh vprašanj, ki jih moramo razčleniti in razčistiti.»
Pred začetkom seje sta branilca bivšega predsednika «Finmeccanice» Camilla Crocianija, ene od ključnih osebnosti v škandalu, predložila komisiji zahtevo, naj umakne zaporni nalog za njihovega klienta. Kot je znano je Crociani pravočasno zaslutil nevarnost in jo pobrisal z letalom v Švico, preden ga je lahko dosegla roka italijanske pravice. Pravnika sta svojo zahtevo podkrepila z dolgim dokumentom, v katerem skušata dokazati, kako so bili stiki, ki jih je Crociani imel z ameriško večnacionalno družbo bili dejansqo le običajni in zakoniti poslovni stiki med trgovskima partnerjema.
deve. Njihovo delovanje pa bi bilo zelo dragoceno za resnično evan-gelizacijo, če bi zaupali krščansko poslanstvo pričevanju vernikov in ne neki politični stranki, ali drugim oblikam oblasti.»
Franzoni nato obravnava vprašanje zakonitosti ukrepov, ki so jih cerkvene oblasti sprejeli v njegovem primeru. Njegov odgovor na te u-krepe je zelo umerjen ter sploh v popolnem nasprotju s taktiko škofa Lefebra v Švici in Franciji, ki s
Na prihodnji seji komisije bosta poročevalca D’Angelosante (KPI) in
• ll1lMIMIIIIIIItlllIIIIIII|«|||||||||||||||||||||||IMIII||||imi||llll|||||lUJimillM|,l,ll,l„ll,limi„l,m|,|||||„,|mil|,f||||||||1|||||Mf|||m||||||||||m|(||||||||||||||)|||||||||||||
PO Ameni V FIRENCAH DR, CONCIANIJA IN DRUGIH PRIPADNIKOV CISA
Spet v ospredju zakonska ureditev vprašanja splava
Pobudniki «Središča za sterilizacijo in splave» opravijo vsako leto okoli 150.000 posegov od 3 milijonov v vsej državi
karjenje je povzročilo precejšnjo j ven izbruh rasne nestrpnosti, kakrš-škodo državnemu gospodarstvu.» Dr. ! nega v zadnjih dvanajstih letih ne Viola , je nadalje tudi odločno pobil pomnijo. Newyorški župan Bearne izgovarjanje poslovnika, da je ka-1 je v zvezi s podlim izpadom zago-zenski pregon proti njemu izrazito tovil, da bo občinska uprava v so-
političnega značaja.
Na sliki (telefoto Ansa): Michele Sindona v New Yorku.
delovanju z državnimi in zveznimi oblastmi napela vse sile, da se podobni izpadi ne bodo ponovili., w„
FIRENCE, 9. — Zdi se, da je staro geslo «Pereat mundus, fiat ju-stitia» postalo nekakšno vodilo v italijanskem političnem življenju vsaj od včerajšnjega- dne, ko sta dva državna pravdnika florentinskega sodišča ukazala, naj policijske oblasti aretirajo več oseb, ki pripadajo organizaciji CISA (Centro italiano sterilizzazione e aborti — Italijanski center za sterilizacijo in splave). Policijski organi so aretirali med drugimi dr. Giorgia Concianija, ki je kirurg in ginekolog v omenjenem središču ter še drugih sedem oseb.
Aretacija osmih pripadnikov CISA v Firencah je povzročila po vsej Italiji veliko razburjenje. Povsod se sprašujejo, zakaj sta florentinska sodnika sprejela ta sklep, ko je van-dar znano, da je v Italiji več takih središč, ki se načrtno ukvarjajo s splavi.
Še posebej pa je pomembno dejstvo, da je prišlo do teh aretacij potem, ko je v prejšnji zakonodajni dobi propadel poskus uzakonitve splava zaradi predčasne razpustitve parlamenta. Upoštevati pa je treba sedaj še dejstvo, da se bo moral italijanski parlament v kratkem času spoprijeti s tem problemom. Morda je treba poiskati prav v tej okoliščini razlog za nenaden napad krogov, ki se krčevito borijo' proti zakonski ureditvi vprašanja splava, izven in proti stari fašistični zakonodaji. Poučen je med drugimi tudi,
primer, ki prihaja iz Sevesa in o-koliških krajev, kjer narašča iz dneva v dan aktivnost nekaterih krogov proti terapevtskemu splavu. Za-
lamentarca sta postavila to zahtevo v zvezi z čudnim sklepom firenških sodnikov do katerega je prišlo v trenutku, ko se stopnjuje zaskrbljenost
Socialisti zahtevajo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o vprašanju SID
RIM, 9. — Socialistični poslanci Craxi, Mancini, Achilli in Di Vagno so danes predložili parlamentu zakonski osnutek za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj razčisti vprašanje vmešavanja varnostne obveščevalne službe SID v italijansko politično življenje. V utemeljitvi svoje zahteve se poslanci navezujejo predvsem na nedavne izjave misovskega poslanca in bivšega načelnika obveščevalne službe gen. Vita Micelija. Le-ta je med razpravo o zaupnici Andreottijev! vladi med drugim poudaril, da je pred štirimi leti prepovedal imenovanje Andreottija za ministrskega predsednika.
V svojem posegu je Miceli tedaj namignil tudi na mednarodne pritiske ter na nedopustno dejavnost SID, ki, kot vse kaže, še vedno zbira dosjeje in vodi preiskavo o dejavnosti raznih italijanskih politikov. Komisija, poudarjajo socialistični poslanci, naj ugotovi osnovanost ali ne-osnovanost teh izjav, obenem pa je njena naloga odkriti vzroke in vrzeli, ki omogočajo tako nezaslišano kršitev ustavnih določil.
Podoben zakonski osnutek so predložili parlamentu tudi radikalni poslanci, liberalci pa so v tej zvezi naslovili predsedniku vlade in obrambnemu ministru pismeno vprašanje.
to je treba pričakovati v prihodnjih javnega mnenja in ki prav gotovo ne dneh še hujše spopade med dvema nasprotnima koncepcijama človeške družbe.
V florentinskem zaporu Murate sta davi sodnika Casini in Caritti zaslišala dr, Concianija v navzočnosti njegovega zagovornika odvetnika Terenzia Duccija. Kolikor se je zvedelo, je kirurg potrdil sodnikoma, da je član CISA in da koordinira delovanje posvetovalnega središča ter tehničnega središča za o-perativne skupine. Zdravnik je med drugim potrdi), da je večkrat pregledal razne ženske ter da je tudi opravil splave z metodo Karman.
Aretacija je seveda povzročila v Italiji veliko razburjenje posebno v krogih radikalcev ter sploh pri vseh ljudeh, ki so zavzeti za dokončno rešitev tega vprašanja.
Za sedaj naj omenimo le, da sta senator Piero Piarelli od tajništva KPI in senatorka Giglia Tedesco na slovila interpelacijo na ministra za pravosodje. Med drugim sprašujeta, če ne bi bilo umestno, kot se je zgodilo v primeru strupenega oblaka pri Sevesu, izvajati delno nekazni-vost zaradi splava v takojšnji bodočnosti. Tak ukrep naj bi izvajali ne-
predstavlja pozitivnega doprinosa k zakonski rešitvi tega zelo težkega vprašanja
Tudi poslanka PSI Maria Magnani Noja Je izjavila, da to, kar se je zgodilo v Firencah dokazuje, da je del italijanskega sodstva še vedno zaprt za sodobne rešitve ter konservativno razpoložen. Dogodek dokazuje. da mora parlament takoj obravnavati zakon o prekinitvi materinstva. kj naj bi zagotovil ženski samoodločbo in potrebno brezplačno pomoč. Zato je socialistična senatorka dejala, da bo PSI zahteval preko svojih parlamentarnih predstavnikov naj se čimprej obravnavajo zakonski predlogi, ki so bili že predloženi. Tudi liberalna stranka je zahtevala čimprejšnjo zakonsko ureditev vprašanja.
Radikalna stranka je sedaj v ofenzivi. Predstavniki CISA so izjavili, da sedaj deluje v Italiji 13 središč. Lanskega leta šo opravili približno 150 tisoč splavov od okoli treh milijonov splavov, ki je poprečna številka splavov, ki jih opravljajo nezakonito v Italiji
Do manifestacije v zvezi s temi
odvisno od nove zakonodajne uredit- aretacijami je prišlo v Rimu in v ve tega vprašanja. Komunistična par-1 Firencah.
svojimi tradicionalističnimi in konservativnimi nastopi izvaja pravcato politiko izsiljevanja do vrhov katoliške cerkve.
Bivši opat Franzoni pravi, da ni smatral suspenzijo, ki jo je izrekla v nekanonski obliki benediktinska kongregacija, za veljavno, medtem ko si ne more kaj, da ne bi smatral papežev dekret o svoji prevedbi v laiško stanje za formalno veljavnega na podlagi sedanjih kanonskih norm.
«S tem — pravi Franzoni — nočen nikakor obsojat' drugih duhovnikov, ki , so šli po drugačni poti. Na drugi ravni in z drugimi sredstvi bomo morali poglobiti in pojasniti pred javnostjo dejstvo, da se v ustanovi, kot je rimska cerkev, živi brez pravice do obrambe in da se nekdo obsojen na podlagi absurdnega postopka, ki pa ga legitimira monarhični vrh. kjer kraljuje neka vrsta oblasti, ki utegne v skrajnih primerih nadomestiti zakon».
«Moram torej ubogati in ubogam. Pred dvajsetimi leti mi je neki škof rekel: ”Ti si duhovnik” in danes mi neki drugi škof pravi: ”Ti nisi več duhovnik”. Ali oporekam vse do skrajnih meja ter s tem zanikam razliko med duhovniško službo ter položajem katerega si bodi laika v skupnosti, ali pa sprejmem ukaz ter neham brati mašo in spovedovati. Izberem to drugo pot, ker bo prva še predolga, čeprav ni nemogoča in niti ne nasprotuje vsebini evan-, gelijev ... ».
V nadaljevanju svojega oisma Franzoni pravi, da je v trenutku, ko je še! na delo med ljudi, da bi spoznal položaj delovnega človeka, morda pozabil, da delavski svet trpi ne samo zaradi brezposelnosti, izseljevanja, gospodarske stiske, temveč tudi. v Italiji, zaradi «izobčenja». «Čeprav to izobčenje ni tako jasno, vendar ne moreš zanikati — pravi Franzoni v pismu — da na delavce in druge delovne ljudi, ki glasujejo za svoje stranke, za tiste stranke, ki so izraz delavskega razreda, cerkvena hierarhija gleda z nezaupanjem. No, jaz sem sklenil in bom še vztrajal pri tem sklepu, da bom "talec” te množice, ki je izrinjena iz cerkve zaradi političnih razlogov, dokler ne bo vse postalo jasno za vse. V cerkvi smo, čeprav izrinjeni in sumljivi. Vrnili se bomo v njo v polnosti naših nazivov in duhovniške službe, ko v cerkvi nas ne bodo več spraševali za našo politično izbiro».
RIM, 9. — Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Ilario Martella je danes v kaznilnici Regina Coeli zaslišal šest pripadnikov samozvanih oboroženih proletarskih oddelkov. Martella je zaenkrat obtožil šesterico nedovoljene posesti orožja.