a plačana v gotovini postale I gruppo
Cena 40 lir
TRST, nedelja 26. novembra 1961
Leto XVII. - Št. 281 (5055)
okrepitev dem okra tičn ja_
Izjava aktiva Neodvisne socialistične zveze o postavkah in mednarodnem odmevu 22. kongresa KP ZSSR
kongres KP ZSSR , je bil dogodek ve-v, like mednarodne «nosti, kot to dokazuj e-m Prejšnji odmevi v ko-, Cističnih partijah in gi-
lav 1 ^er na sPlc|šno v de-,m in demokratičnem anju vseh dežel.
sedanjih objektivnih je tičnih pogojih na sveta* prihajajo dejansko s
tičii S0V Kp ZSSR P.oli'
ki * blišča in smernice, Postanejo lahko odločil-Ij,: Za vzpostavo politike Bjg . ali Pa za nadaljeva-pj?.bladne vojne; za naju .ek ali pa za stagnaci-j,:’ c® ne že za nazadovanj demokratičnega giba-ajtd v celoti; za okrepitev tiih 2a- ,oslabitev socialistični činiteljev v deželah, So bili odstranjeni ka-Hosi čni Proizvaialni od*
.Zato so povzročili kongres tj-P^govi sklepi obširno .Pravo in pozitiven od-tani v vsem delavskem gi-Har li’ evropskem in med-I hnin -ern- Po tem, kar iz-S6 aa doslej iz teh razprav,
km ir reoe’ da med" tije ko komunistične par-
ter kitajske in Albanije
k; iie!caterih drugih držav,
Polit-0. odobrile nekaterih
Pov o nih stališč in skle-
22. kongresa KP ZSSR
w^edina komunističnih
KS smatrala kongresne
i za, pozitivne. Toda
Vjti * Potrebno ugoto-
tije’ aa komunistične par-
«pfp- znih držav kaže;o, da
It^^nrajo na konformi-
način postavke in
jj pe moskovskega kon-
Datta: Poleg tega pa se te
čaj‘Je Prilagajajo na obi-
Vt, birokratski način, ki
pJv i možnosti notranje
'tivne obnove.
Neodvisne sociali-sDln6 zveze presoja na p0zitivno 22. konjev- • Ra tem kongresu Poticiiia namrea ponovno Wi ’rJena kot glavni stra-v*ln stnoter ZSSR tekmo-iei a. koeksistenca med de-dfedit1 z raz*ično družbeno vojni tj° in o izogibnosti Stav!j' . Razen tega pred-te> JaJ° pozitivne' elemen-«ko i °d° okrepili sovjet-ftihu ZD0 še: javno raz-<6geravanje stalinistične Po5ie^eracije in negativnih Wa] C’ so zaradi tega ,4vskn Za mednarodno de-tUj^o t.glbanje; potrditev ^vbep	demokratizacije
lU(ii “a življenja, kakor ‘tbih	tralizacije poli-
&tav > gospodarskin in u-]'eii)jj organov; načrt za ki gospodarski razvoj, ■ v'jen- a Precejšnji dvig «vaja i®ke ravni; možnost talirn kritike in demo-or6 kontrole ljudstva
Akt n* delom vlade-Neodvisne sociali-Pja> tj;fV8ze je hkrati mne-\ d •!e Potrebno ugotovi nuf iz P°stavk kongresu Jn° ne sledi poglob-Nkov1Skanje dejanskih ki so omogočili fUlt ®v v tako imenovani S °Sebn°sti, ki je bil 5tavijarazkrinkan. To pred-Jo nenehno potencial-h hwV,arn°st, ker omogo-vj°kraciji — saj v nje-
nih vrstah prevladujejo dogmatične in stalinistične koncepcije — da poskuša odložiti izvajanje osnovnih sklepov 22. kongresa, tako kot se je zgodilo po 20. kongresu KP ZSSR.
Zato ne zadostuje raz-krinkovanje tako imenovanega kulta osebnosti, tudi če je pogumno in podrobno. Nujno potrebna je preobrazba nekaterih struktur sedanje sovjetske družbe, tako da bi postale sposobne za delavsko samoupravo. Delavci bi se tako povezali z ustanovami, ki so primerne za vodenje proizvodnje in razdelitve socializiranega bogastva. Smoter, da se zajamči demokratično življenje in neposredna udeležba delavstva pri vodenju proizvodnje in razdeljevanju dobrin in s tem zgraditev podlage za komunistično družbo, bo moč doseči samo, če bo prišlo v Sovjetski zvezi do dejanske obnove ureditve sedanje družbe.
Poleg tega ugotavlja aktiv Neodvisne socialistične zveze, da 22. kongres KP ZSSR v bistvu ponovno poudarja kot veljavno koncepcijo vodilne države in vodilne partije. Komunistične partije raznih dežel so zaradi tega uvrščene v okvir enotne strategije podrejene enemu samemu središču, ki deluje na podlagi enotnega načrta borbe za zmago socializma v svetu. Ta povratek na koncepcije, ki jih je zavrgel 20. kongres in ki jih je zavrnilo izkustvo, zmanjšuje pozitivno vrednost raznih programskih naporov 22. kongresa. Taka birokratsko e-notna koncepcija borbe je v resnici nestvarna, kot to dokazujejo osnovne razlike med stališči ZSSR in Kitajske, dalje resni spor z Albanijo, kakor tudi razlike med Zvezo komunistov Jugoslavije in komunističnimi partijami socialističnega tabora. Koncept vodilne države in vodilne partije ter nasilno iskanje te partije zgolj formalne enotnosti in monolitnosti, se spreminja, kot je pokar zalo izkustvo, v oviro razvoja posameznih komunističnih partij in držav socialističnega tabora, ki morajo — čeprav v okviru mednarodne solidarnosti — delovati le trdno zasidrane na terenu stvarnega stanja v svojih državah.
Aktiv NSZ kljub temu želi, da se ustvarijo med socialističnimi države mi in strankami delavskega gibanja taki odnosi, ki bodo sloneli na vedno bolj veljavnih načelih marksizma-leninizma: načelih, ki so jih potrdile tudi trde izkušnje preteklosti. Ti odnosi pa slonijo na avtonomnem vodstvu vlade, na vzajemni izmenjavi izkušenj, na svobodnem vskla-jevanju gospodarskih in političnih smernic, na pravilnih in veljavnih sporazumih z vsemi demokratičnimi, tudi nekomunističnimi silami?
Aktiv NSZ spremlja z največjim zanimanjem razpravo o 22. kongresu, ki se vrši v vsej Komunistični partiji Italije. Iz poročila sekretarja KPI centralnemu komiteju, iz zelo živahne razprave, ki je sledila, iz dosedanjih predavanj in zborovanj — kot je o njih poročalo u-radno glasilo KPI — iz sklepa, da se ponovno skliče centralni komite, pa se mora ugotoviti, da obstajajo sedaj v partiji tri osnovna stališča.
Iz poročila in govorov na zasedanju centralnega komiteja izhaja očitno, da so se okrog prvega stališča zbrali tisti, ki se izrekajo za konformistični pristanek za linijo Hruščeva in na sklepe 22. kongresa KP ZSSR. Oni zagovarjajo prilagoditev s prevladujočo linijo, katera sicer zahteva razpravo, toda ta razprava naj bi se vršila v dobro določenih in vnaprej odrejenih mejah.
Okrog drugega stališča so se zbrali med razpravo v centralnem komiteju tisti, ki so pravilno šli preko bi-rokratičnega in konformističnega pristajanja na sklepe moskovskega kongresa. Zaradi tega nameravajo potegniti iz hudih izkušenj in tragičnih napak nove politično - ideološke smernice. Pristaši tega stališča so razen tega mnenja, da je potrebno iz stranke odstraniti vse tiste usedline, ki so posledica stalinističnih koncepcij in politike in ki so ovirale in ovirajo revolucionarni polet partije in uresničenje linije 8. in 9. kongresa KPI.
Tretje stališče pa je stališče sektašev in dogmatikov, ki po svoji birokratski miselnosti niso sposobni razumeti stvarnih posledic delavskega gibanja doma in v svetu. Oni obžalujejo, da je prišlo do javnega razkrinkovanja zločinov stalinizma in smatra* jo, da je škodljivo, če se o tem javno razpravlja.
Precej bolj nevarni pa so elementi, ki so se pridružili prvemu stališču, čeprav se v svoji notranjosti strinjajo s prvim stališčem zavedajoč se pri tem težav pri javnem zagovarjanju teh svojih koncepcij danes. Ta manever ima očitno namen zavzemanje vodilnih položajev, ki bi o-mogočill nadaljnjo akcijg za onemogočenje razprave in postopno razveljavljanje sklepov 22. kongresa KP ZSSR.
Aktiv NSZ, ki ima za seboj dolgo tradicijo politič-no-ideoloških borb proti stalinistični degeneraciji m koncepcijam in ki se je vedno trudil, da bi prispeval k ideološkemu razčiščevanju v okviru delavskega razreda, pozdravlja sleherni napor, ki teži h kritični in poglobljeni analizi v o-kviru KPI ter želi, da se ta partija usmeri k stališčem. ki bi okrepila v nacionalnem in zaradi tega tudi v mednarodnem okviru vso demokratično in napredno ribanje.
U Tant
za odločno akcijo v Kongu
Varnostni svet OZN je v petek izglasoval nekoliko popravljeno resolucijo, ki so jo predložile Liberija, Cejlon in ZAH- Resolucija pooblašča tajnika OZN, da po potrebi uporabi silo za aretacijo in izgon plačancev in političnih svetovalcev iz Konga, ki niso odvisni od osrednje kongoške vlade. Anglija in Francija sta se glasovanja vzdržali, ker nista hoteli glasovati proti Belgiji. Ameriški predstavnik pa je izjavil, da sicer glasuje za popravljeno resolucijo, vendar pa misli spet predložiti v skupščini nekatere spreminje-valne predloge, ki so bili v Varnostnem svetu zavrnjeni. Ameriška delegacija je t>es čas težila za tem, da bi kakor koli vnesli v resolucijo kaj takega, kar bi onemogočilo učinkovito akcijo proti Combeju.
Tajnik U Tant je takoj po izglasovanju resolucije izjavil, da namerava nastopiti z vso odločnostjo, ker je nedopustno, da poklicni avanturisti, ki se bojujejo za denar, ovirajo napore za preprečitev državljanske vojne in za spravo med kongoškim prebivalstvom. Kongoški vladi je tudi ponudil imenovanje visokega funkcionarja OZN, katerega naloga bi bila, prizadevati si, da doseže notranjo pomiritev. Kakor vidimo, namerava novi tajnik U Tant začeti odločno akcijo v Kongu. Vprašanje je sedaj, ali mu bo to uspelo spričo dejstva, da se zahodne kolonialistične sile poslužujejo prav agentov, ki so se vrinili v poveljstvo OZN, za oviranje učinkovite akcije in skušajo skrivati svojo dejavnost proti enotnosti Konga za OZN. Ce bo hotel U Tant uspeti pri svoji akciji, bo moral najprej prečistiti vrste v poveljstvu OZN, kar pa mu ne bo lahko, ker bo pod stalnim pritiskom, in ni izključeno, da ga ne bodo skušali celo likvidirati, kakor so to storili s Hammar-skjoeldom. Kolonialisti ne mislijo zlepa zapustiti svojih položajev v Katangi. Saj so prav oni s svojimi spletkami povzročili umor trinajstih italijanskih letalcev v Kinduju, da bi našli pretvezo za preprečitev napredovanja kongoške vojske v Katango. Kongoška vlada pa je sporočila, da ne bo sprejela načrta OZN o razorožitvi 2000 kongoških vojakov v Kinduju, ker bi to utegnilo povzročiti hude spopade, kajti tako ravnanje bi pomenilo iti na roko kolonialistom. Predsednik vlade Adu-la je sporočil, da je kongoška vlada že uvedla preiskavo o umoru italijanskih letalcev, in torej ne bodo aretirali nobenega kongoškega vojaka, dokler ne bo preiskava končana. Preiskava OZN pa je povsem odveč, Adula je tudi izjavil, da se kongoške oblasti že ugotovile odred, v katerem so krivci, in da so hotele ta odred prepeljati z letalom v Leopoldville in Stanlegville, da bi jih sodili. Toda sile OZN so preprečile odlet teh letal.
Glede umora trinajstih italijanskih letalcev, ki so postali žrtev kolonialističnih spletk prav tako kakor tisoči Kongo-žanov, je potrebno za boljše razumevanje razmer v pokrajini Kindu pojasniti nekatere podrobnosti. Belgijski kolonialisti so domačine za vsak najmanjši «prestopek» kaznovali s tem. da so jim odsekali roko alt nogo. Takih nesrečnežev je Se posebno mnogo prav v Kinduju in na vsem tamkajšnjem področju. Tu okoli so namreč bili gozdovi kavčuka ter rudniki bakra in zlata,
Tragične posledice vmešavanja kolonialističnih ail v Kongu, ki hočejo na vse načine ohraniti svoje pozicije in se v ta namen naslanjajo na svojo lutko Čombeja. Blizu Elisabethvilla se je zateklo v taborišče OZN okoli 50.000 beguncev plemena Baluba, da se rešijo pred Čombejevim terorjem. Nedavno je med begunci prišlo v taborišču do prepira zaradi nekaterih studencev. Sledil je spopad, med katerimi je zgubilo življenje nad sto beguncev. Švedski vojaki v taborišču so z velikim trudom vzpostavili red
      ......................................................................
Delo v odborih in skupščini Združenih narodov
MEHIŠKI PREDLOG Zfl POSPEŠITEV DEKOLONIZACIJE
Kanada predlaga, naj se v razorožitveni pododbor vključijo še predstavniki afriških, azijskih in latinskoameriških držav - Sestanek Zorina z U Tantom v zvezi s Kongom - Razprava o Dominikanski republiki
NEW YORK, 25. — Mehika je položila v skupščini OZN načrt resolucije, ki predlaga ustanovitev posebnega odbora OZN, ki naj prouči vse primere neavtonom-nih ozemelj in naj od primera do primera priporoča ukrepe in pogoje, v katerih bi omenjena ozemlja lahko izvajala samoodločbo.
Med razpravo o kolonializmu v skupščini OZN je ciprski delegat včeraj poudaril, da bi bil vsak poizkus, da se ohrani sedanje stanje in da se to uveljavi s silo, zapisan neuspehu. Zato je dolžnost držav, ki imajo ozemlja pod svojo upravo, pospešeno poskrbeti, da se sedanje stanje menja-
Sovjetski delegat je govoril o Ruandi Urundi in dejal, da Belgija spodbuja spore med plemeni in zatira patriotična gibanja. Obsodil je ustrahovalni režim, ki ga Južna Afrika izvaja na ozemlju Jugozahodne A-
frike, Francija v Alžiriji in Portugalska v Angoli.
Zunanji minister Madagaskarja je ostro obsodil ravnanje Portugalske v Angoli ter rasistično politiko v Južni Afriki.
Kar se tiče Nove Zahodne Gvineje, je trinajst držav Afriške zveze in Madagaskar predložilo resolucijo, s katero pozivajo indonezijsko in nizozemsko vlado, naj takoj obnovita pogajanja s pomočjo glavnega tajnika OZN, da bi dosegli sporazum o Zahodni Novi Gvineji, ne da bi to škodovalo pravici samoodločbe tamkajšnjega prebivalstva.
Resolucija predlaga ustanovitev petčlanskega odbora, ki bi v primeru neuspeha pogajanj izvedel preiskavo na kraju samem in proučil možnost, da se ozemlje začasno postavi pod mednarodno upravo in nadzorstvo.
NEW YORK, 25. — Med razpravo o razorožitvi v političnem odboru OZN je kanadski zunanji minister Green predlagal, naj se predstavniki afriških, azijskih in latinsko-ameriških držav priključijo predstavnikom desetih držav, ki sestavljajo razorožitveni pododbor.
Kanadski minister je izjavil, da ne vidi vzroka, čemu naj bi vprašanje sestave organizma, ki naj vodi pogajanja, o čemer se ZDA in Sz ne morejo sporazumeti, predstavljal oviro za obnovitev pogajanj.
Kakor je znano, bi hotela Sovjetska zveza rešitey, ki
bi temeljila na načelu »trojke« s predstavništvom petnajstih članov (pet zahodnih predstavnikov, pet vzhodnih in pet nevezanih), ZDA pa so predlagale sprejem drugih deset članov, ki bi jih izbrali na podlagi zemljepisnega predstavništva.
Sovjetski stalni predstavnik v OZN Zorin je imel danes dveurni razgovor z glavnim tajnikom U Tantom. Domnevajo, da sta govorila o položaju v Kongu in o izvajanju resolucije, ki jo je včeraj odobril Varnostni svet.
Varnostni svet je včeraj popoldne nadaljeval razpravo o kubanskem protestu proti ZDA zaradi intervencije v Dominikanski republiki.
Dominikanski predstavnik je trdil, da ni nobenega ameriškega vmešavanja v notranje zadeve njegove dežele, in da ameriške vojne
ladje v Karibskem morju niso nikoli zaplule v dominikanske teritorialne vode. »Nismo jih poklicali, toda ne bomo zahtevali njih odhoda,« je dodal govornik, ki je pripomnil, da je navzočnost teh ladij «dobrodošla ne samo za Dominikansko republiko, temveč za vse karibsko področje.« Trdil je, da uživa nova vlada v Dominikanski republiki podporo vsega prebivalstva razen «skromnega ekstremističnega krila«.
Predstavnik Kube je ostro napadel ZDA. Poudaril je, da ameriška vlada podpira režim predsednika Balaguer-ja, «zato da se nadaljuje Trujillov režim brez Trujil-la». Dejal je tudi, da je nevarnost bližnjega ameriškega napada na Kubo, Na koncu je zahteval obsodbo ZDA zaradi napadalne dejavnosti. Razprava se bo nadaljevala v torek.
kjer so bili domačini prisiljeni delati kot sužnji; bili so to moški, ženske in otroci. Ce se je kdo upiral, ali pa se je zarudil obnemogel, ali pa ni izročil vsega kavčuka, zlata ali bakra, kakor je bilo določeno, so mu odsekali roko ali nogo, in z njim vred so na enak način kaznovali vso njegovo družino. Ko so se konee prejšnjega stoletja plemena Severnega Kasaja in Kivuja uprla Belgijcem, so kolonialisti prav na tem ozemlju izvršili najbolj krvave pokole. Ko je belgijski general Henrg zadušil upor, je dal požgati cele vasi, pobiti in razčetrtiti na tisoče domačinov ter jih nabosti na kole. Na mestu, kjer je sedaj glavni trg v Kinduju, so odsekali roke ali noge stotinam otrokom, od katerih so sedaj še mnopi živi. Zato je razumljivo, da čuti prebivalstvo tega kraja še posebno sovraštvo do Belgijcev in vidi v vsakem belcu najprej osovraženega Belgijca.
Slediti so pokoli tudi po proglasitvi neodvisnosti, ko so belgijski plačanci v službi izdajalca Combeja požigali in pobijali v teh krajih, ki so se upirali Combeju. Poveljstvo OZN je vse to dobro vedelo in vendar je poslalo tjakaj italijanske letalce, ne da bi prej za to pripravilo teren. Prav tiste dni je Combejev radio dan za dnem napovedoval prihod Combejevih letal nad Kindu. Zato so kongoški vojaki videli v vsakem prišlecu, ki je prispel z letalom, predvsem belgijske plačance, s katerimi je treba obračunati. To pa še posebno, ker je kongoška vlada ugotovila, da poveljstvo OZN ni sporočilo poveljstvu kongoških vojakov v Kinduju prave značke in številke letala, pač pa povsem zgrešene podatke. Tudi tu je bila torej vmes roka kolonialističnih agentov. Vse sedanje zlo v Kongu izhaja iz Bruslja, Londona, Pariza in od drugod. Dokler ne bo moč kolonializma v Kongu strta, bodo vse resolucije OZN ostale mrtve.
Po razgovoru Kenncdy-Adcnauer
Kancler Adenauer je bit prejšnji teden tri dni v Wa-shingtonu, kjer je imel več razgovorov s Kennedgjem. Z njim sta bila tudi zunanji minister Schroeder in minister za obrambo Strauss, ki je še ostal v ZDA, kjer nadaljuje vojaške razgovore. Ob zaključku obiska so objavili u-radno poročilo, iz katerega je težko razbrati, ali je sploh prišlo do kakega večjega sporazuma glede obnovitve pogajanj z Vzhodom. Razgovori bi bili morali pokazati naslednje: l. Ali je zahodnonemška vlada pripravljena razgovarjati se o Berlinu. 2. Ali je mogoče na Zahodu enotno stališče spričo nasprotujočih si mnenj in interesov v zahodnem taboru. 3. Do kolikšne mere je ameriška vlada pripravljena popustiti zahodnonemški vladi, ki hoče do skrajnosti nadaljevati hladno vojno.
Objavljeno uradno poročilo ne odgovarja jasno na vsa ta vprašanja. Na splošno prevladuje mnenje, da bo treba počakati nadaljnji razvoj dogodkov, preden se bo videlo, kakšen je bil rezultat. Sicer pa že izjave, ki so jih podali zahodnonemški državniki, kažejo, da praktično ni bil dosežen noben sporazum, ki bi konkretneje pokazal, kako na} se lotijo pogajanj z Vzhodom. Potrebno bo, da se sestanejo zahodni zunanji ministri, zato da skušajo uskladiti stališča. Adenauer je s posebnim pismom poročal de Gaullu o svojih razgovorih, Kennedg pa jc poslal podobno pismo Mac Millanu. Razen tega bo Adenauer odšel na razgovore t de Gaullom in morda tudi x Mac Millanom. Medtem pa je de Gaulle prišel u London na npriuaten« razgovor z Mae Mallanom. Predvsem bo mnogo odvisno od tega, kaj bo rekel de Gaulle, ki še vedno nasprotuje, da bi v sedanjem trenutku začeli pogajanja z Vzhodom, pri čemer ga Adenauer močno podpira.
Uradno so v Bonnu zadovoljni z washingtonskimi razgovori, toda u izjavah so zelo skopi in poudarjajo, da mora Adenauer podrobneje govoriti o tem. Ta pa je sedaj prehlajen. Po mnenju opazovalcev, niso razgovori potekali gladko, in uradno poročilo je nekak kompromis, ki poudarja dve stvari. Prva je, da je bil dosežen sporazum «o osnovanih elementih» za razgovore s Sovjetsko zvezo, če Sovjetska zveza pokaže «razumno pripravljenost» za miroljubno rešitev berlinske krize; dalje je rečeno, da so potrebni u-krepi, pri čemer bi se «spo* štovali interesi vseh zainteresiranih strani».
Druga stvar pa je, da poročilo poudarja vojaško okrepitev atlantskega pakta in t tem seveda tudi Zah. Nemčije. Po poročilih iz Washingto-na so razgovori o vojaških vprašanjih in krepitvi zahod-nonemške uojske zavzema H mnogo več časa kakor pa razgovori o Berlinu. Zahodnonemška vlada vztraja pri o-krepitvi svoje vojaške moči in je glede tega nepopustljiva. Visoki funkcionarji Pentagona so morali uporabiti mnogo časa, da so kanclerja prepričali,
.(Nadaljevanje na 2, atranljj
ADENAUER J EVO PRESENEČENJE V ZDA
Prvikrat sovjetski časnikar pri ameriškem predsedniku
Dveurni razgovor Kennedvja
z ravnateljem «Izvestij»
Adjubej je izjavil, da je šlo tudi za izmenjavo misli, in da bo razgovor prispeval k izboljšanju odnosov med ZDA in SZ
HYANNTS PORT, 25. — Ameriški predsednik Kenne-dy je dovolil davi intervju ravnatelju «Izvestij» Alekseju Adjubeju. .Adjubeja je spremljal v Belo hišo ravnatelj sovjetske revije v angleščini «.ZSSR* Boljškov, ki je bil za tolmača. To ie prvikrat, ko ameriški predsednik daje intervju sovjetskemu časnikarju.
Intervju je trajal nad dve
uri. Po razgovoru je Adju bej izjavil, da je bil sestanek «zelo prisrčen*. Dejal je, da ni šlo samo za intervju, temveč tudi za izmenjavo misli. Dalje je izjavil, da bi intervju, ki mu ga je dovolil predsednik, lahko prispeval k izboljšanju odnosov med ZDA in SZ. «Vaš
in n iiiiiiiii mn m umu m« mn m ii'n" n iii*i,n
Popoln sporazum med SZ in Finsko
MOSKVA, 25.	— Finski
predsednik Kekkonen je prišei danes iz Novosibirska, kjer se je razgovarjal s Hruščevom, v Moskvo. Zvečer pa se je vrnil z vlakom v Helsinki.
O razgovorih med Kekkone-nom in Hruščevom so objavili skupno poročilo, iz katerega izhaja, da Sovjetska zveza “sodi, da je mogoče začasno odložiti vojaška posvetovanja, ki jih je predlagala sovjetska vlada Finski«.
Poročilo pravi dalje, da je Hruščev med svojim razgovorom s Kekkonenom ugotovil, «da sedanja napetost sili Sovjetsko zvezo, da izkoristi vsa sredstva in vse možnosti, s katerimi razpolaga, da zajamči svojo varnost, ter da sprejme vse potrebne ukrepe za zavrnitev napada, ki bi ga nemški militaristi eventualno začeli ob obali Baltiškega morja ali pa izkoriščajoč ozemlje in zrač. ni prostor Finske«.
“Predsednik Kekkonen, pravi dalje poročilo je priznal, da so argumenti o možnosti voj-
ne v Evropj v celoti uteme-
ljeni. Vendar pa je opozoril Hruščeva na dejstvo, da bi začetek vojaških posvetovanj med SZ in Finsko lahko izzvalo zaskrbljenost in pripeljalo do vojne psihoze v skandinavskih državah. Zaradi tega je finski državni poglavar predlagal, naj SZ ne vztraja pri svojem predlogu, in je dodal, da bi taka rešitev prispevala -k pomirjenju javnega mnenja v vseh skandinavskih deželah ter bi zmanjšala potrebo vojaških ukrepov ne samo na Finskem in na Švedskem, tem-* Več tudi v severnih državah, ki pripadajo k NATO, t. j. Nor. veški in Danski.
Hruščev je izrekel priznanje politični izkušenosti predsednika Kekkonena in njegov; do. bri volji in verjame v njegovo sposobnost, da bo ohranil in okrepil sedanjo usmeritev linije zunanje politike Paasi-kivi - Kekkonen, ki temelji na nevtralnosti Finske. Dalje je Hruščev izjavil, da je po mnenju sovjetske vlade mogoče začasno odložiti vojaška posvetovanja, ki jih je predlagala.
“Sovjetska vlada upa, da bo finska vlada skrbno sledila razvoju položaja v Severni Ev. ropi in na baltiškem področju in da bo v primeru potrebe sporočila sovjetski vladi svoje mnenje glede ukrepov, ki bi postali potrebni.«
Politični opazovalci so mnenja, da je včerajšnja izjava, ki jo je podal Kekkonenov nasprotnik Olivi Honka, da u-makne svojo kandidaturo za predsednika republike, precej prispevala k pomirjenju sovjetske vlade, ker bo s tem Kekkonen ponovno izvoljen lin ne bo torej nobene spremembe v finski zunanji politiki.
Kekkonen je danes govoril na kosilu, ki ga je priredil njemu na čast v Kremlju predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Brežnjev. Izrekel je upanje, da bodo razgovori v Novosibirsku prispevali k nadaljnjemu razvoju prijateljstva med obema deželama in tudi k okrepitvi miru v Evropi.
Kekkonen je poudaril, da je prijateljstvo in zaupanje med SZ in Finsko med pogoji za mir v Severni Evropi. 'Pripomnil je: “Zgrešeno bi bi. lo podcenjevati dejavnost nekaterih krogov, katerih namen je, spodkopati zaupanje med SZ in Finsko. Ta dejavnost gre v korist tistim, ki danes ogrožajo svetovni mir. Naša največja želja je, naj bi finsko ljudstvo in ljudstvo o-stalih severnih držav živelo
v miru.«
Dalje je Kekkonen izjavil, da je Hruščev pokazal veliko razumevanje do stališča Finske in do njenih teženj. Pripomnil je, da so s sovjetske strani pripravljeni še dalje podpirati nevtralno politiko Finske “Razgovori so pokazali, da se najbolj kočljiva vprašanja lahko rešijo s pogajanji, če obe strani pokažeta dobro voljo in medsebojno zaupanje ter pokažeta željo po sporazumu.«
Danes so v Moskvi podpisali tudi sporazum o trgovinski izmenjavi med SZ in Finsko, ki določa, da se bo izmenjava med obema deželama zvišala prihodnje leto za 25 odstotkov. Razen tega se pričakuje pozitiven zaključek pogajanj za sporazum, na podlagi katerega bo S)Z priznala najemninsko pravico do sovjetskega dela kanala «Sai-nen«.	,	.	.
Novi finski ministrski predsednik je izjavil, da je rezultat razgovorov med Kekkonenom in Hruščevom s finskega stališča boljši .kakor so najbolj optimistični Finci pričakovali.
predsednik je mlad predsednik velike dežele,* je dodal Adjubej ameriškim časnikarjem, «morali bi biti ponosni nanj.*
Kennedy je po razgovoru izjavil, da je bil intervju morda predolg. Adjubej je odgovoril, da je v Sovjetski zvezi ljudstvo navajeno brati dolge članke v časopisih.
Vse te podatke je sporočil Adjubej. Predstavnik Bele hiše Salinger je samo izjavil, da sta Kennedy in Adjubej govorila o vseh glavnih svetovnih vprašanjih, in da je bi’ razgovor «zelo prisrčen«.
Na vprašanje nekega časnikarja, ali sta s Kennedyjem govorila o Berlinu, je Adjubej odgovoril:	“Seveda:	mi
Rusi smo tisti, ki živimo v Evropi, in ne vi.»
Adjubej ni hotel podrobno govoriti o intervjuju in je pripomnil:	“Naročile se na
.Izvestja’.« Pripomnil pa je, da je šlo za važen razgovor za medsebojno razumevanje številnih resnih vprašanj.
Zelo se je Adjubej zabaval, ker so nekateri časnikarji postavljali nesmiselna vprašanja, kakor na primer, ali so mu postregli s kavo itd. Pripomnil je, da sovjetski časnikarji niso vprašali, kaj je pil Wal-ter Lippmann, ko je imel intervju s Hruščevom. Dejal je, da se v Sovjetski zvezi pravica do privatnega življenja bolj spoštuje kakor v Ameriki: “V številnih stvareh, je dodal, smo mnogo bolj demokratični v naši deželi, kakor ste v ZDA«
Zatem je Adjubej izjavil, da ni prinesel nobene poslanice Hruščeva Kennedyju in da nima nobene Kennedyjeve poslanice za Hruščeva. Deja;’ je tudi, da ni vprašal Kennedyja, ali želi obiskat; Sovjetsko zve. zo, in je dodal, da tudi kateri kolj ameriški časnikar ne bi postavil takega vprašanja Hruščevu. Neki reporter je izjavil, da bi on postavil tako vprašanje. “Vi ste neodgovorni.« je zavrnil Adjubej.
Še pred intervjujem je Salinger izjavil, da bo intervju stenografiral tajnik Bele hiše Jack Romagna, ki običajno stenografira tiskovne konference predsednika. Prepis celotnega besedila, ki bo vsebovalo vprašanja in odgovore, bodo izročili Adjubeju.
V
Combe grozi
ELISABETHVILLE, 25.	—
Po seji njegove vlade, ki je razpravljala o včerajšnji re-
soluciji Varnostnega svefa, je Combe izjavil: »Katanga se ne bo ustavila. Pripravljena je vedno pogajati se, toda če bo napadena, bo odgovorila s silo.« Combe trdi, da v Ka-tangi ni niti plačancev niti političnih svetovalcev, in je pripomnil: “Nasilju se bomo uprli z nasiljem, tudi če bi moralo vse prebivalstvo u-mreti, in če bi se moralo uničiti vse gospodarstvo dežele.«
Combe vztraja, da je ireba Katangi priznati “pravico do samoodločbe«, in je dejal, da je «vse prebivalstvo Katange pripravljeno umreti za svojo stvar«.
linner priznava utemeljenost kongoškega stališča
Sture Linner je odgovoril na zadnje pismo predsednika kon-goške vlade Adule. Linner priznava, da ni umestno razorožiti kongoške čete v Kin-duju, kjer je bilo ubitih 13 italijanskih letalcev. Linner dodaja, da se strinja s ored-logom Adule, naj bi odpeljali v Leopoldville dve četi, ki sta odgovorni za umor, zato da jih zasliši kongoška preiskovalna komisija. Zahteval je od Adule, naj mu pošlje pcročilo te komisije in naj privoli v ustanovitev mešane komisije. Dalje omenja Linner, da je dolžnost kongoške vlade sodelovati z Združenimi narodi in kaznovati krivce«.
De Gaulle in Mac Millanl
Te dni v Novem Sadu
nadaljujeta posvetovanja
Gaitskell obžaluje, ker sta Adenauer in Kennedy opustila zamisel o razoroženem področju v Evropi «Pravda» o razgovoru Kennedy-Adenauer
LEOPOLDVILLE, 25.	—
Kakor je znano, je hotelo poveljstvo prvotno obkoliti področje Kindu ter razorožiti vse kongoške vojake na tamkajšnjem področju, zato da bi mešana komisija članov OZN
Predstavnik OZN v Kongu | in Konga uvedla preiskavo.
LONDON, 25. — General de Gaulle in Mac Millan sta danes nadaljevala svoje razgovore o Berlinu in o drugih mednarodnih vprašanjih. Jutranji razgovor sta imela v knjižnici Mac Millanovega dvorca v Birch Grove v grofiji Sussex. Pozneje je prišel še britanski zunanji minister lord Home, ki se je udeležil skupnega kosila. Popoldne so de Gaulle, Mac Millan, lord Home ter angleški poslanik v Parizu in francoski poslanik v Londonu nadaljevali razgovore.
Potrjuje se, da je Mac Millan nekaj pred prihodom de Gaulla v London dobil Ken-nedyjevo pismo, v katerem mu poroča o svojih razgovorih z Adenauerjem.
Medtem piše angleški tisk z velikim poudarkom o govoricah, da je prišlo v roke ameriški vladi tajno poročilo o angleški politiki, in sicer na pobudo Francije. Gre za govor, ki ga je imel pomočnik angleškega zunanjega ministra Heath 10. oktobra v Parizu pred zunanjimi ministri šestih držav skupnega tržišča o pogojih za vstop v skupno tržišče.
iiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiii
Primer Vračariča ustaški napad v
ni osamljen: Stuttgartu
Čeprav je bila zahodnonemška policija pravočasno obveščena, ni hotela preprečiti ustaških protijugoslovanskih demonstracij in napada dvajsetih ustaških emigrantov na udeležence proslave jugoslovanskega praznika
STUTTGART, 25. — Skupina ustaških emigrantov v Zahodni Nemčiji je danes napadla jugoslovanske državljane, ki so se zbrali v Stuttgartu na proslavi, ki jo je ob 29. novembru priredil jugoslovanski generalni konzul Slobodan Krstič. Zanimivo je, da zahodno-nemške oblasti, ki so bile 24 ur prej obveščene o pripravah za napad, niso ničesar ukrenile, da bi napad preprečile. Policija je intervenirala šele tri četrt ure po napadu, v katerem sta bila dva nameščenca generalnega konzulata poškodovana.
Jugoslovanski generalni konzul v Muenchenu je namreč danes dopoldne organiziral v dvorani “Nieder-halle« v Stuttgartu proslavo 29. novembra, jugoslovanskega državnega praznika za jugoslovanske državljane, ki žive na tem področju. Na proslavi je sode-
loval tudi ansambel ljudskih plesov «Lado» iz Zagreba, ki je na gostovanju v Zahodni Nemčiji. Malo pred začetkom proslave, ki je bila napovedana za 9. u-ro, je vdrlo v dvorano 20 ustaških emigrantov z namenom, da prepreči proslavo. čeprav je bila policija vnaprej obveščena, je — kot rečeno — intervenirala šele po 45 minutah in odstranila iz dvorane kričače in razbijače. Generalni konzulat Jugoslavije je pred proslavo obvestil mestno policijo, da se pripravlja napad, in da so ustaški emigranti že napadli in hudo poškodovali dva jugoslovanska državljana. Policija prav tako ni preprečila zbiranja ustašev pred železniško postajo in njihovega de. monstriranja po ulicah Stuttgarta, čeprav je treba prijaviti vsako demonstracijo po nemških zakonih 48 ur prej policiji. Jugoslovan-
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zunanji minister Segni se je vrnit iz New Yorka
Saragat, Nenni, Togliatti o politiki levega centra
Voditelj KPI zatrjuje, da gre KD izključno le za to, da obdrži dosedanji oblastni monopol - L in 2. decembra splošna stavka tekstilcev
(Od našega dopisnika)
RIM, 25. — Zunanji minister Segn; se je danes vrnil iz New Yorka, kjer se je udeležil diskusije v zvezi z avstrijsko-italijanskim sporom glede Južne Tirolske. Ob prihodu na letališče je Segni izjavil, da je resolucija posebnega političnega odbora ZN sprejela italijansko tezo in povsem zavrnila avstrijske teze. Pozneje je Segni poročal Fanfaniju in Piccioniju o delu italijanske delegacije v zvezi s tem vprašanjem.
Jutrišnja številka glasila PSDI “Giustizia«, socialističnega glasila “Avanti!« in komunističnega glasila «Unita» objavljajo članke voditeljev svojih strank Saragata, Nenni-ja in Togliattija, ki vsi obravnavajo nedavne izjave političnega tajnika KD Mora na italijanski televiziji in politiko levega centra.
Saragat pravi, da politika levega centra ni več daljni cilj, ampak se bo uresničila v bližnji prihodnosti, ker obstajajo za to pogoji in ker je nujna. Zelo verjetno je, nadaljuje Saragat, da bomo imeli vlado, ki bo dala poudarek na socialna vprašanja, lojalno naslonjeno na Zahod, podpiral pa jo bo nevtralistični PSI: »Ideološko protislovje bo našlo svojo naravno premostitev v konkretni akciji za mir in varnost, ki je bistven; razlog za zavezništvo med zahodnimi demokracijami«. Ali bodo nastale težkoče?, se vprašuje Saragat in pravi: “Zatrdno. Toda neprimerno večje težkoče bi nastale, če bi politiko levega centra morali arhivirati, socialne probleme pustiti nerešene in če bi se atlantska politika, ki se je porodila zaradi obrambe miru in varnosti dežele, izkazala kot mednarodni izraz notranje konservativnosti in zaviranje blagostanja delavskega razreda«.
Voditelj PSI Nenni pa pravi, da mora iskanje nove parlamenta rne večine računati
danes z dvema dejstvoma, in sicer: da bo s 27. januarjem nastopila kriza konvergentne vlade, ker bosta takrat PSDI in PRI odrekla podporo Fan-fanijevi vladi; da je Moro izjavil, da bo moral kongres KD dokončno odločiti o politiki levega centra, ki vključuje “srečanje« s socialisti. Težkoče na poti take perspektive pa po mnenju Nennija zadevajo dva “zavlačevalna manevra«, ki zasledujeta naslednje cilje: doseči odložitev kongresa; izpodbijati vsakršno odločitev, ki ne bi bila potrditev sedanjega stanja in ki bi izključevala razpis novih volitev. Prihodnja dva meseca bosta polna takih in podobnih manevrov desnice. Potem ko je poudaril, da politika levega centra ne more pomeniti neke nove parlamentarne formule, Nenni dodaja, da mora vsebina te politike upoštevati nekatere točke, ki jih je nakazal centraln; odbor PSI: zunanjo politiko v interesu miru in mednarodne pomiritve; mo. dernizacijo in demokratizacijo države; temeljite reforme na področju industrije in kmetijstva; fiskalno in kreditno politiko proti oblastnim monopolističnim interesom; javno šolo za vse, prilagojeno potrebam gospodarskega razvoja in ustavi; deželno ureditev kol jamstvo za krajevne avtonomije in kot orodje za demokratično načrtovanje gospodarstva; polno zaposlitev in sistem socialnega skrbstva in pokojnin v zaščito dostojanstva delavcev in varnosti družin.
Voditelj KPI pa je dal povsem negativno oceno Morovih izjav: “Vlada levega centra m za Mora nič drugega kot izsiljena uešitev, ki jo nalaga aritmetika, da bi KD ohranila za novo več ali manj dolgo razdobje vodstvo in s tem monopol vladne oblasti«, nato pa izraža svoje začudenje nad okoliščino, da se “predstavnik strank levega centra in, kakor se zdi. tudi socialisti zadovoljujejo s to pozicijo«. Togliat-
ti postavlja nato vprašanje glede programa vlade levega centra in zatrjuje, da taka vlada, “kakor jo pojmuje Moro«, «ne bo smela spremeniti ničesar bistvenega v dosedanji vladni dejavnosti KD, kakor se je odvijala do sedaj«.
Pogajanja med predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij tekstilnih delavcev (CGIL, CISL in UIL) in predstavniki industrijcev so se danes prekinila; spričo tega so sindikalne organizacije proglasile 48-urno stavko za 1. in 2. december. Avtonomen sindikat in sindikati CISL nameščencev ustanove za združene kmečke prispevke pa bodo stavkali 18 dni v razdobju od 28. t. m. do 22. decembra.
A. P.
Socialisti CGIL ne gredo v Moskvo
RIM, 25. — Vodstvo socialistične struje v CGIL je v zvezi z bližnjim kongresom svetovne sindikalne zveze (SSZ), ki se bo vršil v Moskvi, sklenilo, da se tega kongresa ne bo udeležilo, ker smatra, da usmeritev in politika te zveze ne ustrezata »popolni zaščiti koristi delavcev na splošno, zlasti pa ne ustrezata koristim onih delavcev, ki živijo v kapitalističnih deželah«; hkrati pa potrjujejo, da socialistična struja pristaja na vključitev CGIL v SSZ samo iz sindikalne discipline. Ob tej priliki je socialistična struja izrazila željo, da naj se ustanovi sindikalni sekretariat, eden za vsako celino (Evropo, Azijo, Afriko, Ameriko in Avstralijo), v katerem bi bili zastopani sindikalni organizmi vsake poectine dežele, da bi tako imeli »potrebno avtonomijo v akciji za utrditev enotnosti delavskega razreda v borbi za njegovo gospodarsko in politično osvoboditev«.
ski generalni konzul v Muenchenu Krstič je takoj po izgredih zaprosil za sprejem v notranjem ministrstvu pokrajine Baden-Wuer-tenberg, da bi protestiral, toda v ministrstvu so mu odvrnili, da minister in njegov pomočnik nista v Stuttgartu, ker se v uradih baje ob sobotah ne dela.
Dogodek v Stuttgartu kaže, kako točna je bila ugotovitev v primeru aretacije Vračariča, da ne gre za o-samljen primer, temveč za oživljanje nacističnega duha v Zahodni Nemčiji, za nevarnost, ki postaja iz dneva v dan vedno večja.
B. B.
Lov za diplomate na Karadjordjevem
BEOGRAD, 25. — Predsednik republike maršal Tito je priredil danes na državnem posestvu Karadjordjevo lov za šefe diplomatskih misij, ki so akreditirane v Jugoslaviji. Tuji diplomati, njihove soproge in jugoslovanski voditelji, ki so se udeležili lova, so bili zatem gostje na kosilu in večerji predsednika Tita
in njegove soproge.
SAN SALVADOR, 25. — Da.
nes so javili, da bodo ministrski predsednik držav Srednje Amerike in Paname imeli v torev v Kostarik; sestanek, da bi se sporazumeli o skupni podlagi za razpravljanje o “ku. banskem vprašanju« in o “komunističnemu prodiranju v ameriške države«.
Poplave v Somaliji
Nocoj je britanska vlada sporočila, da je sklenila sporočiti vsem članicam Com-monvvealtha, kakor tudi državam članicam EFTA, celotno besedilo te izjave. Britanska vlada poudarja, da je to izjemoma sklenila zaradi vztrajnih govoric, da so nekatere vlade, ki niso bile udeležene pri pogajanjih, zvedele za vsebino tega dokumenta.
V Parizu zatrjujejo, da je Mac Millan baje predlagal de Gaullu, da bo podpiral uradno vključitev Francije v atomski klub. To piše današnji “Pariš Jour«.
Kar se tiče stališča Francije do pogajanj med Vzhodom in Zahodom, so značilne izjave bivšega predsednika vlade Reynauda, ki je imel nedavno dolg razgovor s Hruščevom. Reynaud poudarja potrebo pogajanj v zvezi z Berlinom in pravi, da Francija nikakor ne sme biti odsotna.
Voditelj laburistične opozicije Gaitskell pa je v zvezi z Berlinom izjavil, da je z obžalovanjem zvedel, da sta Ken-nedy in Adenauer opustila zamisel ustanovitve področja z nadzorovano razorožitvijo v Srednji Evropi. “Mnenja sem, je dodal Gaitskell, da, če bi priznali vlado Vzhodne Nemčije in bi ji dali delno odgovornost za svoboden dostop v zahodni Berlin, bi to priznanje zadovoljilo Sovjetsko zvezo.«
Moskovska “Pravda« piše danes, da izid razgovorov med Adenauerjem in Kennedyjem ponovno kaže, da oba zaveznika ne služita interesom miru in pomirjenja v mednarodnih odnosih, temveč interesom militarističnih in revanšistič-nih sil Zahodne Nemčije. “Namesto da bi iskala mirno rešitev za nerešena vprašanja, nadaljuje list, namesto da bi bila zaskrbljena za mir in varnost v Evropi, sta sprožila oboroževalno tekmo, opremljanje zahodnonemške vojske z atomskimi izstrelki in sta odprla pot' za nove zahteve re-vanšistov v Bonnu.«
Veličastna proslava stoletnice Srbskega narodnega pozorišta
VARŠAVA, 25. — Agencija PAP javlja, da je zgubilo življenje devet rudarjev pri eksploziji, ki je nastala včeraj v nekem premogovniku blizu Katovic. Vzroki eksplozije še niso znani.
gledališka predstava, ki mu jo rtudi domače gledališče ali pa gostje. Sedemkrat bo pri tem domače gledališče nastopilo s premierami. V ponedeljek zvečer je bila kot premiera na sporedu “Ohridska legenda*, takoj v naslednjih dneh pa Nu-šičeva “Sumljiva oseba*, «Hamlet» ter “Varalica u Bečeju* Bogdana čipliča. Na dan praznika 29. nov. bo premiera opere “Don Juan« (Mozart) in naslednjega dne Krležev «Vučjak». Končno bo še ena premiera 11. decembra: Branko Čopič, «Vuk Budalo«.
Ponovilo va je novosadsko gledališče Trifkovičevo «Iz-biračico«, ki je bila na sporedu v soboto po petkovi premieri filma istega imena. (To pa je le na platno spravljena ista predstava.) Glavna teža sporeda ostaja še naprej na ramenih novosadskega Srbskega pozorišta, ki bo dalo, poleg navedenih premier, opero “Boris Godunov«, «Pokon-direno tikvo« Sterije Popoviča, “Miloševo ženitev« Petra Konjoviča, »Labudovo jezero«, balet Čajkovskega, Puccinijevo »Turandot« in Domanovi-ča »Stradijo«.
Od gostujočih ansamblov se je prvo predstavilo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba z »Glembajevimi«. Balet tega gledališča pa bo nastopil (26. nov.) z »Vragom na vasi« Frana Lhotke. Drama narodnega pozorišta iz Beograda je za nastop v Novem Sadu določila »Idiota« (po Dostojev-skem), medtem ko bo Dečje pozorište »Boško Buha« iz Beograda dalo dve predstavi »Toma Sayera» (po M. Twai-nu, dramatiziral Jovan Maksimovič). Nikola Vavič je adaptiral Njegošev »Gorski venec«, s katerim prispe v Novi Sad Narodno pozorište iz » - ograda Beograjska Opera pride z
»Don Kihotom«, ni pa gotovo če bo ljubljanska Drai a prišla prav s Torkarjevo «Sv“tIo-bo sence«, kot je sedaj najavljeno. Zagrebačko dramsko kazalište (tudi v Trstu poznan ansambel, ki je lani doživel sijajen uspeh pri našem občinstvu z Gogoljevo »z-enl1,vije«), si ,e za Novi Sad izbra-l > Moličrovega »Mizantropa«. Drugič bo v tem obširnem sporedu Nušič na vrsti, ko bo gostovala Drama Narodnega teatra iz Skoplja s »Protekci-jo». Tretjič bo Nušič na vrsti z »žalujočimi ostalimi« v izvedbi Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda. Vilis Hol je avtor dela »Bilo jih je sedem« s katerim se bo predstavilo Narodno pozorište iz Sarajeva. »Starac Kli-moje« je delo nepoznanega dubrovniškega avtorja, s katerim bo nastopila Drama narodnega kazališta iz Osijeka.
Ves ta ogromen spored, ki je tako rekoč nadaljevanje in razširjenje sporedov, ki se vsako leto v Novem Sadu odvijajo ob Sterijinem pozorju, postavlja občinstvo v tem mestu v čisto izjemen položaj, da lahko sledi razvoju in delu vseh glavnih gledališč v državi. (Kljub tolikšni tesni zaporednosti va so predstave vedno dobro obiskane in pogosto tudi razprodane.)
Na dan, ko se je pričel ta dolgi ciklus predstav, je bila v dopoldanskih urah slavnostna proslava, ki je v besedah govornikov podala pregled Narodnega pozorišta v Novem Sadu. Pravzaprav je šel ta pregled čez sto let in zajel je dobršen del jugoslovanske gledališke zgodovine sploh. Pri tem se je odkrivala velika ljubezen srbskega ljudstva, ki je bilo tedaj pod tujo oblastjo, do svojega gledališča. Vendar pa ljubezni ni bilo ved-
krogih so se od časa
do č««
Izšla je tudi «Spomenica 1861-1961», v kateri je zbrana dokumentacija za vseh sto let
NOVI SAD, 25. — Gotovo je prav redek primer, no in povsod; tudi v domač* da se kdaj v kakem gledališču zvrsti za mesec dni, toliko prireditev, in to dan na dan in vsak dan druga. Tak edinstven primer imamo sedaj v Novem Sadu, kjer se je program pričel 17. novembra in se bo končal 16. decembra. V tem času je novosadskemu občinstvu vsak večer — razen 27. in 28. novembra ter 6. decembra — na voljo
ebnotiv
pojavljale vplivne ose ki se jim je zdela skr gledališče, nepotrebno res tavanje denarja. Iz besed I vornikov pa je izhajale,
je bilo Srbsko narodno^3«2^
rište postojanka prvens ^ važnosti v fronti naroda1 brambe.	Stara avs^r0°^l)lft-
oblast namreč ni bila 12 . na pri zatiranju nar°!oj(1 manjšin, pri katerih je -težko prenašala vsak ku ni dvig.
Velika udeležba predstavnikov oblasti, K\ poleg kulturnih predstavni prihiteli na proslavo vembra, pa dokazuje r- j.
re-
li. ^
pore2«-
nost vseh okrog domačih
turnih ustanov ter obenem lik ugled, ki ga te usti uživajo v sedanji jugo>’° ski družbi.
Novosadsko gledališče P« ,.
še drugače v oskrbelo, JJgj
gova stoletnica ne bo P brez trajne sledi. Izda 0 ^ namreč zajetno knjifl0 600 strani) »Spomenic3 ; 1961». S tako Knjigo se « ne more ponašati -nobeno ^ dališče v Jugoslaviji. „ člankov uglednih piscev njej zbrana vsa in P°P ^ dokumentacija za vseh s Druga knjiga, ki gre P ^ okvira samega novoso gledališča je »Zbornik Pr ’
istoriji jugoslovenskih
poi
Jftt-
šta« s
članki in študijem’
te'
drugimi prispevki nau, doglednih jugoslovanskih ^	^
logov. Naneslo pa je
jboli
je prav v tem času lz~- „o-zek Biblioteke Steriji«oCI„.„,s
Naše pozorište
leate* .
zorja
(članci in eseji)*, v
so tudi prispevki slove1li[ avtorjev Smiljana
šel *
dan35 •efl1 k*
Samcu,1,. I
Bere
zeta Filipiča Griina.	grb-
Stoletnica novosadsKeg ^ skega narodnega P°zoT1.iven postala po izredno rnar a1nj* prizadevanju izredna	p
stacija, ki se pač v ziv^ ^
kakega gledališča te/k0.
navija razen — vsakih sto
RADO RAUBEB
let
iiiiiitiiMHiliilliiliiiiiiMiiiniliiiMiiiuiMiiinniuianiiiiiiaiiniiiiiiiiiiiiuiiMiiniiiiiiuiniMMtiaiitiMiiiiiiiiiiiuinniiHiuiiiiliiiiliaiiiiiiiiiiiiiiiKouiitiiiinniiMinHnniHNHiiM11'1111
al«111
n"«
< N A DA LO E V A N 0 E >
da je sedanji sporazum, na stavnik maroškega kralja, podlagi katerega odloča ame- Mednarodni Rdeči križ pa bo
MOGADISCIO, 25. — Reki Giuba in Uebi Scebeli sta prestopili bregove in poplavili obsežne površine zemljišča; 225 naselij je voda izolirala (od teh je mnogo uničenih); v gozdovih pa je poginilo veliko število divjadi:	antilop,
gazel, žiraf, zeber in slonov. Brez strehe je okrog 300 tisoč oseb. Pri organiziranju pomoči, ki prihaja tudi iz tujine, naletijo na precejšnje težkoče, ker je vse pod vodo in morajo zato z letali in helikopterji oskrbovati prebivalstvo s hrano in zdravili.
Generalni tajnik ZN U Tant je dal ustrezna navodila funkcionarjem ZN v Somaliji, naj nudijo vso pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Poplave so povzročile pojav malarije, griže, revmatične mrzlice, influence in pljučnice. V nekem naselju je 110 oseb (moških, žena in otrok) umrlo zaradi griže ali pljučnice.
Nalivi še vedno trajajo in uničujejo naselja ter spravljajo v nevarnost pridelek. Dva angleška in dva ameriška helikopterja stalno krožita nad poplavljenim področjem in oskrbujejo prebivalstvo s hrano in zdravili ter rešujejo ponesrečence. Iz Nemčije je sinoči odpotovala z letalom skupina ameriških izvedencev, da bi pomagali prebivalstvu. Svetovna zdravstvena organizacija v Ženevi je določila program za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Somaliji:	jutri bo iz Rima
odpotovalo prvo letalo z zdravili proti malariji, tifusu in črnim kozam.
Italijanska vlada bo prihodnji torek poslala v Mogadiscio vojaško prevozno letalo z zdravili; v kratkem bodo odposlali tudi 2000 odej; v programu imajo tudi pošiljanje prehrambenega blaga in drugega sanitetnega materiala.
riški predsednik o morebitni uporabi jedrskega orožja, dovolj učinkovit, in da zaradi tega ni sedaj potrebno, da bi atlantskemu paktu in Zahodni Nemčiji dali glede tega večjo neodvisnost.
Kakor izhaja iz uradnega poročila, se sedaj tudi Adenauer strinja, da je potrebno začeti razgovore o Berlinu s Sovjetsko zvezo. Toda po mnenju ivashingtonskih opazovalcev je morala ameriška vlada za to privolitev plačati visoko ceno. Adenauer je dobil od Kennedgja obljubo, da ameriški poslanik u Moskvi ne bo začel poizvedovalnih razgovorov s sovjetsko vlado ter se ne bo razgovarjal o koncesijah in kompromisih, katerih ne bi soglasno sprejeli vsi štirje zahodni zavezniki. Pri tem si Adenauer mnogo obeta od de Gaullove pomoči. Praktično je Adenauer okrepil svoj položaj in svojo pravico do veta proti vsaki ameriški ali britanski pobudi. Adenauer je dalje privolil samo v tako rešitev berlinskega vprašanja, ki bi; predstavljala nekakšno ■ varianto sedanjega statusa quo. V poročilu je rečeno, da mora ostati nespremenjena pravica zahodnih držav v Berlinu in tudi sedanji status tega mesta.
Tudi predstavnik zahodnonemške vlade von Eckardt je izjavil, da je bilo dogovorjeno, naj bi se morebitna pogajanja omejila le na tako imenovano berlinsko krizo. Spričo tega, da Adenauer dejansko vztraja pri statusu guo, je težko videti, o čem naj bi se pravzaprav pogajali. V Moskvi niso še zavzeli uradnega stališča in verjetno čakajo na razgovor Adenauerja z de Gaullom. Na vsak način je treba počakati, kaj bodo pokazali nadaljnji dogodki. Zlasti je treba biti previdni, ker je dobro znano de Gaullovo negativno stališče, in ker skupno poročilo predvsem poudarja okrepitev vojaške moči NATO, da bodo pripravljeni «v zvezi s kakršnim koli vojaškim razvojem».
Velik uspeh alžirskih borcev
V ponedeljek zvečer so alžirski ministri in vsi drugi Alžirci, ki so zaprti v Franciji, po dvajsetih dneh prekinili gladovno stavko, ker je francoska vlada končno sprejela njihove zahteve, naj se jim prizna položaj političnih jetnikov. Kar se tiče položaja petih zaprtih alžirskih ministrov, med katerimi je tudi Ben Bela, je bil med pogajanji predstavnikov maroškega kralja z de Gaullom dosežen sporazum, da bodo ministre premestili v kako kliniko blizu Pariza. V kliniki bodo poleg francoskih zdravnikov tudi maroški zdravniki. Stalno bo navzoč tudi pred-
jamčil za izvajanje sporazuma, kar se tiče ministrov in vseh ostalih kaznjencev. S tem sporazumom je alžirska vlada dosegla novo važno zmago. Pritisk mednarodne javnosti je prisilil francosko vlado, da je popustila. S tem je tudi odprta možnost za obnovitev pogajanj med alžirsko in francosko vlado. Zaprti ministri bodo imeli možnost aktivno sodelovati pri teh pogajanjih, kakor je alžirska vlada ves čas zahtevala.
V četrtek pa je de Gaulle govoril v Strassbourgu pred dva tisoč francoskimi oficirji iz vseh krajev države in iz prekomorskih pokrajin. Izjavil je, da “danes ni možna drugačna politika v Alžiriji razen tiste, ki jo izvaja francoska vlada, ki jo je sprejel francoski parlament in potrdilo francosko ljudstvo)). Ponovil je že znane svoje načrte. Izjavil je, da ni bilo lahko sprejeti politike samoodločbe. Pozival je francoske vojake na zvestobo in obsodil ravnanje ultrasovskih elementov. Govoril je tudi o atlantskem paktu, o katerem je izjavil, da je ((absolutno potre-bert« za koordinacijo zahodne politike in strategije. nToda v,okviru skupnih priprav mora .Francija ohraniti svojo lastno politiko, svojo individualnost in svojo . vojsko. To pomeni, da mora Francija imeti atomsko Orožje — razen če ga nima nihče drug.n
Dalje je de Gaulle izjavil, da se morajo okrepiti, francoske vojaške sile, in da je smoter' Francije imeti strateške in taktične atomske rakete in 'sredstva za njihov prevoz.
Atomi
in razorožitev
Politični odbor OZN je v sredo sprejel resolucijo Indije, ZAR in Gane, ki poziva ZDA in SZ, naj takoj začnejo razgovore, da se sporazumejo o sestavi organizma, ki naj se pogaja•; o razorožitvi. Zvedelo se je, da bosta razgovore začela ameriški in sovjetski .delegat v OZN.
‘ S tem vprašanjem je povezana tudi izjava sovjetske ulu-de, s katero je sporočila, da je pripravljena obnovi ti pogajanja v Ženevi o prepovedi jedrskih ■ poizkusom ZDA in Velika Britanija so sporočile, da so pripravljene udeležiti se teh pogajanj, ki se bodo obnovila 28. novembra v Ženevi. T*n korak sam na sebi je pozitiven, toda' če se upošteva cilj, ki si ga zastavljajo, je zelo malenkosten. Eni in drugi pravijo, da se je treba dokončno sporazumeti o prepovedi jedrskih poizkusov, sovjetska vlada pa dodaja, da se je treba o tem sporazu-*meti v okviru sporazuma o splošni in popolni razorožitvi. Razen tega sta ameriška in britanska vlada izjavili, da ue bosta privolili v nov pro-
ga, «ker sta bili že enkrat prevarani». Sovjetska vlada pa pravi, da bo sizvajala posledičen, če bi zahodne sile obnovile jedrske poizkuse. Kakor vidimo, gre za začaran krog, ki ga ne ena ne druga stran noče razbiti.
Na žalost se je treba pomiriti z dejstvom, da je prekinitev in prepoved jedrskih poizkusov predvsem odvisna od velesil, ki imajo jedrsko orožje. Vendar pa se pri tem ne more mimo močnega pritiska in vpliva večine držav v Združenih narodih. Viden dokaz tega je bila razprava o jedrskem orožju in tudi glasovanje o predloženih resolucijah. Velik vtis je napravil izid. glasovanja resolucije o u-stavitvi jedrskih poizkusov. 72 držav je glasovalo za resolucijo, 21 pa proti, 8 se jih je vzdržalo, dve delegaciji pa sta bili odsotni.
Se bolj važno je, če si ogledamo sestavo glasov. Za resolucijo izvenblokovskih držav (Etiopija, Gana, Indija, Jugoslavija, Nepal in ZAR) so glasovale vse države Afrike (razen rasističnega režima v Južnoafriški zvezi), vse države Latinske Amerike (razen Kube, ki se je vzdržala), ogromna večina azijskih držav in celo izraziti ameriški zaveznici Kanada in Japonska. Velike sile Vzhoda in Zahoda so močno občutile odpor proti jedrskemu orožju in jedrskim poizkusom in nikakor jim ne more biti vseeno, kako se glede tega ravnajo.
V glavni skupščini OZN se nadaljuje tudi razprava o dekolonizaciji, pri čemer zahtevajo zlasti nevezane države predvsem pa afriške, naj se pospeši izvajanje lanske resolucije, ki poudarja, da je treba čimprej priznali neodvisnost še preostalim odvisnim ozemljem. Zahodne kolonialne sile na vse načine spletkarijo, da bi ta proces zaustavile, in nasprotujejo sleherni jasni resoluciji s tem v zvezi.
V posebnem političnem odboru pa se je zaključila razprava o Južni Tirolski z izglasovanjem resolucije, ki se sklicuje na lansko resolucijo, katera poziva Avstrijo in Italijo, naj obnovita pogajanja za sporazumno rešitev spora.
Preteklo sredo je politični tajnik KD Moro govoril na televizijski oddaji “Politična tribuna» in prvič odkrito priznal, da se bližnji kongres KD ne bo mogel ogniti vprašanju sodelovanja s socialisti in tudi sam hkrati posredno priznal, da so vsi ugovori proti takemu sodelovanju dejansko le iz trte izviti; po drugi plati pa je Moro utemeljil potrebo sodelovanja s PSI (za sedaj le v obliki tristran'ar-ske vladne koalicije med KD, PSDI in PRI z zunanjo podporo PSI) z okoliščino, da je v sedanjih političnih razmerah dejansko nemogoča vsaka drugačna vladna kombinacija, ker ne bi imela potreb-
)!«"
čo dejstva, da po ra KD ne more sode lov . pt ti z monarhisti, še m
s fašisti.	,ep>
Ob koncu prejšnjega g-
.	t . ..	KPI	plenil” %
je tajmstoo KPI SK‘	«“
dati “politični ,lokum^iZaciil,l
bi v partijskih organ ^ernflh usmerilo diskusijo 0	-’
in pomenu 22.
kouO^o-
KPSŽ; do danes pa	V
kumenta še niso ooj	s;
tega se da sklepati, :asiit'!>,’ tajništvu še niso na j tet} kako naj se lotijoJi,
IVUIVU l*\JSJ u v	^	J	»	I
zelo kočljivih vprašanj,
je potek 22. kongresa
nepričakovano na in ki so predmet J kef
in Ki so preuin* - ,.VSK diskusij v vrstah d.	ent
gibanja. Eno takih fl[, J vprašanj je naslednje. ju mogoče sprejeti tez > e l bde «Kršitve socialistkeI' konitosti)), čistke, 11 -jclj«^. tisočev in t, sočev ie posledica tako !TTl
posieaica iikvu „fl, r ga kulta osebnosti rLi,n 1?:,„
sledica centralizira'1V i kralsicega partijskeg žavnega aparata, to J soid njega stalinistične!/ ,	9
skega sistema? V s.f	“
ooru v Fruscatiju J , ji/C Kil Togliatti skujal	t}>
kult osebnosti od	rodd j,
sistema, ki ga je utrjeval. Morda so P podobnih kočljivih eStn< poslali v Moskvo	o	)(1
tajnika KPI Longa, ',e („1»' zato, da bi se «redno
((izmenjal misli« s *° urC^ nn voditelji, kakor
izjavili (za to 3® ,,cljfl '
številna deleO^ £
lik°
na kongresu	$e&
jetno je, da bo LonP z r!> nil sovjetske tovan ital'1 ri-šanji, ki so 'iast ^,banj'v f0tr skem delavskem 9 n(l sp[n-
s n. er n aeiu  ---- -	nn *r
čo razvoja, ki sta fj ^ la potek m temati
tn o čemer
gresa
delegacija »■ veda še ni mogla	lct,
S takimi svojim’ [jberS ^ pa je Moro razhudi’ «y ki zatrjujejo, da iz j I y nič in da bo se n0vih pl-centrom prišlo a' (i pO Kt litičnih volitev; uftfti* K1 dt nekatere det) c celi*0(it'' prvake, Prfdvs^adel 'Vf<
je Mora ostro napa
stranka
stovoljni moratorij glede te- ne večine v parlamentu, spri-
jeval, da
spremeniti svo)	^
politične linije. vleiid jfV baje	ne more spr	b„j«	|jii-
kongres, ker se J0jim’ .yf' obvezala pred svoj je t ci, da s PSI ne.nb0prtK'"rf la, dokler ne bo # „ry KPI	v sindikalnih	,n
nih	krajevne uPr	0iitik	#{■
kler	bo v zunanji	p0	g-
govarjal nevtrahz • ^	,<e
nju Scelbe <k’ Pr. odU^sV0' navija tezo M.,rniti " . gl’ mora KD prej ot' ra'sa’’’,-N' je volivce in jih sc strinjajo s tem,	so«' . F
menja» liberalec	tfo' ml
Ta svoj napad ’	otvail,i ?•
Scelba sprožil ^.n „ ptr
Rcelba sprozn	v • p
noveda sedeža Kp M°r Jb
takoj nato po
t«*,
klical k sebi na r ,	,_
sta si povedala, (i A vendar pa je moč rc ,.^o
„tn
govor med njitak1*'
potekal v pns
isrčnem
IZDAJA ZA STOLETNICO ITALIJE
Dr. FRAN VATOVEC
Izšel je «Jadranski
s priloženimi knjigami «Prešernove
knjižnice»
Ta naša edina redna knjižna publikacija v Trstu, ki si je v povojnih letih pridobila širok krog čita-teljev med najširšimi plastmi našega ljudstva, je tudi letos po svoji vsebini neke vrste almanah vsega našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v zamejstvu. Obenem nudi obilo prijetnega in zanimivega branja za vsakogar, za stare in mlade za meščane, kmetovalce in delavce. V vsaki hiši bo dobrodošel gost in lepo dopolnilo k že prejšnjim izdajam.
Celotna zbirka, ki obsega pet knjig, stane samo
600 lir
Dobite jo v «TRŽAŠKI KNJIGARNI* in pri vseh običajnih krajevnih prodajalcih
Pripombe k publikaciji
Valussi: Friuli e Venezia Giulia
problematika pri nas
smrti le naslednje besede: «Edinost je vztrajala do 2. septembra 1928» (str. 297).
Problematike slovenskih delavskih listov v Trstu se Pagnini komaj dotakne. Nadvse zanimivo pa je, da Pagnini sploh jasno ne pove, da je italijanski fašizem i na Primorskem uničil sploh 2 ves slovenski tisk. Nikjer " ne omenja zatem ilegalne- j) ga tiska (v okolici Trsta je 2 Pinko Tomažič še leta 1940 * razmnoževal list «Delo»!). § V njegovi knjigi ne najde- | mo niti besedice o partizan- $ skih časnikih, pa čeprav ,so f v času NOB izhajali tudi a v samem Trstu.
Pri' prebiranju seznamov f periodike, ki sledijo mono- a grafiji, se srečamo s pro- * blemi, ki smo jih že našteli. Pagnini postavlja prvi slovenski delavski list v Trstu v leto 1890, mi pa ga postavljamo v leta 1884-1885 (((Slovenski delavec«). Medtem ko našteva Pagnini za obdobje 1890-1918 v Trstu 9 slovenskih delavskih časnikov, jih slovenska bibliografija za obdobje 1884-1918 pozna že 19.
Pagniniju ne zamerimo, da ni našel nekaterih težko dostopnih podatkov o slovenskih časnikih v Trstu (tu gre predvsem za znane posledice fašističnega uničenja!), pač pa mu štejemo v zlo, da obravnava naš tržaški tisk z velikim omalovaževanjem! Io smo dokazali s konkretnimi primeri! Zdi se, da njemu ni do sodelovanja med Slovenci in Italijani. Tako prihaja s svojimi političnimi na zori v konflikt z naprednimi razvojnimi tendencami novega časa! Historia ut seriptum videmus apud Ci-ceronem, est magistra vi-tae!
SREČKO VILHAR
Pesnitev o epopeji «Pohorskega bataljona»
Epskega pesništva danes Slovenci nimamo. Zato bo morda toliko bolj zanimiva izdaja v verzih napisane epopeje o danes že skoraj legendarnem I. Pohorskem bataljonu, ki je tragično končal na Pohorju. Pesnitev o usodi tega bataljona sicer ni delo slovenskega pesnika, temveč Djordja Badišiča. Ostali jugoslovanski narodi imajo pač gotovo večjo tradicijo glede pripovednega pesništva. Ker pa gre vendar za opevanje dogodka, ki se je zgodil na naših tleh in ker je bil to eden najpomembnejših dogodkov osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, ni izdaja slovenskega prevoda pesnitve nič manj zanimiva. Epopejo z naslovom Pohorska legenda je izdala založba Obzorja v Mariboru v počastitev dvajsetletnice prvega partizanskega napada na nemško postojanko v Ribnici na Pohorju. Pesnitev pa je v slovenščino prelil Ciril Zlobec.
2e legendarni Pohorski bataljon je pod vodstvom sta-
rega Sarha, »pohorskega kralja« kot so mu rekli, združil požtrvovalne partizanske borce iz vseh krajev severovzhodne Slovenije in se zagrizeno boril proti Nemcem. Potem je bil izdan in januarja leta 1943 se je v visokem snegu na vrhovih Pohorja odigrala tragedija. Nemci so obkolili partizane, ki so sprejeli boj in po dolgem boju junaško padli vsi do zadnjega z izjemo enega, ki so ga Nemi ujeli živega in kasneje ustrelili v Mariboru. Seveda se je to zgodilo potem, ko so tudi Nemci krvavo plačali svojo zmago. Ta usodni boj Pohorskega bataljona, ki je pomenil odločilen mejnik v osvobodilnem boju na Štajerskem, opisuje v svoji pesnitvi tudi Radišič. Njegova epopeja nas popelje med partizanske borce, ki jih preveva močna narodnostna zavest, napredna miselnost in topla čustva tovarištva. Z njimi podoživljamo zadnje trenutke pred bojem, njihove želje in čustva ter
njihove	misli med samim
spopadom. In nato spo< znamo še odmev te smrtij ki je zagospodarila nad Po* horjem.
Pesnik je svojo epopeja razdelil	na osem ciklov.
Vsak cikel posebej sestoji iz več pesmi. Celotna pesni* tev je	napisana človeško
toplo, pretresljivo, pesniško dognano, v rimanih verzih in z izvirnimi metaforami* Prevod je lep, gladko te* koč, čeprav se morda pozna, da pesem v slovenščini ne izzveni tako dramatično kot morda v originalu.
Posebej je pri tej sicer drobni knjižici omeniti izredno skrbno opremo Janeza Vidica, ki je knjigi prispeval tudi osem celostranskih ilustracij. Te izvirne risbe akademskega slikarja Janeza Vidica so uspele, skladne pa so tudi s tekstom in likovno lepo dopolnjujejo besedilo. Tako je slovenska izdaja Radišičeve pesnitve lepa počastitev junaških borcev Pohorja in zanimiva pesniška izdaja.
Sl. Ru.
5. knjiga v zbirki «Degioni d’Italia», Turin 1961, Založba UTET
5.
Niti vinar doslej ni bil izplačan. Slov. gledališče se bori na življenje in smrt za svoj obstoj, z lastnim prizadevanjem. Ce bi na pr. Hrvatska ljudska republika izplačevala le polovico vzdrževalnine italijanskemu gledališču na Reki, za katerega ni nikjer obvezana s Pogodbami in dela to le iz c'sto kulturnih in ideološko-Programskih načelih — drugo Polovico pa plačevala našemu gledališču namesto italijanske obveznice, bi storila sveto kulturno in politično delo. Zanimive bi bile reakcije kulturne obveznice, posebno pa na-oionalističnih inspiratorjev, ki smatrajo, da jo imajo pravico odrekati, ko je pogodba podpisana. Seveda tu ne omenjamo drugih pogodbenih Posti Italije v memorandumu, *1 so ostale na papirju, ker J'h avtor izrecno ne omenja, ** Pa vse enako pričajo kolikšna je skrb današnje Italijo za našo narodnostno manjšino in zaščito, ki jo avtor tad poudarja.
Naj se na kratko ozremo še Pa vprašanje istrsko-dalma-tinskih beguncev, ki smo jih tuli omenili po avtorjevem navajanju, ki mu je treba primati, da je prvič v tisku res-P° in z določeno iskrenostjo obravnaval to vprašanje, ter Priznal silno obsežnost te priselitve na Tržaško-Goriško, ki Je «pomembno spremenilo demografsko lice pokrajine«. Ce lahko v neki meri z njim s°glašamo prav v prvi oceni, Pa se nadalje gotovo ne moremo več strinjati, ko trdi: “Po najbolj verjetni statistični oceni je znašalo število julijskih in dalmatinskih pribež-Pikov na državno ozemlje približno 150.000 ljudi, od kate-rih se jih je 44 odst. (približno 65.000 naselilo v Furlaniji-"Ulijski krajini, kjer tvorijo ® odst. stalno bivajočega prebivalstva. Največji del teh ^Približno 50.000) je raje ostal v Trstu...« Ter še dalje: «Na mestnem področju so zrasli Povi stavbni predeli, pridržali tej kategoriji oseb, za kamre so bila zgrajena nova nasilja tudi na kraški planoti, Pri Opčinah, Proseku in Ses-lanu, ter ribiška naselja pri •Čstju Timava in pri Miljah. Vendar mnogo pribežnikov še živi v zbirnih taboriščih in Pričakuje gospodarske ureditve. Gre pa največ za poljedelce, za katere skrb; z držav-Pimi prispevki Ente Tre Ve-Pezie z izsuševalnimi deli ^°ssalona (Bonifica della Vit-°ria) v Dolnji Furlaniji in P® »magredih« Gornje zapadli nižine (Consorzio Cellina-eduna). Pomembne skupno-1 Pribežnikov so se stvorile .a mestnih področjih Gorice Tržiča.«
^ri precej stvarni avtorjevi eni. pač na podlagi na pol asebnega štetja Opera di As-j^stenza Profughi Giuliani e :u^mpti — Podporne ustanove k 'iških in dalmatinskih pri-im ■ ov —, je pripomniti, da aJ° enostransko prizadeti č„eVc' v tem številu že vklju-j, n del dvomljivih številk. tP°minjam ob tej priliki, ne ^ 'ko za primerjavo ocen, kot oc nažin gledanja posameznih jj^Pjevalcev, na pr. trditev, Ca ie bil izrazil lani mar-ob * tržaški škof Santin, h„. Mednarodnem dnevu pri-^Pikov o 300.000 beguncih, j« ret dvakrat toliko kot jih ha ,Precej objektivno ocenil H-C.'°P*li*tični opazovalec, kar gaCe ^udno luč na omenjene-jt,jv "dušnega pastirja«. Zani-h, ° Je tudi, da jih je sam Isti .nik istrskega CLN ob Dr, <,Pr’**ki ocenil na približ-0 200.000.
«nikakor Pa ne soglašam z ti0v°rierr> o številu 50.000 Istra-°stai kfd'kor naj bi jih bilo bil i na Tržaškem. Saj je Pd	o«	"Plcco!0 della sera*
«UB 0.5.1957 trdil na podlagi da jOmfskih zaključkov 1. 1956,
t*m t že ~ 50 458 ~ med'
»ilj . Je bil Primorski dnev-*e dne 8.8.1954 zapisal V	°, °H 47.000	priseljencev je
P>	mestu	dobilo po voj-
"	e in stanovanja*. Pri
«»'*,	treba	upoštevati, da
O**'
btjj Po uradnih statistikah, '■» ,,'b na Tržaško še 1. 1955 15 2«, 534 oseb, 1	1956 še —
S.jgg ’ 1957 — 5.892, 1958 — Še v’ 1959 — 4.831, 1960 — pa ka p^n° 8	1° teh statisti-
i>h j izrecno omenja, da dtU * 'z inozemstva 1.415, iz 0?em\ °bčin izven tržaškega *Uje Ja pa 5.242, kar doka-Viča’i se je zadnja leta po-Pikov* št«vilo istrskih pribež-V j • ki so se po naselitvi daj |°g'b predelih Italije, se-Tore: °Pino preselili v Trst), ho ^ Se jih je priselilo skup-1960 , vključno 1. 1955 do 1. še —
55.323, ki jim je
b\0t , Prišteti po oceni Prirej	e*a	dnevnika še	47.000
l95§ °seljenih po vključno *era’	P°	oceni	Piccola	della
»kuD Pa Se 37.784, kar pomeni k Po Piccolu do konca ske„, ~~ 86.242, po Primorca	■	vniku	pa 102.323. Se-
h»ti	le	treba	pri tem	raču-
O^kab so v urfldnih stati-- Po 1, 1955 vsteti ne le 1
priseljeni pribežniki, marveč tudi redno prihajajoči pripadniki državnega uslužbenega o-sebja (uradnikov, vojaščine, orožnikov, financarjev, železničarjev itd., ki se redno letno menjavajo, t.j. da jih približno toliko prihaja kolikor odhaja), ki jih moramo računati po povprečju 15 let na nekaj nad 3.000 letno. To pomeni, da jih moramo odšteti po Piccolovi statistiki za pet let — približno 15.000, po statistiki Primorskega dnevnika pa za šest let 18.000, kar nam da končno število istrskih priseljencev, po Piccolu 73.242, po Primorskem dnevniku pa
84.323. Seveda je treba tu upoštevati Piccolovo tendenco za zmanjšanjem številk iz znanih volilnih razlogov na Tržaškem. Prav tako je tre-
upoštevati še en značilen migracijski pojav, da se namreč sem priseljeni begunci zelo redko od tu izseljujejo bodisi v inozemstvo ali v druge italijanske province, medtem ko imamo dobrih 10 let sem zelo značilno gibanje, prvič v tržaški zgodovini, namreč izseljevanje tržaških domorodcev v druge italijanske pokrajine ali še več — v Avstralijo in Ameriko. To pa seveda le povečuje število begunskih priseljencev, zakrito v skupnih migracijskih statistikah, kar pomeni, da so naše ocenjevalne številke še prenizke: t.j. ocenjenih 73.242 oz.
84.323. Kaj naj tedaj rečemo o avtorjevih povprečnih 50 tisoč?
Mislim, da nam našo številko potrjuje kot mnogo bližjo resničnemu stanju tudi razdelitev finančnih sredstev, ki jih daje država (t.j. ministrsko predsedstvo oz. notranje ministrstvo, ki vodita to na-seljevalno politiko) za ekonomsko ureditev položaja pribežnikov. Po avtorjevi navedbi bi se bilo torej od celokupnih 150.000 beguncev, u-stavilo v Trstu — 50.000, t.j. približno 33 odst.. Po zadnjem finančnem zakonu za gradbo stanovanj pribežnikov iz marca t.l. je bilo, po pisanju lokalnih časopisov, določenih od celokupnih 5 milijard, 3,5 milijarde za tržaške, t.j. 70 odstotkov. Cisto gotovo ta razdelitev finančnih sredstev ni strogo sorazmerna s številom pribežnikov in tega tudi ne trdimo, ker so naseljevalne prilike zelo različne, kajti če bi to veljalo bi to govorilo za 105.000 v Trstu naseljenih pribežnikov. Vendar navedeni finančni zakon ni edini, ki kaže tako, ali približno tako sorazmerje med begunci, naseljenimi v Trstu in ostali Italiji. Zelo običajno sorazmerje je 2/3 proti 1/3, prvo za Trst, kar bi pomenilo 66,6 odstotka in ne 70 odstotkov. ITij bo ta odstotek še toliko pomanjšan
zaradi večje normalnosti in enakomernosti naselitve beguncev v drugih pokrajinah, že z običajnimi, ne z izrednimi sredstvi za begunce (toda tudi v Trstu je morda večje število beguncev sistemiziranih v nebegunskih zgradbah, občinskih, INA-Casa, IN PS itd.), vendar je ta odstotek tako ogromno večji od onega, ki ga navaja avtor, da ni zanj nikake verjetnosti.
Se marsikako pripombo bi lahko dodali, posebno na račun zgodovinskega, in etnografskega obravnavanja — saj nas avtor v zgodovinskem razvoju. kot že omenjeno, skoro ne pozna, a bi se nam vse preveč razširilo. Da pa ne bomo krivični priznajmo malo izjemo, n.pr. besedilo pod sliko cerkvice sv. Krna (Kviri-na) v Furlanski Sloveniji, kjer dodaja, da je tu bilo dolga stoletja središče avtonomnega življenja tamkajšnjih Slovencev. Seveda kaj takega, žal, ni prinesel za druge dele
(Konec na 7. strani)
Pripombe k Pagninijevi monografiji: «Tržaški časniki od začetkov do 1957» |
Sestavek je za nas toliko bolj zanimiv, ker skuša avtor v njem obdelati tudi slovenski periodični tisk v Trstu in Gorici
Pagninijeva monografija «1 giornali di Trieste dalle origini al 1959», ki se je lansko leto pojavila na knjižnem tržišču, pomeni nov prispevek k bogatitvi tržaškega zgodovinopisja. Sestavek je toliko bolj zanimiv, ker skuša avtor v njem obdelati tudi siovenski periodični tisk (Trst-Gorica) Tržaški Slovenec, ki s*ga po kakršnikoli zgodovinopisni razpravi o Trstu, bo i-skal v njej (kar je povsem naravno!) tudi podatke o svojih prednikih. In tako bo tudi spoznal, s kom ima opravka; koliko ga sosed ceni itd. Dandanes, ko razvoj vse narode na svetu naravnost sili k sodelovanju, je tak kriterij tržaškega Slovenca toliko bolj razumljiv. Po drugi strani pa tega Slovenca bolj in bolj zanimajo tudi problemi sosedov-Ita-lijanov! Pagninijeva monografija bo Slovencem brez dvoma posredovala nekaj zanimivih podatkov o razvoju italijanskega časnikarstva. Verjetno je na to mi
slil tudi sam Pagnini, ko je v uvodu uporabil besede: «... plemenit poduk sosednim narodom.«
Po kratkem opisu dejavnosti prvih tržaških ':skar-jev nas Pagnini takoj pripelje k prvim časnikom. Od teh prvih je pomemben zlasti «L’Osservatore Triesti-no» (1784-1933). Ce ne bi bil ta list orodje zdaj ene in zdaj druge državne oblasti, bi ga morali zares pohvaliti!
Analiza ilirskega obdobja (Ilirske province«) nam zatem odkriva že naglo rast italijanskega časnikarstva v Trstu. Pri tej točki «e Pagnini huduje, ker sta dva tržaška lista nosila pridevek »ilirski« («illirico»). Po njegovem mnenju naj bi bila to posledica ((topoglavosti tistega, ki je iznašel i-me Ilirija« (str. 36). Slovenec, ki bo prebiral Pagnini-jevo delo, se bo ob tej nepremišljeni trditvi že čutil prizadetega. Nič čudnega, saj je beseda «Ilir» včasih pomenila skoraj isto kot juž-
ni Slovan. Pagnin’ pozablja, da je bil Trs- v letih 1809-1812 pravi otoček na ozemlju tržaške občine na katerem so bili Slo-enci prav trdno zasidrerii, O razširjenosti geografskega termina «Ilirija» bi lahki, iznesli kar precej prav zanimivih podatkov, ki bi jih moral poznati tudi sam Pagnini. Naj omenimo le, da je upoštevani ber.ešk zgodovinar De Rubms sred' 18. stoletja pisal tudi -oie. ..Vui go... Episcopus aqotl*>ensis - dicebatur Illyrio-us quod A-kuileja spectabatur quasi terminus Illiriae« (M on., Col. 54).
V nadaljnjem Pi gn m lepo prikaže, da si pon.eniii listi «LTstria» (.846-1353), «Archeografo Triestino« (1829-1937) in (l.a Fevlla* (1836-1846) trden temelj v nadaljnjem razvoju italijanskega periodičnega tiska v Trstu. Bili so dejansko že napovedovalci burnega leta 1848, ko je po Pagnini-jevih podatkih v Trstu izhajalo kar 32 italijanskih
iriiiiiiiiai«iiiiiiiiiiia«iiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiaa>iiiiiiiitiiiiiiaiiiiiiiiiit>>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
j Dr. FRAN VATOVEC |
Slovenski časnik I. (1557-1843)
Založba «Obzorja» - Maribor 1961
«Dr. Fran Vatovec obravnava v tej svoji prvi knjigi v pregledni sliki nastanek in razvoj prvih slovenskih periodičnih tiskov od Trubarjevega koledarja pa do Prešernove vloge v pobudah, ki se nanašajo na razne poskuse na slovenskem časniškem in časopisnem področju», pravi v u-vodni besedi Dušan Benko, predsednik Društva novinarjev LRS■ Ostali knjigi bosta obravnavali gradivo do začetka prve svetovne vojne.
Knjigo sem prebral z velikim zanimanjem. Je prav tako poučna kakor je tudi dobro in zanimivo napisana. Avtor sam pravi v u-vodni besedi, da je sta poskus v določen em smislu nadaljevanje teh njegovih (dr. ivana Prijatelja) prizadevanj, le prijem je drugačen.»
Vatovčev prijem je v resnici dovolj svojevrsten. V taki študiji, ki ima pretenzijo znanstveno utemeljene obravnave in ki to pretenzijo tudi v veliki meri izpolni, se avtor kajpada ne more izogniti niti krajšemu orisu nastanka časnika in časnikarstva nasploh (tu izvemo, da je izšel prvi periodični list na svetu, «Le Mercure Francais«, leta 1605 v Parizu), še manj seveda sami teoriji časnika, časopisa, časnikarstva in ostalega, kar je s tem v zvezi.
In tu je uporabil dr. Fran Vatovec, sam dolgoletni časnikarski praktik, ki se od leta 1934 sistematično ukvarja s proučevanjem razvoja slovenskega časnikarstva, po mojem mnenju zelo posrečen prijem, ki naredi tudi teoretično snov zanimivo in privlačno s tem, da jo smotrno vrine v sam
ali je izhajal francoski «Telegraphe officiel« tudi v slovenščini (in srbohrvaščini), še niso rodile vozitiv-nega rezultata, ker se kljub oficialni napovedi takega časopisa ni ohranil noben izvod ali se vsaj še ni našel.
Zanimivo je obravnavanje okrog tednika «Slavinje». ki se žal ni mogel realizirati, čeprav so tekle razne priprave zanj.
Novo, obširno poglavje je, posvečeno pesniškemu almanahu ((Kranjski Obelim« in njenim najvažnejšim ustvarjalcem in sodelavcem: Čopu, Prešernu in Kastelcu. Tu je nadrobno orisan bolj s predmarčno cenzuro, s Kopitarjem in borninnimi ljubljanskimi janzenistični mi cenzorji.
Sledi cela vrsta ponesrečenih poizkusov s časopisi na Štajerskem in na Kranjskem vse do ustanovitve Bleiuteisovih ((Kmetijskih in rokodelskih novic«. P tej zvezi je zanimivo in podrobno orisana vloga Francete Prešerna, ki si je po prenehanju «Cbelice» živo prizadeval, da bi pripomogel Slovencem do novega leposlovnega časopisa.
Ob zaključku moram posebej opomniti na včstno navajanje gradiva, ki bo služilo marsikomu za kažipot na različnih področjih naše kulturne preteklosti.
Vatovčev «Slovenski čas-nik« je prvi poizkus podali sistematično in znanstveno podprto zgodovino našega časnikarstva od njegovih po-četkov. Ko pozdravljamo to uspelo prvo knjigo napovedane trilogije, želimo samo eno: da nas ne bi založbi «Obzorja» pustila predolgo čakati na ostala dva dela.
V LADIMIR BARTOL
listov (poleg teh le še 1 nemški list!). Ob tej ugotovitvi se slovenskemu či-talcu vsiljuje vprašanje: Zakaj niso imeli tržaški Slovenci še nobenega svojega lista niti v tem letu? Temu problemu bi moral Pagnini posvetiti vsaj nekaj vrstic. Prepričani smo, da tržaški Slovenci leta 1848 le niso bili taki nevedneži, kot nekateri verjetno misli-je. Tistega leta (in o tem poroča tudi Kandler!) so že zahtevali svoje šole. Iz temeljitega Apihovega spisa o Trstu v 18. stoletju (La societa triestina nel se-colo XVIII.) zvemo, da sta se dva italijanska borzna trgovca v Trstu ob koncu navedenega stoletja potegovala za to, da bi Slovenci v tem mestu dobili svoje šole. V ozadju tiči nekaj, kar je bilo za Slovence tragično. Iz Benetk, ki so močno propadale (1789-1866), so se ljudje kot kobilice selili v Trst (Apih ima nekaj zanimivih podatkov tudi o tem vprašanju!), kjer sta zatem popolnoma prevladala beneško narečje in italijanski poslovni jezik. S tem seveda ne mislimo trditi, da Slovenci in Hrvati iz zaledja niso prihajali v Trst. Prihajali so in celo v lepem številu, toda tržaškim občinskim možem se ni niti sanjalo, da bi jim bilo treba zagotoviti kake narodnostne pravice. Ves razvoj jih je tudi po tej plati v obdobju kakih 100 let silil k italijanizaciji!
Zaradi praznine pri tržaških Slovencih leta 1848 bi Pagnini lahko vsaj omenil, da «L’Osservatore Triestino« po jeziku vendarle ni bil absolutno italijanski list, saj je začel verjetno prav pod vplivom revolucionarnih dogodkov prinašati razglase in odloke tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku!
V zvezi z letom 1849 Pagnini omenja, da je tržaškim Slovencem prineslo prvi njihov list «Slavjanski rodoljub« (Pagnini piše «Slavenski Rodoliub« in či-talec lahko dobi vtis, da je šlo za popolnoma hrvaški list!). Ta list je umrl še istega leta s smrtjo svojega urednika, S to ugotovitvijo ga Pagnini tudi odpravi (str. 221).
Zelo čudne so nadalje njegove ugotovitve glede ((Edinosti«. Nič ne pove, kakšno vlogo je odigrala. O njej piše tudi naslednje: «Slovenski tisk v Trstu ni pognal korenin, čeprav je vlada gojila srčno željo, da bi se to zgodilo; pognal pa je prav takrat, ko si ga je manj želela, namreč ob balkanski krizi leta 1787» (tu misli na »Edinost«), «E-dinosti« potemtakem le prizna neko politično samostojnost! Pagniniju, ki že dolgo let raziskuje tržaški tisk na splošno, pa se močno čudimo, da ne pozna citiranega lista z naslovom «Edinost 1876-1928» (54 str. FO). Ta jubilejna številka ((Edinosti« prinaša precej podatkov o razvoju slovenskega tiska v Trstu. Ne bo odveč, če na tem mestu povemo še, da je bila «Edinost» edini tržaški neodvisen politični časnik, ki je dočakal častitljivo starost 52 let. Kljub temu posveča Pagnini njeni
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiinnm
Pohorska legenda...
DR. FRAN VATOVEC
tekst zgodovine našega časnikarstva, ki je sama po sebi za vsakega slovenskega čitajočega občana skrajno zanimiva in poučna. Vatovčeva knjiga se bere v taki razporeditvi snovi mestoma tako napeto kakor roman.
Vatovec najprej na kratko definira obe bistveni sestavini periodičnega tiska, časopis (leposlovna revija, mesečnik, redno letno izhajajoči koledar ipd.) in časnik (dnevnik, tednik itd.) in se tu sklicuje na predhodne definicije m ugotovitve Prijatelja in Slebingerja ter preide nato na tri (osnovne) časniške sestavine: aktualnost, periodičnost in publiciteto.
Po teh kratkih uvodnih definicijah preide na zgodovino našega periodičnega tiska, začenši s Trubarjem, ki ga že Rupel odkriva kot novičarja. Prve oblike našega periodičnega tiska *o kajpada koledarji in pratike, ki jih je pozneje gojil zlasti Zoisov prerodni krog z našim prvim resničnim časnikarjem Valentinom Vodnikom na čelu. Dotakne se nato druge oblike časni-
karstva ((Turških glasov« ki utegnejo biti za marsikaterega čitatelja zanimiva novost. Preide potem na Po-hlinove ((Pisanice« in pokaže osnovna nosilca ali vo-sredovalca novic; na pošto in tiskarstvo. Medtem ko se je moral Trubar zateči za tisk svojega «Ta slovenskega kolendarja« (1557) v Tue-bingen v Nemčiji, je Crno-jevič ustanovil prvo srbsko cirilično tiskarno 1943 na Obodu pri Cetinju.
Najobsežnejše poglavje v knjigi obravnava prvi slovenski časnik — Vodnikove dLublanske novice od vsih krajov celiga sveta«. Tu se dotakne tudi vprašanja našega «zamudništva» m pride s primerjanjem časnikarstva drugih narodov do zanimive ugotovitve, da so «Lublanske novice» celo za desetletja prednjačile nekaterim časnikom drugih in večjih slovanskih in neslovanskih narodov. Sledi podrobna analiza vseh sestavin (politika, komentar in članek, gospodarska funkcija, kultura, lokalna funkcija, poučno in zabavno čtivo) vsebine tega prvega slove inskega časnika. Nato preide na nosilce oblikovanja tega prvega slovenskega časnika z V. Vodnikom na čelu itcl.
Ko preide avtor na avno mnenje v zvezi z uLubla i-skimi novicami«, poda analizo in bistvene elemente, ki tvorijo javno mnenje od antike pa do danes. Kakor povsod, se tudi tu poslužuje bogatega gradiva za svoje utemeljitve.
Po sklepnih dognanjih glede sLublanskih novic» o-bravnava novo, zelo zanimivo poglavje: naša časnikarska beseda v dobi Napo leonove Ilirije. Raziskave,
Na združitvenem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze, ki je bil preteklo nedeljo v Gorici, so se k diskusiji priglasili mnogi predstavniki posameznih prosvetnih društev. Njihova tehtna izvajanja so v marsičem nakazala splošno in lokalno problematiko našega ljudsko-prosvetnega življenja, kar bo vsekakor koristno napotilo za delo novega enotnega odbora.
K besedi so se priglasili naslednji prosvetni delavci:
Peter Sancin (Gorica)	Klavdij	Repič	(Skedenj)
Miro Prešel (Bazovica)	Stane	Starešinič	(Trst)
Edvin Svab (Dolina)
Emil Sedmak (Križ)
Anton Tahaj (Standrež)
Jože Jelerčič (Sv. Ivan)
Albert Peric (Sempolaj)
Rudi Pavšič (Trst-Rojan)
P rffii ofsTcT "cfnevm Jr
26. novembra 1961
Pozor . Pozor: govori poveljnik1.
BODITE PRiPRAVLRENt 1A NAPAD " 00 I MlUOOA bt PRIDuiuTE NE1NA.NA LAWA
MRN'L\
?ARC ,
/ ... DR AltlNlll SE&OSTE MR /Ztnoo. 'JASA NALOGA 3E OPRAV« lllENR '. MA bATEUT e>0«0 POSLA L\ M01ASM ODDELEK Ki GO RAZ-.tiVUL VSO VTNRR..______________________________
mmi'
DRNlOOl M NEKAT MINUTAM E&riO !\a»mT	bsvjpAT'	1nrr'
i so tudi uresničljivi, kot ka-:ejo poročila znanstvenikov iz ■aznih delov sveta.
Od kod morju vse to boga-itvo? Vsaka kaplja, ki pade la zemljo, prihaja po rekah r morje in prinaša s seboj azne snovi, med temi tudi ninerale in soli. Odkar obsta-a zemeljsko površje — in to 30 kake dve ali tri milijar-le let — so se v morju na-srale ogromne količine raz-lih mineralov in soli, ki jih :enijo znanstveniki na mili-lone in bilijone ton. Tako lomnevajo znanstveniki, da se e v 1400 milijonih kubičnih rilometrov morske vode na-pralo v tisočletjih in tisočletjih več kot 50 kvadriljonov ion raznih mineralov, s katerimi bi lahko napravili pet gorovij kot so n. pr. Alpe.
Morska voda vsebuje pred-irsem soli in sicer 35 kg na irsak kub. m vode. Toda v morski vodi so še druge snovi, in med temi je največ soli ki jo uporabljamo v kuhinji: te je na morskem dnu o-krog 30 milijonov milijard ion, kar pomeni, da bi lahko i njo prekrili vso suho zem-jo v višini 150 m. Razen tega io v morju še ogromne količine kalijevega in kalcijevega julfata, magnezija in kalija. V to naj vštejemo še okrog 30 drugih mineralov, ki so v današnji industriji zelo važni. Po statističnih podatkih raznih znanstvenikov je v morju 15 milijard ton bakra, 7 tri-ljonov ton boraksa, 15 milijard ton mangana, 20 milijard ton urana, pol milijarde ton irebra in 10 milijonov ton zlata.
Človek je do sedaj v glavnem izkoriščal iz morja nje? gove bogate zaloge soli, k^ terjajo najmanj predelave if so zato tudi človeku najbolj dosegljive. Prvi «rudniki» soli segajo daleč v predzgodovinsko dobo.
V modernejšem času pa so
dustrijski objekti, ki dajejo danes 30 odstotkov vsega magnezija,
Tudi brom predstavlja za današnjo industrijo važen pripomoček. Po drugi svetovni vojni so se industrijski objekti za izdelovanje broma po vsem svetu povečali. Brom je postal namreč važen element v izdelovanju svinca in pri izdelovanju raznih derivatov bencina. Od leta 1922 se je potrošnja broma povečala na dosedanjih 140 tisoč ton, od katerih dobršen del uporabljajo za izdelovanje filmskih trakov.
Konec 18. stoletja so znanstveniki ugotovili, da skriva morje ogromne količine zlata. Mnogi znanstveniki so se že bavili z idejo, da bi našli pravilen način za dvig tega ogromnega zlata. Toda izka-
Edina ovira pri izkoriščanju morskega bogastva je gospodarskega značaja, ker so za dviganje mineralov in drugih snovi potrebni posebni stroji in druge naprave. V Združenih državah Amerike skušajo graditi kemična industrijska podjetja v pokrajinah blizu morja, kjer je dovolj zalog plina in kjer so že ob obalah ogromne količine soli in drugih solnih derivatov. Najbogatejše v tem je Mrtvo morje pri Palestini, ki naj bi vsebovalo 22 milijard ton magnezija, 5 milijard ton kalija, pol milijarde ton brona in ogromne količine soli. V tem morju so tudi stroški za izkoriščanje omenjenih snovi najnižji.
Največje bogastvo leži na dnu velikih oceanov, ki jih .človeško oko še ni videlo niti raziskalo. Toda SloVek Se bo prej ali slej dokopal tudi do tega bogastva; to nam kaže
Ko zdraviliški izvedenec zamenja rjo na kostanjevem listu s človeško krvjo - Ker se proces ne more obnoviti, more po nedolžnem obsojenega rešiti le pomilostitveni dekret predsednika republike
Sleherna krivica, povzročena od kogar koli, boli. Ako pa mora človek trpeti zaradi krivice, ki mu jo prizadene ustanova, ki je v človeški družbi prav zaradi tega, da uveljavlja pravico in preganja krivico, to je sodišče, jo še bolj občuti.
Od časa do časa se izve za koga, ki je presedel v ječi že nekaj let, ko se je čez čas izkazalo, da je bil po nedolžnem obsojen, da ni storil zločina, za katerega so ga obsodili, in da so ga po krivici pahnili v ječo ter mu s tem tako rekoč ukradli leta, ki jih je prebil v njej.
Osnovna faza ameriške dimo, če primerj
rakete, <cSaturn». Kako vel amo ljudi, ki stoje ob njej,
ika je ta raketa lahko vi-ali točneje pod njo
Varuhi pravice si sicer prizadevajo, da bi takih žalostnih primerov ne bilo, oziroma, da bi jih bilo čim manj. Vendar pa se jim do sedaj še ni posrečilo, da bi docela odpravili sleherno sodno zmoto, in da bi pri vsaki razsodbi obsodili v resnici le tistega, ki je kaznivo dejanje zagrešil, in da bi se pri takih, ki so jih po krivici dolžili, vselej izkazala njih nedolžnost.
Toda, do sedaj se to še ni uresmSilOl Saj računajo, da je bilo na pr. v Italiji v letih po zadnji svetovni vojni kar okoli 500 sodnih pomot, ko so bili ljudje po nedolžnem obsojeni in so prebili več let v ječi.
Ali je mogoče poravnati vso škodo, storjeno nedolžnemu človeku? Kdo mu bo povrnil, in kako, vse trpljenje, vse duševne muke, ki jih je prestal v času, ki ga je preživel v ječi? A mnogim je s krivično sodbo uničeno vse življenje. Nikoli več si ne opomorejo. Strti so duševno in ni jim potem nič več ne do dela ne do življenja. Izgubili so vero v pravico, v bodočnost, vase. A so tudi taki med njimi, ki so bili obsojeni na smrt in se je šele mnogo let po njihovi smrti izkazala njih nedolžnost.
Kako žalosten je primer zmotne razsodbe, zakoncev Galliano, Celestine in Ivana.
Obdolžili so ju, da sta marca 1937 pahnila v prepad Ivanovega očeta, kjer se je ubil. Zaman sta skušala prepričati sodnike, da tega zločina nista storila.
Nič ni pomagalo. Dokazi, na katere je tožilec opiral obtožbo so preveč jasno kazali njuno krivdo. Prav pred vrati njune hiše so našli nekaj kostanjevih listov, ki so bili posuti z rdečimi pegami. In uradni zdravnik je ugotovil, da so tiste pege — kri. To je preiskovalcem zadostovalo, da so natanko opisovali, kako sta zakonca umorila očeta. Trdili so namreč, da sta ga ubila v hiši, od koder sta ga potem zvlekla do prepada in ga vrgla vanj. Da je bilo tako, razločno pričajo tiste rdeče lise na kostanjevih listih, so trdili. Celestino so obsodili na 17 let ječe, Ivana pa na 21.
Ivana je to tako potrlo, da se mu je omračil um in so ga morali spraviti v u-mobolnico, kjer je že po nekaj letih umrl. Celestina pa je odsedela 10 let. Izpustili so jo šele potem, ko se je na novi sodni obrav« na vi izkazala njuna nedolžnost. Starca je ubil fašist Giuseppe Montanaro, ki je to priznal že 1. 1944 partizanom, preden so ga ustrelili. Izvedenci so natanko preiskali tudi tiste rdeče lise na kostanjevih listih in ugotovili, da niso od krvi, marveč, da so nastale zaradi gnitja listov.
Celestino so takoj po drugi razsodbi izpustili in ji za odškodnino plačali 700.000 1ir. Za deset let. A njenemu možu, ki je umrl tri leta prej, niso mogli vrniti življenja.
Kako resne posledice. Nepopravljive. In zgolj zaradi površnosti, premajhnega čuta odgovornosti. Ko
bi uradni zdravnik bil bolj skrben in bi dal pregledati tiste liste v laboratoriju, bi že koj ob prvi obravnavi vedeli, da rdeče lise niso od krvi. A tudi sodniki bi morali z nekoliko večjo natančnostjo preveriti dokaze. Potem ne bi Ivan znorel in ne bi umri, a Celestini ne bi bilo treba toliko let zapraviti v ječi. In njuni otroci! Koliko hudega so prestali zaradi vsega tega.
Ali pa tisto, kar sta doživela Aldo Tacconi in San-te Briganti. Bilo je leta 1945, kmalu po končani vojni. Po naključju sta se našla. Pot ju je nekaj časa vodila skupaj. Prvi se je namenil obiskati neke sorodnike, drugi pa se je vračal po sedmih letih, ki jih je preživel pri vojakih in v ujetništvu, domov. Noč ju je zatekla na t>ro-stem, a si zaradi tega nista delala posebnih skrbi. Bila je topla avgustova noč, zato sta legla kar v travo na bližnjem pašniku. Kako bi mogla vedeti, da bo to zanju usodno! V domačiji tam blizu je bila tisto noč umorjena gospodarjeva nečakinja, a njena teta hudo ranjena. Vse je kazalo, da je bil morilec — ropar. Več mesecev je minilo, a zločinca niso izsledili. Karabinjerji so pri nenehnem stikanju izvedeli tudi za oba mladeniča, ki sta tisto noč prespala tam blizu. Prijeli so ju in nedolgo zatem sta priznala, da sta onadva usmrtila nesrečno dekle. Vse do naj-
manjših nadrobnosti sta o-pisala, celo to, da sta vrgla denarnico v reko. Nihče ni opazil protislovja pri tem. Saj je vendar preiskovalni sodnik našel tisto denarnico v hiši, kjer je bil zločin izvršen. A na to se ni nihče spomnil. Sodišču ni bilo težko po takem priznanju izreči sodbo. Aldo Tacconi je bil obsojen na 24 let ječe, Stante Briganti pa na 22.
Ko sta oba nesrečna mladeniča bila že sedem let zaprta, je neki kaznjenec, ki je bil takrat v jetniš-nični umobolnici, izpovedal, da je on umoril dekle. Toda policijski uradnik, ki je to izjavo sprejel, je ni vzel resno. Menil je, da je pač le znamenje kaznjen-čeve duševne zmedenosti. A ko je čez mesec dni to izjavo ponovil ter jo dopolnil še z drugimi nadrobnostmi, so se oblasti prepričale o njegovi krivdi.
Po vsem tem je bilo vsakomur jasno, da sta Tacconi in Briganti nedolžna in da ju je treba nemudoma izpustiti. Kaj še! Da bi se moglo to zgoditi, bi morali sodno obravnavo obnoviti. Le tako bi mogli razglasiti njuno nedolžnost. A to ni bilo mogoče. Giuseppe Speziali, tako je bilo pravemu krivcu ime, je bil namreč umobolen, in ga zaradi tega ni bilo mogoče klicati pred sodišče.
Krivico nesrečnima mladeničema je potem popravil predsednik republike, ki ju je pomilostil. Edino
tako je bilo moč rešiti u-boga trpina.
še bolj žalostna je bij® usoda Carla Corbisiera, ® je prebil v zaporu skoro 20 let po nedolžnem.
Maja 1934. leta so neznani roparji umorili brata Modesta in Angela Guer-riera. Kmalu zatem so O" sumili Carla Corbisiera. 1“ ker je pričal proti njernu prav eden tistih, ki so zločin izvršili, ni mogel d0”^ zati svoje nedolžnosti. bi sodniki natančneje Pr£ verjali podatke, bi kaj lan' ko spoznali, da Carlo h mogel storiti tistega zltT čina. Ugotoviti bi namre morali pravo razdaljo rne krajem, kjer je Carlo tist jutro bil in med krajem, kjer sta bila brata umorje* na, ter čas, v katerem J moč to razdaljo prehodu • Nekdo je trdil, da je.r®a dalja med obema krajem 2 km, in to je zadostoval« za dokaz Carlove krivd > ko so pa 20 let pozneje s enkrat merili razdaljo, pot natančneje, so iznJe,n li 6 km. Carlo Corbisiem je bil obsojen na dosmrtn ječo, a odsedel je slc° 20 let. Ko so ga po P0110! nem procesu izpustili iz J če, so mu dali za ,ir nino za 20 let — 10.000 1 • Prav pred kratkim sm imeli priložnost brati o P dobni sodni pomoti, ko izpustili iz dolgoletne* j zapora Salvatora Galla, je bil obsojen za umor 1» nega brata. No, sedaj se J izkazalo, da je «umorjei brat — živ.
S. A.
m
UTOK i bU&TER&lt
Parko ut pomeOniko raie D*-V v nekat strm <
KlU RAlLOi.iL POLOŽAI \N GA PROSIL 1A NAVODILA. njes pogomOr it tekel Preko promopoma...
Otopet se bono MA ZEniDOVkAD S SATPUTOri 1
tEI NEVA5 TRENUTKOV) 06 RAKETA bPREnENHA ShtR 1M POLETELA PROTi Z.ETO — MOMi NEMARNOSTI MASPROTi. ZASTAUPLlENALNE RAKETE SE Oip PR\6L\ Žloeoo m spERi os Planeta koledarosa ...
HE1 DARKO1.'.'. PR\D\ SEM V TROE ČUDNI OMEKTI SO SE POTAMiU MA EKRANU. VAZIFONA". NARANNOST PROTi NAM
II. EPIZODA LINUS0V0 • U7CTM1&TV0
JESIH
SOMRAIMiKA STA RiTRO OPARILA DRUG DRUGEGA DEGKI SO lAtlAN POSKOWAH UiTi • S OKI R AR NE RAKETE SO biLfc VtlTAElSt Ob NTMONE . SKL L Al SO SE RtbrR 1 j MAGLitii RAM OH .TOPA PAKET P SO 3iU MG PPEP Atl\LE
KLDUD I ZVRSTNE tVJ nANtUMRANDU SO St De‘lk.1 i An An t(Vj»l\ ,0AD\ SE OTRESL'
i w\t<vh
nasroallel
• • ■
Veljaven od 26. novembra do 2. decembra
OVEN (od 21. 3. do 2«. 4.)
Veselo razpoloženje. Nove dogodivščine. Zvezde so vam naklonjene; vse pa je odvisno od vas, kako se boste namreč lotili in rešili važne gmotne zadeve.
BIK	(od	21.
4. do 20.	5.)
Zaradi nepredvidenih ovir lahko zamudite prijeten sestanek in se ne boste znali opravičiti. V poslovnih zadevah ugodne priložnosti, toda ne smete se prenagliti, da ne pokvarite vsega.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
Presenečenja v srčnih zadevah: zgodilo se bo vse drugače, kot ste si mislili. Poki c-no delo dobro napreduje; možnost izrednega zaslužka
RAK	(od	23.
-—v 6. do 22.	7.)
f f N \ Žalostni dnevi so
za vami, Dobili , boste	nekaj	de-
L	J	narja.	V poslov-
- nih odnosih razgibanost. V srčnih zadevah pa je vse odvisno od vas in je vaša krivda, če vse ne gre kot si želite.
L E V (od 23.
/------^	7. do 22.	«.)
f -	\	Negotovost in ne-
jggP 1 odločnost vam J lahko pokvarita
\. J veselje. V poslov-
  nih zadevah vam
sedaj sreča ni naklonjena. Odločneje morate braniti svoje interese.
DEVICA (od
23. S. do 22. 9.)
Naj vas ne ra-zočarajo dosedanje ljubezenske izkušnje, ker vas čakajo boljie priložnosti. Nepričakovana vest. Razgovori, Potovanje.
TEHTNICA (Od
J 23. 9. do 23. 10.)
Teden nepredvi-i denih dogodkov, Ta J ki vas bodo zelo presenetili. V poslovnem delu vse normalno. Uredili boste nekaj osebnih zadev. Razveseljiva novica vam bo odkrila nove poti.
SKOHPIJON (od
24. 19. do 22. tl.)
Izrabite ugodno priliko, ker vam je sreča v srčnih zadevah te dni izredno naklonjena. Živahne diskusije o gmotnih zadevah. Nekdo vas bo razjezil, toda ne smete se prepirati.
o i ;
./■Tv	23-
rt Y\ Prij«
•	H	m	o
strelec <0, 23. 11. do 20.12'j
Prijetni sestank zadovoljiv ‘T kljub man' ...... sporom
drago osebo, skrbljeni boste zaradi la in poslovnih zadev, se bo vse uredilo. teA KOZOROG	,
21. 12. do 20* Čustvena bo lepo “^leče ne boste	u.
vali, sicer	0
—	ko izgubite	v
priliko. V poslovnih i dj.
gmotnih zadevah P® ate te previdni in ji“ m urediti.	.	.	o	(od
^	x°r-A?»	n
V.re^lvbo°Stdrn«e
ko zadevo, ^
pa vas se 0d-jo. Nove P0“Uf be glede zaP° p0. ve, a ne bodo ugodn ^ bro jih pretehtajte.	z8
nih zadevah zahteval zdaj preveč.	.	2*-
RIBI (od 3.)
2. do 20-	r,-
Slučajna jetna
srečni tr boste Lahko se D \ ^ - spet srečaU-Le poslovnih^ zadeva^ preVid-
postu vnni *“	«■ X rt'
nevšečnosti. B9dr^ga,Pe
ki vam lahko
ni, da se ne skregaj ^
sel>o.
risti.
MNOGE NEKDANJE IN SEDANJE «\JT0PIJE» BODO URESNIČENE
Za tisoče in tisoče oseb ,redstavlja morje le naravno epoto in pa razvedrilo v po-etnih mesecih, ko lahko za-mstijo delo in si privoščijo ratke počitnice v letoviščih b morju. Le malo jih je, ki •i si zastavili vprašanje, kaj iravzaprav morje pomeni za loveštvo in kakšna bogastva o v njem skrita.
Za znanstvenike predstavlja norje obširno vprašanje, s aterim se ukvarjajo že dol-;a stoletja. Ti znanstveniki ;ledajo na morje z raznih tališč. V zadnjem času se je ijihovo zanimanje za morje e povečalo, saj so na osnovi aznih raziskovanj spoznali, da :rije morje ogromne zaklade, :i niso še izkoriščeni in s :aterimi bi človeštvo lahko .bogatelo. In te zaklade bo loveštvo prej ali slej lahko zkoristilo; vprašanje je le asa in pa denarnih sredstev, ajti načrtov za izkoriščanje >odvodnega bogastva danes le manjka več. In vsi ti načr-
se pojavili novi »morski rudniki« za izkoriščanje joda in kalija. Ti rudniki so izgubili svojo veljavo šele z najdbo velikih zalog joda in kalija v Alzaciji, Cilu in drugih krajih Južne Amerike, Danes pridobivajo jod in kalij samo še iz Mrtvega morja, ker so stroški za pridobivanje teh v tem morju najnižji.
Danes pridobivajo iz morja tudi ogromne količine magnezija in broma. Količina magnezija, ,ki ga pridobivajo iz morja, je danes že daleč presegla ono, ki jo pridobivajo na zemlji. Magnezij predstavlja v letalski industriji važen artikel. Leta 1943, torej v času druge svetovne vojne, je znašala proizvodnja magnezija 240 tisoč ton letno. Nemci so tedaj imeli največje zaloge magnezija. A-meričani so bili zato s svoje strani primorani proizvajati magneziji iz morskih globin. Tako so se v Združenih državah Amerike pojavili prvi in-
Že sedaj dobivajo iz morja razne surovine, ki jih uporabljajo v industriji ■ Zlato so v morski vodi odkrili že v 18. stoletju Mrtvo morje je pravi pravcati rudnik: vsebuje 22 milijard ton magnezija in 5 milijard ton kalija ■ Tehnične ovire za izkoriščanje rudninskih bogastev oceanov so velikanske, toda odpravili jih bodo
zalo se je, da je bilo zelo težko priti do tega bogastva. Znani nemški kemik Friz Ha-ber je napravil na pr. zelo podroben načrt, kako bi prišel do zlata, ki leži v morju. S svojo ladjo je preplul vsa morja, da bi našel najbogatejša iežišča. Našel jih je res ob cbali Newfoundlanda; toda stroški za iskanje tega zlata so bili tako visoki, da je moral svoj načrt opustiti. Iz-kazaJc se je namreč, da ui zlato iz morja stalo stokrat in še yeč kot zlato, ki ga pridobivaj^ v rudnikih na zemlji.
Danes se je položaj sicer nekoliko spremenil. Predsednik ameriške industrijske družbe Dovv Chemical Wil-liam Dow je na pr. izjavil, da bi bilo treba izdali približno pet milijonov dolarjev, da bi prišli do količine zlata v znesku enega milijona dolarjev. Izrazil pa je upanje, da bo sedanji tehnični napredek omogočil znižanje teh stroškov.
Za kemično industrijo, ki je v nenehnem razvoju, pomeni takšna novica zelo dosti. Nič manjše važnosti tudi ni vest, da je Sovjetska zveza poskusila nov način pridobivanja urana iz morja, kjer je tega petnajstkrat več kot zlata.
Toda najvažnejša kovina, ki jo danes pridobivajo iz morja je baker, ki ga je po cenitvah znanstvenikov v morju 1500-krat več kot zlata: to pomeni, da ga je v vsakem kubičnem kilometru morske vode 12 ton. Z novimi načini ;n stroji bodo proizvodnjo uakra v bodočnosti še povečali.
že petrolejska industrija, ki se je razvila ob morju v Venezueli, Mehiškem zalivu, Perzijskem zalivu in ob Kaspijskem morju. To je prvi korak k nadaljnjemu izkoriščanju morskega bogastva;
Pred približno 90 leti je oceanografska ladja «Challen-ger« raziskala globine Atlantskega oceana, ter je prišla dp važnih zaključkov, da ležijo na dnu tega morja ogromne količine mangana, kobalta, niklja in bakra. Vse te kovine so za današnjo industrijo izredne važnosti. V mednarodnem geofizikalnem letu t.j. v letu 1957—58 so znanstveniki svoja raziskovanja v tem morju še povečali in ugotovili, da so na pr. v Pacifiškem in Indijskem oceanu še večja ležišča omenjenih mineralov. Po njihovih podatkih naj bi bilo teh mineralov v omenjenem morju za 26 milijard ton.
Marsikdo se bo pri tem vprašal, kako, da ležijo ta
IIIIIIIIIIMIIIIMIIllMlllllllllllllllillllllllllllllliii
ogromna bogastva prav v največjih globinah morja in ne tudi ob obalah, kjer bi bilo izkoriščanje teh mnogo laže in uspešnejše. Odgovor na to je kaj lahek: reke povzročajo ob obalah stalno kroženje vode, kj ne dopušča, da bi se omenjeni minerali in snovi usedali v bližini obale. In tako jih voda odnaša v globine, kjer so se lahko v miru nabirali dolga tisočletja.
Danes razpolagamo ze s tehničnimi sredstvi za pridobivanje mineralov iz morskih globin. Nimamo pa še na razpolago tolikšnih sredstev, ki bi dopuščala izvedbo vseh že izdelanih načrtov.
Prepričani smo, da se bodo ti načrti slej ali prej uresničili, kajti »morski rudniki« so donosnejši od vseh rudnikov na zemlji. Zato ni danes več utopija zamisel, da bo človeštvo v bližnji bodočnosti postalo gospodar ogromnega bogastva, ki ga danes morje skrbno čuva v svojih globi-I nah.
Morska voda in globine oceanov so neizčrpen rudnik mnogih snovi, ki jih človek že izkorišča in ki jih
bo v bodočnosti izkoriščal še vse bolj intenzivno
llHII*1*
|	SAMO	PO ZADNJI VOJNI JE BILO V ITALIJI OKOLI 500 SODNIH POMOT_|
Za dvajset	dobesedno
mizernih deset tisoč lir odškodnine
Globine neskončni li oceanov bodo postale bogati rudniki
DRAVOGRAD VUZENICA VUHRED OŽBALT FALA MARIBORSKI OTOK
čestitajo vsem delovnim ljudem in vsej socialistični skupnosti ob velikem prazniku republike ter jim želijo čim večji uspeh v njihovem delu
i ni i: Z
IMPORT	E	X	P O R T
KOPER -	JUGO
Telefon: glavni direktor 100 komercialni sektor 43 fin. rač. sektor 244 Telegram: iMEX-KOPER Telex; 0.35-11 Poštni predal: 142 NB Koper 602-11-1-420
EXP0RT:
vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije
Vljudno opozarjamo cenjeno pogodbe na tržaškem velesejmu
Predstavništva in telefoni: BEOGRAD 27-331 LJUBLJANA 32-746 ZAGREB 35-639 OSIJEK 29-57 RIJEKA 42-74 SARAJEVO - SKOPJE
IMPORT:
vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov
klientelo, da sklepamo jugoslovanski paviljon
UVOZ
IZVOZ
lmpex
TRST - Ul. Roma 22 - Tel. 37-712, 20-814
Poštni predal 97,
INTERCOM
IMPORT-EXPORT KOMPEN Z A C I J E
TRST ______
Ul. Torrebienca 21 - Tel. 31-961 31-962
T:
jflASKA KNJIGARNA
v,
* Ul. st. Frančiška 20 'XeIelon 61-702
N o V O :
> IN UMETNI	L	500,—
^emiein: DVOJNA VeZDa	L	300 —
KOLEKTIV
MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE MTT
»i
MARIBOR
pošilja vsem delovnim ljudem najlepše pozdrave in vroč apel naj združeni branijo mir v svetu!
AVTOPREVOZ____
Rihard Cunja
st- Strada dei Friuli št. 289 Tel, 35-379
?MNl prevoz za tu Kov, INOZEMSTVO .—^NKURENČNE cene
Intereuropa
ednarodno špedicija ,r> transport KOPER
h je:
t?a^narodno špedicijo in toIcjport s svojimi ka-s p0Jj *n skladišči
Veue . na mednarodnih in izložbah v eia]„ tVu s svojo spe-s kv organizacijo ^ blaagn«tativnl prevz e m
zbirni promet z v Da, 1 evr()pskimi cenjri 8t0f^lanie bookling piro-
s
»ni
SV0Jih poslovnih enot:
IJOVi^ANA, SE2ANA, JfiSrK,GORIU:A. KOZINA,
penice, maribor. valje, rijeka.
E e B, SARA.) EVO. HOv^RAD.ZRENJANlN - Vl SAD. SUBOTICA
TOVARNA	AVTOMOBILOV
D E LK I
Kamion TAM 4500 P, vozilo za polivanje ulic in £est Kamion TAM 4500 F, vozilo za odvoz fekalij, primerno za
komunalno dejavnost
Avtobus A 3000 v standardni in turistični Izvedbi, primeren za izlete in druge prevoze potnikov, 32 sedežev Kamion TAM TAM 4500 B, vozilo s trambus kabino, in
manjšim krogom obračanja
Kamion TAM 2000, lastna konstrukcija TAM, vozilo, ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz manjših tovorov. Podjetje ga bo v kratkem pričelo serijsko izdelovati
Kamion Pionir Pi—561, nosilnost 3 tone Avtobus PB—56 na šasiji vozila Pionir v standardni in turistični izvedbi, 25 sedežev
Kamion TAM 4500, nosilnosti 4,5 tone, z vgrajenim zračno hlajenim Dieslovim motorjem
Prekucnik TAM 4500 K, s trostransko «ktp» napravo, primeren za delo na gradbiščih in cestah
Kamion hladilnik TAM 4500 HS, primeren
za prevoz nitro kvarijivih stvari Gasilski avtomobil TAM 4500 G in TAM
5500 C, hitra in izredno praktična gasilska avtomobila z vgrajeno cisterno in drugim gasilskim priborom
J-
EXPORT- IMPORT
«
FRUCTUS
»
.-AVTO
Hromet
goreča
^ Cn ■
Lonca. tel. 20-44
!V p°in'kom in turi-. ttevo> Jeten in Uiter = z avtobusom od Sna, Triglava do Ja-
toVornih
vrši tudi vse služnosti.
KOPER
trguje z vsemi poljedelskimi artikli, južnim sadjem, žitom, ter s predelanimi proizvodi; pulpami,sokovi,koncentrati, in z raznimi vrstami zmrznjenega blaga Vsem strankam se toplo priporočamo
PREDILNICA IN TKALNICA MARIBOR
IZDELUJE: bombažno in stanično prejo iz sintetičnih vlaken v številkah od Nm 16 do Nm 60, surovo, barvano in melanžirano.
Bombažne in stanične tkanine iz sintetike, kari-rane, progaste, enobarvne in surove.
GLAVNI ASORTIMENT JE SLEDEČ:
Bombažne: kretoni, cefirji in popelini za moške srajce, ka-nafasi, flanele za pižame in športne srejce, plenice in surove tkanine.
Stanične: modne tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z efektno sukano prejo, vozličasto in prejo z acetatnimi vlakni.
Sin te tika: modne tkanine za ženske obleke in kostume.
Asortiment tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci - Vse stanične tkanine so oplemenitene z apreturo proti mečkanju - Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot izredno kvalitetne, solidne in cenene
LziioLJAhA
IMPORT-
Aškerčeva ul. 3 Telefon 21131, 20529, 22720
Delovni kolektiv
//
CIMI! cene
//
CELJE
pozdravlja ob dnevu republike «29. november» vse delovne ljudi in vse, ki se borijo za mir na svetu!
Meounarodno
OTPREAANISTVO
S J E DI Š T E HI .1E K A
Trscanska obala 8, P.O.B. 290 Telegrami: TRANSJUG RIJEKA Teleprinter: 02-523, 02-534 in 02-554 Hišna centrala: 23-711 do 23-720
Podružnice, poslovalnice, izpostave in predstavništva:
Bakar, Bar, Beograd, Dimitrov/grad, Dubrovnik, Herpelje Kozina, Jesenice, Jurjevo, Koper, Kotoriba, Ljubljana, Maribor, New-York, Novi Sad, Novi Vinodolski, Osijek, Ploce, Pula, Baša, Sarajevo, Senj, Sežana, Slavonski Brod, Split, Subotica, Vinkovci, Vukovar, Zagreb in Zadar.
Ob dnevu republike «29. november» pošilja delovni kolektiv
JESENICE NA GORENJSKEM
najlepše pozdrave vsem svojim kolegom v domovini in v svetu in poziva vse na še odločnejšo borbo za mir!
S A C E T
Italijansko ■ jugoslovanska delniška družba za ekonomsko tebnično kooperacijo MILANO, P.ZZa D. d’Aosta, 4 Telefon; 222-316 — 206-072 Telegrami: CETJUG Milano
JUGITES
Poslovno združenje za Jugo-slovansko-ltalijansko tehnično-ekonomsko sodelovanje BEOGRAD, Terazije, 23 Telefon: 30-651 — 39-461 Telegrami: JUGITES - Beograd
O olajšujeta ln skrbita za plasma italijanskih licenc ln tehnične dokumentacije '• Jugoslaviji ter jugoslovanskih v Italiji v cilju čim širšega sodelovanja v industriji med obema državama;
O delujeta za razvoj Italijanskega uvoza iz Jugoslavije s tem, da ustvarjata najboljše pogoje za plasma jugoslovanskih industrijskih proizvodov v Italiji;
O iščeta možnosti skupnih trgovinskih akcij in tehnično - trgovinskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji na tret*'h tržiščih;
O izdelujeta tehnične elaborate in analize, kakor tudi anali: e tržišča
KADARKOLI
se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Dovolj, da telefonirate na štev. 37338, ali, da izročite vaš naslov našemu raznašalcu.
Sloveni ftfii fuc lldoi
TRST - UL. MAZZINI 46 m na TRGU PONTEROSSO 5
nudita vsakovrstno modno blago: bunde, deke, rjuhe itd. po najnižji ceni
OBIS CITE NAS
TRANSADRIA
d. d.
TRST. Sedei: (II. Cicerone B, 11
Telefon: Ul. Cicerone 30-214
Skladišče: Scalo Legnami 96-715
IMPORT-EXPORT
vseh vrsi lesa trdih goriv, jugoslovanskih in eksotičnih furnirjev in strojev za lesno industrijo
KOLEKTIV
GRADBENEGA PODJETJA «1. MAJ» - KOPER
vabi svoje kolege in vse delovne ljudi sveta naj bodo združeni v borbi za mir in pošilja tople pozdrave ob priliki dneva republike «29. november»
mm
TRST, UL. CICERONE 8 Tel. 38-136,37-725; Telegr.: IMPEXPORT TRIESTE
UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
1ZVAZA:
tekstil, kolonialno blago in ravnovrstne str o j e
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
‘JI [pint*
ZAGREB, S E S V E T E
Telex 02149, telegram SLJEME ZAGREB P. B. 276
podjetje za promet, proizvodnjo in predelavo kmetijskih in živilskih proizvodov
n!S SLOVENIJA ZIVINOPROMET
LJUBLJANA, DALMATINOVA 1-1 Tel 22 212 20-905
izvaža	vse	vrste	živine.	konj,prašičev, Telegr. <slovproinen>
mesnih izdelkov, salam in pršutov - konserv,	Ljubljana
črev in sena
Živina je stalno na zalogi v depoju Prestranek . Telefon štev. 3
Kolektiv vošči ob dnevu republike «29. november» mnogo lepih uspehov vsem, ki se borijo za mir na svetu!
EXPORT-IMPORT
zemeljskih pridelkov in njihovih predelav ZAGREB - Praška ul. 2-II
Telefoni: Centrala 37-154
uvoz izvoz 36-1112 - 37-109 - 37-309 -Te!ex; 02-110 Telegr.: Vo^e Zagreb
IZVAZAMO: Vse vrste svežega in suhega sadja ln zelenjave ter njihovih predelav, predvsem suhe gobe, suhe dalmatinske višnje vrste «maraska», višnjev sok višenj «maraska», sadne pulpe, suhe slive, mandeljne orehe, lešnike, čebelji med, gozdne sadeže, višnjevec; nadalje otrobe in ostala krmila.
UVAŽAMO: Južno sadje, kolonialno blago in druge poljedelske in prehrambene pridelke.
Obrnite se direktno ali na naše podružnice:
ZAGREB: Praška 2/11., tel. 37-154; ŠEMPETER PRI GORICI, tel. 28; SPLIT. Viška I; tel. 33-71; KARLOVAC, Zrinjski trg. tel. 580; OSIJEK. Avgusta Cesarca 29. tel. 25-8o in 25-51.
B)M
LESNA UIMISItUA PIVKA
S SVOJIMI OBRATI:	Tel. št. 8
PIVKA. PRESTRANEK, BAČ. POSTOJNA IN BELJSKO
i
Kupuje hlodovino vseh vrst ter produju in izdeluje žagan les vseh vrst, vezane in mizarske plošče, furnir, stole, izdelke lesne galanterije ter kosovno pohištvo
\
i
Vfl RTE K S
I □ E L
Moška, ženska, deška in dekliška konfekcija v modemih krojih, kvalitetnih tkaninah in modnih vzorcih se dobi v vseh naših prodajalnah širom po državi
Svojim cenjenim potrošnikom kakor tudi poslovnim prijateljem čestitamo k 29.XI., dnevu republik
llllllllllllllllllll IIII1111111 i 11111
IIIIIIIIU11
Tovarna
poljedelskih
strojev
Zemun
Ob dnevu republike «29. novembri
S
vosei kolektiv tovarne vsega
brega, predvsem zaželenega mi*1*
KOVINOTEHNA
O Uvoz
E L ]
Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom
E Izvoz
Kolektiv pošilja lepe pozdrave ob dnevu republike «29. novemher» vsem delovnim ljudem!
PRIMORJE EKPORt
UVOZNO	UVOZNO
NOVA GORICA • JUGOSLAVIJA
Telefon: št. 07 Nova Gorica, št. 12 Šempeter pri Gorici
Brzojavi: Primorje Export * Tekoči račun 600-31/1-39 -------------------- pri	JUB	Ljubljana---------------------
m
@
KRIŽANKA
‘8yHKKMMM^K»K55aH5i5E553H5555aS55HHMHHH
HKnKKMKKM-.SKHKKKKSKKKaHHKSSRHREBSKSKKKSSHKHHHRHHK KHKKKSB
NA OBISKU PRI SV. MARIJI MAGDALENI SPODNJI
y ud j e pri Kobcih zahtevaj o
'^č razumevanja na občinski upravi
Slabe poti in pomanjkljiva razsvetljava med glavnimi problemi - Smrad iz potoka, ki se vije s Katinare do «Solin» - Vrtnarji imajo polne roke dela
PriPravlja zelenjavo, ki jo bo zjutraj peljal na trg
J
sm° obiskali Sv.
S, g®nio, ali da točneje Robce. Z Ul. Košta-
smo
zavili v Ul. Scar-
na mah smo se
POV’!^ s*CI’bno odbelani-
■j.3’ Pa katerih smo vi-\ l- Snjene hrbte vrtnar-
i "'Srv _ i •
_ ,ln motovilec. Ljudi
t	a	smo	enega
M tolik-
(>ili . 0 vrtnarjev na-kal111 ga Prosili, da P°Ve
A v 1
*jo !?° Pobirali zeleno,
o njihovem
•Hi
»cih
'aj^tnarji, ki
so v glavnem
imajo
4000 kv. m zemlje.
Vm * ,2lvij0 samo od dela “Vlh
pa v večjih druži-kdo izmed družin-'•tUi °v zaposlen tudi v 'i p' ’ kje drugje, tako
? Za s *em zasluž‘ -rožijo družinske
h(J0^ Njihovo življenje
"•v
no
življenju naših
V Sedaj ko^ 'kmet v iSi p°eiva, pa imajo ■!; P0|j. Seeno polne roke k{ evi Pb bi ra j o zele-
'PraJp Popoldne začne-
C.vliati
. JSa na trg in ha3
’(ie,a aia tja do pozne-
.» S, '! Zbiraj vstanejo jSo, i' ali še PreJ, >n 1% ’ a so košare pra-i lk ^ a Jrgu, ki se od-j. ri- Nekateri vozi-i nruc
katr,- 1 se pos*u'
.'lieju, 10nov in motor-
k; ?v«h.
treh ali več
l! **®la ?U pa je sedaj im Poleti, saj ni |,>e' ; 0 zalivati in tudi
In.^e manj. Toda de-
'■ tij j"110 toliko, da ga ,rrianjka, zlasti pa
2e začeli pokri-
vati grede s polivinilnimi prevlekami.
Pozanimali smo se, če imajo kakšne težave, zahteve ali pritožbe. In tako smo slišali celo vrsto pritožb, ki se nanašajo predvsem na ceste in luči. Med glavnimi problemi pa je nedvomno vprašanje potoka, katerega struga je speljana s Katinare po vsem pobpčju do «Solin», kjer se zliva v morje. Iz potoka prihaja v vseh letnih časih neznosen smrad. Ljudje bi želeli, da bi strugo zaprli, po njenem vrhu pa napravili pešpot, ki bi mnogo koristila.
Ul. Scarlicchio je bila pred dnevi asfaltirana. Kdo ve zakaj pa niso asfaltirali zadnjega kosa ceste, in sicer pri izhodu na avto cesto. Tudi mosta ne popravljajo, čeprav je ljudem nujno potreben zaradi prevoza zelenjave v mesto in dovoza gnoja na vrtove. Na številnih kande-labrih manjkajo žarnice. U-službenci Acegat se na ta konec sploh ne prikažejo in tako je ulica iz dneva v dan bolj v temi.
Tudi druge poti so v slabem stanju. To velja zlasti za zadnji odsek Ul. Košta-lunga, in sicer od mosta do Ul. Flavia. Cestišče je prekopano in razrito, tako da je zlasti ob deževnem vremenu skoraj neprehodno. Slišijo se govorice, da tega cestišča sploh ne nameravajo popraviti, češ da je v načrtu nekaj drugega. A do takrat? — se sprašujejo ljudje.
Cesta v «Borštiču», ki gre v Rovte, je sicer zasebna last, a jo vsi ljudje — domači in ne — uporabljajo.
IONJER
im
iAia pr®vi sporočamo.
St čas
k W i K
Cl«ilr le
At
om je »Primor-
TJ“VI‘ vest’ da
dr. Jože Dekle-
!>fjjJJiral glede gradnje za katero naj
Sh (.^kupljeno zemlji-kuj . bi se morala de-
( L.t*nu naikrajšem času. hi že ' *^a 3e °d takrat
'"Ni .ne’Kaj mesecev pa i m
. ne duha ne slu-
HLDrist* t0rei- da kliub i Hiiiu JneSa občinske-
i» biki i)e i zadeva v tem
,, -	rešena. Vseka-
li Jjadi tega precej ^ ^ ker smo mislili, l!Sw občinski upravi ■ 'Je
is -Moramo omeniti
J
bje- P°ti, ki vodi-
ltal; c«stp proti lo-,t°Z» „ nolomom in pot ;> avt dornače), ki VO-u%; *obusu , na Kati*
'i ** ?»rVa’	odPr*
f>. iftU 0naet motornih *l0 no,----------
6°Prave,Varna in nUj k."h* avila. Glede «ko-
Je Pioramo poudari-
ki jo vaščani saj vodi iV žef Cerkev in šolo. ■ ° bi]0 0 s'sbem stanju lj%fav^reba prav tako
»k,*® besedo
poti,
<bi
Pjiv» fez potok
Nad
I, »SoV u ees
sij.U^n,k bišo
cesto si je
tako da obstaja nevarnost plazu. Ce bi se ta utrgal, bi material zasul cesto. Vaščani godrnjajo tudi zaradi tega, ker nov nasip spravlja v nevarnost ljudi, ki se poslužujejo spodnje poti.
RICMANJE
Pretekli torek smo v vasi imeli kar dva pogreba. Umrli sta Vida Kralj por. Zuljan in Ana Demark, v sredo pa smo pokopali Antonijo Kuret. V velikem številu smo jih spremili na zadnji poti. Pokojnicam naj bo lahka domača zemlja, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje!
MALI REPEN
in pri
Pobočje hriba,
Slišali smo, da je živino-zdravniški konzorcij, ki ga sestavljajo devinsko . nabrežin-ska, zgoniška in repentabor-ska občina, s 1. decembrom letos imenoval za konzorcial-•nega živinozdravnika dr. Le-gišo iz Mavhinj.
Zadovoljni smo nad tem i-menovanjem, saj smo slišali o novem živinozdravniku, da je dober strokovnjak, ki se zna z našimi ljudmi domače pomeniti. Na novem delovnem
i mestu mu želimo mnogo uspeha!
Pot je zlasti primerna za dohod do. avtobusa,, vendar je tako razrita, da je nevarna ne samo za motoriste, temveč tudi za pešce. Po njej se zliva voda na vrtove in s seboj prinaša grušč in kamenje. Lastniki bi jo hoteli odstopiti občini, da bi postala občinska last, vendar pod pogojem, da bi jo potem občina popravila in vzdrževala.
To je le nekaj izmed toliko vprašanj, ki zanimajo ljudi, ki stanujejo pri Kobcih. Prav bi bilo, ko bi občina pokazala nekaj več razumevanja za potrebe prebivalcev na tem področju, ki so vsi neutrudni in pošteni delavci.
VELIKI REPEN
Pretekli ponedeljek smo v velikem številu spremili k večnemu počitku 82 let starega Josipa Škabarja, ki je po krajši bolezni nenadoma o-mahnil.
Pokojnik je bil kamnosek in je vse življenje trdo delal, da je lahko preživljal šte-
vilno družino. Kljub temu pa ni nikoli izgubil vere, v živ •Ijenje in je z nasmehom prenašal njegove težave.
Zapušča vaovo in osem o-trok, katerim izrekamo naše iskreno sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo «Primorskega dnevnika».
SLIVNO
Pred približno enim mesecem so razširili in uredili o-vinek na cesti proti Nabre-žini-kamnolomi,' pa tudi del cestišča so asfaltirali. 2eleli bi, da na dokončanje del ne hi predlogo čakali in zato prosimo občinsko upravo, da se za rešitev tega vprašanja zavzame.
Asfaltno cestišče vaških poti je bilo prevlečeno z novo plastjo asfalta, ki sedaj dobro drži. Lahko bi še kaj omenili o ostalih poteh, toda vemo, da občina nima denarja, da bi lahko ustregla vsem željam. Rekli bi le, da naj se poskrbi vsaj za redno vzdrževanje.
Hllllllllllll.1,11 >11 IM ■■ IIIII, IM n I |ITI| |	lil	IIIIIIIIIIIIMIIIMIII Ml II11IIII | MIII  I ll|l||||| ||
ZLATA	P
ZA NEKDANJE KOROŠCE SE NIHČE NE ZMENI
Pomagajmo jim da se prebudijoi
r
Te dni so imeli pri iiVrhOv-cihu na Devinščini pri Proseku veliko slavje. Dne 24. novembra 1911. leta sta se namreč poročila v vaški cerkvi na Proseku domačinka Marija Cuk in Josip Prašelj s Kontovela. Od takrat si naša slavljenca že dolgih petdeset let delita vse težave in dobrote skupnega življenja.
Ob začetku njune skupne življenjske poti je bilo edino njuno bogastvo ljubezen, pogum in dobra volja do dela.
Tovariš Josip je bil v mladih letih član pevskega zbora prosvetnega društva «Danica», tamburaškega zbora ter dramske skupine prosvetnega društva na Kontovelu.
Celih 35 let je bil zaposlen kot delavec pri tržaški občini. Po toliko letih dela je prav, da uživa zasluženi pokoj. Med prvo svetovno vojno je služil cesarju šest let pri orožnikih, najprej v Miramaru, pozneje Pa v Gorici.
Njegova soproga Marija pa nam je povedala, da je že v
mladih letih, ko je dokončala osnovno šolo, začela delati. Dolgo let je vsak dan pešačila v mesto, kjer je prodajala zelenjavo, cvetje itd. na Ponte-rošu. Tudi po poroki je vedno delala kot pridna gospodinja, da je doprinesla svoj dežel pri vzdrževanju družine.
Tudi ona je bila članica pevskega zbora prosvetnega društva iiHajdrihn na Proseku. Kot zavedna Slovenca sta vzgojila svoje otrcke v ljubezni do materinega iezika. Ža časa narodnoosvobodilne borbe sta pomagala po svojih močeh in doprinesla svoj delež za zmago pravice. Najstarejši sin je bi) v partizanih, medtem ko so našega slavljenca Josipa, najmlajšega «ina in zeta nacisti odpeljali v Nemčijo.
Slavljenca sta zvesta čitate-lja našega dnevnika ter se čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov, prijateljev in vseh vaščanov pridružujemo tudi mi z željo, da bi preživela še mnogo skupnih srečnih dni.
M. M.
V Dolini pa sta slavila 40 let skupnega življenja 61 let stari Josip Sancin in 59 let stara Karlina Božič. Za njuno slavje, ki so ga v krogu družine praz-znovali preteklo nedeljo, smo zsedeli prav slučajno, ko smo zvečer obiskali Sancinovo družino in smo našli vse člane ckoli pogrnjene mize. Slavljenca sta se upirala, češ kaj boste objavlja1! najini siiki v »Primorskemu, toda menimo, da je prav, če se tako zgledna družina, kot Je Sancinova v Dolini, pcstavi za vzor mladini.
Josip Sancin in Karlina Bo-
I žič, ki je doma iz Socerba, sta si obljubila večno zvestobo 21. ncv. 1921 v Dolini. Zavedna zakonca sta v naprednem duhu vzgojila štiri otroke, tri hčerke in sina, ki danes dela na domačem gospodarstvu. Oba sta čila in zdrava, tako da se ne ustrašita prav nobenega dela.
Želimo jima, da bi preživela še mnogo srečnih in zadovoljnih dni v krogu svojih dragih in da bi ob petdesetletnici skupnega življenja še enkrat napili na njuno zdravje.
Nedeljski izlet v Miljske hribe je prijeten od vsakem letnem času:	jeseni,	ko so
vinogradi odeti v živobarvno listje, pozimi, ko ima vsaka krčma domače vino, spomladi, ko so hribi odeti v bel plašč cvetočih češenj in poleti, ko se topel vonj obdelane zemlje meša s svežim morskim zrakom. In ob vsakem letnem času, podnevi in ponoči, prekrasen razgled na Tržaški zaliv, ki se koplje v sončnih žarkih, ko se morska gladina peni zaradi vihravih sunkov burje, ko se v morju zrcali tisoče odsevov tržaškega pristanišča.
Eden najlepših razgledov na Trst je nedvomno s Sv. Barbare ali Korošcev, kot so vas še do nedavnega imenovali. Z vrta Ljudskega doma objema pogled celotni Milj-ski zaliv, tržaško pristanišče, mesto in hribe za njim. V Ljudskem domu, kjer je tudi gostilna, pa je zadoščeno tudi okusu:	najemnica Eda Škerl
vsakega gosta prijazno postreže in mu ponudi kozarec vina.
Pogovor nanese na vaške zadeve. Vina je letos malo, morda četrtina običajnega pridelka. Zato pa je zelo dobro, tudi močno, saj ima povprečno belo vino od 13 do 14 stopinj alkohola! Tudi klobase so domače in pršut tudi. Vsekakpr dobra reklama za sicer tako razvajene in izbirčne okuse tržaških izletnikov.
Pogovor teče naprej, še vedno se vrti okoli vina, letine, klobas in pršuta. Besede ne zmanjka. Toda naenkrat pade beseda o duševni hrani, o prosveti, o kulturi, Beseda se zatakne, pogovor zastane. Tq je nekje daleč. Koliko? Mesece?... Ne, kaj več... Počakajte... Da, lani, menda septembra, so tu nastopili Lonjerci... In leta 1953 ali 1956 smo imeli v gosteh Slovensko gledališče!
Kaj pa slovenska šola? Hm, nič ne pomaga, ljudje mislijo Po svoje. Ne moremo jih prisiliti, da bi otroke vpisali v slovensko šolo. Pa so starši Slovenci? Seveda so, ,toda pravijo, da je italijanska šola boljša. Koliko otrok je sedaj v slovenski šoli? Sest! Eden v prvem, dva v drugem in trije v petem razredu. Se en učitelj bi bil potreben!
Vas ima svoje prosvetno društvo. Ali odbor kaj dela? Tako... no... ni zanimanja. Dvorana je mrzla. V njej ni peči. Kdo se bo tu sestajal, kdo bo tu nastopal?! Imamo godbo. Nedolgo tega je z u-spehom nastopila v Škofijah...
Pogovor zastaja. Beseda o kulturi in prosveti, o slovenskem jeziku ne gre prerada iz ust. Kaj pa drugi vaški problemi? Ali je kaj novega? Pravijo, da bodo na Kortini napravili dirkališče za go-kart. Upajmo, da se bo to uresničilo... Potem bo tudi več Tržačanov v vasi in življenje vsaj ob nedeljah ne bo tako monotono...
Kaj pa ceste? Luči? Vodovod? Občina je za vas v zadnjih letih mnogo napravila. Se je kup manjših del, ki bi
jih bilo treba izvesti in bi terjala tri delavce na dan za dobo enega meseca. Toda občina nima dovolj denarja, da bi vsakomur v vsem ugodila...
V Milje se vračamo po stranski poti. Ni asfaltirana in je treba paziti, da se vozilo izogne kamnu, ki pretirano štrli iz cestišča. A je skoraj bolje tako. Vsaj za nas. Počasna vožnja navzdol nam omogoča, da občudujemo mesto onstran zaliva, pravzaprav luči, ki ga nakazujejo. Iz Aquile nas pozdravljata plamena na visokih stolpih in v arzenalu sta dve ladji, ki sta prižgali luči, da se lahko dela tudi v temi. Vse je blizu, vse je otipljivo, le prosvetno-kulturno življenje v nekdanjih Korošcih je zavito v temo..
E1R
i
ZGONIK
Avtobusno podjetje «La Carsica« je te dni obvestilo občino, da so vzeli v pretres prošnjo prebivalcev Zgonika, Saleža, Gabrovca in Samotor-ce, ki prosijo, da bi podjetje uvedlo novo avtobusno progo Prosek-Samotorca, in sicer z odhodom ob 19. uri s Proseka.
Podjetje sporoča, da bodo proučili tehnično plat zadeve, potem pa bodo občino obvestili, če obstajajo možnosti za ustanovitev te proge.
bESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. velika reka 7. trošenje, 17. suvan, 19. prikriti, spremenjeni, 20. italijanski spolnik, 22. gladilna kost, tudi neka rastlina, 24. polno kolo (množ.), 25 kratica za »honoris causas, 26. pivski vzklik, 28. očrten, opisen, 30. naveličani, 31. število, 32. vrsta športa, 31. izbran, 36. stavčna nikalnica, 37. konec, 38 glineno, ilasto, 40. obloženi z utežmi, napravljeni na težje rešljive, 42. pritok Save, 43. značilnost, tipičnost, 45. žensko ime, 46. kenguru, 47. velik 'gorski .vrh, 48. ulovljeno, 49. vrsta skladbe, 51. moško ime, 56. svetilni plin, 59. obljube, 60. razmerje odvisnosti in podložništva v kmetijstvu, 62. snovna delca, 63. sorodnica, 64. veznik, 65. maroško pristanišče, 67. šarenica v očesu, 68. moško ime, 69. del voza, 71. sedel kakor na konju, 73. plo-ščir.ske merske enote, 74. japonska merska enota, 75. analogija, podobnost, 77. pomemben stavčni člen, 79. italijanski spolnik, 80. funkcionirati, 82. tiran, nasilnik, 84. poniža-
ni, premagani, brez ugleda in veljave, 85. raztelesovalci.
NAVPIČNO:	1. gorovje v
Hrvatskem Primorju, 2. druga in prva črka besede pod 42. navp., 3. fizikalna enota dela, 4. materialni del človeka, 5. neobdelana zemlja na obeh koncih njive, 6. sredstvo s katerim kadimo, 8. glasbena kratica, 9. termin, 10. gora v Grčiji, 11. majhne igralne krogle, 12. divji, besni, 13. začeti, 14. ljubkovalna oblika ženskega imena, 15. znak ?a nikelj, 16. večinoma modra planinska cvetica, 18. gnesti,' mešati, 21. približno, naokrog, 23. poljsko delo, 25. živež, jedi, 27. končati se, umreti, 29. žensko ime, 31. trobojnica, 33. postajati svetlo, zoriti, 35. reka v Angliji, 37. miriti, premagavati, 39. okrasi, olepšave, 41. znak za natrij, 42. orodje (množ.), 44. žensko ime, 46. vprašalni-ca, 49. simetrično, ■ 50. nadležne žuželke, 51. predlog, 52. okrajšano žensko ime, 53. dežela v srcu Afrike, 54. prav tako, 55. veselje, 57. arabski plemenski poglavarji, 58. s silo se uveljavljajoči, 60. spo-
tiuiiiiiiiiiniiiHiitmmmgiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiimiiiiiiiiiiiitiimimiiiiiiiiiiiMiiiimifMMiiiniiimifiiiiiiiifiiittiitiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiimiii
IZ DEVINA
Vojaške oblasti naj derekvirirajo zemljišča v Brajdi' m aa, Lokvah
sobno za cimljenje, 61. reka v Italiji, 64. depozit, 66. židovski duhovnik, 69. obrabek, osušek, 70. človek velikih oči, 72. reka v Sibiriji, 75. brez besed, 76. grška boginja krivice, 78. del trikotnika, 80. francoski predlog, 81. veznik, 83, japonska igra.
V listih večkrat beremo — piše naš dopisnik iz Devina ■ — kako se kmetovalci prito-l žujejo zaradi škode, ki jo povzročajo vojaška vozila na raznih senožetih in gmajnah v tržaški okolici. Toda nihče še ni pisal o zemljišču dobre zemlje v Devinu, ki je še danes, po toliko letih, rekvin- j rano od vojaških oblasti in za katero prejemajo lastni- : ki malenkostno odškodnino. !
Zato je prav, da o tem | vprašanju spregovorimo javno tudi mi. Gre za zemljišče v Brajdi in Lokvah, kot pravimo po domače, ki obsega | kakih 20.000 kv. m površine. | Rekvirirali so ga naj'prej An-I gloamerikanci, potem pa italijanska vojaška uprava, in sicer skupno z barakami, v katerih so od časa do časa kakšni oddelki vojske. Ce so barake zasedene ali ne, to nas ne zanima. Dejstvo pa je, da je omenjeno zemljišče prosto, ker ga vojska sploh ne uporablja in so bile tudi odstranjene nekdanje ograje, j Prej smo lahko na njem vsaj pokosili travo, sedaj pa niti
SAM0T0RCA
Nismo tako slabi na poteh, ki nas vežejo s sosedstvom. Slabše pa so vaške poti, ker so izpostavljene nalivom. Takšni, kot so bili v zadnjih mesecih, pa jih naravnost iz-perejo in onesposobijo. V takem stanju so naše poti. Prav gotovo bi bilo v našem in v interesu občine, če bi se ta zadeva enkrat temeljito uredila. Sedaj urejujejo pot proti Saležu. Kot slišimo, bodo asfaltirali pot tudi skozi vas.
Ze od začetka tega meseca imamo živinorejski tečaj, Ki bo trajal do konca leta. Vodi ga živinozdravnik g. Legiša. Kot kraški rojak dobro pozna pomen živinoreje v našem kmetijstvu in mu je veliko na tem, da bi se naši gospodarji čimbolj seznanili z načeli umne živinoreje. To potrebo občutimo tudi ml. Na našo prošnjo je kmetijsko nadzorništvo priredilo ta tečaj. Z zanimanjem se ga u-deležujemo, ker vemo, da nam bo ta nauk zelo koristil. Ce želimo gospodarsko napredovati, pa naj bi to bilo v katerikoli stroki, moramo najprej začeti pri osnovi — pri živinoreji. Treba se je lotiti izboljšanja senožeti, ker je pomanjkanje krme naša vsakoletna skrb; senožeti čakajo, da jih uredimo in pripravimo tako, da bodo nudili ne samo večjo količino, marveč tudi mnogo bolj kakovostno krmo. Tako bo u-
speh v hlevu mnogo večji.
Pa ne le v hlevu, tudi na polju in v vinogradu, kjer primanjkuje organskih snovi (gnoja), ki tako zelo odločajo o letini. O tem naj bi zlasti še neizkušena mladina slišala čimveč nauka. Marsikdo ima skomine po modernem hlevu, a gospodarske možnosti ne segajo tako daleč, In to tudi zato, ker so še druge gospodarsko utemeljene potrebe, n. pr. stroj, ki je Zaradi pomanjkanja delovnih moči nujnost. Za napravo hlevov bi morala država razen s prispevki, v takih primerih, pomagati tudi z dolgoročnim brezobrestnim oziroma nizko-obrestnim posojilom.
RRISCIKI
Pred nedavnim se je z;opet začelo delo pri gradnji obeh poslopij poleg vhoda v našo jamo. Kot je znano, so bila dela prekinjena pred meseci, in sicer zaradi tega, ker je vladni generalni komisar odpustil vse kvalificirane delavce, ki so bili zaposleni pri Selad.
Omenimo naj še, da je 8. t. m. preminila v starosti 85 let Virginija Milič vd. Briščik. Tako je sledila svojemu sinu, ki je umrl 21. septembra. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše sožalje,
tega ne, ker je zemljišče postalo nekak javni prostor za igranje žoge.
Tako ne moremo zemljišča obdelovati, čeprav ima dobro, orno zemljo. Zato bi želeli naslednje: vojaške oblasti naj zemljišče derekvirirajo, ker ga ne potrebujejo, če pa tega nočejo ali ne morejo, tedaj naj nam vsaj dovolijo, da zemljo obdelamo.
Upamo, da bodo našo prošnjo upoštevali in temu primerno ukrepali. Prizadetih je osem lastnikov, ki že toliko let potrpežljivo čakajo na de-rekvizicijo, a je doslej ostalo le pri obljubah.
Tudi občinsko upravo Di radi opozorili na problem, ki zadeva predvsem staro vas. .Ure za vprašanje kanalizacije, o čemer so na občini menda prav dobro obveščeni. Ali bi bilo res tako težko napraviti kanalizacijo tudi po tem delu vasi, ki bi se potem združila z že napravljenim odtočnim kanalom? Voda se zliva po dvoriščih in podsipa-va zidove, tako da bi bilo treba nujno nekaj storiti. Tudi občinsko javno kopališče je bilo nekdaj obljubljeno, a se o tem nič ne sliši.
Končno še besedo o zadevi, ki je sicer že stara, a vedno nova. Princ je zaprl dohod na razvaline starega gradu,, tako smo ob največjo turistično privlačnost naše vasi. Vsako nedeljo pridejo k nam izletniki, med njimi mnogo tujcev, ki se začudeno sprašujejo, kako da so oropani edinstvenega razgleda s te točke. Ali se ne bi dalo kaj
storiti, da bi princ dohod spet odprl in tako prispeval k razvoju tujskega prometa pri nas?
OPČINE
Spet je smrt posegla v naše vrste. Pretekli ponedeljek smo spremili na zadnji poti 86 let staro Ivanko Malalan, v petek pa komaj 38 let staro Boženo Simonič.
Tako smrt kar naprei kosi na.e vrste, zdaj mlajše, zdaj starejše. Na domačem pokopališču je vedno več svežih grobov, ki so zasuti s cvetjem in vedno več je družin, ki objokuje svoje drage. In naših ljudi je vedno manj....
Fokojnicama naj bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje!
ROL JUNEC
Pretekli četrtek smo pokopali na domačem pokopališču Mihaela Slavca. Pokojnik je bil zelo zaveden Slovenec in se je že v svojih mladih letih udejstvoval na prosvetnem področju in je med vojno sodeloval v OF. V vasi je bil zelo priljubljen- in ga bomo zlasti starejši zelo pogrešali.
V velikem , številu ' smo ga spremili na zadnji poti. Naj mu bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje.
Izrazom sožalja Se pridružuje tudi' uredništvo našega dnevnika.
REŠITEV KRIŽANKE
T Z PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. nogomet, 7. vol, 10. zanosen, 17. Azazel, 18. deček, 20. zarita, 21. Milet, 22.'zanikam, 24. Pariž, 25. Orel, 26. manem, 27. poročilo, 29, Tibetanec, 31. Pirej, 32. jer, 33. as, 34. Nanos, 35. čitan, 37. ne, 38. silos. 39. vrtam, 40. som, 42. zaton, 43. prten, 44. zalaz, 46. jen, 47. Savin, 48. namig, 50. at, 52. krpam, 53. Katon, 54. do 55. pes, 57. rapir, 58. samosevek, 60. Američan, 62. lunek, 63. zalo, 64. sinus, 65. neviden, 67. zidan, 68. enačaj, 70. cepam, 71. kajute, 72. natarem, 73. kan. 74. ekrazit.
NAVPIČNO: 1. namotan, 2. Oziris, 3. galeb, 4. ozelenitev, 5. met, 6. el, 7. venec, 8. očim, 9. lek, 11. az, 12. napoj, 13. orač, 14. Sirij, 15. etilen, 16. nazoren, 18. danes, 19. kapitan, 22. zanos, 23. moram, 26. Manon, 28. ren, 30. talon, 31. piten, 35. črtim, 36. Polinezija, 38. saj, 39. vrvar, 40. Samos, 41. mag, 43. papinec, 44. zatok, 45. napasen, 47. srpan, 48. namen, 49. rokomet, 51. temina, 52. Kač, 53. kanem, 54. delati, 56. senat, 57. risar, 58. Sudan, 5.9. Vafluz, 61. ruča, 62. lipa, 66. t>ek, 67. ZAH, 69. je, 71. kk.
Pripombe..
(Nadaljevanje s 3. strani)
Slovencev, kot ni objavil slik ne goriškega kulturnega doma, ki nam ga je odvzela po fašistični — tudi še povojna sodna odločitev sedanje demokratične Italije, kakor tudi ne tržaškega, po fašistih požganega in izropanega Narodnega doma.
Sicer pa na splošno vzeto krtjiga, zaradi 'svojega znanstvenega značaja le kaže večjo širino nasproti naši manjšim, kot smo je bili od fašistične dobe dalje navajeni, vsaj v glavnem, četudi je treba ugotoviti, da pa je vendar že kaka lepa publikacija bolj sodobna in objektivna, posebno kar zadeva krajevna imena. A v jedru posebno zaradi omenjene nacionalistično-revanšistične tendenčnosti, mislim, da bo razočarala tudi mnoge Italijane in nele najnaprednejših smeri. Kajti delo, ki obravnava stoletje lepega italijanskega »risorgi-menta», ne bi smelo zatajiti in izdati njegovih demokratsko - človečanskih idej, ki so imele svetovno priznane vrhunce v Mazziniju in Garibaldiju in ki bodo še dolgo dobo bogate sodobne miselnosti, ki kaže pota človeštvu in jim nikdar ne bo mogla groziti nevarnost za kako mednarodno - moralno - politično obsodbo zločinstva, ki leži nad težnjami, ki se anahronistično poveličujejo še v tem delu.
Z. JELINČIČ
KONEC
SHODU
Karakteristike: kub. motorja 10(19, poraba bencina 2 I za 100 km, brzina 125 hin-h, cena 895.000 lir plus I. (i. E.
Zastopnik in nadomestni deli:
ACTOKMPOKIO
Trst, Ul. T. Luciani 6 . Tel. 72-233 (,lastnik Igino Cociancšch)
VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški I.G.E. in imatrikolacija na račun podjetja!
Vsem, kj so nam izrazili s kruti izgubi naše drage in m
DRUŽINE SIMONIČ in
ZAHVALA
ki s0
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, *• 0b bol naši nepozabni in nam stali ob stra i matere
Posebna zahvala vsem darovalcem c čemu pevskemu zboru, godbi iz Brega stim, ki so na kakršen koli način počas' min in jo spremili na njeni zadnji P°11-ZA1UJOCE DRUŽINE K iz Ricmanj, Maribora, Zagreb«
Ricmanje, 26.11,1961,
ZAH VA L A
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ob strani za časa bolezni in lajšali zabne
Posebna zahvala gre čč.gg. župn' cem vencev in cvetja, pevkam in 1 vsem tistim, ki so jo spremili na kakršen koli način počastili njen spd' ŽALUJOČA
Ricmanje, 26.11.1961.
Tržaški dnevnik
Pri
.creazione Fuluia"
ULICA DANTE 6 (zraven banke Bolaffio)
dobite veliko izbiro po tovarniških cenah: fcri-la terital, moihair in druge vrste, kombini. rane bluze in jopice; boucle, orlon itd., pletenine vseh vrst in dežne plašče.
KDOR KUPI PRI NAS SE ZOPET VRNE 1
OD VČERAJ DO DANES
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.6, najnižja 11.1, ob 19. u-ri 11.4; zračni tlak 1016.7 raste, veter 1 km jug, vlage 87 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 14.2 stopinje.
f	'N
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-038 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S.	Pellico l-II,	—
Tel. 33 82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Ur. polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t	dnu 20 din,	me.
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 dtn, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Strltarieva ulica 3-1, tel 21-982,	tekoči račun	pri
Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, (Inančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir, — Mali oglasi 3u lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja In tiska ZTT, Trst
 1
Danes, NEDELJA, 26. novemU« Konrad	-
Sonce vzide ob 7.18 in zatone 16.2.6. Dolžina dneva 9.08. vzide ob 20.15 in zatone ob ■ Jutri, PONEDELJEK, 27. »»»■ Bernard
♦
♦
♦
♦
Otvoritev akademskega leta
Prebivalstvo naj pomaga univerzi da bo lahko kos svojim nalogam
Prosvetno ministrstvo je dodelilo univerzi enkratno dotacijo 570 milijonov lir - Letos se je vpisalo 3496 študentov, doktoriralo pa 212 študentov
Včeraj dopoldne je bila na tržaški univerzi svečana otvoritev 23. akademskega leta. Prisotni so bili akademski zbor v celoti, številni predstavniki oblasti, med katerimi smo opazili generalnega komisarja dr. Mazzo, župana Fran-zila in druge. Prisoten je bil tudi ves konzularni zbor in veliko število študentov.
Rektor univerze prof. Agosti. no Origone je ob otvoritvi povzel besedo in je najprej po nalogu ministrstva za prosveto podelil zlato kolajno prof. Citanni za zasluge na področju znanosti in umetnosti, nakar se ie spomnil tekom prejšnjega akademskega leta umrlih profesorjev. Omenil je potem razne spremembe v akademskem zboru in imenoval vse profesorje, ki so bili tekom leta premeščeni na druge italijanske univerze in profesorje, ki so bili imenovani na naši univerzi.
Nato je sporočil nekaj podatkov o stanju na univerzi Letos je na univerzi vpisanih skupno 3496 študentov, ali 190 več kot lani; od teh je 47 ino-zemcev. 20 jih je vpisanih v šoli za specializacijo v delovnem pravu, 166 pa jih pose-ča šolo za prevajalce. V zadnjem letu je na tržaški univerzi diplomiralo 212 študentov, od katerih 11 s pohvalo. Govornik je nato omenil univerzitetno menzo, ki jo od 1. junija letos upravlja univerza sama. medtem ko je bila prej v sklopu uprave občinskih menz.
V lem času je bilo na univerzi izdanih 329 strokovnih publikacij od katerih 15 knjig. Tekom leta pa je bilo veliko število raznih simpozijev jn konferenc z velikim sodelovanjem znanstvenikov iz inozemstva.
Rektor Origone je nato povedal, da je prosvetno ministrstvo dalo tržaški univerzi na osnovi zakona enkratne dotacije, v okviru desetletnega pla. na za šolo, 570 milijonov jir, od katerih je skoraj polovico šlo za nakup in ureditev terenov, medtem ko bo morala preostala polovica zadoščati za ureditev raznih laboratorijev in inštitutov. Dalje je orisal razne postavke in izrazil željo, da bi bilo to vprašanje čim prej in zadovoljivo rešeno in šele nato bo lahko univerza z gotovostjo gledala v prihodnost.
Nato, je omenil, da si mestni odbor s podporo vlade vneto prizadeva, da bi v krajši bodočnosti postal Trst sedež mednarodnega centra za nuklearno fiziko.
Svoj govor je zaključil z željo, naj prebivalstvo našega
mesta pomaga, da bo univerza kog nalogam, za katere je bila postavljena.
V imenu študentov je govoril tribun Zanetti in omenil demokratično delovanje študentovskega sveta. Izrekel je željo, da se ne bi to delovanje omejilo samo na prazno govoričenje, temveč naj se s sodelovanjem profesorskega zbora v bližnji bodočnosti rešujejo pereči problemi, ki zadevajo univerzo, pravico do
študija in pomoč revnim študentom.
Nato je profesor Sergio Cot-ta govoril na temo: »Naravno in pozitivno pravo«.
L. ABRAM
Občinski zdravnik v zgoniški občini ordinira:
V Zgoniku v ponedeljek in četrtek od 9. do 10. ure. — V Saležu v ponedeljek in četrtek od 8. do 9. ure. — V Gabrovcu v petek od 9. do 10. ure. ■iiiiiHiliiitmiiililiiilliHHiiiiiiiiiiimiiijiMmifuniiiiiiiitiiiiiiiiiiiitimiimmiiiitiituuiiiiii, iiniiiniiiimiiiiiiitiiMmiiiiiiiimiiiiiitiimiiiiiimi
* V ponedeljek ob 17. uri se bodo na sedežu industrij-cev pnovno sestali predstavniki delavcev in delodajalcev ter nadaljevali s pogajanji o pokrajinski pogodbi za gradbene delavce.
Imenovanje članov komisije za preiskavo v združenih bolnišnicah
Vladni generalni komisar dr Mazza je imenoval člane komisije, ki ‘ma nalogo, da opravi upravno preiskavo v združenih bolnišnicah. V komisiji so: načelnik oddelka Quarella, pokrajinski zdravnik Sciardi-no in dr. De Giorgi. Medtem Pa se nadaljujejo izrazi solidarnosti z upravnim svetom združenih bolnišnic, kj je začel s pregledom poslovanja v ustanovi. Tako je pokrajinska federacija PSI izrekla članom upravnega sveta vse priznanje za njegovo akcijo in izrazila upanje, da jih bodo oblasti podprle.
IZ ZGONISKE OBČINE
Urnik občinskega zdravnika
Vsako prvo sredo v mesecu je vaščanom na razpolago zdravnik protijetičnega konzorcija iz Trsta za brezplačen pregled pljuč. Vsako drugo sredo v mesecu pa je na razpolago zdravnik ustanove ONMI za pregled otrok.
Pregledi so v občinski ambulanti v Zgoniku, in sicer ob 14. uri.
* * *
Po poročilu o občinskem proračunu za leto 1962
Optimizem občinske uprave v vidu prihodnjih volitev?
Primanjkljaj znaša 2145 milijonov lir, ki jih bo morala kriti država, medtem pa še ni prefektura odobrila letošnjega proračuna in se zato ne ve kakšen bo državni prispevek
29. in 30. novembra zaprti uradi konzulata FLRJ
Na praznik republike FLRJ 29. novembra bodo uradi generalnega konzula FLRJ v Trstu zaprti dne 29. In 30. novembra t. I.
Tržaški občinski svet se bo moral še letos izreči o proračunu za leto 1962, ker ga je hotel odbor za razliko z lani predložiti v roku, ki ga določa zakon. Proračun za Teto 1960 so prav tako odobrili v predpisanem roku, toda to ni nič pomagalo, ker je minilo skoraj leto dni, preden ga je prefektura odobrila. Zato so proračun s^a letos odpbrili šele v februarju, a tudi tega prefektura še ni odobrila. Zavoljo tega se res ni mudilo sestavljati proračun za leto 1962, saj ni niti realen, kajti občina še ne ve, koliko prispevka bo dobila od vladnega komisariata za kritje primanjkljaja za leto 1961. Za to seveda ne prtimo krivde občini, marveč pokrajinskemu u-pravnemu odboru, to je prefekturi. Na vsak način je to zadnji proračun, ki ga je predložil sedanji občinski odbor, saj bodo prihodnje leto volitve novega občinskega sveta.
Odobritev proračuna pa je važna, ker je od nje odvisen obstoj občinskega odbora, saj mora glasovati za proračun absolutna večina svetovalcev, to je v našem primeru najmanj 31.
Spričo dejstva, da bodo prihodnje volitve že leta 1962 in da je to zadnji proračun sedanje uprave, je tudi razumljivo, da je odbornik za knjigovodstvo dr. Rocco pel hvalo upravi, kajti ko se bližajo volitve, se pač vse podreja volilni propagandi. Odbornik je zato skušal dokazovati, da je proračun pravzaprav ((napreden« in ((socialen« Ver da je odbor izpolnil svoje obljube. NO, kar je storil koristnega, mu je treba priznati, toda zlasti kar se nas Slovencev tiče, je ostalo v glavnem le pri obljubah, ki jih je zadnja leta dal predstavniku tako imenovane ((Slovenske liste«. Glede koristnih ukrepov naj omenimo ugodnosti pri odmerjanju družinskega davka kmetovalcem in obrtnikom, ki bodo deležni enakih pogojev kot delavci in uradniki, to je uslužbenci v podrejenem delovnem razmerju. Tudi zvišanje minimalne vsote za preživljanje, ki se odbije od obdavčljive osnove za družinski davek na 350.000 lir, je korak naprej, čeprav je v primeri z zahtevami levice to še premalo, če upoštevamo zvišanje življenjskih stroškov in da na primer v Bologni odbijejo 450.000 lir.
Prav tako je res, da je občina sprejela v svoje roke upravo openskega tramvaja in pogrebno prevozno službo, toda pri tem tudi obstaja težnja, da se oddajajo razna dela v zakup, namesto da bi jih neposredno opravljali občinski uslužbenci. Tako so na primer oddali v zakup lepljenje lepakov raznih strank, ustanov itd., čiščenje šoj, in druga podobna dela. Celo prekopavanje grobov oddajo v zakup zasebnim podjetjem; prav tako bodo oddali pleskanje zebrastih prehodov za pešce in postavljanje raznih znakov, ker imajo na oddelku za javna dela premalo delavcev, to je kakih sto manj, kot predvideva stalež.
Prt sestavljanju proračuna je občina očitno zelo stiskala, kar ni prav, ker mora država kriti primanjkljaj, dokler se ne popravi gospodarski položaj. Včeraj smo že poročali, da je odbornik dr. Rocco dejal, da so se razni izdatki zvišali za pol milijarde lir. Ker pa se je predvideni primanjkljaj zvišal v primeri z letošnjim proračunom samo za 117 milijonov lir, je pač na dlani, da so rezali druge postavke izdatkov, ker se dohodki niso toliko zvišali, kot znaša razlika. Odbornik je tudi dejal, da so se dohodki v štirih letih skupno zvišali za 900 milijonov lir, čeprav so postopno nižali trošarino na vino, ukinili davek na služinčad itd. No, mimogrede povedano, gre pri tem za ukrepe, ki so bili obvezni na podlagi ukrepov parlamenta. To zvišanje dohodkov izvira tudi iz večjega pritiska na premožne dav-
koplačevalce, to je od pravičnejše porazdelitve davčnega bremena. No, nekaj so na tem področju storili, a bi lahko več, ker se davčne utaje še vedno dogajajo. Zvišanje dohodkov v štirih letih pa še ni dokaz posebnih zaslug ’ občinske uprave, saj se je življenj-
ski standard n*jno -višal* če,
prav v''premSjfihv nte>£'“ fri
nekaj teg3..j.ziipjjšaiU2L„s&..paČ_ mora poznati tudi pri davkih.
Odbornik je tudi orisal razne postavke proračuna v primerjavi s prejšnjimi in omenil, koliko je vladni komisariat prispeval za kritje primanjkljaja v letih 1954 do 1960. Tako je leta 1954 občina zahtevala 2.208 milijonov za kritje primanjkljaja ter dobila 2.068 milijonov, leta 1960 pa je zahtevala 1864 milijonov in dobila samo 1.308 milijonov. V odstotkih povedano je država leta 1954 krila 41 odstotkov izdatkov, leta 1960 pa 20 odstotkov, torej kar polovico manj. Videli bomo, koliko bo vladni komisariat prispeval za leto 1962, ko je kar 2.145 milijonov primanjkljaja. Ce pojde tako naprej, se bo vsota še bolj znižala; razen tega pa za letos še ne vemo, kakšen bo državni prispevek. Kot vidimo, položaj ni rožnat in zato optimizem odbora ni na mestu.
Obvestilo finančnega nadzorni,šiva
Finančno nadzorništvo sporoča. da je finančno ministrstvo odredilo, da se bodo morale takse vladne koncesije in šolske takse od 1. decembra dalje vplačevati na poštni tekoči račun v prid I. registrskega urada IGE v Palermu in Rimu, in sicer v prvem primeru za sicilske pokrajine te-v drugem za ostale pokrajine v državi. Izjemo predstavljajo le takse za patente in filme, kot določa člen 4 ministrskega odloka od 21. avgusta 1961. Številke tekočih računov so naslednje: za registrski urad IGE v Rimu št. 46.000 za takse za vladne koncesije ter 53.000 za šolske takse (ta račun bodo odprli v vseh uradih poštnih tekočih računov); štev. 1/26651 za računske knjige družb ter 1/11770 za takse na patente in filme.
Zanimive pobude neke tržaške družbe
Pri Proseku nameravajo zgraditi mednarodno dirkališče za go-kart
Zraven dirkališča naj bi zgradili tudi motel z dvanajstimi sobami - Govori se, da bo ista družba kasneje zgradila umetna smučišča v veliki dolini pri proseški železniški postaji
Zvedeli smo, da namerava neka tržaška družba zgraditi pri Proseku velik športni objekt, ki bi — če se bo uresničil — močno valoriziral ne samo bližnjo okolico Proseka, temveč vse področje zgoniške občine.
Po vesteh, k; smo jih prejeli iz dobro obveščenih virov, naj bi pri Devtnščini, in sicer med Trbiško cesto in cesto Opčine - Prosek, zgradili veliko mednarodno dirkališče za go-kart, ki bi bilo urejeno po vseh sodobnih predpisih in na. čelih za tovrstna dirkališča. Čeprav podrobnosti niso znane. pa se govori, da bi dirkališče, kateremu bi bil priključen tudi avtomobilski hotel (motel) z dvanajstimi sobami, veljalo kakih 70 milijonov lir.
Prihodnji teden se bo zvedelo, če bodo načrt uresničili ali ne.
V tej zvezi velja tudi omeniti govorice, da bi kasneje ista družba valorizirala veliko dolino blizu proseške postaje, kjer bi uredili umetna smučišča. Vsa pobočja doline bj prevlekli s posebno plastično maso, kakršno že z uspehom uporabljajo v drugih športnih središčih.
Če b; se oba načrta uresničila, tedaj bi zgoniška občina imela od tega veliko gospodarsko korist. Ne smemo pozabiti na bližnje nogometno igrišče, ki bi ga lahko izpopolnili, dalje na znano jamo' pri Brišči-kih in lepo naravno zaledje. Vse to bi nedvomno pripomoglo k naglemu razvoju občine oziroma njenega gospodar-, stva. Zato izražamo upanje, da bo vsaj prvi načrt uresničen, tako da b; od njega imeli korist tudi Prosečani, ki so krajevno bodočemu dirkališču najbliži.
Slovesen pogreb odvetnika Kezicha
Včeraj popoldne ob 15.30 je velika množica ljudi spremila pok. odvetnika dr. Giovan-nija Kezicha na njegovi zadnji poti od mrtvaške kapelice splošne bolnišnice do Ul. Parini. V žalnem sprevodu so bili poleg pokojnikovega sina in drugih ožjih sorodnikov predstavniki najvišjih sodnij-skih oblasti, kot predsedniki
sekcij prizivnega in kazenskega sodišča, predstavniki državnega pravdništva, množica pokojnikovih stanovskih tovarišev, podžupan prof. Oumbat in dolga vrsta meščanov. Med prisotnimi so bili verjetno mnogi, ki jim je pok. Kezich pomagal v življenju pri o-pravljanju svojih stanovskih dolžnosti. Celo pri moških je bilo opaziti marsikatero rosno oko.
Pri prometni nesreči, ki je terjala Kezichevo življenje, se je hudo poškodovala tudi njegova žena. Tudi njeno življenje je še vedno v nevarno-
sti. Včeraj zjutraj se je nekoliko poslabšalo tudi zdravstveno stanje odv. Movie, ki je upravljal v trenutku nesreče avto, s katerim se je peljal pok. dr. Kezich.
——«»------
Premiera v Teatro Nuovo
Snoči ob 21. uri je bila v Teatro Nuovo premiera Goldonijeve komedije ((Harlekin, sluga dveh gospodarjeva, To je že druga letošnja premiera stalnega gledališča. Komedijo je zrežiral Fulvio Tolusso.
liiilliiiilltiiiiiiiHMiiiiiiiiimiiiiiiMiiiimiiiiitimimiiiiliiililiiiiiiiiliiMiiiiiiiiiintnmiiiiiimm
«SALOME» v Verdiju
IZ-
Edinstvena simfonična pesnitev vrstni izvedbi orkestra in protagonistke
Velik dogodek sinoči v gledališču Verdi, Kot tretja premiera letošnjega repertoarja je bila na vrsti opera Richarda Straussa v enem dejanju na tekst Oscarja Wilda — ((Salome«.
Ko je bil o to Straussovo delo prvič uprizorjeno 9. de c. 1905 v Dresdenu, je gledališki, prvenstveno operni svet ostrmel. Strauss je z njim vnesel v mnogih pogledih v tradicionalno opero nekaj revolucionarnega, nekaj kar je začelo podirati dotedanje predstave o operni glasbi. Mojster simfoničnih pesnitev, ki so navduševale koncertne poslušalce, je svojo opero tudi spremenil v simfonično pesnitev, v kateri je glavno vlogo prevzel orkester, do neomejenosti razbohoten v dinamiki, v barvitosti in instrumentalni razčlenjenosti. Vsaka fraza, vsaka misel, da celo vsaka beseda je dobila v njem svoje muzikalno tolmačenje z e-dinstvenimi, zdaj melodičnimi zdaj epskimi učinki.
Orkester tržaške Opere je pod impulzivnim vodstvom mladega dirigenta Jorge Me-sterja muziciral kot že dolgo ne. Dirigent je znal doseči z njim prav vse potrebne učinke, predvsem pa je bil silovit, naravnost zanosen v epskih poudarkih z odličnimi trobili in tolkali.
Solistična zasedba kakor tu-
			
Okrog 150 tatvin v štirih letih
Norčeval se je iz policije in puščal vizitke s podpisom «Volpe» - Toda končno so ga le ujeli
Sinoči je bila na letečem oddelku tržaške kvesture tiskovna konferenca, na kateri je pačglnik oddelka dr. Cap-pa pojasnil .novinarjem okoliščine,. v katerih je prišlo do aretacije 22-letnega Pietra Bo-nellija — Volpe — iz Ul. Bar-bariga 2, ki je kljub svoji mladosti zagrešil dolgo vrsto tatvin ter se je uspešno izmikal skoraj štiri leta vsem poskusom policijskih organov, da bi mu prišli na sled.
Kako je prišlo do Bonelli-jeve aretacije? Bilo je nekaj čez polnoči 17. t.m., ko je po ulicah Carducci, XXX. oktobra in Milano brzel z veliko naglico avto AT (Asti) 28210. Nepravilno vožnjo avtomobilista (ki je med drugim zavozil po Ul. XXX. oktobra po prepovedani smeri) so opazili razni policijski agenti. Eden izmed njih si je tudi zapisal številko avtomobila. V Ulici Milano, in sicer v bližini ■ Banca Popolare Giuliana«, je neprevidni vozač končal pri ritenski vožnji na pločnik. Ne-, ki stražnik je takoj pritekel, ker je mislil, da se je vozač hudo poškodoval. Neznani šofer pa je skočil iz avta ter začel bežati. Stražnik jo je seveda ubral za njim ter ga pozval naj se ustavi. Dohitel ga je v bližini kina Odeon. Tedaj je ubežnik nenadoma potegnil iz žepa revolver ter ga naperil proti stražarju. Ta se je seveda umaknil in prav to priliko je izkoristil neznanec, da se je pomešal med ljudmi v Ul. Carducci. Trenutek pozneje sta prišla na vogal omenjenih ulic dva poli-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iniiiiiiiiiiiiiiiiii iimi iiitiii mn iii Hiiiiii tuni n iiHiiiiiiiiiiiiiii um m mil milili mulili || iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii mn um m | mn imifiiii n iiiiiiiiiiiiHi um KOJSTV A. SMHTI IN HOHOKh Dne 25. novembra 1961 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo
I
pa Je 17 oseb. Od 19. do 25. novembra Je bilo 21 porok.
UMRLI SO: 79-letni Guido Padni, 80-letna Glovanna Vivoda vd. Cattarincich, 77-letna Giuiia Fabris vd. Gismondi. 54-letni Cherubino Grego, 70-letna Kosina Cosolini, 59-letni Vittorio Co-ruccini, 89-letna Maria Spongia vd. Malusi, 75-letna Enrlca Vi-sentini vd. Santi, 78-letna Lul-gla Stebez por. Mandel, 83-letni Rodolfo Gderia, 75-letna Maria Maccorsi, 71-letna Maria Vitto-ria Coss vd. Florean. 69-letna Giorgina Ruzzier vd. Giassi, 82-letna Anna Furlan, 88-letni Giuseppe Puntar, 38-letni France-sco Bortoluzzi, 65-lemi Giuseppe Bressan,
OKLICI:	profesor Giuseppe
Valenzano in študentka Alma Mallardi, delavec Cormlne Pa-tisso in gospodinja Germana Le-conte, igralec Giorgio Bandiera In gospodinja Joceline Munohen-bach, pomorščak-natakar Giovari-ni Donato in uradnica Lucla | Carli, dr kemije Vittorio Rima-boschl iri frizerka Lucilla Fon-tanot, finančni off. Pasquale Au-«i«l|e la g cm po din j a Maria Aa-
sunta Serpon, kuhar Mario Za-ratin in gospodinja Angiolina Duma, študent Luigi Bole in u-radnica Marisa Trombetti, dninar Antonlno Spalllno in gospodinja Rosalia Messana. ameriški podoficir Frank Beaoh Coleman In tkalka Aliče Prodan, glasbenik Giancarlo Urizio In gospodinja Clara Mennuni, uradnik Raoul Dorligo in prodajalka Giu-seppina Maiorano, elektromeha-nik Alberto Campana in učiteljica Anita Podobnik, ličar Roberto Sorgato in gospodinja Bruna Zucca, tehnični uradnik Gian-nl Pergolis in gospodinja Nivea Luchettl, električni varilec Lo-renzo Corti in uslužbenka Livia Turco, ameriški podoficir W. Ronald Quick in gospodinja Anna Gallo, električzr Salvatore Bo-netti ln šivilja Caterina Maldol-la, podoficir Antonio Cavalli in baristka Adr ana Emili, uradnik Silvio Furlan m uradnica Fulvia Plvani, dninar Llvio Steiner in
prodajalk« Bruna Norbedo. vrt-j Uršula Kiefer,
nar Alfeo Bampa in gospodinja Maria Grazia Miccoli, mizar Giorgio Kresevich in delavka Loredana Godina, trgovec Giorgio Levi m otroška negovalka Edda Bonassin, uradnik Enrico Hrovatin in uradnica Grazia Go-ruppi, mehanik Daniele Vooch in šivilja Luciana Bellini, upokojenec Luigi Pacc0 in gospodinja Anna Pisach, šofer Otello Gabrielli in gospodinja Erika Cimadom, dninar Alighieri Ca-valieri in gospodinja Augusta Da Ros, dninar Roland Scharcr in Bruna Tron, Maurice Borer in Letizia Cernecca, trgovec Ni-colino Carrafiello in gospodinja Romana Polesello, kamnosek Silvano Fonda in delavka Bruna Azzarito, telegraiist Riccardo Cendach in uslužbenka Novel-la Pacetti, uslužbenec Giordano Toffolo In Ellena Roekstedt. Ti-moteo Marzotchini in študentka Edit ta Grimme ss?n. frizer Al-fredo Majovvskjt in prodajalka
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col-le. Ul. P Revoltella 42; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossettl, Ul. Combl 19.
LEKARNE ODPRTE DANES
Benussi, Ul. Canova 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo Italia 14; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul. Gluha 1; Vernari, Trg Valmaura 10; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
		«»					
	LOTERIJA				
BARI	6	23	66	5	88
CAGLIARI	25	1	71	5	49
FLORENCA 58		79	41	51	90
GENOVA	78	15	17	72	49
MILAN	61	47	16	79	7
NEAPELJ	33	52	9	2	21
PALERMO	71	66	25	60	6
RIM	87	12	84	40	69
TURIN	90	32	22	54	79
BENETKE	35	20	63	84	67
	ENALOTTO				
11X 2 2 X 222 XXI
Dvanajstici sta dve in prejmeta po 9.829.000 |ir, enajst e je 85 in vsaka prejme po 173.400 lir, desetic pa je 1107, in vsaki gre po 13.300 lir,
cijska avtomobila, ki sta začela patruljirati bližnje ulice. Na vogalu ulic Carducci in sv. Frančiška so našli nekega mladeniča, čigar osebne značilnosti so odgovarjale popisu neznanca, ki ga je podal policijski stražar, ki ga je zasledoval.
Pozneje se je zvedelo, da je Bonelli — Volpe — tekel po Ul. Beccaria. Na Trgu Piave je srečal dva mladeniča, katerima je hotel izročiti revolver. Ker pa ga ta dva nista hotela sprejeti, je orožje zavrgel v neko odprtino mestne kanalizacije. Nato se je napotil po Ul. Palestrina in Ul. sv. Frančiška do Ul. Carducci, kjer se je začel mirno razgovarjati z nekim moškim in neko žensko. Prav tedaj so ga policaji aretirali.
Bonellljeva tatinska dejavnost je zelo pestra. Začel je krasti 1957, in sicer skoraj izključno avtomobile »Fiat 500» in druge avtomobile s platneno streho. Strehe je rezal z nožem ter se tako prikradel v notranjost. Predmete, ki jih je našel v avtih, ni prodajal, temveč jih je navadno uničeval. Pri nekem tatinskem podvigu je doživel hujšo prometno nesrečo. Z avtom, ki ga je ukradel, se je ponoči med 25. in 26. decembrom peljal po Bazoviški cesti proti Sv. Ivanu. Nenadoma se mu je snelo sprednje desno kolo ter se je zato prevrnil z vozilom pod cesto. Na kraj nesreče je prihitel neki moški, ki je hotel pomagati morebitnemu ponesrečencu. Tega pa ni bilo nikjer, ker je Bonelli zlezel nepoškodovan iz avta ter se skril v bližnjem grmovju. Takoj nato so prispeli na kraj nesreče policaji. RK in razni radovedneži. Bonelli se je pomešal med nje ter je pripovedoval prisotnim, kako je po njegovem mnenju prišlo do nesreče. Nobenemu ni prišlo na pamet, da je povedal čisto resnico.
Bonelli je zelo ljubil orožje. Na njegovem domu je policija našla tarčo s pokončno črto, ki je bila preluknjana od spodaj navzgor z zapovrstnimi streli iz revolverja kal. 22 (5.6 mm).
Bonelli se je rad hvalisal pred policijskimi agenti. V mnogih primerih je zapustil v ukradenih avtomobilih kratka pisma, naslovljena na policijske agente, ki jih je podpisoval z imenom «Volpe» Pisal je tudi dnevnik, v katerem je beležil svoje podvige.
Policijski organi so ga prijavili sodišču, ker je z orožjem grozil javnemu funkcionarju, zaradi nedovoljene nošnje in posesti orožja, zaradi tatvin (vsega skupaj okoli
di režija, scena in kostumi so bili v pretežni meri isti kot na ((Festivalu dveh svetov» v Spoletu. Naslovno vlogo je tolmačila ameriška mulatka Margaret Tijnes, ki je ustvarila pevsko in interpretacij-sko nepozaben lik. Njen vokalni razpon je sila obsežen, čeprav v nižinah ne najbolj čist, toda glas oblikuje z veliko pevsko kulturo. Pevsko in tudi igralsko ji je bil dorasel baritonist Edmond Hur-shell v vlogi preroka Joka Tinama. pa tudi Gerlad Mc Kee kot Erode in Daniela Dinato kot Erodiade nista zaostajala. Zasedba stranskih vlog je bila izenačena.
Celotna opera je bila izvajana v nemškem originalu. Vsi izvajalci, predvsem pa protagonistka, dirigent in orkester, so bili deležni navdušenih ovacij in priznanj za res prekrasen glasbeni večer.
j. k.
It A/, N A OKVKNTIUA
SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM
SPDT priredi letos silvestrovanje na Vojskem nad Idrijo v udobnem planinskem ((Rudarskem domu« (nadmorska višina 1100 m).
Za Silvestrovo ln Novo leto bomo deležni, na željo, pristnih Idrskih žlikrofov in divjačine, na morda najlepšem ln najobsežnejšem turstičnem smučišču, ki ga zmore Slovenija, s skakalnico na razpolago.
000005000»030a0c0c0
Glasbena Matica v Trstu
umni
V soboto. 2. decembra 1961 v AVDITORIJU
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SEŽANE
Dirigent:	Majda Hauptman
. • Pri klavirju:
Lilijana Kranjec Začetek točno ob 20.30
Vstopnice bodo v prodaji v Tržaški knjigarni od srede dalje ter eno uro pred pričetkom prireditve v baru Mo-scolin (nasproti Avditorija)
[ OLEDALlSČA ]
VERDI
Danes ob 16. uri za dnevni abonma za vse rede zadnja predstava Verdijeve peore «Na-bucco«, v isti zasedbi kot na prvi predstavi. Dirigent Bruno Bartoletti. Prodaja vstopnic prj gledališki blagajni.
TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri predstava komedije Carla Goldonija »Harlekin, sluga dveh gospodarjev«. Režija Fulvio Tolusso. Izven abonmaja. • Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in v Pasaži Protti.
LJUDSKA PROSVETA
Prosvetno društvo «Igo Gruden« iz Nabrežine vabi na svoj občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. decembra 1961 ob 20 30 v društvenih prostorih.
, DAROVI IN IM5ISPHI
/lil]
Sola za klasične plese
TERSIC0RE
V spomin j>ok. Božene Simonič poklanja podjetje «Central-sped» 500 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje dr. A-damič 1000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. gospe Božene Simonič daruje družina S. Me esnela 1000 lir za Glasbeno Matico.
V počastitev spomina pok. Vide Zuljan roj. Kralj darujejo stric in bratranci 3000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina P^k. gospe Božene Simonič daruie Drago Bucik 1000 lir za Dijaško Matico
V počastitev spomina pok. Božene Simonič darujeta družini Trampuž in Birsa 2000 lir za Glasbeno Matico.
V počastitev spomina Božene Simonič daruje Zora Cok in dru-žina Križnič 5000 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujejo: Just Colja 500, teta Iva 2000 lir.
V počastitev spomin? cok, ViJ-mice Milič daruje družina Kapun Sosič . 1000. lir za Dijaškp, Matico.
Namesto cvetia na grob pok. Ane Demark daruje Albin Tur-ko 2C00 lir za Dijaško Matico.
»
ZAHVALA
Od 1. novembra dalje so se začeli tečaji klasičnih plesov v Trstu, Ul. S. Ni-colo 32/1, tel. 30-331. Vpisovanje in informacije ob ponedeljkih in četrtkih od 16. ure do 19.30. Posebne vaje plesov za gospe in gospodične.
Višji plesni tečaj in program za profesioniste.
Vsem, ki so spremil; na zadnji pot; našega dragega očeta
MIHAELA SLAVCA
ter vsem darovalcem cvetja se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala mešanemu pevskemu zboru pod vodstvom Draga Žerjala.
Sin in hčere
Boljunec, 23. novembra 1961.
Nazionale 14.00 <<Pro(es01L®y!
oblaki«. — Fred Mac Nancy Olson.
Fenice 14.30 «Berač». "
jev film. Strogo
ivedaoo
mladimi izpod 18. lcta-Excelsior 14.30 cev«. Technicolor. SusUjjj. ward, John Gavin. no mladini.	,	j	jj.
Grattacielo 14.00 <(P°d,iv),Sitl*-
.00 J vi« Claudia Cardrnale,^^ le Morgan, prepovej I
dini.	.1	Joj
Arcobaleno 14.00 »Troj«*"^
ruuuaienu	«	ct#v'C
na«. Eastmancolor. u1™
ves'	.SKri«11*1
Supercinema 14.00	'
Montecrista«. Eastiha11 ^sr;i Rory Calhoun, GiaOT* Canate.	i	-^di-
Aiabarda 14.30 ((Bratje » g*of-li Jožefa«. TechnlcoWL frev Horne, Beltnda’ b '^ Aurora 14.00 17.30 21-® dus«.	ugaja
cristallo 13.30 «VamBergni>1-Brahms?«.	Ingrid
Prepovedano mladh11- ^ Garibaldi 15.00 ePos^LfKl ža». Ava Gardner,
Peck.	Te(#.
Capitol 15.00 «ToplI vat'|M
rt
nicolor. Claudette C°1De sioi* Im pero 14.00 «Jezdil* 5
paj». Italia 14.00
gfeftt
«Počitnice » p nem zalivu«. Techni«^.«!
leria Fabrizi, Nico Prepovedano mladini.
Prepovedano mladim-Massimo 14.30 «Osvajakc ^
caiba«. Technicolor. "•
dy, J. Clair.	^
Moderno 14.30 ((Čudovita ^ rica«. Yul Brynner. lor. Zadnji dan.	£»(•
Astoria 14.30 «Neizpro5n"' mascope.	,	„	ja)
Astra 15.00 »Heraklejev« vanje«.	.snoraJ 7
Vittorio Veneto 14.00 «_ ju# bila prevara«. Jarne Vera Miles.	jogi
Ideale 14.00 »Zlodejev £k Mabuse«. Peter Van vi#? l Marconi 14.30 «OsvaJ® ng If da«. Technicolor. , ,)ji. ria Canale, Rik ®a! sužn]e’J' Abbazia 14.30 ((VOOJ jrlemJJ Technicolor. Rhonda _ tifi
n? i
Odeon 14.00 ((Mačka strehi«. Technicolor
Taylor.	„	..-t, »s',i
Skedenj 14.00 «V 80 d ,, 0
sveta« Največji, ns> popolnejši film
PEGI IN	,u
NAJMODERNFJ- vj VSA
LIK NA v—
LlK'
• ELEKTRIGN1	Jt NIKI SESAl PRAH PHAl-Nl 5 HLADILNIKI.
• LESTENCI TE« ^ VRST eleKTP'
lugi.	'	p
• DEKORATIVNI METI.
SERVISI IZ NA
^ PR,B.ClV
z NEBd
NAMIZN steck) IZ N®.
GA JEKLA	^
V.
MALI OGLASI
ANGLEŠKI, NEMŠKI jezik, slov-st/o, trgovsko dopisovanje, prvovrsten poznavalec daje lekcije v Trstu in v Slovenskem Primorju, razlaga slovenščino in italijanščino. Pisati na upravo lista. Ul. sv. Frančiška 20.
BRUSINl CAHLO, Trst, Ul. Bat-tisti zo, prodaja gospodinjske elektr-čne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog ■n kerosene ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Teieton 29-041.
Vrst,
Piazza o-
m
PRODAJA
A
ie sočustvoval
rje mr«-' »ozabne
E
VESPAGENZ1A — tel. 28-940 — na obroke od 6090 lit za «gran šport«. Trst via S. Fraucesco 44 VESPAGENZ1A	—	obroki od
5160 za 150-kub. vozila s štirimi prestavami.
VESPAGENZ1A	—	obroki od
4500 lir za 125-kub. vozna. Velika izbira vesp, motociklov in rabljenih motornih	tovornikov
Poskrbimo tudi	za	vse listine
za izvoz.
PR! MAGAZZ1NU FELICE, Trst, Ul. Carducci 41, DOBIie’; ženske mo*ke in otroške dežne plašče bunde, hlače, Jopiče ln srajce najboljših vrst in znamk po najnižj.h cenah.
GOSPODIČNA Išče sobo ali dve (garsonjero) s centralno kurjavo po možnosti pri eni gospe v bližini Trga Oberdan, Ulice U-dine ali Furlanske ceste. Naslov na upravi Usta, Ul. sv. Frančiška 20.
JUNICO
ZAHVALA iKOtr>M4*'
Toplo se zahvaljujemo vsem s(y°strahi 0 ljem in znancem, ki so nam stali ob
dve leti staro, štiri
150) ter zaradi dveh prekrš-l mesece brejo — prodam. Gostil-kov cestnega zakona.	na Briščikl. tel. 21-480,
Žl)U^4
ziii1 k1
Posebno se zahvaljujemo čč.gg _ v«***1' cem. darovalcem vencev in cvetja ,e spremili na zadnji poti.	O*"
izgubi naše predrage
VEDE KRALJ por.
ZAI ' joCI
Ricmanje, 26. novembra 1961.
NAJBOLJ BOSTE RAZVE SE LILI NASE MALČKE, AKO JIM BOSTE DAROVALI ZA
LEPO KNJIGO S SLIKAMI
Obiščite: TRŽAŠKO KNJIGARNO Trst, Ul. sv. Frančiška 20 telefon št. 61-792
Dela za ureditev železniškega M cestnega vozlišča na Opčinah
jju. ® ®lica na Opčinah je dni zaprta za promet Nad cesto, in ^kLnekdanjo mitnico in ju,) ini* zapornicami pre-Jd; .2a Veliki Repen, so hlj s _ezniški nadvoz in Si 0 0 2e miniral; enega od •j Pornih stebrov, na kadeče m°st sl°nel.
••p«01	da bo ce-
*li a. Se najmanj deset o več. V tem času
*** MII,
bedo namreč Proseško ulico pod nekdanjim podvozom zasuli, in sicer tako visoko, da bodo lahko po njej speljali železniško progo. Potem bodo zasuti del ceste asfaltirali, postavili železniške zapornice in cesto spet odprli za promet.
To pa bo seveda le začasna rešitev. Istočasno namreč gradijo nov odsek, ki bo povezoval Opčine s Prosekom. Ta bo odprt za promet takrat, ko bo-
do blizu kina «Belvedere» zgradili nov most preko železniške proge. Do takrat pa bo minilo še precej časa, saj sovpada to delo s splošno ureditvijo železniškega in s tem v zvezi tudi cestnega vozlišča na Opčinah.
Za sedaj pa bi bilo želeti, da se dela pod nekdanjim železniškim nadvozom čimprej izvedejo, tako da bo cesta kmalu odprta za promet.
promet v oktobru
,i^dnih
"ila
Prihodnji teden v sindikalni dvorani v Ul. Pondares
Tri	zasedanj
preprečevanja
Zasedanja prireja pokrajinska federacija gradbenih delavcev in delavcev lesne ter sorodne industrije CGIL
tržašk
podatkih, ki jih
a trgovinska
D_______
W Je dosegel celotni ,jj. Promet tržaškega iVdwV, “‘‘ttobru 415.1-28 je znašal okenskega leta 375.95y
^ doW^°me‘ P* 1« za-0ktnK Padec, saj je , dosegel 200.287
■»eseeu je- iani v ccu znašal 223.20?
Promet v razdob-. tober je letos do-
Suj •a'.a ton, medtem ko Stik? 1 4.260X68 ton. Promet pa ie v i-*- °bju letos dosege! la °.n- medtem ko je ‘an> 2-228.175 ton.
Medenj
J danes 26. t. m.
•ifji ' .]jri najlepši, naj-“ na:popc!nejši
"SVETA ;80 DNEH
Slro del mondo) n 80 giorni)
'^deljek, 27. t. m.
Uri barvni film:
V"f ODPADNIMA
k *rpK;.
rinnegato)
Ho
riško-beneški dnevnik
Zanimiva vest za Kraševce
I mednarodnega lovskega sestanka v Vidmu
V Doberdobu bodo odprlii Zanimivi podatki o siatežu podružnico KmečKe zadruge divjačine v slovenskih flipah
Zaželeno je, da se ol> njej odpre tudi mlekarna
V kratkem nameravajo v Doberdobu odpreti podružmeo kmečko - industrijske zadruge, ki ima svoj glavni sedež v Ronkah. Oskrbovala bo kmete z vsemi kmečkimi pripomočki ter z umetno oplojenimi piščanci.
To koristno pobudo so sprejeli z zadovoljstvom kmetje iz Doberdoba in iz bližnjih vasi, ki se morajo sedaj oskrbovati v Tržiču in v Ronkah.
Na seji so obravnavali pred- _ številne opekline po obrazu in vsem probleme upravnega ' nogah. Zato so jo pridržal' značaja med drugim nabavo i na zdravljenju za 10 dni materiala za uniforme pokra-j Gomiščkova je izjavila, da jinskih uslužbencev, povraci- , s„ ig 0pek]a doma, ko je pr-o stroškov za pokrajinske vrv j pravljaIa kosUo jn ,e pu nP. htve nekaterim občinam, p.o- sreči prevrnila po sebi posodo čilo raznih dobav in ukrepe v j z vrelo vodo korist nezakonskih otrok Ob koncu so proučili 1orii j
vprašanje vojaških služnosti Usoden padec na stopnicah
Številni turistilovci iz Italije v Sloveniji - Kako odpraviti bolezen med gamsi - Prihodnji sestanek bo leta 1962 v Gradcu
S skupnim lovom v lov«ki i Zelo zanimivo je bilo v tem leto izboljšanje in vkljub lovu rezervi v Torviscosi in z ogle- oziru poročilo zastopnika lov- se njeno število ne zmanj-
tudi v zvezi z obravnavanjem tega problema od strani po-
organizmi.
Divii prašiči na obisku v Klodiru
Včeraj dopoldne so bili pre-
Pokrajinska federacija grad- I nizacija na ta način, da ji benih delavcev in delavcev I sklicala omenjena zasedanja lesne ter sorodne industrije . Celotno vprašanje zanima na FILLEA-CGIL bo priredila, našem področju okoli 9000 de-prihodnji teden tri zasedanja lavcev gradbene in lesne stro-posvečena preprečevanju ne-1 ke katcre sindikat poziva, d; sreč na delu. pri čemer bo so-1 se v £jm vee;em številu ude-delovai ENPI (institut za pre-, ieže zasedanji saj gre za pc-
prečevanie nesreč).
Prvo zasedanje bo v ponedeljek ob 18. uri v dvorani v Ul. Pondares 8 in bo na njem ravnatelj ENPI govoril o sploš- ; nih vprašanjih. Na drugem za-j sedanju, ki bo v sredo, bodo j
budo. ki je v k:r st edino pri zadetim delavcem.
CITATELJI!
NAROČITE SE NA
podrobneje obrazložili zakono. || dajo in posamezne primere po-	--.-J	■
jasnili ? skioptičnimi slikami, j nHICTSlill UUSVIilh^
V« ♦ rol 'n m vncorlontu Ir I K n
<Rosandra»
P ^t.JlINCD 26-
1 Metro barvni j. ‘Hm:
ed"”rodna y,*pletka
?io- r,'n*;ernazionale)
\ MaptS1 GRAND.
SAINT m
^fcs mason
JjjONfOVft
26. t. m.
etr°
/v
e profano) ih O^NK_ SINA-
b&NidaL0LL°-
Na tretjem zasedanju, ki bo v petek, pa bodo predvajali krat-| ke'dokumentarne filme posve.! čene temu vprašanju.
Poouda sindikai. ' organlzi-; cije, da se preprečijo nesreče | na delu, je zelo koristna, saj l prihaja tudi na našem področ-1 ju do vedno številnejših ne- i sreč. Niso sicer znani točnejši I statistični podatki za našo pod- 1 ročje, vendar bo tudi pri nas j prav gotovo veljalo podobno j povprečje, kot obstaja po vsej ' Italiji: vsako leto se eden od i treh gradbenih delavcev laže | ponesreči, eden od 80 postane j invalid in eden od tisočih pa se smrtno ponesreči.
To so zelo resne številke, ki pa imajo mnogokrat resnični tragični prizvok. Tako še ni zamrl spomin na grozno nesre. čo, ki se je pripetila letos poleti na gradbišču v naselju San Sergio. kjer je dvigalo delavcu dobesedno odtrgalo nogo in je delavec kasneje uniii. Ki minilo niti let odni, ko je delavec pade] z nezavarovanega zidarskega odra 20 metrov globoko in ostal pri priči mrtev.
Glavn,- vzrok za tako številne in tudi tako hude nesreče je v pomanjkanju primernih sredstev, ki bi take nesreče preprečevale. Zakonski predpisi obstajajo (pa čeprav niso povsem popolni), vendar se jih le redka podjetja drže in skoro nobeno jih ne izpolnjuje v celoti.
Nič manj pa ni važno dejstvo. da številni delavci ne vedo. kakšni so predpisi, nit, se vedno ne zavedajo nevarnosti posameznih delovnih mest. Prav to pomanjkljivost pa sku. ša premostiti sindikalna orga-
J,
h <Unes 26. t. m. ob 15. urj film Tecbnicolor Univerzalna antologija ljubezni
ljubim,ti ljubiš
(Io amo, tu ami)
'elJek, 27. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: «JAZ LJUBIM TI LJUBIŠ*
JjČledu rekordov... sPRIMAT0’S»,
Italia 24
K
\
av s svojimi presencl-
Ce«e
°mi konfekcije in dež-moške in zenske,
N
*tom od 20 do 80 %
z.i iCiO ibiiz
ž; sfdai in ne čakajte ncvtgj leta.
Vsak novi naročnik d b. za nagr da se lepo
slovensko knjigo.
NE ZAMLDITE UGODNE i-RiUKE!
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Ul.
sv. Frančiška 20-111. Tel. s /-338
Koliko časa in poti bodo z j krajinske uprave s pristojm-otvoritvijo kmečke zadruge m prihranili obdelovalci zemlje zlasti v poletnem času, ko obdelovanje zahteva največ truda in časa.
Dobro bi bilo, da bi v okviru kmečke zadruge sčasoma ustanovili tudi mlekarno. Se-laj morajo mlekarice v slabem vremenu voziti mleko v | bivalci vasi Klodič v Beneški bližnji Tržič, in nihče ne ve. j Sloveniji priča kai nenaved-kako je težak	ta posel. Osta-	!	nemil	prizoru. Velika	divja
nek mleka, ki	ne gre v	pro-	svin*a	je p»'iala krdelo	svo:ih
dajo, kmet ne	izkorišča v	pol-	i	osmih	mladičev, ki pa	so bili
ni meri in ga	sam doma	pre-	j	že precej odrasli. !jk	mjmo
deluje v maslo. Z ustanovit- j vasi z enega področja na dru-vijo mlekarne bi doberdobski , go, da bi si poiskali boljšo kmetje mnogo pridobili, ker I pašo za s”o;e precej ostre in bi oddali vse količine mleka. I nevarne zobe. bodisi proii plačilu ali v za-j Divii praš,či so se kaj ma)o menjavo za mlečne izdelke. | zmeni1i za zaorepa.ščene rbra-
Tudi predavanja o tej stroki I ze vaščanov in so dostojan-bi bila zelo koristna za naše stveno šli nrmo po svojih občane, ki z zanimanjem sle- ! opravkih, gele ko so d>vii dijo razvoju te važne gospo- I prašiči izginili globoko v bliž-darske panoge.	j	n tem gozdu, so se nekateri iz-
le. | me^ vaščanov soomnili, da
 <())---------------- j	imajo doma lovs te nuške. Brž
i so šli ponie in stopili za krde.
Doberdobski nogometaši	5K
igrajo danes s Picrisom
Nogometna ekipa «Dober- |	-----«»-----
dob» se bo danes, 26. novem- ! p ,
bra ob 9.30 pomerila z nogo- j S KrOpCIT) 56 J6 OE53l"il3 netaši iz Pierisa ob Poči. V
1 Včeraj nekaj po 12. uri so
Včeraj okrrg 16. ure so pripeljali v goriško bolnišnico 74-!etnega Luigija Lebusa iz Medeje, ki je malo prej dobil hude poškodbe pri padcu ns stopnicah doma Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da st je s.arček ver-jeino zlomil medenico in so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
dom tamka.šniega veleposestvi SA1CI družbe Snia Visco-sa, se je včeraj zaključilo *ri-dnevno mednarodno zborovanje lovcev iz Gorice, Trsta in Vidma z lovskimi tovariš: iz Slovenije, Koroške in Štajerske. Kot smo že včeraj omenili, je bil to tret ti sestanek te vrste in vsi so soglasni v tem, da so taki mg;f-sestanki in razgovori v ve iko kortst. lovcev prizadetih obmejnih dežel.
Na glavnem sestanku, k: je bi v petek v pokrajinski palači v Vidmu, so zastopniki posameznih dežel razo-av t" li o problemih lova na njihovem področju.
Problemi naših vasi
Posebna obč nska kem'sija si je ogiedaila ookooaUšče v Pevmi
Vaščani bi radi ohranili sedanje pokopališče - Zakaj še ni urejena bližnjica na Oslavje - Tudi drufte vasi imajo stoje proble me, ki jih bo Ireba rešili
cev iz Slovenije, dr. Zadm- šuje.
ka, ki se je udeležil tega zoa- j Dr. Zadnik je omenil tudi rovanja skupaj z drugimi pe- lovski turizem, ki v zadnjem timi lovci iz Slovenije. Dr. času zelo zanima tudi itali-Zadnik je predvsem predla janske lovce. Ti pa še .uso gal, nai bi bili taki sestanki 1 dobro organizirani in ker svo-1 ovce v iz obmejnih pokrajin 1 jega obiska cesto ne prijavi-še bolj pogosti, ker šo se po- : jo pravočasno, m mogoče prikazali kot *zelo koristni. Ube [ praviti vsesa potrebnegi za rem pa je dal zanimive sta , dober lov. Tako ie dne 3. no-tistične. podatke o številu div- vembra letos prišlo v Slove-jačine v alpskem predelu Sio- j mjo nad 500 italijanskih ,ov-venije.	j	cev- P«* )e samo polovica teh
Na tem predelu računajo, prijavila svoj prihod pravo-da se nahaja 173 medvedov, I časno.
4710 gamsov, 1912- jelenov, 54 | Sta.erski zastopnik dr. Trou-t;soč 589 srnjakov, 73.113 div- sii iz Gradca je govoril o bojih zajcev. 67.239 fazanov m leznih med divjačino s po-37.478 jerebic.' Stalež divpiči-! sebnim ozirom na bolezen, ki ne v Sloveniji se iz leta v povzroča slepoto med gamsi.
Do sedaj ni bilo mogoče najti učinkovitega sredstva moti tej bolezni in zato ustanavljajo na Štajerskem poseben zavod za raziskovanje in pobijanje bolezni med divjačino. Omenil je tudi, da kmeUe in gozdarji ne marajo jelenov, ker ti povzročajo škodo r.a drevju. V tem oziru bi bilo treba najti neko kompromisno rešitev.
Koroški zastopnik dr. Htn-teregger ie med drugim on e-nil, da skušajo na Koroškem udomačiti kozoroga v lovskin
Občinski	svetovalci RS1 so	Vižintinom v Pevmo, da	bi	i Komisija si je nato ogledala j revirjih,
že večkrat predočili goriško	s. na mestu ogledala	ne.,ate-j tudi	obcestni kanal pred po .-
mu županu in občinskim od- i	ra javna dela, ki bi	jih bilo	nim	uradom in	se rreinca'a,
bornikom nekatere probleme j	treba izvesti. Tam so	se Jim	da ga ie nujno	potrebno po-
naših vasi, ki bi jih bilo tie- j	pridružili tudi domači	žur nik	kriti	predvsem	iz higienskih rcči!a in navodila inozemskih
ba nujno rešiti. Največ tamh 1 Rutar in odv. Sfiligoj.	i razlogov. Geom. Lupien, ki j kolegov, ki imajo več izku-
problemov	se je morda na-	Pri ogledu pokopališča	so	je tudi načelnik odseka za šenj, saj	je pri njih mnogo
bralo v Pevmi.	j	bili predstavniki občinskeea j pokrajinske ceste pri pokra-1 več divjačine.
Zastopniki lovcev iz Vidma, Gorice in Trsta so z zadovoljstvom vzeli na znanje pripo-
,	I	■-------------------------     r-.... : v c- divjačir
Zato je v četrtek 23 t m. t odbora mnenja, da bi bilo 're- jinski upravi, je obljubil, da ; Prihadnji lak sestanek
spremstvu Hermana Oergoleta se bo predstavila na igrišču
pr.peljali v civilno bolnišnico 1 v Gorici 51-!etro gospodinjo jGerlrudo Gomtšček iz Gorice.
naslednjimi igralci:
I ranko Jelen, Frandolič, Jo- Trg Tommaseo 8. Zdravniki ! :nž. Visintin skupaj z občin se ce en, Rebu.a. Peric, Vi- i so ugotovili, da je imela žena skim svetovalcem Viktor -m ;jem Ferletic, Marijan Ferle- j
' c, Germ, Gergolet, Dušman iiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniMiiiinii
n Jarc.
odšla posebna občinska komi-j ba vaško pokopališče v ’’ev-sija, v kateri so bili občinski j mi preložiti na drugo meslo, zdravnik dr. Gregori, odbor- j češ da na sedanjem oiostoru nik za zdravstvo dr. Milocco, i teien ni dovolj pronicav tn odbornik za javna dela geom.
Lupien ter načelnik tehničnega oddelka pri županslvu
je
bodo to	delo izvedli čimprej : bi»	določen	za leto 1962 v
Kar se tiče ojačanja cestne Gradca na Štajerskem.
razsvetljave	po Pevmi in U-	•immhiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiii
,	.	..	4	| slavju je komisija tudi mia
voda	zastaia.	Ce b. staro	P°* j	mnenja	da	je potiebno izve-	0»	VKUS	t PO OfiV^S
kopališče	rarsirili bi	to	/a	4	4 j	,	Z	.	**
 » i.	........ sti to de.o brez odlašanja ’n noKTvi cvidti im daddi/p
lfer' inž.
odlašanji -n ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Vismtinu so poverili	na-:	,,,	,,
,	* ,	i	Od	19.	do	2o.	novembra se
, logo	naj se takoj zanima	in {
Ker je igra na tujem igrišču vedno težja kakor na domačem, zato bi bilo dobro, da bi v Pieris odšli tudi dčmači na- | vijači, ki bi podžigali in dajali pogum deberdobskim no- , gometašem.	j
le.
S seje pokrajinskega odbora
stanove za turizem (EPT) iz Pokrajinski upravni odbor Vidma je imel pred dnevi se-
Za razvoj turizma v Beneški Sloveniji
Nagrade za izboljšanje gostinstva v Nadiški dolini
Priprave za mednarodni smučarski sestanek v Vidmu
Izvršni odbor pokrajinske u-1 imel za 4 milijone 100 tisoč
lir nagrad; te nagrade bodo
imel pretekli petek svojo redno sejo pod vodstvom predsednika odv. Develaga, ker se predsednik še ni vrnil iz Rima.
jo, na kateri so se pogovorili o ukrepih za razvoj in pospeševanje turizma v bodočih mesecih. Ob tej priliki so določili poseben sklad, ki bo
i\«deljii, 2«. novembru ISMil
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.z0: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski narodni mo-
koncert; 18.30: Program avstrij-s :ega radia; 19.00:	Srečanje
Rim-London; 19.30: Športna nedelja; 20.00:	Glasbeni	album;
21.00: Tri dobe-trije stili; 21.40:
tivi; 11.30:	Oddaja za naj- Spomini na Pirandella- 22.05:
mlajše:	»Pustolovščine Toma
Sawyerja»; 12.30:	Glasba po
željah; 13.00; Kdo. kdaj, zakaj;
13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Sestanek s Silvom Tamšetom; 15.00:	Bren-
kalni ansambli; 15.20: Razmo-trivanja o Jazzu; 15.40: Pojeta Modugno in Dalida; 16 00:
Popoldanski koncert; 17.00; Obzornik filmskega sveta; 17.30:
Plesna čajanka; 18.30: Iz ital.
Zanimivosti v svetu; 22.35: Violinist Ojstrah in pianist Jam-polski; 23.30: Neapeljska antologija.
11. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Glasba za praznični dan; 10.30; Gran gala; 13.40: Revijski program; 14.05:	Canzonissima;
14.10: Naši pevci; 15.00: Plošče
glasbenega sveta; 19.00:	Ne-	2	’	15.30:	Voznost	cest;
deljski vestnik; 19.15: Melodije iz revij; 20.00:	Šport; 20.30:
Valentino Liberace In Bobby Hackett; 21.00: Ljudska opravila in opasila: »Domači večeri »; 21.30: Koncert Tržaškega Tria; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00: Glasba iz davnih časov.
Trst
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30:	»El Campanonu; 20.00:
Po večerni krajevnih vesteh Kronike in rezultati športnih dogodkov.
Koper
6.00: Prenos RL; 7 15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Naša reportaža; 9.15: «Vesela Goriška«; 10.00- Prenos RL; 10.30: Operne arie; 11.00: Popotovanje; 11.15: Poje Milva; 11.30: Tri skladbe za klavir in orkester; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled;
sali skladatelji pred Mozartom; 17.05:	Zabavni orkester
Radia Celovec; 17.15: Radijska igra Mrožek: Tri satire; 17.45: F. Paciorkievvicz: Sonatina za fagot in klavir; 17.57:	Hitri
prsti; 18.30: Športno popoldne; 19.05:	Naši mladi izvajalci;
20.00: Izberite melodijo; 20.45: Trio Horvvedel; 21.00: Popularni koncert operne glasbe; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Plesna glasba.
Ital. televizija
10 15:	Kmetijska oddaja;
11.45: Med nami je neznanec; 16.00: Neposredni prenos športnega dogodka; 17.00: Program
15.35;	Album	pesmi; 16.00: Jesenska	beležnica; 17.00: Glas-	za najmlajše; 18.30: TV dnev-
ba in	šport;	18.30: Plešite z	nik; 18.45: Registriran športni
nami;	20.30:	Varietejski pro-	dogodek; 19.35: »Poročnik Obe-
gram; 21.45:	Yečerna glasba;
22.30: Nedelja v športu
nauf«; 20.10:	Cineselezione;
20 30: TV dnevnik, s športnimi vestmi; 21.15: 2enske naše-III. program	Stoletja; 22.15: V evroviziji:
Simfonični koncert; 23.00: 16.15:	Za	radio	prirejene	Športna	nedelja	in TV dnevnik.
DRUGI KANAL
zgodbe; 16.40: Straussove skladbe; 17.25: Alfieri v Londonu; 18.00: W. Walton: sonata za violino in klavir; 18.30: Angleška kultura; 19.0Q; Mendelssoh-nove variacije; 19.15: Literarna oddaja; 19.45: 2Jvljenje podeželskih občin; 20.00: Vsako-
21.15:	«Bonsoir	Catherine«;
22.15: TV dnevnik; 22.35: Registriran športni dogodek, ob koncu športne vesti. Ponedeljek, 27. novembra 1961 8.30: TV Sola; 13.30: TV So-
večerni koncert; 21.30: Georg lai 17.00: Program za najmlaj-
Friedrioh Haendel:	»Agrippi-
na»; 23.35: Carduccijeve pesmi.
Slovenija
7.30: Radijski koledar; 7.35: Janko Gregorc:	Vaška suita;
7.50: Mladinska radijska igra; 8.55:	Kitara in mandolina;
9.05:	Zabavna glasba:	9.44:
Tri medjimurske; 10.00:	Se
12.50: Nadaljevanje glasbe po pomnite tovariši...; 10.30: Pi-
željah; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah;
san glasbeni dopoldan; 11.30: J. Dokler: Do tja in čez; 11.50:
15.15:	Reportaža;	15.30:	Kon-	Zabavni	orkester	RTV;	12.05:
cert lahke glasbe; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glasbena medigra; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 9.10: Godalni kvartet; 11.15:	Nea-
peljske pesmi; il.45: Roditeljski krožek; 12.20: Glasbeni album, 13.30:	Antidiscobolo;
14.30:	Interpretacije Nicola
Naš; poslušalci čestitajo; 13.30:
t^TREVISAN
DL SAN NICOL0. 21 - TEL. 24-018
T tLEVIZORJI
nm/boljith nmmiklh In ammrlšklh znamk
še; 18.00:	Oddaja	za analfa-
bete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Italijanski sprehodi; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05; TV šport; 20.30:	TV dnevnik s
športnimi vestmi; 21.15: Film: »Trinajsti ne odgovarja«; 22.45: Oddaja za šoferje; 23.15: TV dnevnik.
DRUGI KANAL 21.15: Giuseppe • Dessi »Pravica«, v odmoru 22.15:	TV
dnevnik.
Jug. televizija
9.30: Oddaja za kmetovalce; 10.00: Leteči krožnik — TN film iz serije Veter; 10.00: Jim iz džungle — TV serijski film; Športno popoldne; 20.00:	Se-
dem dni; 20.45; Spomini na Iva Lolo Ribarja — razgovor z dr. Ivom Ribarjem; 21.00: Zgodba o dveh mestih — angleški celovečerni igrani film. Ponedeljek, 27. novembra 1961 17 30: Iz industrije za industrijo; 18.00: Medic — TV se-
Rossija Lemenija; 15.00: Slav-	Za našo vas; 14.00: Slovenske	rijski film; 18.30: Znanost in
ne sambe; 15.15: Nogomet od	narodne; 14.15: Čestitke naših	tehnika: 19.00: Pregled; 20.00:
minute do minute; 16.45: Pojo	kolektivov; 15.30: Lepe melo-	TV dnevnik; 20.15:	Tedenski
Cigliano, De Angelis in kvin-	dije in ritmi: 16 00: Humore-	športnj pregled; 20 30:	Vito-
tet Radar; 17.30:	Simfonični	ska tedna; 16.20: Tako so pi-	mil Zupan: Strup — TV drama
razdelili tistim gostincem, ki bodo sezidali nove gostinske objekte ali pa obnovili in modernizirali že obstoječe v gorskem in gričevnatem predelu videmske pokrajine. Poleg tega so sklenili ustanoviti še poseben sklad, ki naj bi služil za izboljšanje gostinskih obratov v Nadiških dolinah. Pri tem bi prišli v poštev Speter, St. Lenart, So-vodnje, Srednje, Grmek, Pod-bonesec. Dreka in Praprotno. Po navodilih krajevnih občinskih uprav bo posebna komisija obiskala te kraje, pregle-I dala posamezne gostilne in druge gostinske obrate ter povabila lastnike, naj bi izvedli določene izboljšave, za katere bi jim prispevali za kritje enega dela stroškov v obliki posebnih nagrad.
Potrebna sredstva za take nagrade bo dala pokrajinska uprava in mestna hranilnica v Vidmu. Na seji so obravnavali tudi poseben načrt za razvoj turizma v Karniji in Kanalski dolini. Obravnavali so tudi priprave za sestanek domače smučarske federacije s smučarskimi zastopniki iz Jugoslavije in Avstrije, do katerega bo v kratkem prišlo v Vidmu
S puško se je obstrelil
Včeraj okrog 15.30 se je zatekel v goriško bolnišnico po zdravniško pomoč 13-lelni Pie-tro Sel iz Turjaka Ul. Gram-sci 7, ki študira na obrtni šoli v Gradiški.
Deček se je včeraj popoldns skupaj z nekim svojim prijateljem igral s flobertom. Pri tem pa se mu je orožje sprožilo in krogla mu je šla v desno stegno.
Zdravniki so mu nudili prvo pomoč ter ugotovili, da rana ni huda in bo dijak okreval v 8 dneh.
Saje so se vnele
Včeraj zjutraj nekaj po 8. uri so poklicali goriške gasilce v Ul. Mazzini št. 8 v Gorici, kjer so se vnele saje v dimniku stanovanja Tila Razsoli. Gasilci so po polurnem delu odstranili vsako nevarnost požara. Škodo cenijo na okrog 5.000 lir.
C u la j te in širile
PRIMORSKI DNEVNIK
iz Pevme do kostnice na U- Giordano Cadez, Laura Covac. slavju je občina že pred "a- ( ci, I.orella Raso. Barbara Tresem na javni dražbi poveri-1 visan. Roberto Costantini. An-la podjetju Ernest Makuc, ki : na Del Frate, Milvia Terpin, bi s lem de!om že začelo, "e Paolo Laera, Maria Mercadan-bi ne prišlo do nekih ovir >a-' te, Renzo Spessot, Eliana Sar-
do«tova!o le za neka? !e? ni mo^ore pogosto prekopava*
l	I	‘vku naj ic	lonvj nam in a l li i .	■»i .	,	,	...	. _
n/e p	>	•	• ,	4	.	lev Ronski občini rodilo 15
...»	. , i .	.	ukiene vse potrebno za izved- « ... .	,	f_	.
palisča na	drug kraj naj bi ! ^ te jg j	J otrok,	umrlo	je	17 oseb, po-
'••'na do-vla z urb:*n.<-. - I '	L	rok je bilo 4. oklicev pa 5.
nega vidika, sedanje pokopah-j Udo za ureditev bližnjice I ROJSTVA:	Sergio	V'doni,
šče, ki ga ne bi več uporab- ” ljali, na naj bi ostalo lahko ^ š•? celih 50 let, sčasoma ia hi : ga preuredili v spominski nr-k. okrog n;e"a pa bi nr-dobili gradbišče za nr.ve | stavbe, uvi «;oai,iq:>i iiuHbi j •
I Domačini so, seveda, dru-| gačne;a mnenja. Predvram bi hoteli, da se še naprej uon-| rablja sedanje pokopališče, na kateiem bi z dovozom večje Količine peščene zemlje povečali pronicavost. Z razširitvijo in poglobitvijo obstoječega odvodnega kanala pa hi odpeljali vso odvisno vodo in pripomogli k izsušitvi zemljišča. To delo bi se dalo izvesti z manjšimi stroški kot pa prenos pokopališča na drugo mesto. Gradnja stanovanjskih hiš okrog sedanjega pokopališča ni priporočljiva zaradi prevelike vlage v zemlji in ker bi bile nove stavbe tukaj preveč izpostavljene vetru.
ladi razlastitve ali odkupa zemljišča, ki je potrebno ta ražšiVftev poti na tem mestu. Svetovalci PSI so obiji -bili, da se bodo zanimali pri pristojnih or.anih, da bi se tudi to delo čimprej izvedlo.
Vse navedene probleme in
tori, Alessandro Medeot, An-lonella Rojc Zollia, Massimo Piva.
SMRTI: natakar 20-letni Elio Leghissa, dninar 63-!etni Lo-renzo Čerin, upokojenec 66-letni Giuseppe Humar, 80-let-na Caterina Chiussini, upokojenka 90-letna Katarina Koc-
še vrsto drugih v Podgon,
Grojni in Standrežu je ob- Jančič, 66-letni inž. Ettore Mo. činski svetovalec Vižintin Vik- ceUim, gospodinja 72-letna
tor prikazal goriškemu županu že v razgovoru, ki ga je imel z njim dne 30. oktobia letos. Ker pa se občinska komisija ni mogla seznaniti v enem dnevu z vsemi temi problemi, ki so bili nakazani, bo potreben ponoven og.ed in nadaljnje zanimanje, »ar je obljubil tudi sam župan.
lllllltlllMIIIIIIIIIIinilllMIinilMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIItlMIIIII
Zlata poroka v Jazbinah
EMIL KOM JANC in njegova žena KAROLINA DEBENJAK iz JAZBIN, ki sta včeraj praznovala svojo zlato poroko
Včeraj, 25. novembra je mi-i Med drugo svetovno vojno nilo 50 let, odkar sta »i v sta oba po svojih močeh po-Vipolžah obljubila trajno zakonsko zvestobo Emil Kom-janc iz Jazbin in njegova žena Karolina Debenjak iz Vi-polž.
Dolga in bolj posuta s trnjem kot s cvetjem je bila pot, ki sta jo skupaj prehodila v tem pol stoletju in ko danes v krogu svoje družine praznujeta zlato poroko doma v Jazbinah št. 17, je zanimiv pogled nazaj na vse tisto, kar sta skupaj preživela in prestala.
Iz njunega zakona se je rodilo dvoje otrok, dve hcen, ou katerih živi ena z možem v Novi Gorici, druga pa na domu v Jazbinah. V tem obdobju sta tudi naša jubilanta šla skozi dve vojni; mož je kot avstrijski vojak-samtejee obšel vse takratne avstrijske fronte, žena Karolina pa 1e morala v begunstvo in je bila dalj časa v Turinu. Naš jubilant je bil ined vojno tudi trikrat ranjen ter je pozneje zaprosil tudi za vojno pokojnino, ki pa je do danes še
magala pri borbi proti naci-fašizmu. V zadnjem času je bil Emil večkrat bolan in tudi dvakrat operiran, zadnje tedne pa se mu je zdravje nekoliko izboljšalo, tako da danes lahko nemoteno praznuje ta izredni življenjski jubilej v krogu svoje družine prijateljev in vseh vaščanov, med katerimi sta oba jubilanta priljubljena.
Omenimo naj še, da je bil Emil Komjanc od leta 1928 do ".S32 tudi v emigraciji * Argentini. Tam pa je spoznal. a<> je tudi emigrantski kruh g-enak in čim je zaslutil tolike, da je .mel za pov atno ' ožnjo, se je vrnil domov, ter se še z večjo ljubeznijo < k'enil domače zemlje, ki jo že od rane mladosti skrbno bdeluje ter na njej sKiomno a pošteno preživlja seDi ir. rvojo družino.
Jubilantoma, ki sta tudi zvesta čitatelja našega lista, želijo prijatelji in znane; Se dolgo let življenja in zdravja
Leonora Celima Bonometti, vd. Fedrigo, vrtnar 53-ietni Pio Pippa, gospodinja 66-letna Crisfina Muhlji, en mesec star Ezio Buzzin, trgovec 71-letni Rodolfo Lutman, soboslikar 57-letni Giuseppe Bonnes, 57-let-ni dr. kemije Antonio Glessi, 57-letna Olga Ragusin, upokojenka 85-letna Lugia De Vito, vd. Gabellone, upokojenka 77-letna Angelina Lipič vd. De-otto, gospodinja 66-letna Au-gusta Mauro, por. Louvier.
POROKE: zdravnik Giuseppe Del Franco in gospodinja Luciana Brandi, brigadir finančne straže Aulo Manucci in tekstilna delavka Anna Bru-mat, šofer Milan Križnič in gospodinja Loredana Dalmas-soh, fotograf Lorenzo Oblach in otroška vrtnarica Franca Strucheli.
OKLICI: mehanik Pietro Bu. satta in delavka Gertrud Ma-cieyewski, glasbenik Giancar-lo Urizio in gospodinja Clara Mennuni, narednik ital, vojske Camillo Bordon in gospodinja Nives Scubla, soboslikar Francesco Zotti in gospodinja Francesca Mocilnig, soboslikar Bruno Feresin in tekstilna delavka Antonietta Bernardini.
( K 1 IM O )
v (,l IIIICI
CORSO. 14.30: »Sirokoustnež«, P. Newman in P. Laurie. A-meriški črnobeli film, cine-mascope.
VERDI. 15.00: «Karabinjer na konju«, N. Manfredi in A. Stroyberg. Italijanski črno. beli film.
VITTORIA. 15.00: »Veliko tveganje«, D. Wayne in J. Gre-co. Ameriški barvni film v cinemascpoe technicolor. CENTRALE. 14.30: »Kralj iz Poggioreale«. E. Borgnine in I. Šanson. Italijanski črnobeli film.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik št. 14 tal. 29-72.
 «»-------
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12,2 stopinje ob 13.30, najnižjo 5,2 stopinje ob 4.30. Vlage je bilo 88 odstotkov.
(darovi »m PKIUPKVK«!
Družina Emila Komjanca iz ni dobil in trenutno prejema ! k tem voščilom se primužuje Jazbin, ob priliki zlate poroke, samo skromno kmečko pokoj--tudi uredništvo Primorskega rje darovala za Dijaško Matico nino.	^	dnevnika,	*	500	lir.
Danes slovesen zaključek športnega tedna
»
Na stadionu «Prvi maj
proglasitev zmagovalcev
Slabo vreme je letos onemogočilo reden potek 4. slovenskega športnega tedna v Trstu. Tekmovanja zato niso potekala po naprej določenem urniku in tudi razdelitev nagrad ni bila opravljena takoj po zaključku tekmovanja v odbojki, kot so želeli prireditelji.
Nagrade — dva pokala in diplome — bodo prireditelji zato razdelili med zmagovalce in drugouvrščene tekmovalce, kajti nagrajeni so samo prvi in drugi v vsaki disciplini, danes 26. t. m. na stadionu «Prvi maj* ob 17. uri.
ŠZ Bor vabi vse tekmovalce, ki so nastopili na tekmovanjih naj se udeleže razdeljevanja nagrad, zlasti pa naj bodo prisotni vsi tisti tekmovalci in društva, ki morajo prejeti diplome oz. pokale in sicer:
DRUŠTVA — Skedenj, Škamperle, Sv. Križ, Pro-sek-Kontovel, Rod modrega vala, Dijaški dom, Cankar in Rocol.
POSAMEZNIKI — Jurkič, Veljak S-, Košuta B., Mozetič, Škrinjar, Veljak V., Pavletič, Mjot N., Širca I„ Zavadlal, Kovačič J., Volčič A., Jelerčič, Sosič B., Afrič, Lukša, Štoka D., Novak, Lugnani, Merlak, Tomšič, Luin, Batista, Milič B., Vitez, Barini, Bukovec, Petaros in Peric.
V kolikor posamezni tekmovalci ne morejo prisostvovati razdelitvi nagrad, naj njihovo diplomo prevzame zastopnik društva, za katero so tekmovali.
V južnokorejskem glavnem mestu Seulu
Za svetovno krono
Jugoslavija bo danes zaigrala odločilno karto za pot v Čile
Kitajec glavni, Japonca pa stranska sodnika
SEUL, 25. — V korejskem glavnem mestu bo jutri pomemben nogometni dogodek. Domača reprezentanca bo sprejela v goste jugoslovansko za srečanje, ki je v okviru kvalifikacijskega turnirja za svetovni nogometni pokal.
V prvem dvoboju je Jugo-
slavija premagala južnokorej-sko reprezentanco s 5:1 in si je s to zmago skoraj zagotovila nastop v finalnem delu prvenstva, ki bo 1962. leta v Cilu. Prvi pogoj za potovanje v Južno Ameriko pa je ponovna zmaga ali vsaj neodločen rezultat Jugoslavije v Seulu.
Jugoslovani so po dolgem potovanju preko Aljaske že prispeli v Seul. Med postankom v Tokiu so se funkcionarji jugoslovanske nogometne zveze domenili, da bodo 28. t. m. nastopili na prizorišču bodoče olimpiade proti japonskemu moštvu. Jugoslovani so namreč to dolgo pot izrabili tudi za turnejo po Daljnem in Bližnjem vzhodu in
bodo imeli še številna prijateljska srečanja v Hongkongu, Džakarti in v Tel Avivu. Za sedaj zanima Jugoslova-
SPORTNO ZDRUŽENJE
BOR
sporoča, da bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 18. uri na stadionu «Prvi maji) Vrdel-ska cesta 7, prvi sestanek mladinske odbojkarske sekcije za začetnike. Na sestanek so vabljeni vsi mladinci in mladenke, kj imajo veselje do odbojke.
ne predvsem jutrišnje srečanje. V korejskih športnih krogih so prepričani, da se njihova mlada in neizkušena reprezentanca ne bo mogla u-spešno upirati Jugoslovanom, k: so prejšnjo nedeljo spravili na kolena celo Avstrijo, katero so do zagrebškega gostovanja smatrali za neranljivo. Prav zaradi slave jugoslovanskih nogometašev vlada v Seulu izredno zanimanje za srečanje. Tekma bo na stadionu, ki lahko sprejme največ 20.000 gledalcev. Kljub temu pa so do danes prodali že pet tisoč vstopnic več, kar je prisililo prireditelje, da so v naglici preskrbeli in uredili potrebne prostore tudi za ostale navijače domačih barv.
Tekma se bo začela ob 13.30, kar bi bilo ob 5.30 po našem času. Sodil bo kitajski sodnik iz Hongkonga Mak Jeung Sai, stranska sodnika pa bosta Japonca.
Danes v Ul. Belpoggio
Bor - Invicta
■iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pomembno kolo za tržaško enajstorico
Skozi Bočen vodi pot Triestine do vodstva
Secchi zopet v moštvu ■ Bretti in Toros potrjena in Faniulia v direktnem spopadu
Bieilese
Osem enajstoric v razmahu treh točk dokazuje, da je borba v A skupini nogometne C lige v svoji najbolj zanimivi razvojni fazi. Nič čudnega ni zato, če predstavlja skoraj vsako srečanje vodilnih moštev sicer poglavje zase, ki pa ima vidno odločujočo vlogo ne samo za direktno prizadeti moštvi, temveč tudi za ostala.
Tokrat kraljuje po svojem pomenu nad vsemi ostalimi
spopad med Bieilese in Fan-fullo, torej med edinima še nepremaganima članoma skupine. Bieilese ima trenutno točko več in je sama na vrhu lestvice, toda to še ni — kljub prednosti domačega terena — zadostno jamstvo, da se bo ta derbi odločil v njeno korist. Ce pa bi se, bi to pomenilo, da bi Fanfulla vsaj za nekaj časa izpadla iz neposredne konkurence za vodilno mesto, ker bi se njen zaostanek za Bieilese povečal na tri točke, vmes pa bi se še z večjo grožnjo vrinile še najmanj tri enajstorice, ki tudi ne prikrivajo svojih ambicij.
Ce nekoliko primerjamo zadnje rezultate, bi mogli u-gotoviti, da se je uvodni zalet Bieilese in posebno Fan-fulle v zadnjem času precej unesel. Isto velja v nič manjši meri tudi za Varese, čeprav sta njena dva poslednja remija z Bieilese in Fanfullo več kot pomembna uspeha. Toda v primerjavi s Fanfullo bo tokrat Varese imela na svojih tleh razmeroma lahkega nasprotnika v Cremonese, kar pomeni, da bi se z zmago tudi ona povzpela nad Fanfullo. Isto si obeta, čeprav morda z nekoliko manjšo gotovostjo Mestrina, ki pa bo morala napeti vse sile, če bo hotela iz Savone prinesti vsaj eno točko.
Pri vseh teh kombinacijah pa ima seveda svoje račune tudi Triestina. Ce za trenutek pustimo ob strani njene današnje možnosti v Bocnu in pogledamo samo kakšen izid srečanj njenih direktnih tekmecev bi ji najbolj odgovarjal, potem pridemo lahko do naslednjega zaključka:	poraz
Mestrine v Savoni, vsaj zunanji remi Cremonese proti Varese in pa seveda poraz Fan-fulle tako. da bi v bodoče imela opravka samo z enim
konkurentom
lese.
in sicer Biel-
Prvi pogoj temu pa je seveda, da Triestina zmaga v Bocnu, kar bi nikakor ne smelo predstavljati nekaj nemogočega, če je doslej to uspelo kar trem drugim mnogo šibkejšim enajstoricam. Bolzano je doslej iz devetih srečanj zbral samo 2 točki in je seveda na dnu lestvice. Toda pomembno je dejstvo, da je do teh dveh točk prišel prav v poslednjih dveh srečanjih iz česar je mogoče sklepati, da je prav sedaj začel prihajati v boljšo formo. Nič manj važno in upoštevanja vredno je tudi to, da je prejšnjo nedeljo rešil pol plena v Vittoriu Venetu, to je prav tam, kjer je Triestina doživela svoj največji poraz (1:3).
Zaradi vsega tega bi bilo seveda močno zgrešeno, če bi Triestina svojega današnjega nasprotnika podcenje-
vala. Tekma nikakor ne bo lahka in vsak član moštva bo moral dati vse iz sebe, predvsem pa napad, kajti brez gola, v skrajnem primeru tudi enega samega, ne more biti zmage.
Trener Radio je svojo enajstorico praktično že odločil včeraj. Vanjo se bo skoraj zanesljivo povrnil Secchi, iz prejšnje formacije pa bo izpadel poškodovani Mantova-ni. Potrdil bo Brettija, vendar tokrat na desnem krilu tako, da bo lahko Trevi-san zasedel svoje običajno
mesto na zvezi. V ostalih vrstah ne bo sprememb. Vrata.-Toros, kj je napravil ob svojem debutu dober vtis, bo še naprej nadomeščal Miniussi-ja, če mu že ne bo sploh od-jedel titularnega naslova.
J. k.
Sneg je že privabil smučarje na plan
Avstrijci	v
Tudi italijanski smučarji na treningu
SBSTRIBRE, 25. — V prvih jutranjih urah so z avtobusom prišli iz Innsbrucka avstrijski smučarji, ki se na skupnem treningu pripravljajo za prihodnje svetovno prvenstvo, ki bo v Chamonixu. ---------------------
Kljub napornemu potovanju
so smučarji po kratkem odmoru v hotelu odšli na sneg. Svetovalec skupine Otto Schneider ter oba trenerja Riedler za moške in Gamon Hermann za ženske, so izredno zadovoljni s snežnimi razmerami, ki so boljše kot v Avstriji.
Moško ekipo sestavlja 11 najboljših predstavnikov avstrijskega smučarstva in sicer Burger, Falch, Leitner, Nen-ning, Ninsl, Schafflinger, Helmut in Karl Schranz, Stiegler, •Zimmermann in Messner, medtem ko je v ženski ekipi 12 deklet med katerimi so Braner, Disfurch, Eder, Gaber, Grauder, Haas, Herjer, Jahn, Kaintz, Netzer, Stahne in Zimmermann.
Avstrijci bodo ostali v Sestrieru do 1. decembra. Tudi italijanski smučarji so že dalj časa v tem zimskošportnem središču, kjer trenirajo na progi «Banchetta». Alberti, ki se je pred dnevi med treningom poškodoval, se je popol-
noma opomogel in je že sedaj v zadovoljivi formi.
Danes zjutraj bo mošla ekipa SZ Bor nastopila na igrišču v Ul. Belpoggio v zadnji tekmi propagandnega odbojkarskega turnirja proti moštvu Invicta. Z zmago se bo Borova ekipa uvrstila v finalni del tekmovanja, kjer se bosta dva tržaška predstavnika pomerila za pravico nastopa v C ligi z zmagovalcema goriške in videmske skupine. Tekma Bor-Invicta bo ob 8.45 na igrišču kluba Vis.
TENIS
ADELAIDE, 25. — Tudi finalno srečanje posameznikov teniškega prvenstva južne Av stralije se je končalo s presenečenjem. Roy Emerson je namreč premagal lavorita Neala Fraserja s 3:6,	8:2,
6:3, 6:2.
Zenski naslov pa je pripadal mladi Avstralki Margaret Smith, ki je v odločilnem srečanju premagala ameriško prvakinjo Darlene Hard s 6:4, 5:7, 6:4.
ATLETIKA
NEW YORK, 25. — Častni tajnik ameriške amaterske atletske zveze Dan Ferris in tajnik-blagajnik Jimm Simms sta sklenila podati ostavko in prepustiti svoja mesta mlajšim silam.
NBA ne priznava veljavnosti dvoboja Elorde - Caprari
HAGERSTOWN, 25. — ((National boxing association« je danes javila, da ne bo priznala srečanju med Filipencem Flashom Elordejem in Italijanom Caprarrijem veljave za naslov svetovnega prvaka lahke junior kategorije. Priznala pa bi ga, če bi se Elorde spoprijel z Američanom Salomonom Boysawom.
* * *
MANILA, 25. — Na ultima-tum NBA je tast filipinskega prvaka Lope Sarreal, ki je tudi organizator dvoboja za svetovni naslov med Zlorde-jem in Caprarijem, ki bo 16 decembra v Manili, odgovoril da ga sploh ne zanima ka meni ameriška boksarska zveza. Elorde se je sicer hotel boriti z Boysawom in je tudi stopil v stik z Američanom Ker pa je ta zahteval preve liko nagrado, je Lope Sarrea prekinil pogajanja in se do menil za dvoboj z Italijanom ki je drugi na svetovni lestvici.
Sarreal je tudi obtožil NBA in še posebej predsednika odbora za sestavo lestvic Petro-nello in tajnika istega Kind-mana, da podpirata filipinske finančne skupine, ki se skrivajo za Boysawom.
* * *
RIM, 25. — Italijanski bok ksar Sergio Caprari je danes popoldne odpotoval z letalom iz Rima. Boksar je namenjen v Manilo, kjer ga čaka dvoboj za naslov svetovnega pravaka z Elordejem.
Pred odhodom je Caprari izjavil, da ne pozna Flordeja in da bo napravil vse, da pride do zmage.
ANDREJ BOLKO mr. ph.
UVOZ - IZVOZ
Telefon 31-315
farmacevtski proizvodi in kemikalifo TRSI > UL. T ORREBIANCA 21, ll
KOPER TRGOVSKO PODJETJE
z lesom, kurivom in gradbenim materialom BRZOJAVI: «BOR> KOPER
TELEFON: 96
NOGOMET
BARCELONA, 25. — Sinoči so javili, da bo 10. decembra v Barceloni prijateljsko nogometno srečanje med domačo enajstorico in milanskim Interjem. Povratna tekma bo 11. aprila prihodnjega leta.
NOGOMET DANES
A L I G A
Bologna-Roma
Catania-Lecco
L. R. Vicenza-Udinese
Mantova-Palermo
Milan-Atalanta
Padova-Fiorentina
Sampdoria-Juventus
Torino-Spal -
Venezia-Inter
B LIGA Alessandria-Messina Brescia-Parma Catanzaro-Como Lazio-Bari Novara-Lucchese Prato-Genoa Pro Patria-Verona Reggiana-Napoli Sambenedettese-Modena Simmonza-Cosenza
C L I G A
SKUPINA A
Bolzano-TRIESTINA
Biellese-Fanfulla
Casale-Sanremese
Ivrea-Marzotto
Legnano-Treviso
Pordenone-Saronno
Pro Vercelli-Vittorio Veneto
Savona-Mestrina
Varese-Cremonese
DILETANTSKO PRVENSTVO
S. Giovanni-Cremcaffe’
Ponziana-Pieris
Libertas-Gradese
Romana-Ronchi
Panzano-Aquileia
Turriaco-Gonars
Cervignano-Sangiorgina
Castionese-Muggesana
Več vrednosti vašemu denarju
Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi s
Nakup televizijskega aparata, radioaparata ali gospodinjskega aparata je važen nakup.
Valorizirajte svoj denar s tem, da daste prednost aparatu
PHILIPS
PHILIPS
ki je odraz najsodobnejše tehnike!
To je nasvet tvrdke
KNEZ VALTER
Nabrežina, tel. 20-123
ZA IZVOZ POSCBCN POPUST
■■iirrJ&r ^
| IVAN CANKAR
? Irm
it
Vlil. Klanec siromakov
«čakajte!»
Kakor za šalo je voznik malo ustavil, romance, ki so 3ile vozu, so se hudobno smejale: «No, teci, teci, teci zdaj!*
In Francka je tekla, poskakovala je z ranjenimi noga-ni že je prišla do voza, prijela se je z obema rokama — ,oda voz je sunil, švignil je dalje in Francka je padla, idarila se je s čelom ob kamne in je obležala...
Lojze je brisal materi z robcem potno čelo, izza pol-jdprtih trepalnic so gledale bele oči, bolna rdečica je gorela ra razbeljenih licih, ustnice so se premikale.
«Mati!» je šepetal in tresel se je od strahu In bolečine.
«Pridi, kaj sem ti storila, da ne prideš?* je prosila Francka in je čakala na samotni poti ob mrzli jeseni, to je kapalo z golih črnih vej na razpletene lase.
Ali ni ga bilo, čakala je do noči in ga ni bilo...
Zakričala je od groze — tam iz svetle izbe je pogledal hudodelski obraz, ustnice so se nasmehnile odurno, oči so ** svetile, kakor da bi stal z nožem pred njo; in na zofi je
sedela lepa dama, gosposko opravljena; z ramen ji je bil zdrsnil dolg plašč... Tako ji je bil 'iztrgal srce iz prsi in je pozabil nanjo.
Odprla je oči in Lojze se je nagnil k njenim ustnicam.
«Daj mi	vode,	Lojze!*
Nalil je	vode,	steklenica	se mu	je tresla	v roki...	Omo-
čila je ustnice, ki so bile suhe in razpokane, ožgane od vrače sape...
«Deni mi to stran, Lojze!*
Tipala je z roko po prsih, ustnice so se bolestno nategnile, čelo se je nagubalo...
Velik kamen je ležal na odeji, na njenih prsih, in komaj je dihala pod njegovo silno težo; nato se je izpremenil kamen v široko skledo, ki se je kadilo iz nje, dim je plaval proti stropu in je napolnil kmalu vso izbo, ležala je mirno, da bi se skleda ne prevrnila, in neprijetno ji je bilo, ko niti z roko ni smela ganiti...
Lojze jo je gladil po licih, po čelu, nekaj vročega ji je padlo	na	trepalnico	in	je zdrknilo počasi proti ustnicam.
Malo	se	je zasvetilo	iz	teme,	pogledala je in spoznala Loj-
zetov obraz, ki se je sklanjal čeznjo, ves razoran od bolečine... Ali Lojzetova glava se je zibala... zibala in je izginila...
Tudi on je umrl, vsi so umrli. Izgubili so se in so se vrnili in so	umrli	žalostno.,.	Vsi, drug za drugem so odhajali,
vsak si je	odrezal košček	njenega	srca; in	vračali	so se
bolni	in	ubogi, legli	so	in so	umrli. Kri je izpilo iz njenih
rok, luč	je izsesalo	iz	njenih	oči, srce ji je razsekalo, da
je bilo ena sama velika rana — in glej vrnili so se bolni in ubogi in so umrli žalostno. Solze so se razlile brez koristi, kakor dežnica...
«Cakajte, ljudje božji, usmilite se!»
Ali voz je šel dalje in je izginil v gozdu — vse je izginilo in solze so se razlivale brez koristi, kakor dežnica... Padla
je in se je udarila s čelom ob kamen in je obležala na kolenih, glavo na tleh, kakor da bi molila globoko sklonjena...
Lojze je bil objel njeno glavo z obema rokama, naslonil se je na blazino in je zaspal.
Tako se je dopolnilo življenje, polno bridkosti in polno solza, razlitih brez koristi...
Izba je bila zdaj polna ljudi, napravljali so oder. Lojze je bil kakor vklenjen, hodil je upognjen, s trudnimi, drsajočimi koraki; skoro ves dan je stal ob postelji in je gledal na sesušeni, bledi obraz, ki je bil zdaj tako miren, kakor da bi nikoli ne bil doživel nič žalega. Roke so bile sklenjene in so držale bakreno razpelo; okoli prstov se je vil velik črn molek...
Zmračilo se je, Lojze je stopil na prag in sveži zrak mu je zapihal prijetno v lica.
tBrez koristi!* je izpregovoril naglas, kakor da je bil videl poslednji vzklik v materinih očeh.
Klanec siromakov je ležal pred njim, ubožne hiše, uboštvo v hišah.
«Na smrt obsojeni! Vse trpljenje je brez koristi, življenje brez koristi!...*
Na trgu so se prižgale luči, zasvetilo se je tu, tam, noč je prihajala in vžigalo se je že tudi na nebu.
«Obsojeni na smrt!* —
Tam doli se je zasvetilo, majhna, rdeča luč je trepetala, rasla je in plapolajoča rdeča iskra se je izprememla v mirno, jasno belo svetlobo.
To je bilo učiteljevo okno. Lojze le strepetal in gledal je nepremično v mirno belo svetlobo, ki je sijala iz noči...
KONEC
izum moderne tehnik« Superautomatic s 57
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jan101.
izredno natančnost izredno vzdržljivost
izredno nizko ceno
ŠVICARSKA SUPER MAR^
SPLOŠNA PLOVBA PIRA"
Expresna potniško, tov orna linija
JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našeg*
AGENZ1A MARITTIMA MEDITERHANEA, Vi*
no 4-1, Trst — telefon 24-188
jjil*
HOTEL
Obvešča cenjene goste, da je znižal cene
in penzionu. Vsak dan razen ob ponedelj^^
kavarniških prostorih v večernih nrah ^ d
Ano in plesno glasbo. Obiščite nas, P°. 2^Ij!i nah boste postreženi z vsakovrstnimi ^
R
mača odlična kuhinja) in izbranimi viP' briškimi in štajerskimi vini.
K Od 29. novembra dalje bo ob četrtkih, s°L nedeljah obratoval nočni bar.
• V NOVI GORlv
'boi**
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebl* vogal XXX Otto«*’
vOžI j
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške v žimnice — originalne PERMAFIJEX — C®0®
VOZNI RED VLAK®?
5.32 A
6.10 R 6.35 D
BENETKE-MILAN
-PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
Cervignano - Poi> togruaro
Bologna - Milan (#)
7.06 D
10.24 A 12.53 R
Be-
13.34 A
Be-
14.52 D
Benetke - Turin Rim
8.48 R Benetke - Rim 10.14 DD Benetke - Milan • Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano netke
Cervignano netke
Benetke • Milan • Pariz
Tržič • Benetke • Bari
Tržič • Portogruaro 17.40 DD Benetke - Pariz 18.38 A Tržič - Portogruaro 19.22 A Tržič • Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke • Milan • Turin - Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre • Bologna - Rim
16.35 D
16.50 A
PRIHODI
6.22 A 7.28 A
7.55 DD Turin -Benetke
9.25 D
10.27 R
11.35 DD
13.30 D
14.00 A 15.33 D
17.07 D
18.06 A 18.48 R
19.15 A
Cervignano • Tržič Portogruaro • Tržič Milan Rim
Marseille	-	Venti-
miglia	- Genova	•
Turin	Benetke
Benetke	Cervignano -	Tržič
Pariz -	Benetke
Rim	Bologna	•
Ban Ancona . Benetke
Cervignano Pariz Milan • Benetke
Benetke	■	Porto-
gruaro	Cervigna-
no
Tržič (***) -Bologna	•	Benet
ke
Portogruaro - Tržič Milan - Be-
9.45 A 12.20 D 12.30 A
Videm Videm Videm
.P*
13.55 DD Calalzo 14.30 A Videm
<•»
16.12 A 17.28 A 19.06 D 19.45 D
20.28 A 21.32 A
7.05 A
8.06 A 8.23 D 9.11 A 9.48 D
Videm Videm Videm Videm Muencne*1 Videih Videm PHIHUO1 Videm Videm
Videm	,
Videm -,uenc
. a i * *
11.59 A 15.08 A 16.56 A
Vid
Vid'1"
o naj Videm Trbiž Videm
   Vid' m
18.28 DD	Trbiž
19.42 A	Videm
"1.03 A	Videm
22.47 A	v»de®„|
23.10 D	Hambm*
Videm # 24.00 DD Calalz0 ^ Videm ‘ 1.07 D Videm
d*»
fi®*
d1/
(•> vsa“,r t j*'J
3L
tah od f* q 9- , A * od 2. do L J-j j, K
16- 12- if d*0 11 J
<»*) vsak ot ijj . ( 31. avgus‘% d«, t
Ijah ° io V
0,.C'_NK-U> j OD*00'
Me-
19.55 D D Pariz -netke
21.22 R Rim Milan stre (*)
22.30 A Benetke • Tržič 23 55 DD Turin Milan Genova (II) • Rim -Bologna • Benetke
(*) samo 1. razred; (###) ue vozi ob nedeljah.
3.45 A 5.18 A 6.16 D 6.21 A
V1DEM-DUNAJ
-SAEZHURG
-MUKNCHEN
ODHODI \ Videm • Trbiž
Videm
Videm
Videm
Trbiž
0.19 D
7.22 A 8.28 D
Opčih« f D
9.Z0 U č)pd* • .
“•57 DU^Pub>AV
?arnbul Opčin* Opč*h* '
13.41 A
18.00 A
20.00 A 20.20 D
ass-
5.30 D
7.13 A 9.40 D
11.24 A
op4*®!
pfSSSi?
17-18 utah8 j - m K
17.28 DD ist* »d _ Ki
Beogr^g* •,
20.06 D 21.48 A
LjuJ
Opčih*
r raP^V*1
D "
R
zec; potnih