^stfr r- r.s Fraiiz Pirz, c
mifionar v polnozhni Ameriki, JPodbreslt omam,
fvojim nekdajnim farmanani
na Krajnfkira
is Noviga Jorka
%
v f p o m i n.
Ljubljani, 1830.
N a t i f n i 1 N. od K 1 e in m «r r.
•v* i» .




•V. s
■




V w .
r-

•• m ~ -''
Podbrefhkim farmanam v fpomin-
fiLdo bi bil mi to povedal,
8Sam b' ne bil nikol' verjel, De Ameriko bom gledal
Tukej krajnfko petem peli
Pa Gofpod, kter ferza visba,
In sbivljenja tek meji, Me ni paftil bit' bres krisha, Mi na tesliko pot veli-
Nizh me ni doma sbalilo, Ref fim saclovoljin bil 'r
Doft ljudi me je ljubilo, Dofti dobriga fim vshil.
Bral duhovne fim novize Is deshel Amerike;
Boshje osnanvat j-efnize 4So ushgale v ferzu nte.
Tolk' duhovniga vefelja Mifjonar deleshin bit'
Je bla moja ferzhna shelja, In nebefa saflushit'.
To je vnelo dufho mojo,. In namenim fe ferzhno
Sapuftiti faro fvojo,
In od Krajnzov vsel' flovo.
Oh, teshko je blo lozhenje Od) preljubih farmanov!
,Serzu britko poflovlenje Od sveftih prijatelov!
Sa Bogd in sa nebefa Sapuftiti zeli fvet,
Teshik ofer je telefa-;
Yelik tam bo Ion prejet.
Ref, apofteljnov pokliaa
Vredin jeft ne bom poftal ;
Klizhe vender me Refniza, Tifti, ki je njih poflal.
V ptuje daljine desljele Evangeli osnanvat,
Vlezhejo me ferzhne shdje Ajdam pot v nebo fkasvat.
Pot nevarna dolg' ne mine, Zhes deshele, zhes morje,
Zhes gore in zhes doline, Tam, kjer fonze doli gre.
Predin fim fe 's doma lozhil, Angelu, ki varh je moj,
Jn Bogu fim fe isrozhil,
De b'fe prav isfhlo s menoj.
Pazli fim bil prehodil kmalo Pet kralj eftev, zhes fto meft,
Ker poftajat'fe ni dalo, Shčne le naprej me veft.
Lepe vidil fim dershave, Drage hifhe in zerkve;
Vidil hribe in planjave, Lepe verte in polje.
Vender vfa leta lepota
In zhaftitljivoft fveta Je nezhimerna flepota, JNe nafiti mi ferza :
Ker, popotnik d'shele ptuje,
Tukej kratek zliaf shivim, Dufha v vezhni dom sdihuje, Kamor fkorej prit' shelim
Sdaj morje fhiroko vgledam,
Kak valove tje podi, Trepetam, v obras obledam, In ferze mi koperni.
"Vidim barko perpravljati, Morfkiga beguna dom, Me od semlje odpeljati,' Ktere vidil vezh ne bom!
Na franzosovfki pokrajni, Havre kraj je imenvan,
Sapnftim lvoj fvet dosdajni K fvetmu Jakobu ta dan.
Barka s blagam nalosliena, tSto '11 devedefet ljudi,
Komaj dobro je fpufhena, Hitro kakor tizh leti.
Vezh oko ne vidi semlje, Le saftonj osira fe,
Vid nam sdaj fhirjava jemlje tSonze je domazhe fhe.
Tukej fim, o zhlovek! pridi Ak shelifh fposnat' Boga;
Njega fe mogozhnoft vidi V fred' nesmerniga morja
Iiozhi cTsliele raskropljene, ffe preftopi fvojih mej, Barke s blagam naloshene Nefe nozh in dan naprej.
Bres fhtevila sh'val povodnih]
V globozhini preshivi, Rib daruje mnogorodnih, In zhloveka bogati.
S fvojim hlapam napolnuje
Vfe oblake in megle, De semljo desh pokrepzhuje, De ne vfahnejo vode.
Tukej, Bog! nam osnariujefh,
Kako moder fi Gofpod, Kak ftvari vfe prefkerblujefh S fvojo miloftjo povfod^
1*
Kje fe pa lepota najde,
Kakor fohza fred morja ?
Kader med valovi sajde,
V tavslient sharkih vfe miglja f
Sadnji sharki sdaj sigrajo, Kmal naftopi temna noz.Ii;
Gori svesde blifketajo Doli v morji migljajozh.
Kakor dobro in potrebno Je morje na fvetu nam.
Tak nevarno je, pofebno Zhafa rezh, prebivat' tam.
Kdor gre na morja fliirjav®, Moi'e tud terpet' hudo,
Najde marfktero teshavo, Bodi mu, al ne, ljubo.
Jed nesnana nima z ene, Voda fkor sa piti ni;
poftlja zhudna vif' od ftene, Barka polna tolk' ljudi,
Vender to je fhe preftojno, De le hujiga ni vezh;
De je le morje pokojno, Barka plava urno prezli.
Zhe pa mozhen veter pride, In perrjove hud vihar,
tSlrah in grosa naf obide, Sapopafti ni nikdar.
jSam fim fkufil, kar popifhem Od viharja morfkiga;
Vfe premiflim in preifhem, Ne dobim ftrafhnejfhiga..
Ka dar pridemo na barki
Slie zhes tavshent ur hoda,
Mirno fvetjo fonzbni sharki, Trinajft dni do fred morja:
Kar fo fe nam perkasale Ribe, kakor truma fvinj,
(So is vode pofkakvale;
tStrah nam hodi na fpomiuj.
Kmalo fo fe pervosili
AJorfki fdmi proti nam,
Tje po morji fe valili;
Grosa nam popotnikam.
Sdaj sazhnejo morfke ptize Okrog barke nam ferfrat';
Milo gledajo nam v lize, Ilozlijo k&j na snanje dat'.
Barkar nam perpoveduje, Kaj pomeni vfe leto;
Hud vihar nam prerokuje, Defi jafno je nebo^
Komaj fonze gre sa morje f In fe vezher omrazhi,
Pride velik pifh od borje, tStrafhin veter perbuzhf.
Kmalo pergerme valovi, Vfe fhumezhe je morje,
4SiIijo ga sdaj vetrovi Delat' hribe in gore.
Barka fe sazhne gugati, 4Se premetvat' femtertje,
Na vfe kraje fe fukati, In vojflšvat' s valori fe.
Petkrat tavshent zentov teshe Ima barka, kakor grad;
Sdaj pa lohna vetru ftreslie, Kakor liftje, al fufhmad.
Le jo veter pervsdiguje
Sdaj od konza, sdaj f ftranjo,
Semtertje jo premetu jc, Is doline na goro.
Barkar hlapzam glafiao vpije, Jim hiti sapo ved vat',
De morje naf ne sakrije, ' S elementi fe vojfkvat'.
Drugi v barki fmo saperti, Trepetamo od ftrahu,
Y bresen morja she posberti, tSe srozbujemo Bogu.
Upanje naf sapufhalo
Presliiveti ftraflmo nozh,
De b' nam drug dan fonze fjalo, Mifliti fkor ni blo mozh.
In od ftralia eden moli, Krishe delati hiti,
Drug plafhin ftermi okoli, In ne ve, de fhe shivi.
Bog pa vftanovi viharje, Divje umiri morje,
Strafhne fmerti naf obvarje; Spet nam fonze gori gre.
Mi v fpominu bo oftala
Vedno tifta ftrafhna nozk.
Bod' Gofpodu zhaft in hvala, De je fkasal sni pomozh.
<Ni nevarnifh'ga na fveti, Kakor fred morja vihar;
Kdor perpravljen ni umreti, Naj ne hodi nanj nikar.
Marfikdo v morja grob pade; Vender frezhen dufhe ftan,
Zhe ni vmerl bres bosbje gnade, Bodi grob fhe tak' ftrafhan.
En fantizh bolan, v flabofti, Nam je bil na barki vmrel j
Pa nedolshne fhe mladofti, Je gorak v nebefa fheL
Shegnal po navad' zerkveni (Sim merlizha mlad'ga sdaj,
Ga pokopal v grob vodeni, Dufho srozhil v fveti raj.
tStarfhi fo britko jokali, V ferzu jim je blo teshko,
Tje sa njim fo pogledvali, Pa ga vid.it' vezh ni blo.
Nifim trofhtat' jih samudil, De bo fin jim 's morja dan,
Ktr bo angelj ga obudil Na pofledni fodni dan.
Drugi v barki fmo shiveli, "Vender zhakali teshko;
Yfi na fuho fmo sheleli,
De b' morja she konz bilo.
Le fmo barkarja prafhali, Koliko je pola fhe;
Smiraj verno pogledvali, Al she vid' kak hribiz fe.
She nam okrog barke plava Mah, al kaka vejiza,
Roshize, selena trava, Nam vefele snaminja.
(Silno fmo fe svefelili,
Ker fmo vfi preprizhani,
De fi bomo kmal pozliili, Vun is barke refhenL
Ko fmo v barki preshiveli Dva in fhtirdefeti dan,
Prit' na fuho sasheleli, Nam je hribiz pokasan.
V eni fapi fmo pertekli Ga pogledat, zhe je ref;
Yfi vefeli, vfi fm® rekli: 4Suhasemlja! ref je, ref!
Sclaj ozliedli in oprali
Hitro fvoje fmo rezhi, (Slehern fvoje vkup pobrali. In is barke vfak hiti.
Meni sazhne ferze tlezhi,
Ker she vidim novi fvet. Kjer u frezhi in nefrezhi Hozhem sfrveti in umret'.
Rasvefelil fim fe kmalo,
Ko je barka v kraj perfhla, tSe ljudi je perkasalo, Zela truma jih je bla.
Pernefejo jefti, piti,
Nam prijasno govore, V mefto naf shele fpremiti, (Se prihoda vefele.
Mefto, Nov Jork imenvano, Imenitno in lepo,
Od vfih ljudftev obifkano, Lepfhiga kdo najdel bo ?
Ko prijatle fo fprejeli, Tukej pogoftvali naf;
Kar na barki fmo terpeli, Je posabljen hudi zhaf.
She od nekdaj imenitna Je Amerika bila,
Ref bogata, rodovitna, Tukej shveti je lahka.
Vender pofvetne dobrote Boljfhajo le shvota ftan;
Dufhe pa samorzov — frote ! Bog per njih ni bil fposnan.
Revfh'ne njih fe Bog ufmili, Jih s refnizo rasfvetli,
Uka sheljni ker fo bili, Luzh jim vere dodeli.
Le katolfhkih uzhenikov Ifhejo ino shele,
^Stavijo na zhaft fvetnikov Pravimu Bogu zerkve.
Shetev tukej je velika,
Manka vender delavzov,
Sapuftili bi malika,
Ko b' imeli pridgarjov.
Jeft jim hozhem pomagati, . Jih uzhiti prav svefto;
Zhe pomozh Bog hozhe dati, Tud' moj trud saflonj ne bo.
Drugi dan fvojga prihoda, She tako fim frezhin bil,
Dva rfiloveka t'ga naroda
S fvetim kerftam fim oblil.
Upam pa 3 boshjo befedo Dofti ajdov rasfvetlit',
In pomnoshit' boshjo zhedo, Dufh Gofpodu perdobit'.
Profim vaf, ne posabite,
Krajnzi, snanzi, vi na me;
Vezhniga Boga profile, De mi da mozhno ferze!
De me hozhe poterditi, In poshegnati trud moj,
De bom mogel jeft fpolniti Vfelej in svefto fklep fvoj.
Kjer bo boshji duh me nofil, Bom imel v fpominu vaf; In Gofpod Boga bom profil Sa vaf, snanze, vfaki zhač
De, ker fmobli nekdaj snani,
Skupej pridemo enkrat, Na defnizo boshjo sbrani, Tam, y dolini Josafat.