Knjižnica
sp O
ZASAVC
2005

ob Savi)
ŠTEVILKA 10, LETNIK 15 «. 05. 2005, CENA 270 SIT
0081767
COBISS ®
TRBOVLJE^
PllAZNUJEJj
r.: ,/ 5- -
'.••'•v.;	• > s
'	••• 'K,cnv ■;
MINIMO MAKSI I
UTRIP
MAJSIi
V >	KNJIŽNICA TONETA	
	! Seliškarja [ UL. 1. JUNIJA 19,1420	r
	mjM
	
NOVO V ZASAVJU!!!
Tf ^(ÖiOWZlNKRl;
03-563-30-31
POHODNR OBUTEV Z DOLGO TRADICIJO
M
-30%
ŠPORTNA TRGOVINA
Savinjska c. 35,1420 TRBOVLJE
"Financiranje pol sedaj - pol čez dve leti - brez obresti!" Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde.
Ponudba velja za kompaktno Mazdo 2, agresivno Mazdo 3, športnika po duši Mazdo 6 in vsestransko Mazdo B2500.
Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km
DVE LETI ZASTONJ!
mazoa
AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma
FOTO WEISS Trbovlj e
896 * A 1996 ,
SUPER AKCIJA !!! 1.-16.6. 2005 DIGI FOTKE 10x14 IZ VSEH DIGI MEDIJEV SAMO 45 SIT
IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115
Info*kLro
ZAVOD ZA INFORMIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE
ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI DV0STAVNEGA KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO
40 ur, 72.000 SIT (DDV vključen)
KNJIGOVODSKI ZAČETNI TEČAJ (40 ur) se bo pričel 6. junija 2005 ob 17. uri
■ delavcem, ki so zaposleni pri s.p.vsaj eno leto, stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
Ljubljanska 80 (SRB 1), Domžale tel. 721-94-61, taks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: infobiro@siol.com. www.clip-domzale.si
ASPIVENIN
Prva pomoč pri strupenih pikih in ugrizih za večkratno uporabo.
Od 23. maja do 12. junija vam nudimo 30 % popust.
Zelo priročen:
•	uporablja se lahko kjerkoli in uporabljajo ga lahko vsi člani družine.
•	zelo enostaven za prenašanje
•	4 nastavki, ki se prilagodijo vsakemu piku Učinkovit:
•	hitro ublaži bolečino
•	zmanjša količino vbrizganega strupa
(lahko vakumsko izvleče tudi do 40 % vbrizganega strupa)
Brezskrbna uporaba:
•	nima stranskih učinkov
© Sanolabor
Ko grbzo/zdravjb!
Prodajalna Trbovlje
Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in
raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje.
Trg revolucije 26, tel.: 03/563 02 96
Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS.
KAZALC) Q
iz zaradi mladosti - saj postarati se v teh norih mladostnih časih nima
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez
naslovnica:
Katerega naj izberem: Foto: M. M.
ŽUPAN TRBOVELJSKI SVOJIM ŽIJPLJANOM NA
SRCE IN V «LAVE POLAGA:
Urejanje objektov in okolice
Pri ogledih urejenosti in stanja okolja občinske nadzorne službe Občine Trbovlje že nekaj časa ugotavljajo, da se stanje vsako leto izboljšuje. Tako posamezniki kot podjetja v Trbovljah vse bolj sodelujejo pri izboljševanju izgleda našega delovnega in življenjskega okolja.
Regijsko ocenjevanje mest v projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna prinaša za Trbovlje vsako leto boljše rezultate. Komisija, ki ocenjuje urejenost krajevnega in delovnega okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije - Območni zbornici Zasavje, prav tako ugotavlja napredek in vse večjo skrb za urejeno okolje. V juniju, ko praznujemo občinski praznik in ko poteka regijsko ocenjevanje urejenosti mest, poskusimo s skupnimi močmi poskrbeti za urejenost mesta. Pozivamo vse občane, lastnike objektov, da v okviru svojih možnosti urejate vaš objekt in pripadajočo okolico. Za samo urejanje okolice objektov in pripadajočih zemljišč je največkrat potrebno le nekaj dobre volje, prizadevanja pa so vidna takoj. Ta prizadevanja pa naj ne bodo le v namen doseganja čim boljšega rezultata na ocenjevanju, temveč naj postanejo del našega sobivanja skozi vse leto.
IN OBVEŠČA, DA JE:
Podpisan dogovor o vključitvi občine Trbovlje v izvajanje projekta za pridobitev listine Zveze delovnih invalidov Slovenije z nazivom »Občina po meri invalidov«
Na 19. seji Občinskega sveta Občine Trbovlje v mesecu marcu so svetniki sprejeli predlog Programa za neodvisno življenje invalidov, potrdili analizo dostopnosti objektov in soglašali z vključitvijo v projekt Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ) Občina po meri invalidov.
Projektni svet ZDIŠ, zadolžen za projekt Občina po meri invalidov, je sprejel in obravnaval vlogo občine Trbovlje za pridobitev listine Občina po meri invalidov in ugotovil naslednje: da je izredno pomembno, da sta Občina Trbovlje in Društvo invalidov Trbovlje že izvedla okroglo mizo z naslovom Neodvisno življenje invalidov v občini Trbovlje, da je župan že imenoval posebno delovno skupino - Komisijo za pripravo analize položaja invalidov v občini Trbovlje, da je župan s podpisano izjavo prevzel odgovornost za izvedbo projekta in da je bil izdelan Program za neodvisno življenje invalidov. ZDIŠ je pohvalila dejstvo, da sta na dokumentu oba podpisnika, tako Občina Trbovlje kot Društvo invalidov Trbovlje.
Iz ugotovljenega so sledili sklepi, da se Občina Trbovlje uvrsti med kandidatke za pridobitev listine Občina po meri invalidov za leto 2005, istočasno se prijavitelja pozove, da program dopolni z akcijskim načrtom za leto 2005 in da ZDIŠ, občina in društvo sklenejo Dogovor o vključitvi občine v izvajanje projekta za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Dogovor so podpisali Miran Krajnc, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, Rudolf Janežič, predsednik Društva invalidov Trbovlje in župan Občine Trbovlje, Bogdan Barovič.
GMS IN OllIA COMPUTERS
Od 23.do 25. maja je bil v Busanu v Južni Koreji največji svetovni dogodek o informatiki v energetskem sektorju - ICT 2005 Global Congress na temo vizija in kreiranje vrednosti z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij v hitro spreminjajoči se energetski industriji, ki zajema nafto, plin in električno energijo.
To je že sedmi kongres te vrste. Prejšnji, šesti kongres je bil leta 2002 v Pragi. Od takrat se je zgodilo veliko pomembnih dogodkov, ki so zelo zaznamovali poslovno okolje, še posebej pa energetsko industrijo. Deregulacija trgov, upravljanje s tveganji in zniževanje stroškov so zato med posebej pozorno obravnavanimi letošnjimi temami.
Na konferenci se je z informacijsko rešitvijo za upravljanje s prenosom zemeljskega plina predstavila tudi Oria Computers d.o.o. Rešitev GMS (Gas Management System) so razvili v sodelovanju s strokovnjaki družbe Geoplin plinovodi d.o.o. za novo organizirani trg zemeljskega plina po direktivi evropske skupnosti, ki narekuje deregulacijo trga. GMS omogoča načrtovanje in izvajanje prenosa zemeljskega plina za vse uporabnike omrežja.
Rešitev GMS že uporablja sistemski operater slovenskega prenosnega plinovodnega omrežja, družba Geoplin plinovodi d.o.o.. Rešitev predstavlja pomembno osnovo za pripravljenost sistemskega operaterja na naraščajočo dinamiko spreminjanja potreb uporabnikov prenosnega plinovodnega omrežja ob hkratnem povečevanju števila uporabnikov. Ena izmed ključnih prednosti rešitve je povezava procesne in poslovne informatike. Za vsako storitev so poleg procesnih parametrov točno definirani tudi stroški in na tej osnovi je mogoč transparenten in avtomatiziran obračun.
Vest: Oria
Izjava za javnost
NOVA ENERGIJA ZA NOVE ZMAGE
Naša občina se v zadnjih letih sooča s težko gospodarsko krizo in visoko brezposelnostjo. Situacija seveda ni brezizhodna, nujno je le najti pravo osebo, ki bo Trbovlje pripeljala tja, kjer smo pred desetletji že bili - med najuspešnejše občine v državi. To osebo trboveljski Socialni demokrati imamo; nujen je le uspeh na volitvah in o slednjem smo se pogovarjali na posvetu v Mariboru.
(izsek iz zapisa Andreja Grilja)
http://www.radio-kam.si
SVETNIŠKE ZADEVE:
Zadnja občinska seja v Hrastniku je bila S.maja 2005, kjer so obravnavali poslovna in finančna poročila vseh javnih zavodov za leto 2004 in jih tudi potrdili. Obravnavali so tudi zaključni račun za leto 2004 in sprejemali rebalans proračuna za leto 2005. Pri volitvah in imenovanjih so razpravljali o vseh štirih kandidatih za novega ravnatelja OŠ NH Rajka Hrastnik in na koncu podprli vse štiri.
Zanimive so bile tudi pobude in vprašanja. Jelka Markovič Grahek je kot predsednica OO RK seznanila prisotne z enkratno akcijo, s katero bodo pomagali socialno ogroženim družinam. V trgovinah Merkatorja bodo zbirali darovane artikle...Samo Kreže je vprašal, kdaj bo občina dobila svojo spletno stran, kar bi bilo zelo pozitivno za informiranje občanov. Janez Kraner, tajnik občine, je pojasnil, da so stekle priprave že lani v jeseni in bo zagon že pred počitnicami. Tomaž Sihur je opozoril na problem vrtičkarjev, ki ob zaprtju ceste čez hrib ne morejo do vrtov. Sanja Logar Bočko pa je dodala, da bo problem tudi za tiste, ki bodo hodili na balinarski center in strelišče.
Franjo Krsnik je vprašal, če je še v načrtu projekt ceste, ki bi peljala mimo Sijaja na Ano. Tomaž Sihur je povedal, da je bil projekt uvrščen v program vlaganj RTH, vendar je vprašanje, če bo realiziran, saj bi investicija stala 600 -800 mio sit. Alojz Čebin je opozoril na problem odpadnega materiala, ki se zbira pri Romih na Bmici št.20. Tomaž Sihur je pojasnil, da že pričakujejo ukrep okolje varstvene inšpekcije, na katero so se obrnili.
Drago Kopušar pa je ob lO.obletnici Doma starejših povabil svetnike in svetnice na ogled doma.	FančiMoljk
OBČINE ZAGORJE OB SAVI
Od treh točk dnevnega reda je bilo največ zanimanja za problematiko deizvesticije družbe Deloza d.d. Zagorje ob Savi. Poleg direktorja Deloze Aleša Kumperščaka, so se kot opazovalke seje udeležile tudi delavke Deloze ter sindikalni predstavnik Ljubo Cvar. V uvodu je Aleš Kumperščak opisal trenutno poslovno situacijo v Delozi in poudaril, da Ministrstvo za gospodarstvo še ni odgovorilo na njihovo vlogo iz leta 2003 za finančno pomoč podjetju. To je tudi vzrok, da so v podjetju začeli iskati vse alternativne možnosti za ohranitev nadaljnjega obstoja družbe. Kot edini možni alternativni vir pridobitve potrebnih finančnih sredstev je navedel dezinvesticijo nepremičnine, ki jo Deloza poseduje. Kot navaja direktor Kumperščak v dopisu županu Matjažu Švaganu, lokalna skupnost, kot pogoj za dovoljenje odprodaje zahteva bančno garancijo na prvi poziv, v kolikor bi družba Deloza d.d. prej kot v 10 letih zmanjševala število zaposlenih. Vrednost bančne garancije naj bi bila enaka znesku plač vseh zaposlenih za omenjeno obdobje: »Kar pomeni približno 700 mio sit. Za to vrednost bi po vašem mnenju morala družba
Deloza d.d. pridobiti bančno garancijo na prvi poziv v korist lokalne skupnosti,« je v pismu županu zapisal in na seji dodal: »Ta znesek predstavlja letni promet družbe Deloze danes. Glede na položaj v katerem se družba Deloza trenutno nahaja, je pridobitev bančne garancije na prvi poziv v omenjeni vrednosti zelo težka. Ker gre za bančno garancijo v smislu dobre izvedbe posla, družba Deloza predlaga bančno garancijo na prvi poziv v višini 1% stroška plač, kar pomeni 7 mio sit.« Zagorski svetniki niso pokazali pretiranega zaupanja ob izjavah Aleša Kumperščaka. Menili so, da bi morala družba Deloza d.d. navesti potencialne kupce nepremičnine, nadomestno lokacijo za proizvodnjo pa zagotoviti v okviru občine Zagorje ob Savi. Družba Deloza je v preteklosti obljubljala, da bo obdržala 60 do 70 delovnih mest, tokrat pa je direktor omenjal bistveno nižjo število zaposlenih.
Dokler občina Zagorje ne bo prepričana o resnosti namenov družbe, ne bo privolila v dezinvesticijo nepremičnin, niti v znižanje vrednosti bančne garancije. Na 3. izredni seji so občinski svetniki Občine Zagorje ob Savi obravnavali še informacijo o opravljenih aktivnostih pri zapiranju Rudnika Zagorje ob Savi in letno poročilo Regionalnega centra za razvoj.
20. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRBOVLJE
Zaradi odstopa štirih članov OS so na 20. redni seji svetniki najprej morali zapolniti vrzel in potrditi nove člane, ki so Jurij Velkavrh, Goran Kajič, Marija Juraja in Nenad Masleša, vsi iz stranke LDS.
Joža Ložak iz stranke SLS in predsednica Komisije za enake možnosti je pripomnila, da v Komisiji za razvoj ni žensk, kar je po njenem mnenju zelo moteče. Karel Vukovič, iz vrst SD, je kritično spregovoril o plačilu nadomestila za stavbna zemljišča, ki je menda povsem neurejeno. Branko Amšek (NSi) je podal pobudo za pomoč ljudem, ki niso sposobni plačevati stanarine.Alojz Vajdič (DeSUS) pa je izrazil začudenje, ker ne bo »VARNE HIŠE«. Program Olge Dečman Dobrnjič je ocenila država za kakovostnega ter mu v podporo namenila 16 mio sit. Poleg tega je v programu predvideno tudi 17 delovnih mest. Bogdan Barovič je pojasnil, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve občino Trbovlje obvestilo, da ne namerava širiti mreže »Varnih hiš«. Metod Kurent je prisotnim pojasnil, da 16 mio sit še zdaleč ne zadostuje za normalno delovanje takšnega projekta. Manjkajoča sredstva bi morala zagotoviti občina iz letnega proračuna.
Direktor Javnega podjetja Komunala Trbovlje d.o.o. je podal poročilo o poslovanju za leto 2004. Zvone Hribar, predsednik Komisije za gospodarstvo in proračun je menil, da je bilo poslovanje trboveljske komunale v letu 2004, v primerjavi z letom 2003 nekoliko uspešnejše. Stopnja rentabilnosti je dobrih 16%. Dobiček pa znaša okrog 22 mio sit.
Občinski svetniki so na tokratni seji obravnavali dnevni red, ki je vseboval 20 točk s podtočkami. Kljub obsežnemu dnevnemu redu, je seja potekala gladko in brez omembe vrednih zapletov.	M.A. S.
TBBOVSKI Š M O R N:

V četrtek, 19. maja so v predavalnici Delavskega doma Trbovlje odprli 5. filatelistično meddruštveno razstavo FIMERA
in 3. filatelistično razstavo mladih FIRAMLA.
Prva meddruštvena razstava je bila odprta leta 1997, mladi pa so se prvič predstavili pred štirimi leti. Največ zaslug za pripravo razstav ima domače Filatelistično društvo in generalni pokrovitelj Pošta Slovenije. Organizacija razstav je danes na že zelo visoki ravni, saj vsakič upoštevajo mnenja in predloge kako jo čim bolje pripraviti, kar ustvarja novo višjo kvaliteto predstavljanja eksponatov.
O razvoju in pomenu znamk so med ostalim v svojih nagovorih povedali predsednik Filatelističnega društva Trbovlje in predsednik pripravljalnega odbora razstav Robert Jordan,
Obnova sanitarij in garderob, s katerimi so pričeli v januarju letos na trboveljskem bazenu, se zaključuje. Dela sodijo v sklob triletne obsežne obnove kopališča. Posebej moramo poudariti, da je sedaj kopališče dostopno tudi za invalide. Vrednost vseh del je 21 miljonov tolarjev, investitor pa je bila občina Trbovlje, ki je za izvajalca izbrala SGP Zasavje Trbovlje. Čaka jih še temeljita obnova dveh otroških
bazenčkov, za kar bo treba zagotoviti dodatna sredstva. Predvidoma bo uraden začetek sezone na občinski praznik, 1. junija, neuradno pa se je začel že s prvim majem???!!
Besedilo: T.L.
predstavnik Občine Trbovlje Branko Krevl, komisar mladinske razstave FIRAMLA Bojan Bračič, predstavnik Filatelistične zveze Slovenije Igor Pirc in direktor Poslovne enote Ljubljana Pošte Slovenije Evgen Zadnik.
Na otvoritvi so bile predstavljene tudi najnovejše nove znamke, štiri izdane v okviru 50-letnice znamk iz serije Europa. Znamka v okviru Europa 2005 na temo gastronomije je z motivom slovenskih potic. Poleg teh so izdali tudi nekaj znamk, ki se uporabljajo predvsem v notranjem prometu z detajloma iz Muzeja pošte in telekomunikacij, Pastir strelja na orla, iz panjskih končnic, 100-letnica Zavoda sv. Stanislava, bajeslovna Vesna in spominske dotiskane dopisnice in ovitke prvega dne s priložnostnim žigom.
Obiskovalcem otvoritve se je predstavil narodno zabavni Kvintet mladih učencev Glasbene šole Trbovlje. Razstavo so si lahko ljubitelji filatelije ogledali do 22. maja.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Prosvetno društvo Čeče je konec aprila izdalo prvo zgoščenko njihovega moškega pevskega zbora Katarinski fantje. Gostolenje desetih fantov oziroma mož nadzira Oskar Čamer, saj so se zbrali in začeli prepevati v marcu 2000 prav na njegovo pobudo. Pojejo vse, od ljudskih pesmi do umetnih in tudi podoknic. Fantje so zelo angažirani, saj jih vabijo na različne nastope in koncerte. Vsi njihovi »fani« pa CD lahko dobijo pri članih zbora, ki domuje v Gasilskem domu na Katarini.
Občina Trbovlje je objavila razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za toplotno izolacijo fasad, podstrešij in kletnih prostorov, za zamenjavo oken, skratka za investicije, ki pomenijo varčevanje oziroma zmanjšano porabo vseh vrst energij.Občani lahko vložijo svoje zahtevke na predpisanih obrazcih do 31. maja 2005. Za izolacijo fasad je zgornja meja možnega sofinanciranja iz nepovratnih sredstev 200.000,00 sit, za zamenjavo oken 90.000,00 sit - skratka po kriterijih, ki jih je določil občinski organ. Seveda pa bo višina odobrenih sredstev odvisna tudi od števila prosilcev.
Občina Trbovlje že več let namenja sredstva iz proračuna za te namene in tudi v letošnjem je rezerviranih 8 milijonov v ta namen. Številni občani so se tega vira sredstev že poslužili.
KRAJEVNI PRAZNIK IZLAK
Ob prazniku krajevne skupnosti Izlak je v torek, 17. maja 2005, Turistično društvo Izlake pripravilo slavnostni prireditvi. Začelo se je s spominsko svečanostjo pri spomeniku v Orehovici. Pevski zbor Loški glas je navzočim zapel nekaj pesmi, šolarji OS Ivana Kavčiča Izlake pa so se predstavili z recitacijami. Vsi zbrani so se nato odpravili še v hotel Medijske toplice, kjer je bila otvoritev razstave slik in spominkov domačina Danila Drnovška. Otvoritev razstave je spremljal film o vsestransko ustvarjalnem sokrajanu, ki je od lanskega poletja žal pokojni. Ob opazovanju njegovih izdelkov smo ga spoznali na drugačen način. Mnogi sploh niso vedeli, kakšen talent se je skrival v njem. Žal tudi tokrat ugotavljamo, da ustvarjalci pridejo do svojega koščka slave šele po svoji smrti. Del razstave so pripravili šolarji OS Ivana Kavčiča Izlake. Predstavili so se z eko izdelki, ki so nastajali in bili tudi nagrajeni v tem šolskem letu. Učenci so se s svojimi izdelki izkazali ter dokazali, da je mogoče za dobre eksponate uporabiti tudi odpadno embalažo. Z razstavo so na svoj način obeležili krajevni praznik Izlak ter se javnosti predstavili kot delovna EKO šola.
Sledila je še predstavitev oz. napovednik in odlomki iz DVD-ja Izlake v štirih letnih časih. Avtorja Zlatko in Urška Benko sta pripravila zgodovinsko dokumentarni film o kraju in ljudeh. Drago Butja v vlogi Valvazorja povezuje dogajanje v filmu. Kot smo izvedeli, bo film na voljo avgusta, ko ima svoj praznik Občina Zagorje ob Savi.
Krajani, ki so s svojo prisotnostjo počastili krajevni praznik, so se domov vrnili z lepimi občutki ter za spoznanje bogatejši.
Slike in besedilo: IRH
PRIREDITEV
Letošnji natečaj Evropa v šoli, kije imel naslov Sem državljan/ ka v spreminjajoči se Evropi, seje zaključil v četrtek, 21.aprila 2005, ko so v hrastniškem delavskem domu pripravili kulturni program s podelitvijo priznanj najboljšim udeležencem natečaja na literarnem in likovnem področju. Prispela dela je pregledala in ocenila strokovna komisija. Vlogo regijskega koordinatorja za Zasavje je imela tudi letos OZPM Hrastnik. Zaključno prireditev sta tako organizirali predsednica Marina Kmet in sekretarka Lilijana Oplotnik. K sodelovanju sta povabili mladinski pevski zbor OŠNH Rajka Hrastnik, ritmično skupino, recitatorje; gojenci Glasbene šole pa so nastopili s flavto, harmoniko in baletom. Program je povezovala Karmen Kopušar, pri podelitvi nagrad pa sta sodelovala Manja Goleč in Janez Knez, akademski slikar.
Za vsako stopnjo so podelili po tri nagrade, poleg tega pa so poslali na republiško tekmovanje v Maribor še po en literarani prispevek in tri likovna dela. Prvo nagrado so prejeli naslednji udeleženci natečaja:
Literarni natečaj: od l.do 4. razreda - Jerica Keršnik, OŠ Toneta Okrogarja; od 5. do 8./9. razreda - Ajda Tofolini, OŠ Litija.
Likovni natečaj: od 1. do 4. razreda - Sara Jenčič, OŠ Tončke Čeč; od 5.do 8/9. razreda- Žiga Fele, OŠNH Rajko Hrastnik. V ponedeljek, 9.maja 2005, pa so se nagrajenci iz Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, katerih dela so poslali na republiško komisijo, odpeljali z avtobusom v Maribor. Tretje mesto na republiški ravni v kategoriji literarnih del je prejela Ajda Tofolini iz Litije.
Besedilo: Fanči Moljk
KIJI) R-ROY
Mlado Kulturno umetniško društvo B-Boy iz Trbovelj, se je letos kvalificiralo na državno prvenstvo v show plesih, ki je potekalo 7.5.2005 v Ljubljani. Dosegli so nekaj odličnih rezultatov!
V	kategoriji electric boogie solo člani, so bili: 8. mesto: Janez Vozel, 7. mesto: Dean Benedik, 2. mesto: Sašo Macerl
V	kategoriji break dance solo člani pa je Uroš Sihur zasedel 4. mesto
V	kategoriji HIP-HOP pari sta se naša člana Uroš Sihur in Katja Terglav prebila do četrtfinala
V	kategoriji break dance skupine člani pa je skupina BIT zasedla 2. mesto in z svojo točko požela največji aplavz tisti večer.
Prvenstvo je bilo zelo dobro organizirano, vendar pa so bili plesalci že pošteno utrujeni, saj je tekmovanje potekalo cel dan, podelitev pa se je zavlekla vse do 24 ure.
Čestitke vsem članom za izjemne dosežke, saj dve 2. mesti pomenita vozovnico za svetovno prvenstvo, ki bo letos jeseni v Nemčiji.	KUD B-Boy
FUNSTERC
+
ZAGORSKO MEŠANO
Na 19.redni občinski seji občine Radeče, ki je bila v sredo 11. maja 2005, so poleg zaključnega stanja proračuna 2004 obravnavali tudi premoženjsko bilanco za leto 2004. Sejo je že za začetek nekako pri tretji ali četrti točki zaznamoval odhod svetnika iz stranke LDS. Pri obravnavi Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev oz. spremembe v njem so svetniki spremembe zavrnili. Spregovorili so tudi o problematiki reševanja težav v samem proračunu občine oz. pri pridobivanju sredstev zanje. Precej zanimivo je bilo pri sprejemanju nekaterih sprememb Statuta občine in Poslovnika o delu Občinskega sveta. Seja je bila kar nekaj časa na meji potrebne dvotretjinske sklepčnosti, zato so točko prestavili na zaključek. Sprejeli so dopolnitev Odloka o priznanjih in dodali še priznanje Ivana Pešca za uspehe in zasluge na kulturnem področju v občini Radeče. Precej prahu je dvignili predlog o snemanju občinskih sej. Glede na to, da so seje (pre)dolge za snemanje v celoti in se niso mogli zediniti, kateri del bi posneli, so se odločili, da snemanja ne bo.
Pridobivanje sredstev s strani države je ena izmed težav manjših občin.
Kako je s tem v Občini Radeče, smo po končani seji radeškega občinskega sveta za nekaj odgovorov poprosili župana Francija Lipoglavška.
Občinski proračun v Radečah zajema nekatere postavke, ki jih je zelo težko v vnaprej predvideti. Gre namreč za odvisnost našega proračuna od državnega proračuna glede nato, da je mogoče dobiti investicijska sredstva iz državnega proračuna le na osnovi razpisov. Prioritete, ki so v državnem proračunu, niso nujno prioritete tudi v občinskem. Kadar pride do investicij, kijih v občinskem proračunu nismo predvideli, niti ne moremo kandidirati za sredstva v državnem merilu. Tako pride do disproporca. Zato je potrebno usklajevanje in predvidevanje rezervnih postavk. Ne moremo v naprej vedeti, kaj bo državni proračun vseboval in tudi pri katerih razpisih bomo uspešni... in ko si uspešen in se izkažeš in z lastnim deležem izpelješ ter zaključiš investicijo, potem lahko računaš na sredstva iz razpisa v državnem merilu, če ne, se moraš avtomatsko odpovedati investiciji. V primeru, da lastni delež v proračunu ni predviden, ni možno kandidirati za državna sredstva. Glede na našo občino je delitev investicijskih sredstev 60 : 40. To pomeni, da mora občina zagotavljati 60 odstotkov sredstev, medtem ko lahko pričakuje iz državnega proračuna 40 odstotkov. So pa še nekatere druge oblike pridobivanja sredstev pri strukturnih skladih, skladih za skladnješi razvoj, kjer so razmerja drugačna. Nekatera sredstva so tudi nepovratna, na primer sredstva za izgranjo obrtne cone. Seveda pa je problem v tem, da je za ta sredstva potrebno pravočasno kandidirati in seveda tudi uspeti. Zal je postopek za pridobivanje sredstev v manjših občinah izredno kompliciran, kriteriji, po katerih se ocenjujejo projekti v
manjših občinah pa takšni, da običajno ne uspeš. Takšen kriterij je npr. oddaljenost obrtne cone od prometnice ali pomembne povezave. Radeče so v tem prostoru najbolj oddaljene in s tem dobijo najmanj točk. Ker gre za strukturni sklad, bi sam razmišljal tako, da naj bi tisti, ki je najbolj oddaljen, dobil največ sredstev. Če hočemo ohraniti regionalno poseljenost, bi tudi moralo biti tako. Ker pa so predpisi ravno obratni, je zelo malo možnosti, da male občine, ki so v teh manj razvitih področjih, uspejo.
Na dnevnem redu so bili tudi sprejemi sprememb statuta. Kako bo odločitev svetnikov vplivala na delo občine? Težave vsekakor bodo. In to zaradi neusklajenosti občinske in državne zakonodaje. Vzrok za spremembo Statuta je bila novo sprejeta zakonodaja. Za spremembo je bila potrebna dvotretinska večina, ki je nismo dosegli na tej seji. Del svetnikovje v bistvu v opoziciji, saj izgleda, daje njihov namen: čim slabše je v tej občini, tem boljše...Mi smo dosegli svoj namen, saj smo dokazali, da je treba odločati po pameti, ne pa po nekem strankarskem diktatu ali celo iz razlogov, kijih sam niti ne razumem. Zakonodaja nalaga spremembo nižjega predpisa, to je v tem primeru Statut. Svetniki so bili pozvani, da dajo v enomesečnem roku tudi pripombe. Seveda jih ni bilo! Očitno pa je bilo, da sta svetnika, ki sta glasovala proti spremembam, ocenila, da brez njunega glasu nemorejo biti sprejete. Ker je to res, smo odločanje prenesli na drugo sejo. Tako sami sebi delamo delo in škodo.
Vaši pogledi na sprejemanje zaključnega proračuna in finančne bilance sedaj, ko delate za dve leti v naprej?
Naš proračun - občine Radeče - je resnično za dve leti in to za 2005 in 2006. Bil je zelo razvojno naravnan. Startali smo na strukturne sklade za sredstva za izgradnjo obrtne cone Jagnjenica. Žal smo sedaj, z dvomesečno zamudo, dobili negativen odgovor. Govoril sem ravno o tem raztegljivem -nepravem kriteriju in...doletelo nas je... bili smo neuspešni na razpisu in to bo bistveno spremenilo naše načrte. Poskušali bomo negativno smer z drugimi ukrepi popraviti, ker se zaradi tega življenje v občini ne more ustaviti. Skušali bomo najti še druge poti do istega cilja, ker se preprosto zavedamo nujnosti razvoja. Brez pridobitve novih delovnih mest ga pri nas ne bo. Storili bomo vse, da pridobimo potencialne investitorje in da naše investicije izpeljemo na drugačen način, z drugačnim izračunom rentabilnosti, profitabilnosti itd. Delali bomo na tem, da načrtovano dosežemo in verjamem, da bomo! Mogoče bo nekaj motenj, nekaj več dela in nekaj časovnega zamika, ampak prav gotovo pa svojih namer ne bomo opustili. Vztrajali bomo na zastavljeni poti iz preprostega razloga: brez novih delovnih mest razvoj pri nas ne bo. Bo pa to pomenilo določeno povečanje prizadevanj, več zagona za ponovnen start na dodatne razgovore, pogajanja. Ampak tu smo, mladi smo in delali bomo naprej.
Besedilo: Rudi Span
HltASTNlŠItl ŽELODIH:
Steklarna Hrastnik je začela v dneh okoli lO.maja 2005 z gradnjo steklarske peči v novi tovarni za proizvodnjo specialne steklene embalaže. Dokončali so nosilne stebre, na katerih bo stala nova peč, končali so s prvo fazo strehe, ki bo pokrivala vroči del steklarne, kjer bodo postavili peč in steklarske stroje. Steklarska peč je srce tovarne, objekt, ki zagotavlja stekleno talino, brez katere ni steklenih izdelkov. Od tehnološke opreme pa so na gradbišče prispeli že kompresorji in črpalke, ki bodo proizvodnjo oskrbovali s komprimiranim zrakom in vakumom. Začeli so tudi z montažo cevi, ki bodo povezovale ventilatorje za hlajenje in njihove porabnike - stroje in peč. V nižjem oziroma hladnem delu tovarne pa potekajo gradbena in kovinarska dela, kjer bosta obrat pregleda kakovosti in skladišče gotovih izdelkov.
OBTOŽBE
Stojan Binder, generalni direktor poslovnega sistema Steklarne Hrastnik, je bil v časniku Finance z dne S.maja spet deležen napada, češ da je v procesu lastninskega preoblikovanja Steklarne zlorabljal položaj, goljufal in ponarejal listine. V Zasavcu smo zadevo že pojasnili, saj so dobili v Steklarni s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na svojo zahtevo dopis, ki pojasnjuje, da je bilo lastninjenje zakonito.
V drugem sporočilu za javnost v Steklarni med drugim pojasnjujejo vzroke teh obtožb, ki izvirajo od Slave Alič, zastopnice družbe Merit d.o.o., ki je bilo javnosti znano kot uvoznica plenic. Ko so ta posel izgubili, so se preusmerili na trg nepremičnin. Pokupili so vse parcele na bernardinskem hribu in začeli z gradnjo tako imenovanih nadstandnardnih vil. Ker pa so bila dovoljenja za gradnjo nepravilna, so morali z gradnjami prekiniti. In tu je jedro medijske gonje proti direktorju Stojanu Binderju.Težave z gradnjo pripisuje direktor Merita Borut Krajnc njemu. Torej lahko Steklarna podobne obtožbe v prihodnosti še pričakuje...Zaradi dobrega imena pa se bodo gotovo oglasili tudi predstavniki Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Foto: arhiv Steklarne
LETNI KONCERT HPZ SVOBODA HRASTNIK
Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik pod vodstvom Vanje Tomca je, za razliko od preteklih let, ko je mnogo občudovalcev ostalo brez karte, imel letni koncert v športni dovorani. V torek, lO.maja, je bila polna do zadnjega kotička.
V prvem delu so pevci zapeli sedem narodnih in umetnih pesmi, v drugem delu pa so nastopali tudi z gosti. Navdušil je kvintet GŠ Trbovlje, Maša Tomc s čelom, harmonikar Nejc Zvepič, Tjaša in Nataša Tomc. Prav tako pevci Agnes Kumlanc, Jože Buden, Erika Fele in Vanjo Tomc. Za dobro voljo pa so poskrbeli izvajalci skečev: Jožica Hribšek, Maks Laznik, Janez Razdevšek, Sandi Pevec, Anton Hočevar in Drago Pajnkiher. Scenarij in režija je bila v rokah Dušana Kumlanca, scenarist je bil Boris Volaj, povezovalka Martina Vajdič.
KAPADOKIJA V IIRASTNIŠKEM ZDRAVSTVENEM DOMU
V hrastniškem zdravstvenem domu je Foto klub Hrastnik pripravil razstavo fotografij Petra Hafnerja, ki živi in dela v Avstriji, v kraju Treffen blizu Beljaka. Njegovi motivi so narava in ljudje. Na tokratni razstavi prikazuje Anatolijo, višinski, osrednji del Turčije, kjer se tradicija srečuje z napredkom. Predstavlja pa tudi pravljično Kapadokijo, kjer je vulkanska pokrajina izoblikovala fantazijske oblike.
Peter Hafner je za svoje fotografsko ustvarjanje prejel že številne nagrade.
Razstava bo na ogled od
27.maja 2005 do 24.junija.
Fotograßja: Peter Hafner, besedilo vesti: Fanči Moljk
® KŠEFTI
DELNIČARJEV BANKE ZASAVJE ».D. TRBOVLJE...
...je bila sklicana v Medijskih Toplicah 19. maja na pobudo uprave banke in na podlagi statuta.
Dnevni red je bil bogat in zanimiv. Vsekakor je največ pozornosti zahtevalo letno poročilo banke za leto 2004 z revizorjevim pročilom in poročilom nadzornega sveta. Najpomembnejši predlog je bil, da se bilančni dobiček iz preteklega leta v višini 455 mio sit uporabi za izplačilo dividend 243. mio, za nagrade delavcem z individualno pogodbo in nadzornemu svetu v znesku 13 mio, preneseni dobiček pa znaša 199 mio sit. Sprejet je bil sklep o imenovanju revizorja za revizijo računovodskih izkazov za poslovno leto 2005 in določen znesek sejnine članom nadzornega odbora.
Banka Zasavje se je v lanskem poslovnem letu po številkah sodeč, dobro znašla. Minulo leto je minilo v zniževanju obrestnih mer z namenom, približati se evroobrestnim meram in v hitrem uvajanju novih produktov za povečevanje neobrestnih prihodkov. Plansko začrtani cilji zasavske banke so bili, presenetljivo, preseženi in banka se lahko solidno primerja z ostalimi bankami v Sloveniji. Bilančna vsota se je 18-odstotno povečala, enako tudi krediti in to je za najmanjšo »živo« banko velik uspeh. Ob zniževanju stroškov so največ pozornosti namenili razvoju in uspeh ni izostal.
»V rezultatskem smislu bi si želeli še veliko podobnih let. A rezultati nas ne smejo uspavati. Čakajo nas novi napori, nove težave, a tudi izzivi in priložnosti. Na nas je, da jih izkoristimo...« so besede predsednika uprave Zdenka Fritza.
Besedilo: MaH, slika: PRA V
REGIONALNA INF OPIKA ZASAVJE
Po letu dni uspešnega izobraževanja, informiranja in seznanjanja na osemindvajsetih poslovnih področjih, ki ga je organizirala GZS v okviru svojega centra INFOPIKA GZS, so 12. maja, ob 12,05 uri, v trinajstih regionalnih gospodarskih zbornicah uradno odprli regionalne INFOPIKE, ki bodo približale svojo dejavnost predvsem malim in srednjim podjetjem, članom območnih zbornic.
Otvoritev je bila po vsej državi istočasno, zato so prvič uporabili komunikacijo s pomočjo videokonferenčnega sistema GZS. V uvodu je zapel mešani pevski zbor GZS, nato je spregovoril predsednik, mag. Jožko Čuk, ki je v svojem govoru med drugim omenil, da je bil v preteklem enoletnem delu INFOPIKE na GZS že ustvarjen njen pozitiven učinek, saj je bilo v minulem letu okoli 50000 telefonskih klicev, 1000 osebnih pogovorov, odgovorili so na 5200 elektronskih pisem, spletno stran je obiskalo kar 62000 obiskovalcev. To je podatek, ki govori o efektivni uporabi INFOPIKE GZS. Vse
to tudi dokazuje kako uporabno je, če lahko člani zbornice dobijo informacije in nasvete za svoje delo.
Z odprtjem regionalnih INFOPIK bo GZS v regionalnem okolju ponudila organiziran strokovni center. V njem bodo dajali informacije in nasvete lokalni strokovnjaki. Na zasavski območni gospodarski zbornici v Trbovljah bodo člani lahko dobili brezplačne informacije in nasvete s finančnega področja in delovno pravne zakonodaje. O davku na dodano vrednost, davku od dohodka pravnih oseb, dohodnini, računovodstvu in knjigovodstvu bo odgovarjala finančna strokovnjakinja Nevenka Bovhan, o delovno pravni zakonodaji pa Petra Jere. Obe bosta dosegljivi v zbornični pisarni INFOPIKE Zasavje v Trbovljah vsako prvo in tretjo sredo: Nevenka Bovhan med 9. in 11. uro in Petra Jere med 11. in 13. uro po telefonu 035634375 ali osebno. Kdor se bo hotel osebno pogovoriti, bo moral svoj obisk predhodno najaviti.
V kulturnem delu trboveljskega otvoritvenega programa so zaigrali na pozavnah skladbo gojenci Glasbene šole Trbovlje. Ob koncu uradnega dela otvoritve smo direktorju GZS, Območne zbornice Zasavje, Radu Pergeiju zastavili nekaj vprašanj. Pogovor z njim bo objavljen v naslednji številki.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
KŠEFTI ©
J\
BREZOVNIK DANIEL s.p.
KROVSTVO - KLEPARSTVO Selo 3,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03/56-61-512, faks: 03/56-68-512, Mob.: 041/492-770
fiOsekra
:> Trimo
PRAVIČNA
ODŠKODNINA
Ste bili poškodovani v prometni nezgodi, javnem prostoru ali delovnem mestu?
ŽELITE PRAVIČNO DENARNO ODŠKODNINO?
SMO NAJUGODNEJŠI V SLOVENIJI
POKLIČITE 041 230 570
P.E. TRBOVLJE, Trg revolucije 15
Delovni čas: ponedeljek - petek : 9.00 -14.00
IZVEN DELOVNEGA ČASA PO DOGOVORU
MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA NOVE SPOMLADANSKE KOLEKCIJE
murn
SINCE 1925
Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam
priznamo 1 0% popust!
MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO SPODNJE PERILO, PIŽAME
dTEKS
d,o,o,
Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam
priznamo 10% popust!
<m
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija E TV
EV)
ElEKTKOPROM d.o.o. Loke 21 1411 KISOVEC Id.: 01 $6 ST ISO tu: 011* II 234
www.eltktroprem.sl
♦	trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
TllETJEŠOLCI POSPEŠILI UTRIP DOMA NA TEREZIJI
Dom upokojencev Franca Salamona v Trbovljah, po domače Dom na Tereziji, je dijakom tretjih letnikov trboveljske Gimnazije in ekonomske srednje šole nudil prostor in možnost za opravljanje izbirnih vsebin, ki sojih dijaki obvezni narediti. Tisti, ki so si za svoji izbirno vsebino izbrali življenje in delo s starejšimi občani v domu, vsaj nekaj časa niso razmišljali o svojih mladostnih problemih, saj so pomagali reševati starejšim njihove. Nudili so jim svojo pozornost in prisluhnili njihovim zgodbam. Ob koncu njihove letošnjega obiska so pripravili skupaj s stanovalci tudi slovesnost, kjer so si v programu podajali mikrofon mladi in starejši. Zapeli so, pripovedovali svoje pesmi, zaigrali in sploh slavnostno zaključili letošnje dejavnosti.
Seveda so bile tudi slovesne besede, ki sta jih spregovorila direktorica doma Dani Hren in ravnatelj GESŠ Marjan Kozjek, katerega misel, da vojno obdobje ni primerljivo z nobenim drugim še tako neprijetnim, je še kako resnično in da se ti časi ne bi ponovili, jih je potrebno zelo dobro poznati. »Spoznamo pa jih lahko le iz vaših pripovedi.. .Za dijake, ki so jih poslušali in spoznali iz njih vaše izkušnje, so to postale njihove izkušnje, saj narod, ki ne pomni svoje zgodovine, jo mora ponavljati...« je končal svoje razmišljanje.
APRIL 2005 NA LITIJSKI GIMNAZIJI
DOBRODELNA PRIREDITEV NA GIMNAZIJI LITIJA
7. aprila smo na Gimnaziji Litija pripravili že drugo dobrodelno prireditev. Tako smo pred dvema letoma na prireditvi Za lažje Markove poti pomagali dijaku naše gimnazije do nakupa stopniščnega vzpenjalnika, z letošnjo aprilsko prireditvijo, ki smo jo poimenovali Skupaj za zdravje, pa smo zbirali sredstva za nakup elektrokardiograma za Zdravstveni dom Litija. Na prireditvi so se dijaki predstavili kot plesalci, recitatorji, glasbeniki in pevci. Zahvalili pa bi se gostom, ki so se z veseljem odzvali našemu povabilu in se tudi v celoti odpovedali honorarju: hrastniškemu fotoklubu, pianistki Tini Logar, plesalcema Plesne šole Bolero, pianistki Urški Vidic, baritonistu Jožetu Vidicu ter pevki Alenki Godec.
Hvala vsem donatorjem in prijateljem Gimnazije Litija, ki ste nam pomagali pri izvedbi dobrodelne prireditve. Ž
REGIJSKO TEKMOVANJE: GIBANJE ZNANOST MLADINI
Že drugo leto zapored je na Gimnaziji Litija potekalo izbirno tekmovanje mladih srednješolskih raziskovalcev »Gibanje znanost mladini«, ki poteka pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 45 dijakov iz 4 srednjih šol. Tekmovali so na 9 področjih: fizika, biologija z ekologijo, geografija, zgodovina, umetnostna zgodovina, psihologija, slovenski jezik, sociologija in etnologija. Na državno tekmovanje sta se iz naše gimnazije uvrstili dve nalogi, ki so ju pripravili Helena Lukač, Sabina Lipušček, Manca Grošelj in Miha Hribar, dijaki tretjega letnika.
TEKMOVANJA
April je mesec, ko je snovi v šolskih zvezkih že toliko, da se najboljši dijaki pomerijo med seboj tudi na različnih tekmovanjih iz znanja. Na Gimnaziji Litija se teh tekmovanj vsako leto udeležujemo in smo tudi uspešni.
FIZIKA: Na državno tekmovanje, ki je potekalo na Gimnaziji Koper, so se uvrstili Nejc Steiner in Aljaž Lazar iz 2. letnika, osvojila sta srebrni priznanji v I. tekmovalni skupini, ter Gregor Hostnik iz tretjega letnika, kije na tekmovanju osvojil zlato priznanje v II. tekmovalni skupini.
KEMIJA: Gregor Hostnik seje uvrstil v najožji izbor dijakov za kemijsko olimpiado.
MATEMATIKA: Državno tekmovanje je potekalo na Šolskem centru Velenje in tudi tuje bil v ospredju Gregor Hostnik, ki je dosegel zlato priznanje.
SLOVENSKI JEZIK: Na tekmovanju iz slovenskega jezika je pet dijakov osvojilo srebrno Cankarjevo priznanje: Katja Juteršek in Staš Janežič iz 1. letnika, Zala Pavšič iz 2. letnika in Manca Grošelj ter Klara Jordan iz 3. letnika. Čestitamo vsem dijakom!
MATURANTSKI PLES
22. aprila je na maturantskem plesu zaplesala 5. generacija naših maturantov, kije trenutno na vrhuncu priprav za junijsko maturo. Letos je postala telovadnica Gimnazije Litija premajhna za prireditev in smo ponovno gostovali v veliki športni dvorani v Litiji. Po svečanem delu je zabava potekala do jutranjih ur ob zvokih ansambla Kingston.
Kolektiv Gimnazije Litija
KOLUMNA ©
ALEKSU POllEDNIK:
RUMENI
Senzacionalno! Šokantno! Grozljivo! Škandal! Goljufija! Ali imate dovolj? To ni pretiravanje, ampak milo nizanje besed z naslovnic rumenega časopisja. Posebej imam v mislih enega izmed teh trosilcev senzacij, ki se kupujejo za med. Da, kupujejo kot cenjeni prinašalci boljšega življenja.
Vprašanje sili na dan: “Kako to, da kupujemo te ‘smeti’?” Ali so res smeti, kot menijo nekateri, ali je v njih vendarle kaj pozitivnega? Saj gredo odlično v prodajo. Pa je to edini kriterij za kakovost? Smo ljudje resnično sposobni presojati, kaj je za nas spodbudno in dobro in kaj ne? Očitno ne. Če bi bili tega sposobni, sploh ne bi bilo razloga za objavljanje novic, ki kot črvi mrgolijo iz populističnega tiska - ker jih ne bi bilo.
Svet bi bil gotovo prijaznejši kraj za bivanje, če ne bi kar naprej premlevali že davno prežvečenih črk. To nam je očitno v krvi, oprostite, navadi. Večina ljudi živi v brozgi očarljive zasvojenosti z radovednostjo, kdaj se je zgodila kakšna nesreča, kdaj je kdo kaj oropal, koga ubil, izvršil posilstvo, skočil iz stolpnice. Zanimajo nas napovedi o prihodnjih katastrofah, goljufije prisklednikov, politične zarote, spletke, škandali ter udobje slavnih pevcev, igralcev in drugih zvezdnikov.
Ali je izpostavljenost tem temam komu mučna? Marsikomu, toda njihov glas ostane v grlu, ker se bojijo, da bi jih okolica ožigosala za čudake. Resnica je ravno obratna. Človek lahko samo s perverznostjo preživi v črni megli, ki ovija možgane in srce, nesnagi čvekanj, ki nas priklepajo na svet negativnega. Bolje bi bilo reči, da sami dovolimo vsebini rumenega tiska prodreti v nas in nas obvladovati. Torej smo čudaki, če beremo senzacionalistične časopise, čeprav je to nekaj normalnega.
Kdor jih ne bere, pa je eden tistih srečnežev, ki jih tovrstna normalnost še ni pogoltnila. Vztrajajo na robu vrtinca, z vsemi silami se borijo, da jih ne bi posrkal vase. Kajti ta vrtinec je močan, mogočen, trdovraten stoglavi zmaj. A ta vrtinec ni rumeni tisk! Slednji ga le pomaga krepiti, s tem ko odgovarja na človeško potrebo po senzacijah in temačnih sanjah človeškega uma, začinjenih s črno-belim odnosom do sveta.
Naj razložim. Rumeni tisk je tako uspešen, ker si ga ljudje želimo. Želimo si senzacij, hočemo vedno nekaj novega, kar bi zadovoljilo našo potrebo, da pobegnemo pred samim seboj v svet omamnih domišljijskih premlevanj zgodb, ki zadevajo druge ljudi. Iz gnoja povprečnosti se oziramo naokrog. “Kje, zaboga, je še kdo, ki je tako v ‘riti’ kot jaz? Opa, grem k sosedi, ona gotovo ve zanj. Dobro, k sosedi bom že šla na obisk. Čemu bi hodila, ko pa imam v poštnem nabiralniku svoj rumeni časopisek. V njem je dovolj ‘pizdarij’, da se potešim.”
Tako gre to! Seveda se tega ne zavedamo. Zvedavost o življenju drugih, zlasti tistih, ki si v življenju upajo več, je odlična priložnost, da o njih izvemo kaj spotakljivega. Če imamo radi alkohol in se tega sramujemo, nas bo npr.
‘FIR1SEC’
potolažila novica o pijančevanju znanega zvezdnika. “Saj nisem tako slab. Tudi on pijančuje, čeprav ima vsega dovolj.” Če smo v službi pod stresom - kar je v današnjem bučanju reke kapitalizma prej pravilo kot izjema -, potem nas npr. razveseli, ko preberemo zgodbo o človeku, ki je zaradi tovrstne napetosti naredil samomor. “Prav zanimivo. Jaz sem še dober. Tudi mene šef ‘jebe v glavo’, vendar sem še vedno živ. Da bi se ‘zahojsal’? Ne, tako daleč se pa ne bom pustil spraviti.”
Iz obeh primerov se jasno vidi, zakaj z užitkom segamo po rumenem tisku. Napletanja, ki jih vsebuje, so bila nekoč v domeni opravljivk in opravljivcev. Podobno je še danes. Vaški in mestni trgi, gostilne in druga shajališča so tudi danes polni opravljanja, obrekovanja, vsakršnih mnenj in pametovanj. Z eno razliko. Zaradi rumenega tiska je tem za pogovore še bistveno več. Ukinitev rumenega tiska torej še ne bi izničila moči vrtinca senzacij - le spremenila bi izbor tem za pomenkovanje.
Morda je včasih celo bolje, da obstaja. Več se ljudje pogovarjamo o ljudeh, ki jih ne poznamo, o dogodkih, ki nas ne zadevajo neposredno, manj je pranja umazanega perila oseb, s katerimi imamo stike. Tako je manj možnosti za zamere in sovraštvo v medsebojnih odnosih. ‘Firbec’ bo namreč kraljeval, dokler bo obstajalo človeštvo na sedanji stopnji zavesti, ne glede na to, ali imamo rumeni tisk ali ne.
Za konec še to. Trenutni trend vseh medijev - poleg tiska tudi televizije, radia in spletnih različic - je populizem. Če hočejo mediji preživeti v boju s konkurenco, se morajo približati čim širšemu krogu ljudi. To pa najlažje dosežejo z rumenimi temami. Njihov moto je: “Naj živi ‘čvek’!” Četudi ‘folk’ pade v ‘drek’...
2,velikitraven2005 Ä
MEDICINSKE SESTRE SO PRAZNOVALE
Dan medicinskih sester (in zdravstvenih strežnikov) so v četrtek 12. maja proslavili tudi v Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah. Letošnja tema dneva je bila “Medicinske sestre za varnost pacientov - boj proti ponarejenim, podstandardnim zdravilom”. Na izlaško slovesnost so bile povabljene vse medicinske sestre iz Zasavja, vendar so se vabilu odzvale v omejenem številu. Tako sta bili poleg medicinskih sester in drugega osebja ter stanovalcev Eberlovega doma na prijetnem druženju predstavnica medicinskih sester trboveljske bolnišnice in predstavnica zasavskega društva medicinskih sester. V goste sta prišla tudi nekdanja direktorica Eberlovega doma in predsednik izlaške krajevne skupnosti Janez Vidmar. Srečanje je bilo nekakšen uvod v praznovanje 25-letnice izlaškega Doma, rdeča nit kulturno-umetniškega programa v prvem delu večera pa je bil pomen vrednot in vrlin, kijih mora imeti vsaka medicinska sestra, če želi opravljati svoje poslanstvo. Te osebnostne lastnosti so v današnjem svetu hitrega tempa življenja in anonimnosti še bolj iskane. Medicinska sestra mora biti zavezana prijaznosti, razumevanju, sprejemanju drugačnosti, strpnosti, umirjenosti in zaupljivosti med ljudmi. Topel pozdrav, prijazen pogled, nasmeh ali stisk roke namreč mnogokrat povedo tisoč besed.Zgled takšnega ravnanja je bila utemeljiteljica strokovnega usposabljanja medicinskih sester Florence Nightingale, ki seje 12. maja 1820 rodila v italijanskih Firencah
premožni angleški družini. V navzkrižju z interesi njene družine je svoje poslanstvo odkrila v lajšanju trpljenja in bede ljudi vseh slojev, zlasti revnih, bolnikov in ranjencev, ki bi bili sicer prepuščeni samim sebi. Zavedala se je, da je pomoč najbolj učinkovita, če jo izvajajo strokovno podkovani ljudje. Začela se je intenzivno usposabljati za svoje poslanstvo, leta 1860 pa je v Londonu ustanovila prvo šolo za medicinske sestre. Obletnica njenega rojstva je razglašena za mednarodni dan medicinskih sester.
Na Slovenskem do konca 1. svetovne vojne ni bilo bolniških strežnic razen redovnic. Prva slovenska šolana medicinska sestra je bila Angela Boškin, ki je 1918 diplomirala na Dunaju. Kot
skrbstvena sestra se je leta 1919 zaposlila na Jesenicah. Kaj pa šolanje pri nas? S 3. januarjem 1924 je začela s poukom Šola za sestre v Ljubljani. Pouk je trajal eno leto, absolventke so sprejele naziv otroška zaščitna sestra. Šolanje se je kmalu podaljšalo, štiriletni program srednjega izobraževanja za medicinske sestre pa so začeli izvajati v šolskem letu 1949/50. Leta 1954 so bile izšolane prve višje medicinske sestre, pred 12 leti pa je Višja šola za zdravstvene delavce prerasla v Visoko šolo za zdravstvo. Praznovanje ob letošnjem dnevu medicinskih sester so s kulturno-umetniškim in zabavnim programov popestrili glasbeniki in glasbenice Glasbene šole Zagorje, članice njene baletne skupine, vokalno-inštrumentalna skupina Pax ter recitatorja Nevenka Klemen in Andrej Razboršek. Zanimivo druženje se je s prigrizkom in sproščenim pogovorom nadaljevalo tudi po uradnem delu prireditve.
Besedilo: Boštjan Grošelj
SPLOŠNA MATURA 200»
SCI1LMIA EST POTENTIA
Splošna matura je za marsikoga življenjska prelomnica. Odpira ali zapira pot na želeno Univerzo. Veliko nas je, ki imamo maturo že za sabo, še več pa je tistih, ki jih ta velika preizkušnja še čaka. Za vse, ki niste čisto prepričani, če veste vse, kar je potrebno vedeti o maturi, smo raziskovali in se pogovarjali z direktorjem Državne izpitne komisije in ravnateljem Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje in
ravnateljem Gimnazije Celje - Center (GCC).
Splošna matura je državni izpit, ki ga kandidati opravljajo pod enakimi pogoji. Maturitetne izpite opravljajo hkrati, po enakih postopkih in pravilih ter v skladu z enakimi ocenjevalnimi merili. Splošna matura naj bi uredila težak prehod med srednjo šolo in univerzo, podobno kot v evropskem šolstvu. Kandidati naj bi z opravljeno splošno maturo pokazali svojo splošno usposobljenost za študij, saj se nadarjenost in posebne psihofizične sposobnosti pri maturi ne preverjajo. Uspešno opravljena splošna matura je splošni pogoj za vpis na vsak univerzitetni študij in je zadostni pogoj za vpis na študij, ki po obsegu vpisa ni omejen. Ob omejitvi vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri splošni maturi in uspeh v zadnjih dveh letih izobraževanja.
V skladu z maturitetnim koledarjem so dijaki slovenskih srednjih šol, v ponedeljek, 9. maja 2005, pisali prvo izpitno polo -esej iz slovenščine ali italijanščine kot maternega jezika ali madžarščine kot maternega jezika. Letos obsega tematski sklop za maturitetni esej pri slovenščini besedili: Menuet za kitaro V. Zupana in Komu zvoni E. Hemingwaya. K prvemu delu izpita se je letos prijavilo 10.496 kandidatov, od tega jo prvič opravlja 9.954 kandidatov.
Drugi del pisnega izpita iz slovenščine bodo dijaki pisali L junija. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo potekali med 2. in 4. ter 14. in 15. junijem. 6. junija bo potekal pisni izpit iz matematike ter med 7. in 17. junijem pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni maturitetni izpiti bodo potekali na šolah med 18. in 27. junijem. Z uspehom na letošnji splošni maturi bodo kandidati seznanjeni 20. julija.
Splošna matura letos poteka na 84 šolah, lansko leto pa je potekala na 83 šolah. Splošno maturo je na spomladanskem roku v minulih letih uspešno opravilo od 83 do 85 odstotkov prijavljenih kandidatov, letno pa od 88 do 90 odstotkov.
O maturi smo povprašali tudi ravnatelje nekaterih srednjih šol. Z nami se je prvi pogovarjal Igor Majerle, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. »Rezultati, ki jih dosegajo naši maturanti so odlični. V zadnjih dveh letih smo imeli 100% uspeh pri maturi, kar pomeni da so vsi naši maturantje maturo uspešno opravili. Mogoče je še bolj pomemben podatek to, da so naši maturantje dosegli v povprečju 21,3 točke, kar je precej višje od republiškega povprečja.« Pravi Majerle in na srce polaga kandidatom, da potrebujejo »dovolj samozavesti, zbranosti, zrelosti, da to svoje znanje tudi na izpitih
pokažejo«. Ravnatelj celjske Gimnazije je prepričan, da je matura težak preizkus, ki zahteva veliko znanja ter fizične in psihične moči. Kljub temu, pa pravi, da v štirih letih dobijo dovolj znanja, da so lahko na izpitu uspešni. Majerle v imenu šole zatrjuje, da so na šoli postorili vse kar je bilo v njihovi moči in da zaupajo v znanje svojih učencev.
Zlati maturantje 2004 z ra vnateljemfGCC) http://www2.ames.si/~gcecenter5/
Na naša vprašanja je odgovarjal tudi ravnatelj Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, Marjan Kozjek, ki pa ima nekaj pripombe glede mature. Očitki se nanašajo predvsem na koledar izvajanja mature, saj se matura izvaja v času, ko imajo ostali dijaki pouk, kar pa slabo vpliva na delo v razredu. Tudi Kozjek je zadovoljen z rezultati mature v prejšnjih letih - »V 10. letih od kar se izvaja matura v tej obliki so dijaki naše gimnazije dosegali boljše rezultate od slovenskega povprečja. Uspešnost na maturi v Sloveniji se giblje okrog 86%. Uspešnost na naši šoli pa se giblje v razponu med 92% do 100%. Vsako leto imamo tudi zlate maturante.« Kozjek pravi, da je najboljša priprava na maturo redno in odgovorno delo in učenje skozi vsa štiri leta šolanja. Seveda, se intenzivnejše priprave na maturo začnejo v tretjem in četrtem letniku. Ravnatelj nam je povedal, da v dneh tik pred pisnim in ustnim delom mature, organizirajo posebne priprave glede na izbrane predmete dijakov. Zanimalo nas je kaj bi ravnatelj sporočil svojim dijakom, pred težkim in odločilnim izpitom. »Za uporabne in koristne nasvete je za letošnjo generacijo maturantov že malo pozno. Maturo je potrebno jemati kot logičen zaključek štiriletnega gimnazijskega šolanja. Kar pomeni, da je potrebno s tem računati že v prvem letniku /.../ Mogoče za letošnjo generacijo le nasvet, da naj zaupajo v lastne sposobnosti in naj maturo jemljejo kot diagnostično sredstvo svojega znanja in dnevne forme.«
Za letošnje maturante pa ima sporočilo tudi mag. Darko Zupanc, ki pravi: »da naj po svojih najboljših močeh čim boljše zaključijo šolsko leto in se pod vodstvom svojih profesorjev in tudi samostojno pripravljajo na izpite.«
! Če bodoče maturante ali njihove starše zanima še kaj več o maturi, jim predlagam, da si ogledajo spletno stran www.ric.si V imenu uredništva Zasavca pa želim vsem, ki bodo letos opravljali maturo, čim več sreče, saj znanja imajo že zagotovo dovolj.
Besedilo: Neža Šabanovič
(®> KULTURA
i-------
S Cankarjem smo v Zasavju povezani. V začetku prejšnjega stoletja -maja 1907, je kandidiral v volilnem okraju Litija -Višnja Gora - Radeče - za državni zbor. V mesecu maju, ko ima rojstni dan, smo se z njim srečali kar dvakrat.
Skupina Hrastničanov, ki pred prazniki vsako leto kam odpotuje, se je letos namenila na jug. V Sarajevu pa nas je čakalo presenečenje. Turistični vodnik Matjaž Cemovšek, sicer tudi prevajalec in zadnjih deset let direktor Pikinega festivala v Velenju, nas je odpeljal v prostore slovenskega KD Ivan Cankar./ Ivan Cankar je preživel v jeseni leta 1909 dva meseca pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je dokončal Hlapce in Kurenta / Leta 1996, ko je slovenska vlada obnovila stike s tamkajšnjimi Slovenci in šolo Sofet Beg Bašagič, so na Pikinem festivalu zbirali zanje igrače. Od takrat naprej pridejo tudi oni vsako leto na Pikin festival, kjer imajo svoj program. Ob našem obiskuje bila sobota in v razredu so imeli dopolnilni pouk slovenskega jezika. Izvedeli smo, da se redno udeležujejo tudi poletnih šol slovenskega jezika v Sloveniji, kar je razvidno tudi iz njihovega glasila Planinček. Ob desetletnici društva leta 2003 - kot vemo, je obstajalo delavsko KD Cankar v Sarajevu že pred drugo svetovno vojno - pa so izdali obsežen zbornik v obeh jezikih.
Drugo srečanje z našim velikim pisateljem in dramatikom pa je bilo v soboto, 14.maja 2005, ko se je skupina Hrastničank in ena Zagorjanka odpravila na Cankarjevo pot z Rožnika na Vrhniko oz. sv Trojico, kjer je bil zaključek poti s kulturnim programom. Pohod je sicer dolg dobrih 20 km, vendar večidel prijeten, brez vzponov, po gozdu. Organizatorji so Svet knjige, Cankarjev dom Vrhnika, Občina Vrhnika in TD Blagajana. Lani, ob prvem pohodu, je bilo 80 udeležencev, letos pa že kar 143.
Kot zanimivost povejmo, da so trije glavni pri turističnem društvu z Vrhnike - Trboveljčani: predsednik Viktor Razdrh, podpredsednik Lojze Kos in uslužbenka Helena Živkovič. Med glavnimi organizatorji Sveta knjige pa je Sevničanka Mojca Korošec. Zasavčane so zato na naslednji Cankarjev pohod še posebej povabili...
Besedilo in slika : Fanči Moljk
(60 LET KONCA VOJNE)
Literarni odbor DUT je v četrtek pripravil literarni večer v spomin na drugo svetovno vojno. S tem so želeli proslaviti 60 let konca 2. svetovne vojne v literarni obliki, le iz Zasavja.
Ljudje, ki so občutili bolečine, grenkobo in žalost, v letih, ko so privihrali tujci s severa, juga, vzhoda in zahoda z jasnim ciljem: vihteti bič in gospodariti. Grabili so, raznarodovali. Zato še danes Slovenci ne spoštujemo uniforme. Uporabljali so različne metode, cilj je bil vsem skupen - potujčiti, izrabiti ljudi, naravna bogastva in strateški položaj naše dežele. Ni jim uspelo, ker je naš preprost človek nosil v svojem srcu svojo domovino, svoj jezik, ponos in svojo čast. Zavrelo mu je, zato se je uprl sovražnikom. Borci so na kapah nosili triglavko. Okupatorje razpisal mobilizacijo, da bi se fantje in možje borili pod tujo zastavo, padali po evropskih, afriških ali azijskih frontah.
Tine Lenarčič je prebral zapis po pripovedovanju Rajka Permeta Ustreljen in ostal živ. Pripoved je mnoge obiskovalce presunila, saj so se spomnili svoje mladosti in trpljenja. Morda je tudi kdo od njih bil mobiliziran in dezertiral, bil hudo ranjen. Mnogi niso imeli tolikšne sreče, da bi ostali živi vse do danes. Zapori, mučenja, požigi vasi, streljanje in obešanje talcev, izgnanstvo, razseljevanje, prisilno delo, koncentracijska taborišča, ukradeni otroci... Vse to so mučni spomini na čas, kije minil in si nihče ne želi, da bi se ponovil. Takrat so mnogi poskusili kaj pomeni mučenje, ponižanje, odvzeto človeško dostojanstvo, čakanje na smrt.
Kljub težkim časom so mnogi ohranjali svoje dobre lastnosti: pomagali so bolnim, pretepenim, oslabelim. Na liste zmečkanega papirja so pisali spomine, pesmi, risali... Imeli so upanje in vero v življenje.
Zelo težko je bilo, ko so se uresničile Prešernove prerokbe: Slovenec že mori Slovenca brata. Temu so botrovala ideološka nasprotja.
Veliko jih ni preživelo strahot vojne, nekateri so umrli za njenimi posledicami ali končali v nerazumljenih povojnih pobojih. A kljub vsemu je starejša generacija še danes lahko ponosna na obnovo domovine, na upor Stalinu, dosežke malih in velikih ljudi, ki so zakoličili pot do samostojnosti Slovenije. Hudega se ne da pozabiti, a kljub temu se da marsikaj odpustiti. Moški pevski zbor DUT pod taktirko Miha Herzoga, ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika, je zapel nekaj pesmi, ki so jih prepevali med vojno in po vojni. Nekateri obiskovalci večera so jim spontano pomagali.
Vsi so imeli pred sabo le eno misel - da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile!	Besedilo: Irena Vozelj
SOLSKA

IVANA KAVČIČA IZLAKE
V torek, 26. aprila 2005, seje v prostorih OŠ Ivana Kavčiča z Izlak, odvijala svečana podelitev bralne značke. Tokratna podelitev je potekala malo drugače. V okviru dejavnosti ob 200 - letnici velikega danskega pravljičarja H. C. Andersena, so pripravili kulturno prireditev ob zaključku bralne značke. Različne dejavnosti so se tako odvijale skozi celo
dopoldne.
Začelo se je z ustvarjanjem v razredih. Najmlajši šolarji so se izkazali kot zelo dobri pesniki. V kratkem času, ki so ga imeli na razpolago, so sestavili pesem ter jo tudi uglasbili. Svojo skladbo so nato predstavili na sklepni prireditvi v telovadnici vsem navzočim. Malo večji šolarji so se lotili reševanja književnega kviza, izdelovanja plakatov ter likovnega ustvarjanja. Enotna tema vseh ustvarjalnih delavnic je bila seveda H. C. Andersen in njegova dela.
Projekt so na šoli začeli izvajati že 17.septembra, ko so učenci uradno pričeli s prebiranjem knjig za bralno značko. K projektu so povabili tudi založbi Mohorjeva družba in Mladinska knjiga, ki sta se povabilu prijazno odzvali. Izvedbo in program prireditve so skozi vse šolsko leto ustvarjali učenci knjižnjičarskega krožka s svojo mentorico Romano Poglajen, v sodelovanju z založbama. V avli šole so tako izvedli knjižni sejem Mohorjeve družbe. Založba se je v avli predstavila s svojimi književnimi policami. Obiskovalci so lahko knjige kupili po promocijskih cenah. Še posebej je pritegnila pozornost njihova maskota oz. književni junak Franc, ki se bo šolarjem gotovo prikupil s svojimi dogodivščinami. V avli so si učenci lahko ogledali tudi razstavo H. C. Andersena ter razstavo Praznujmo skupaj s Cicibanom. Na ogled so bili stari izvodi Cicibanov, ki so jih učenci skozi šolsko leto pridno prinašali v šolo.
V knjižnici se je odvijala prodaja knjig založbe Mladinska knjiga. Učenci so lahko svoje stare knjige izmenjavali za druge, v tako imenovani Bukvami. Prav zanimivo jih je bilo opazovati, kako menjajo svoje knjige in brskajo po drugih.
Učenci so se nato odpravili v pravljično deželo s pravljičarkama Liljano Klemenčič in Zdenko Gajser.
Polni vtisov so se podali še k sklepni prireditvi, kije potekala v telovadnici šole. Zbrane je pozdravil pevec glasbene skupine Slovenski expres, Jani Kortnik. V svojem uvodu je poudaril, daje namen tokratnega kulturnega dne, širjenje bralne kulture in vzgajanje bralcev ter ljubiteljev knjig, prav tako pa tudi to, da se imamo lepo in se družimo. Na vrsto so prišli prvošolci z Izlak ter prvošolci in drugošolci z Mlinš, ki so predstavili svoji pesmici.
Ravnateljica Tatjana Krautberger je pozdravila vse prisotne ter povabila pravljičarki Liljano in Zdenko k začetku podeljevanja nagrad za usvojeno bralno značko. Seveda so bili prvi na vrsti najmlajši šolarji. Za svoje pridno pripovedovanje so si poleg priznanja prislužili tudi lepo književno nagrado. Sledila je podelitev priznanj tudi vsem ostalim učencem, ki so skozi vso šolsko leto pridno prebirali knjige. Seveda ne moremo tudi mimo učiteljic, mentoric, ki so prav tako sodelovale pri pridobivanju bralnih značk. Posebna pohvala gre učencem osmih razredov, ki so skozi vsa leta svojega šolanja pridno prebirali knjige. S svojo prizadevnostjo so si poleg priznanja prislužili tudi lonček, ki jih bo spominjal na ta svečani dogodek.
Knjižničarka Romana Poglajen je nato razglasila zmagovalce Bralnega maratona.
Po kratkem glasbenem vložku je sladilo še žrebanje nagrajencev slovenskega knjižnega kviza. Tokrat je nagrade podelila knjižničarka iz knjižnice Mileta Klopčiča iz Zagorja, Romana Bizjak. Izžrebani učenci so si prislužili književno nagrado.
S tem pa še vedno ni bilo konec podeljevanja nagrad. Na vrsto so prišli učenci, ki so poiskali lastnike najstarejših Cicibanov in jih prinesli v šolo. Cicibane, seveda. Nagrade je pridnim zbirateljem razdelila predstavnica Mladinske knjige, Romana Klančišar.
Ravnateljica Tatjana Krautberger se je ob koncu zahvalila vsem sodelujočim ter še enkrat čestitala vsem, ki so prejeli priznanja.
Za konec prijetnega druženja je poskrbela skupina Slovenski exspres. Domov smo se vrnili za spoznanje bogatejši in s prijetno toplino v srcu. Z veseljem ugotavljamo, da je knjiga stalen sopotnik tudi pri naših učencih.	IRH
V petek, 13.maja 2005, so imeli na dolski šoli naravoslovni dan za sedme razrede devetletke, ki je potekal nekoliko drugače.
Pri organizaciji je sodelovala namreč tudi Vrtnarska šola Celje. Štirje profesorji so imeli predavanja, svetovali so pri ustvarjanju epifitskih debel, pomagali pa so tudi pri urejanju okolice šole. Pri tem delu so ustvarjali tudi štirje dijaki celjske vrtnarske šole
dl
Posebnost tega naravoslovnega dne je bila tudi v tem, da so prišli na Dol tudi hrastniški sedmošolci, kar je velika redkost. Ponavadi hodijo na razne skupne dejavnosti v Hrastnik dolski otroci.
Fotograßje in besedilo: Fanči Moljk
ZGODIL SE JE 11ÄLLY »SATURNUS«.
Med 6. in 8. majem smo spremljali najodmevnejši reli v Sloveniji, to je v preteklosti znan kot legendarni »Rally Saturnus«, sedaj »28. HELLA RALLY«, ki se imenuje po novem pokrovitelju.
Na severno primorski trasi dolgi več kot 600 km so nastopile 104 posadke v različnih kategorijah, od tega tri iz Zasavja: Boštjan Turk in sovoznik Janez Kumše na SUBARU IMPREZIWRX, Primož Kostejnšek in Goran Oberč na OPEL ASTRI GSI ter Borut Žnidar in Danijel Kaliope na YUGU 65. Reli je bil izredno težak in selektiven, kot je za »Satumuse« pričakovano in običajno, tako daje skozi cilj te izjemno težke preizkušnje pripeljalo le 53 posadk. Bilo je veliko nesreč, še več pa tehničnih okvar na dirkalnikih, kar je seveda odraz zahtevnosti relija.
Tudi zasavskim ekipam ni bilo prizanešeno. Tako je posadki Kostajnšek - Oberč na opel astri odpovedala črpalka servoojačevalnika volana in je na cilj pripeljal utrujen, kot bi progo prepešačil in zaradi težkega krmila tudi časov ni dosegal takšnih, kot bi jih sicer. Drugi dan so odpovedali injektorji in morala sta svoj dirkalnik »spakirati«.
Posadka Žnidar - Kaliope na 5. hitrostni preizkušnji ni imela sreče, saj jima je odpovedal menjalnik na yugu 65 in morala sta odsopiti po solidnem 5. mestu v svoji kategoriji.
Tudi posadki Turk - Kumše ni bilo prizanešeno. Prvi dan jima je odpovedal ventil na turbo polnilniku in sicer izredno močna impreza je zgubila kar nekaj konjev, tko, da sta le s težavo lovila tekmece. Naslednji dan so mehaniki napako odpravili in spustila sta se v brezkompromisni lov za vodilnimi. Nesreča pač ne počiva in na hitrostni preizkušnji »Cerkno« sta dva kilometra pred ciljem odtrgala zadnje levo kolo in se le stežka privlekla do servisne cone, kjer so jima izkušeni mehaniki pravočasno odpravili poškodbo, tako, da sta nemoteno nadaljevala dirko. Svojo pozicijo sta ne le rutinirano obdržala, še izboljšala sta jo, saj jima je uspelo prehiteti Italijana De Cecca in zaključila deseterico v generalni razvrstitvi evropskega prvenstva, v točkovanju za državno prvenstvo pa sta bila v skupni razvrstitvi solidno sedma. Boštjan nam je po dirki na kratko ocenil reli: »Z rezultatom sem po težavah še kar zadovoljen, nikakor pa ne s samo vožnjo, ki je bila pretrda in premalo spontana. Vendar po celoletni odsotnosti iz dirkališč, je to pričakovano. Na vozilu, ki je povsem novo, smo sicer imeli dosti porodnih težav, ki pa, upam, bodo do naslednje dirke odpravljene. Tako se tudi v
avtu skriva še precej potenciala.«
Na reliju je zmago slavil (pričakovano) avstrijec Baumschlager pred Izolanom Jerebom. Sledijo Kaučič, Gassner (Nemčija), Peljhan, Humar, Jeram, Nemarnih, Aygualfi (Madžarska), Turk, ...
Naslednja preizkušnja je 3. in 4. junija v Kopru !
V	soboto, 16. aprila, sta se člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastjan Jančič in Karlo Polutnik namenila v Karavanke. V načrtu sta imela plezanje v Osrednji grapi sverozahodne stene 2181 m visoke Vrtače. Žal sta morala ostati pod steno. Goro je povsem zakrila gosta megla.
V	soboto, 23. aprila, sta se Sebastijan Jančič iz Trbovelj in Marko Kovač iz AO Ljubljana Matica podala v Kamniško Savinjske Alpe. Ob lepem in sončnem vremenu sta se lotila plezanja v 200 m visoki Grapi, čez jame v steni 2558 m visokem Grintovcu. Ob vstopu v smer sta ugotovila, da je nekaj plezalcev že pred njima, zato z vzponom nista hitela. Že po prvem raztežaju se je v zgornjem delu stene utrgala ogromna količina snega in zdrvela proti plezalcema v dolino. Oba sta se hitro umaknila iz stene na varno mesto. Enako so storili tudi plezalci pred njima. Tako je tudi ta vzpon propadel. Naslednjo soboto, prvo v mesecu maju, sta se člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič in Karlo Polutnik lotila plezanja v severovzhodni steni 2181 m visoke Vrtače. Z vzponom sta pričela v zgodnjih jutranjih urah. Ob razmeroma dobrih snežnih razmerah sta vstopila v 350 m visoko Levo grapo. Na začetku sta dobro napredovala, medtem pa se je zelo pooblačilo. Sredi stene se je na plezalca vsula nevihta s snegom. Kljub temu sta z vzponom nadaljevala in smer v celoti preplezala. Z Zahodnega grebena sta sestopila po južnih vesinah. Smer je imela naklon 50 - 45 stopinj. Zadovoljna sta bila z uspehom in že čez teden dni sta se lotila plezanja v Severni steni Storžiča (2132 m). Vreme je bilo oblačno, ko sta dopoldne vstopila v steno z namenom, da preplezata 500 m visoko smer, imenovano Peto žrelo. Snežne razmere v steni so bile zelo dobre, zato sta plezalca hitro napredovala in razmeroma kmalu priplezala na vrh. Naklon te smeri je 45 stopinj, ocena težavnosti pa III +. Sebastijan Jančič ima letos v načrtu pristop na Monte Roso, štiritisočak, zato mu vsak vzpon pomeni pripravo na ta podvig.
T.L.
ŠPORT i@
TRBOVELJČANI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
USPEŠNI
V okviru Karate zveze Slovenije je v soboto, 21. maja, v Žalcu potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice. Skupno je nastopilo rekordnih 446 tekmovalcev in tekmovalk iz 45 slovenskih klubov.
Za trboveljsko ekipo so nastopili Adela BIŠČIČ, Barbara GASPARIČ, Sanja NARAGLAV, Snežana CIGLENJAK, Lejla DORIC, Martina KERŠIČ, Nina POŠEBAL, Dunja ANDRENŠEK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ, Borut KORPES, Jan ZAJC, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ in Dino ŠKOF. Vodili so jih trenerji Katja, Jernej in Bogdan SIMERL ter Miha KOVAČIČ.Nina POŠEBAL, ki se zanesljivo prebija med najboljše v svoji starostni kategoriji, je izgubila z minimalno razliko šele v dvoboju za bronasto medaljo. Timi UMEK in Žiga ROZINA sta med 38 tekmovalci vse dvoboje do finala dobila z maksimalnim rezultatom 3:0. Timi je v finalu zmagal z rezultatom 2:1 in s tem osvojil zlato medaljo. Na zmagovalnem odru je poleg njega stal Žiga z osvojeno srebrno medaljo. Ekipa starejših deklic v sestavi Lejla DORIČ, Snežana CIGLENJAK in Martina KERŠIČ je osvojila
bronasto medaljo. Srebro je pripadlo tudi ekipi mlajših kadetov v sestavi Jernej HUDOMALJ, Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ. V ekipi starejših dečkov je poleg Timija in Žige nastopil še Almin SALKIČ. Bronasto medaljo je osvojil tudi Kristijan OSTOJIČ, srebrno Borut KORPES in Jernej HUDOMALJ ter zlato Timi UMEK, ki je s tremi zlatimi medaljami postal najuspešnejši tekmovalec na tem državnem prvenstvu.
Skrajšano besedilo Franja Glavice
3. REGIJSKO
V soboto, 21. maja 2005, je bilo na Osnovni šoli Ivana Cankarja tekmovanje mladih gasilcev zasavskih osnovnih šol v organizaciji Gasilske zveze Trbovlje.
Sodelovalo je preko 20 ekip MLAJŠIH IN STAREJŠIH PIONIRK IN PIONIRJEV IZ ZAGORJA OB SAVI, HRASTNIKA in TRBOVELJ.
REZULTATI - MLAJŠE EKIPE PIONIRJEV
1.	mesto : O.Š. Narodnega heroja Rajka Hrastnik III. Ekipa
2.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja Trbovlje I. ekipa
3.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja II. ekipa __
4.	mesto : O.Š. Ivana Skvarče Zagorje PŠ Podkum
5.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja Trbovlje VIL Ekipa REZULTATI - STAREJŠE EKIPE PIONIRJEV
1.	mesto : O.Š. Ivana Cankarja Trbovlje I. ekipa
2.	mesto : O.Š. Ivana Skvarše Zagorje
3.	mesto : O.Š. Narodnega Heroja Rajka Hrastnik III. ekipa
4.	mesto : O.Š. Narodnega heroja Rajka Hrastnik II. ekipa
5.	mesto : O.Š. Toneta Okrogarja Zagorje I. ekipa
IZ VSAKE SKUPINE SE BOSTA PRVI DVE EKIPI UDELEŽILI DRŽAVNEGA GASILSKEGA TEKMOVANJA!
ZMAGA
ZLATOROGOV
Od 14. do 15. maja je športno društvo Izlake organiziralo že 24. tradicionalni malonogometni turnir za ekipe, ki igrajo v tretji in četrti občinski ligi malega nogometa.
Zmagovalci turnirja so bili člani ekipe Zlatorog, ki so v finalni tekmi premagali ekipo ŠD Prapeče po uspešnejšem izvajanju šestmetrovk. Tretja je bila ekipa Terezije iz Trbovelj. Poleg pokalov za prve tri ekipe so organizatorji podelili še pokale za naj igralca, ki ga je prejel Rok Kreča (Zlatorog), naj strelca Aleš Ahlih (Prapreče) in naj vratarja Žiga Kopušar (Zlatorog).
ŠPORT-MINIMOTO
i--------------
ROHNENJE MOTORJEV NAJAVLJA
Rohnenje smo slišali na prometnem poligonu v Murski Soboti, pa ne morda, kot bi po glasovih sklepali, od velikih motorjev. Tokrat, 7. in S.maja, so se med seboj pomerili vozniki majhnih motorjev, imenovanih »minimoto«.
Vzrok, da o tem pišemo, je nastop ekipe iz Zagorja, ki jo poleg tekmovalcev Iztoka in Franja Živka ter Grege Lenarčiča sestavljata še mehanika Anže Šinkovec in Simon Javoršek ter spremljevalna ekipa, ki skrbi za organizacijske - beri nastanitvene in prehrambene - in tehnično-tekmovalne zadeve. Zaenkrat so to starši in prijatelji tekmovalcev.
Glede na to, da je tekmovanje z mini motorji pri nas sorazmerno mlada panoga v moto športu, bomo predstavili nekaj osnovnih pravil in način tekmovanja.
Vozniki, ki tekmujejo na teh dirkah, morajo imeti veljavno nacionalno vozniško licenco, potrjen zdravstveni karton, biti morajo posebej nezgodno zavarovani, imeti morajo potrdilo o polnem zdravstvenem zavarovanju, ne polnoletni pa še pismeno soglasje staršev, overovljeno na predpisanem obrazcu pri notarju.
V razredu 1 - JUNIOR nastopajo tekmovalci v starosti od 6 do 14 let za pokalno prvenstvo, v razredu 2 - SENIOR pa nastopajo tekmovalci od 15 let dalje za državno prvenstvo.
Omejitve so tudi tehnične, namreč, motor je enovaljni, prostornine 40 ccm, vodno ali zračno hlajen, centrifugalna sklopka, brez prestav.
V razredu junior lahko tekmujejo s serijskimi, nepredelanimi motocikli, največja moč je lahko 4,2 KM. Omejitev
dosežejo z vgradnjo omejitvene ploščice med izpušni kanal valja in prirobnico izpuha. Izpuh ne sme segati čez gabarite motocikla. Ploščico določi in priskrbi organizator tekmovanja na prvi tekmi. Uporabljajo neosvinčeno gorivo iz proste prodaje, vplinjač je serijski, platišča in pnevmatike pa imajo določen največji premer, zavore morajo imeti mehanske prenose, tudi glasnost je omejena, pogonska veriga in zobniki pa so prepuščeni izbiri tekmovalca in mehanika. Razred senior dovoljuje več predelav, le gorivo, zavore, glasnost, izpuh in platišča so določena, kot pri razredu junior.
Vsi vozniki morajo po pravilniku FIM nositi varnostne čelade s standardom ECE 22-05, usnjen kombinezon, rokavice in škornje.
Tekmujejo na progi z najmanjšo dolžino kroga 600 m, skupna dolžina proge mora biti najmanj 5 km, steza pa mora biti na najožjem delu široka vsaj 5 m, izletne cone na ravninah so široke vsaj 2 metra, na ovinkih pa pet metrov. Licenciranje opravi nacionalna komisija za motociklizem.
Organizator mora speljati vsaj dva uradna treninga, ki sta obvezna, enega
brez meritev, drugega z meritvijo. Uvrstitev na dirko je na osnovi časa, ki ga posameznik doseže na treningu.
Naši tekmovalci so prispeli v Mursko Soboto že v petek pozno popoldan, postavili tabor in delavnico. Sobota je bila namenjena treningu, preizkušanju in nastavitvam motorjev ter verig in zobnikov.
V nedeljo so ob 10. uri opravili prvi trening in uro kasneje uradnega. Iztok se je uvrstil na tretje startno mesto, Franjo pa na peto, med dvanajstimi tekmovalci. Po končanem treningu je organizator do štirinajste ure, ko se je pričela prva tekmovalna vožnja minimoto, speljal še preizkušnjo s skuterji in Tomos pokal. _
Na prvi tekmi je Iztok Živko dosegel drugo mesto, s pet sekundnim zaostankom za prvim in pol minute pred tretjim, Franjo Živko pa je dosegel peto mesto. Nedeljsko vreme je bilo zelo nepredvidljivo, tako da so menjavali pnevmatike kot za stavo. Zdaj za mokro stezo, čez par minut spet za suho.Vmes je že kazalo, da bodo primorani drugo dirko za minimoto odpovedati, saj je vmes toča prekinila tekmo za Tomos pokal. Končno je žirija sprejela odločitev, da druga tekma minimota bo. Tik pred dirko so opremili motorje s »suhimi« gumami.
Iztok je silovito startal in s tretje pozicije kot blisk prešel v vodstvo. Po dobrih petdesetih metrih pa mu je motor odpovedal, v vplinjač je namreč prišla voda. S ponovnim vžiganjem motorja se je toliko zamudil, da so tekmeci odpeljali že cel krog.
SEJEM-MINOMOTO @1
istne r
Franjo je po Iztokovem izpadu vzel vajeti dirke v svoje roke in povedel s 100 m prednosti. Pričakovali so, da bo rutinirano odpeljal do konca in suvereno zmagal, a je v eni od šikan zapeljal med gume, izgubil prvo mesto in končal tekmo na tretjem. Po srečnem vžigu in z divjo vožnjo je Iztok do konca tekme nadoknadil zamujeno in pristal na petem mestu.
V generalni razvrstitvi sta zasavska minimotorista kljub smoli zasedla zavidljivi mesti. Iztok je bil tretji, Franjo pa peti.
Skupna razvrstitev na prvi dirki za
državno prvenstvo v minimotu je taka:
1.	mesto: Igor Trifoni
2.	mesto: Gregor Bizjak
3.	mesto: Iztok Živko
Po videnem lahko v prihodnjih tekmah pričakujemo visoke uvrstitve obeh Zasavčanov.
Izvedeli smo še, da bo tekmovanje z malimi motorji tudi v Zagorju, točneje na Lokah, pred obrtno trgovskim centrom EVJ Elektroprom v sklopu praznovanj ob občinskem prazniku občine Zagorje, 28. avgusta letos.
Besedilo MM, slike arhiv I.Ž.
01 NAROČILNICA

PoMßi do sesßi?e, bpdßd, st*J?ied, ßefce, sosedd, ntdroe, oeeßd, bdbice dH dedted in gd preppiedj, dd se ndj?oci nd najboljši adsdVsM 14rdnevniM!I
Če ndit? pomdgdš pvidobißi
vsaj dve dvoletni ndroeninl.... poGiijsš a ndttu V GABDAIsAItD, ®S®C
BREZPLAČNO!
In 6o bpea arebdnjd.
Akniia traia do 1 9 2005
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje o/S, Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:....................... Telefon:.........
Naslov:............................... Davčna številka:
Podpis:.........
SPARKASSE S
Drugačna banka
Banka Sparkasse s sedežem v Celovcu je del največje bančne skupine pod okriljem avstrijske Erste Bank z Dunaja. Skupaj tej bančni skupini zaupa že več kot 12 milijonov strank v šestih evropskih državah. Banka Sparkasse se ponaša s 170-letno tradicijo. Kot zanimivost lahko povemo, da je Sparkasse za ustanovitev banke takrat potrebovala ustanovitveno dovoljenje iz Ljubljane, z letom 1991 pa so zopet začeli nastopati tudi na slovenskem trgu. Lahko bi rekli, da se vračajo k svojim koreninam.
Banko Sparkasse lahko v slovenskem bančnem prostoru opazimo predvsem v zadnjem času. Njihov razpoznavni znak je rdeči S, geslo pa Drugačna banka. Zakaj in kako drugačna, smo povprašali vodjo poslovne enote mag. Natašo Zabret.
drugačnega pristopa do strank. Že samo okolje v poslovalnici je precej drugačno od običajne banke - sodobno, odprto in udobno. Naši bančni prostori so odprti za stranke, ni steklenih barikad, ki ločijo stranko in bančnega svetovalca, vsaka poslovna enota pa je razdeljena na tri dele: območje za samopostrežno banko, opravljanja hitrih storitev in svetovanja. Drugačnost pomeni tudi to, da ne želimo stranki samo izpolniti njene želje, ampak ji tudi svetovati, zato svoje stranke tudi aktivno učimo uporabljati našo elektronsko in telefonsko banko. Tako lahko stranka sama od doma opravlja vsakodnevne bančne storitve. Kadar pa potrebuje kakovostno svetovanje, smo ji na voljo v poslovnih enotah oziroma jo naši mobilni svetovalci obiščejo doma ali v podjetju.
mag. Nataša Zabret, vodja poslovne enote Celje
Kako pojasnjujete svoje geslo drugačna banka?
Da bi bolje razumeli, vam moram najprej na kratko predstaviti zgodovino banke Sparkasse v Sloveniji. Na slovenskem trgu smo že od leta 1991, ko smo kot prva tuja banka v Sloveniji odprli predstavništvo in leta 1999 podružnico. Kot nišna banka smo na začetku ponujali samo financiranje prek mobilnih svetovalcev, pozneje tudi varčevalne produkte. Leta 2004 smo postali popolna banka in paleto produktov razširili še s ponudbo transakcijskih računov.
Da lahko upravičimo svoje geslo, preurejamo poslovne enote in izobražujemo naše sodelavce drugačnega bančništva, drugačne poslovne kulture in
Kako razvejana je vaša poslovna mreža?
Imamo osem poslovnih enot v večjih slovenskih mestih, to je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Kopru, Novi Gorici, Kranju in Murski Soboti. Za vsakodnevne posle pri banki Sparkasse ni treba več v banko, za druge storitve, kot je na primer hipotekarni kredit, pa se naši mobilni svetovalci oglasijo na domu.
V vaših oglasnih sporočilih lahko še preberemo, da ponujate prve paketne transakcijske račune za občane. Kaj pomeni paketni račun in katere so prednosti za stranke?
Paketni račun pomeni, da so v ceno vodenja računa vštete tudi druge storitve, ki jih ni treba več dodatno plačevati, ne glede na obseg uporabe te storitve. S stroškom vodenja računa si zagotovite tudi vse stroške izdajanja in članarin kartice BA in MasterCard z brezplačnim nezgodnim zavarovanjem in brezplačnim zavarovanjem zlorabe kartice MasterCard, odobritev in podaljševanje limitov brez dodatnih stroškov, vsa tolarska plačila prek Net.Stika in Tel.Stika so brez doplačila, bonus obrestovanje na transakcijskem računu (večje stanje na transakcijskemu računu pomeni višjo obrestno mero). Poleg tega tistim, ki bodo letos odprli Udobni račun, ponujamo brezplačno vodenje računa do konca leta. Vsak si lahko izračuna, koliko prihrani, če posluje z banko Sparkasse.
Kaj še ponujate svojim strankam?
Za občane smo tako kot za podjetnike pripravili dolgoročne kredite z možnostjo odplačevanja tudi do 25 let, kratkoročne potrošniške kredite in ugodne varčevalne produkte.
Katere storitve ponujate podjetjem in zasebnikom?
Za podjetja in zasebnike smo pripravili kratkoročne kredite za financiranje obratnih sredstev, dolgoročne investicijske kredite z dobo odplačevanja do 15 let, depozite in bonus račun, na katerem so vsa sredstva na vpogled, a kljub temu bolje obrestovana kot na običajnem poslovnem računu, garancije za razne namene, revolving devizne kredite in seveda limite na udobnem poslovnem računu. Paleta naših produktov je pregledna, predvsem pa vse produkte, ki jih ponujamo našim podjetnikom, prilagajamo konkretnim potrebam podjetnika.
Hvala za informacije. Želim vam, da bi vašo drugačnost dobro sprejele vse vaše stranke.
Vse stranke vabimo, da se oglasijo v naši sodobni poslovni enoti:
PE CELJE, Ljubljanska cesta 5 03/ 42 44 500 %
b iz
\* V
www.sparkasse.sl
MAJSKI UTRINKI
+
V MAJSKI ŠTIRIINDVAJSET KRAT ŠTIRINAJSTIH:
Smo rojevali
(posnetek iz trboveljske porodnišnice)
lin se šli Evropo v malem
Se družili in klepetali (ob zaključku izbirnih vsebin tretješoicev v domu na Tereziji)
Plesali četvorko v parku trboveljskem (zasavskih 74 četvork za Guinesov rekord)
Pa kolesarili in »frčali«
(v Petju nad Trbovljami z Društovom modelarjev Nitroinfected)
In v polno luno tulili in zelo malo spali, foto: Matjaž Kirn
MaH
DRUŠTVENO |25
POSVET PREDSTAVNIKOV TURISTIČNIH DRUŠTEV SLOVENSKEGA PODEŽELJA
V	Žalcu je v petek, 13. maja 82 predstavnikov turističnih društev slovenskega podeželja sodelovalo na posvetovanju s temo: Razvoj turizma na podeželju in delovanje turističnih društev nekoč in danes.
Posvetovanje, letos deveto po vrsti so organizirali: Turistična zveza Slovenije, Občina Žalec ( ZKŠT, Zveza TD Žalec, RA Savinja), ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Združenje vinogradnikov in vinarjev Slovenije-VTNIS.
V	dopoldanskem svetovanju so udeleženci po pozdravnih govorih župana občine Žalec, Lojzeta Posedela in predstavnika TZS Francija Buta- MGGP, prisluhnili aktualnim temam podeželskega turizma: Prihodnja politika razvoja podeželja in delovanje TD v tem okvirju; Primeri dobrih praks, (TD nekoč in danes:110 TD Žalec; Dobra gostilna in TD na vasi; Popestrimo turistično ponudbo podeželja; Mladi v turističnem razvoju vasi), Podjetništvo v delovanju TD; Možnosti sodelovanja TD v oblikah sistemskega vzpodbujanja podjetništva in turizma na podeželju( Oblike sistemskega vzpodbujanja, podporno okolje, oblike in viri financiranja, kaj lahko koristijo TD, ovire pri koriščenju sistemskih vzpodbud in kaj predlagamo).
Zaključeno je z razpravo udeležencev o dosežkih in možnostih turističnih društev v sedanjost in prihodnosti.
Popoldansko srečanje je pripravila Občina Žalec s svojimi organizacijami s področja turizma in razvoja.Udeleženci posveta so obiskali Petrovče in si ogledali baziliko (kamor romajo številni romarji k Petrovški materi božji), Liboje (keramika) in se udeležili skupnega kosila. Posvet je bil zelo uspešen, kjer so prisotni dobili lepo število informacij in napotkov za uspešno delovanje podeželskih turističnih društev.
Slika, besedilo: St. Radunovič, predsednica TD Čemšenik
TRBOVELJSKI
V	prostorih Strelskega društva Trbovlje (v - pred mnogimi leti-vrtcu nad Mehaniko) so o svojem lanskoletnem uspešnem delu govorili člani Turističnega društva Trbovlje. Predsednica Marija Juraja je obširno poročala o delu v preteklem letu. S promocijskim gradivom, za pogledat in za pojest, so sodelovali na -skoraj- vseh prireditvah v trboveljski dolini. Za prepoznavnost kraja in njegovih značilnosti so uporabili vsa razpoložljiva sredstva in ideje. Močno je zaživela turistična informativna pisarna, usposobljeni turistični vodniki pa so popeljali goste po lepih in zanimivih zasavskih poteh. Trudijo se tudi za podmladek in otroke motivirajo, da bodo cenili lepote svojega kraja in spoznali rudarsko preteklost. Posebej pohvale vredno je delo Braneta Vrečarja, ki je za urejanje in označevanje izletniških poti na področju Spicberga vložil vse svoje moči in misli. Načrtujejo tudi obnovo poti na Klečko. Nekdaj privlačno izletniško točko za mlade zaljubljence...
Še vedno je skeleča rana, ki jo je zadala preureditev trboveljskega hotela v stanovanjsko poslovni objekt vsem prizadevnim turističnim in zagotovo tudi poslovnim delavcem.
V	Trbovljah tako ni niti ene prenočitvene zmogljivosti, niti
same sobe za slučajne goste in poslovne partnerje...	T.L.
NAS SVET GLASBE
V dvorani Delavskega doma Trbovlje so 21. maja so na zaključnem koncertu učenci Glasbene šole Trbovlje pokazali, kaj znajo in zmorejo.
Zaplesali so čokolanje (klepetanje) ob zvokih Orffove skupine, se spominjali San Marina in lanskega poletja. Obiskovalci so uživali ob zvokih dua kitar in violin, klavirja in harmonik. Ni manjkalo ne flavt, ne trobent in kot se za Trbovlje spodobi, so lahko videli Trboveljski rondo s skupino Mc.T-rula. Razpoloženje so dvignili na najvišjo raven harmonikarski orkester, godalni in pihalni.
Posebej pomembno je, da so med mladimi glasbeniki trboveljske Glasbene šole učenci, ki žanjejo priznanje in so nosilci mnogih nagrad s koncertov in tekmovanj. Vse to pa je priznanje njihovim mentorjem in staršem in seveda vzpodbuda za njihove nadaljne korake v svet not.	MaH
»Biti Slovenec v Trbovljah ni problem, v Italiji biti Slovenec pa je...« pra vi Da vid Hvalic, direktor firme
ZA STALAZE
Črno bele strani našega časnika tokrat ne bodo vplivale na zanimivosti, ki smo jih izvedeli na obisku v kartonaži SLOKA d.o.o. v Trbovljah. Gotovo je še kdo, ki ne ve, da je na Neži majhen kolektiv osemnajstih delavcev, ki jih uspešno vodi direktor DAVID HVALIC in da že enajsto leto dobro poslujejo in vsako leto so poslovni rezultati boljši in vzpodbudnejši. Narava se je že odela v zeleni plašč in ptički so že precej hrupni, vendar jih v delovni hali, kjer krojijo in šivajo kartonsko »embalažo za stalaže«, kot je imenoval njihove izdelke komercialist Marjan Tavš, ni ne slišati in ne videti.
Kakšnih privlačnih barvitih posnetkov njihovega delovnega okolja tudi ni moč narediti, lahko pa z obiska odnesemo občutek resnega in odgovornega dela vseh, ki so tam zaposleni.
David Hvalic je Slovenec iz zamejstva in to s ponosom pove, saj se po njegovi govorici pozna, da ni rojen Zasavčan in ga je k nam pripeljalo srce...
Ste direktor majhne tovarne kartonske embalaže, ki je...čigava?
Last družbenikov. Večinski, 99 % delež je v lasti italjanskega podjetja. Prostori, v katerih delamo, so bili last firme, ki se je malce zainvestirala in leta 2000 sojih odkupili. Takrat smo se zares postavili na noge. Od takrat dalje povečujemo število zaposlenih in redno povečujemo tudi promet in vlagamo v našo firmo in sodelujemo z različnimi kooperanti. Kakšne poslovne rezultate dosegate? Mi smo imeli v tem desetletnem delovanju dobra in slaba leta. Število zaposlenih, ki je v prvih letih nihalo, se je ustalilo. Promet vsako leto raste in (seveda) delamo z dobičkom. Torej dosegamo pozitivne rezultate, smo zasidrani na tem trgu in mislimo tukaj ostati, če bodo pogoji, kakor morajo biti, se bomo odločili tudi za investiranje v kartonsko embalažo proizvodnjo. (Velike, rjave kartonske škatle z enostavnim dvobarvnim tiskom, brez rožic..., izrazito ne-komercialno za navadne smrtnike...op.p.)
Kdo so vaši oziroma kooperanti?
V glavnem in pretežno so s tega konca Zasavja in iz Savinjske doline. Tako je poleg osemnajstih zaposlenih, zagotovo še približno deset ljudi, ki sodelujejo na delovnem področju z nami.
Vaša embalaža ni namenjena široki potrošnji in maloprodaji?
Izdelujemo embalažo specifične vrste, ki jo nujno potrebuje pohištvena industrija in proizvajalci, ki embalirajo večjo količino proizvodov ali večje izdelke in na oko ni barvita in privlačna za prodajne police, je pa nujno potrebna za skladiščenje in prevoz izdelkov.
Je vaš trg obsežen?
Predvsem iščemo firme na področju
Zasavja in v okolišu dvestotih kilometrov. Delamo po načelu »busines to busines« se pravi posel za posel, to pa ne pomeni, da nismo prisotni na svetovnem trgu, seveda preko posrednikov. Naša embalaža potuje tudi v Ameriko in na druge konce sveta, saj je z njo zaščiteno pohištvo, ki ga izvažajo večji proizvajalci pohištvene industrije. Mislite, da vas bližnja okolica pozna?
V teh letih poslovanja na Neži smo postali tudi del te skupnosti in naša želja je, da se zbližamo in spoznamo. Želimo, da so krajani s katerimi si delimo življenjski prostor, seznanjeni z našo dejavnostjo in z vsem pozitivnim, kar delamo in nudimo. Negativnih vplivov na okolje v bistu naša proizvodnja nima. Za odpadke, kolikor jih je, imamo dva ogromna kontejnerja in sploh se trudimo, da jih je čim manj.
V pogovoru je sodeloval tudi »ta glavni« komercialist Marjan Tavš, ki bo v firmi pustil kar nekaj svojih najbolj plodnih in delavnih let. Pojasnil je, da je njihova embalaža najbolj zanimiva za industrijo in za pakiranje polizdelkov, ne pa za široko potrošnjo in zaradi tega je lokalna sredina najbrž bolj malo seznanjena z njihovim poslom.
Želimo si, da bi nas bolje spoznali kot firmo, kot Sloko, kot proizvajalca in naše delovno področje. Kamioni, ki vozijo čez Terezijo, so lahko za marsikoga uganka. In kaj vozijo?
Material, karton, ki ga v našem skladišču vskladiščimo in nato »predelamo« v embalažo.
David Hvalic pa je posebej poudaril... ...da je kartonska industrija ekološko čista in sprejemljiva in okolju prijazna.
INTERVJU 0)
Besedilo in slike: Marta

zadovoljni z občino Trbovlje, ker je prijazna, pomaga pri razvoju podjetništva...
Je temu zares naklonjena?
Jaz mislim, da občina, kot občina je. Problem ni v občini kot taki, ampak je problem na splošno v zakonodaji. Ta dostikrat investicijskemu razvoju ni naklonjena. Lahko si župan in podžupan prizadevata pripeljati neko industrijo v občino, pa je ne more. Cene zemljišč, komunalne ureditve in podobnega so izredno visoke in občine si ne morejo privoščiti zadolževanja za te namene. Sama zakonodaja je pri nas glede tega sila neprijetna. Težko je tukaj graditi, investirati...Bral sem, da je bilo v zadnjem letu ali dveh v Sloveniji trinajst tujih investitorjev in to je malo, zelo malo. Procedure so zelo komplicirane. Celo sama davčna zakonodaja ni tako
stroga, drugje je bolj, tudi nekje manj, so pa komplicirane papirnate, birokratske, zadeve.
Se ob vstopu v EU temu ne moremo izogniti?
Marjan Tavš razmišlja:
Težko je še. Naši lastniki so tujci in zagotovo bi želeli vlagati več v firmo in bolj bi »delali z nami«, vendar zaradi vse te papirnate vojne se še ne spustijo v večja vlaganja.
David Hvalic pa doda:
Tudi v Italiji, od koder so naši lastniki, so zadeve komplicirane in zapletene, ampak verjemite mi, pri nas je to še veliko slabše.
Boste širili firmo?
Širimo se le takrat, ko so dani vsi finančni pogoji in vsi tržni pogoji. Ne izključujem možnosti, da v kakšnem slabem letu ne bi skrčili števila zaposlenih, nasprotno pa lahko pride tudi do povečanja kadrov.
Rast se mora vedno prilagajati okvirom možnosti, če se ne...
In vaša želja danes je?
Radi bi dosegli tesnejši stik z okoliškimi krajani in sosedi, želimo, da bi vedeli, kaj počnemo, delamo, se trudimo za dobrobit nas in naših občanov. Da se spoznamo, smo se odločili sosedom pokloniti to številko Zasavca in seveda, vse najlepše in najboljše ob trboveljskem občinskem prazniku želim vsem v prihodnosti.
Zahvaljujem se sogovornikoma za obširno in zanimivo razlago, ki sta jo nudila ob ogledu proizvodne hale...
Ne onesnažuje zraka in tudi zvočno ni moteča. Je mirna panoga, kar ima zagotovo svoje prednosti, glede na ekološko precej obremenjeno okolje v Zasavju.
Kaj pa delovna moč?
Tudi na tem področju imamo veliko prednost pred drugimi, saj zaposlujemo pretežno nekvalificirano delovno silo. Delo ne zahteva kakšne posebne izobrazbe in jo za delovna mesta v naši firmi ni potrebno več kot jo nudi osnovno izobraževanje.
Naletite pri najemanju delovne sile na kakšne težave?
Na določeno število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje in povabljenih na delo, jih kar nekaj ne pride. Vendar to ni problem. Delavci se dobijo. Tisti, ki pri nas ostane na delovnem mestu, nam ustreza in njemu ustreza naše delo, potem ne moremo govoriti o kakšni večji fluktuaciji. Včasih je bila, z organizacijsko spremembo pa je ni več. Na pet ljudi se najde eden, ki ustreza nam in mi njemu.
Je socialna podpora potuha za brezposelne?
Mislim, da socialna podpora mora biti, drugače se pojavijo drugi problemi, ki lahko delujejo kot bumerang- udarijo nazaj. Se pa strinjam, da bi podporo morali dobiti tisti, ki jo dejansko zares potrebujejo, ne tisti, ki to izkoriščajo. Ena dobra kontrola na tem področju bi bila verjetno dobrodošla.
Problem, je kakšen ali...?
Ma, neee! Nimamo problemov in z občino dobro in skladno ter plodno sodelujemo - čedalje bolj! Mi smo
LIST
Drage bralke, cenjeni bralci! Pa smo ga dočakali. Novega sodelavca namreč. Maks Marinčič iz Zagorja nam je poslal nekaj svojih pesniških stvaritev. Zgledujte se po njem, skrite pesniške duše, in tudi ve prispevajte pisane sledi ustvarjalnih potočkov poezije. Hkrati sta se v njegovem izboru znašli dve majsko obarvani pesmi, zato tokrat z veseljem objavljamo eno izmed njih. Tako nam je omogočil, da se držimo obljube izpred dveh številk, da bodo pesmi novih sodelavcev (in sodelavk) našle mesto v majskem Listu. Čeprav se maj izteka, je narava še vedno v razcvetu. Sledite ji tudi vi. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik Lista (tel. 031-373-826)
POLETNI PEJSAŽ
Pred zelenimi oboki bost poležavajo cekinasti parobki naših košenin.
V mehkobnem naročju ziba vetrček visoke trave, sanjave rože, metulje frfotave.
Brezdomec si na poti skozi mobilni čas.
Poletni dan te vodi v mladost.
Dotika se te zemlja, povsod,
s tisočerimi prstenimi dotiki in pušča v tebi, za vedno,
svoje veliko>> toplo, prsteno srce.
Vlado Garantini
(Pesem je objavljena tudi v nedavno izdani pesniški zbirki
Tihožitja in pejsaži.
Slednja bo premierno predstavljena v petek 27. maja 2005
ob 18. uri v avli Delavskega doma Zagorje.
Ljubiteljice in ljubitelji slovenske besede in kulture,
prisrčno vabljeni!)
LJUBIM TE		MAJ
Jadram		Cvetoča so polja, zeleni je gaj,
na krilih		najlepši je mesec rožnati maj.
pomladnega vetra		
v dalje neznane.		Srca se naša iz spanja bude, upanje v srečo predrami srce.
Smejem se soncu		
in rožam		V duši nevihta, v prirodi je maj,
in puhastim		imejva se rada, ne vprašaj, zakaj.
belim oblakom.		Mladostno veselje, ljubezni sijaj,
Kot razigran		srce pa nam kliče: “Naj živi maj!”
sem otrok, ki čuti, verjame,		Maks Marinčič
da vse,		
kar lepo je, danes obstaja		
le zame.		
Zakaj? Dve kratki		SPIRANJE
besedi le, tolikokrat		Večerna rosa spere prah s trav,
		kamor veter ga prežene
izgovorjeni,		skozi dan.
tolikokrat		
izigrani, premnogokrat zlagani,		Drveča reka naplavine žene v daljna morja, kdo ve kam.
besedi, ki božata, celita rane, a tokrat iskreno izrečeni		Milna voda vso nesnago sčisti, neredko s krvjo zamazane dlani.
le zame!		Ti edino, drobna topla solza,
Francka Šmid		trpko žalost preženeš iz srca.
		Igor Gošte
		(Pesem je objavljena v zbirki Svetla tema, ki je izšla leta
		2003.)
REKLAME (@)
OBČINA TRBOVLJE ŽUPAN
Drage Trboveljčanke, spoštovani Trboveljčani!
Ob 1. juniju, prazniku naše občine, Vam toplo čestitam! To je priložnost, ko slavimo in se veselimo opravljenega dela preteklega leta ter si zastavimo nove cilje. Sadovi našega dela so vidni, zatorej upam, da
se vidimo ob odprtjih, kijih napovedujemo.
Z vašo pomočjo in podporo, spoštovane občanke in občani, nam bo uspelo dokončati tudi ostale zastavljene
cilje.
Želim Vam lep praznik in upam, da se nam boste na številnih prireditvah pridružili. Vabilo pa velja tudi
občanom sosednjih občin!
Srečno!
Bogdan BARO VIČ ŽUPAN
LAFARGE
CEMENT
Cementarna Trbovlje
ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE TRBOVLJE
ZASAVSKA
LJUDSKA
UNIVERZA
Ob 1. juniju, prazniku občine Trbovlje, čestitamo vsem občankam in občanom in jim želimo prijetno praznovanje!
	
26. veliki traven 2005	
PRIDIGARJI, RADIKAL DUR COLEKTIV IN CONFIJSION V KAMNOLOMU RADEČE
V soboto, 21.5.05, se je v Radečah odvijal koncert na prostem.
Nastopili so trije bendi:	Zagorjani
CONFUSION, ki so pred	kratkim
zamenjali vokal skupine ter še naprej uspešno igrajo po koncertih in festivalih naše države. S Hrvaške so prišli RADIKAL DUB KOLEKTIV, ki je nastal v sredini leta 2002. Takrat je bend štel tri člane s podobnim glasbenim stilom današnjemu, kasneje so začeli svoji glasbeni zvrsti DUB-REGGAE dodajati elektroniko (synthich sampler ter saxsafon). Skupino sestavljajo (VAX-synth + vokal, KORX-sax, BOLE-sax, JADRANKO-kitara, VRX-bass+kitara, SHEKI-sampler, JEBIGA-bobni, MIKDA-
inženir zvokov + efektov). Kot zadnji so bili na odru PRIDIGARJI, katerih začetki segajo v leto 1988. Leta 1995 objavijo svoj CD prvenec z naslovom Podvig z napako pri (samo)založbi Ohoho Records in plošča doživi velik uspeh. Istega leta Pridigarji prejmejo nagrado Maršev gojzar, ki jo podeljuje radio MARŠ za najboljšo skupino leta po izboru poslušalcev in glasbenih kritikov. 1996 posnamejo novo CD ploščo Počasne preproge, besedila pa sodijo v sam vrh slovenske rockovske glasbe. Spet jim je podeljen Maršev gojzar za najboljšo koncertno skupino. Leta 1997 je z nastopom na Novem rocku sovpadla izdaja njihovega tretjega CD-ja z naslovom Na vrat na nož. Sledila je tretja nagrada, Zlati petelin, za najboljšo pesem alternativnega rocka. Pridigarji so ves čas prisotni na mnogih kompilacijskih izdelkih' ki izidejo v Sloveniji ah pa v tujini ( No Border Jam 1,NBJ 2, NBJ 3, NBJ 4&5, Zgaga festival, Smeri razvoja, Unterhund Veselica, OX, PLASTIC BOMB itd.). Pridigarji veliko koncertirajo po Evropi (dve daljši turneji: Slovenia Six pack in Idiotska tour), na Hrvaškem (Zagreb, festivali: FIJU BRIJU 1998, Pula, A&M festival 1996 in 1999 ), Skupina je v lastni produkciji posnela pet video spotov, naslovi zadnjih dveh plošč pa so Idioti v hali slavnih in Vse ah več. (Dabe bas in glas, Balki kitara, Miha bobni, Žaža tenor, sax Karči, pozavna Seba, klaviature Bako, bariton sax David trobenta).
GDO ?
Kvartet iz Zagorja, ki je koncertno kariero začel z otvoritvijo Zgaga festivala.
Začetni punk rock je bend skozi čas čedalje bolj razgrajeval in plemenitil s ska, reggae in hardcore prvinami. Bili so izbranci Radia Študent na njihovem Klubskem Maratonu 02, kjer so po dolgem in počez prekrižarili Slovenijo.
Skozi socialno angažirana besedila skušajo GDO? na nevsiljiv in duhovit način opozarjati na anomalije v družbeni okolici. Te anomalije člani benda aktivno popravljajo tudi preko KUD-a Knap, kjer sodelujejo pri organiziranju koncertov, delavnic in pri drugih oblikah mladinske kulturne akcije. GDO? -
Glasba Družbeno Ozaveščenih na CD?
Snemanje prvega cd-ja bo možno, ko bomo zbrali dovolj donacij.
Poznani komadi?	i
Hmm... zaenkrat sta znana mogoče samo dva komada, to sta Oni in pa Opojna substanca, ki smo jih tudi posneli na Radio Študent. Seveda pa naše komade že kar dobro poznajo tisti, ki redno obiskujejo naše koncerte.
Število koncertov?
Krepko presega številko 40 in
Bližnja prihodnost?
Pripravljamo se na nacionalni predizbor za Rock Otočec, ki bo 25. junija v Slovenskih Konjicah v klubu Patriot. Vljudno vabljeni vsi, ki nas že dobro poznate in pa tudi tisti, ki nas še ne poznate J. Jernej Pavšek: vokal, Damjan Jagar: bobni, Robi Šuštar: bas, Marko Pavlovič: kitara.
(ali)
GLASBA ©
MOJSTER GONGOV V ZAGORJU
Don Conreaux iz New Yorka je v četrtek 12. maja v Delavskem domu Zagorje pričaral čudovit koncert za mir. Glavno vlogo, med ostalimi čarobne zvoke skrivajočimi glasbili, je imel gong, najmočnejše glasbilo na svetu.
Na prvem koncertu svoje 12-dnevne turneje po Sloveniji je veščine obvladovanja tega starodavnega glasbila predstavil skupaj z Mojco Malek, svojo prvo slovensko učenko. Toda v Zagorje ni prišel, da bi se hvalil z dovršenostjo igranja na gonge in druga glasbila, ampak predvsem zato, da bi širil sporočilo miru, ljubezni med ljudmi in spoštljivega odnosa do okolja.
Za ljubezen in mir pa mora biti človek pripravljen. Razbremenjen mora biti stresa ter osebnih strahov in bolečine. Po njegovem trdnem prepričanju je poslušanje gongov najboljši način, da človek doseže notranjo harmonijo. Zdravilna zvočna kopel gongov je zbrane poslušalce v veliki meri oblivala v večeru, ko so bili mojstru in učenki na voljo gongi vseh tonov. Vsak ton predstavlja enega izmed planetov našega osončja, hkrati pa so toni uglašeni tudi na človekove energijske centre. Vsi gongi skupaj zato prečistijo človeka kot celoto.
Don pravi, da bi bilo med partnerji in v družinah veliko več miru in razumevanja, če bi imelo vsako stanovanje gong. Ta bi odplaknil” vso škodljivo energijsko navlako, ki jo prinašajo nezaupanje, nestrpnost, razdraženost, prepir, bolečina, žalost in trpljenje. Zvok gonga je dostopen tudi na zgoščenkah, ki so na voljo obiskovalcem koncertov. Poleg tega jih je mogoče naročiti pri Mojci Malek na e-poštnem	naslovu:
mojca.morya@volia.net.
In kaj je Don Conreaux povedal o sebi?
Nekdanji hollywoodski igralec je prvič prišel v stik z gongom pred 35 leti na tečaju joge. Tam seje zanj tako navdušil, da se je odločil o zdravilnem učinku njegovega zvoka in tehniki igranja poučiti še druge ljudi. V zgodnjih 70. letih je začel kot učitelj joge to znanje razširjati po ZDA in svetu. Danes ima med drugim skupine učenk in učencev v Veliki Britaniji, Avstraliji, na Poljskem, Hrvaškem, v Sloveniji itn. Slovenija je zanj posebna država, saj se je pri nas v zadnjem letu za gonge navdušilo 40 ljudi. Vse slovenske učenke in učence je v skupino povezala Mojca Malek, ki se je kot njegova prva slovenska učenka z Donom srečala lani, ko je imel delavnico na hrvaškem otoku Iž.
Donov cilj je, da bi imelo vsako stanovanje gong. Pri uresničevanju njegovega poslanstva ga žene naprej prepričanje, da je življenje ustvarjanje. Uresničevanje talentov in služenje soljudem je tisto, kar človeka osrečuje. On je svojo srečo in zadovoljstvo našel v igranju na gonge in predajanju svojega znanja drugim. Slednje mu tudi pomaga udejanjati njegov življenjski moto: ostati mlad kljub letom. “Imam 71 let, vendar se še vedno počutim mlad,” je zatrdil Don, ki je svojo slovensko turnejo začel v Zagorju na pobudo ene izmed svojih učenk.
Besedilo in slika: Boštjan Grošelj
DRUGA REVIJA ZASAVSKIH GODALNIH IN HARMONIKARSKIH ORKESTROV
V ponedeljek, lG.maja 2005, je v GŠ Hrastnik potekala druga revija zasavskih godalnih in harmonikarskih orkestrov. Na prireditvi je igralo 100 mladih glasbenikov zasavskih glasbenih šol. V letošnjem šolskem letu so njihovi pedagogi in dirigenti orkestrov Maja Lebar Kotar, Katja Mikula, Kristijan Kolman, Klemen Benko, Alojz Stradar in Ida Viri. Zaigrali so šestnajst skladbic klasičnega programa pa tudi popularnih melodij, ki so jih številni obiskovalci z
navdušenjem spremljali. Nabito polna dvorana je komaj sprejela vse tiste, ki so želeli poslušati mlade, perspektivne glasbenike.
Kot gostje so zaigrali gojenci orffove skupine GŠ Trbovlje, ki jih vodi priznana mentorica Ida Virt.
Besedilo: Fanči Moljk
77/mm/ic1
RAZVEDRILO
+
ANTILOPA
GOZDOV
JUŽNE
AFRIKE
RLE
JOI
opic;
iREJSI
JSKA DENARNA ENOTA
GRAFIK ! (GIOVANNI 3ENEDETTO
MESTO V JUŽNEM WALESU DB BRIST.
ZOBNA
JAMICA,
ZOBNICA
IZVIRAJOČA Z JAMAJKE
AMERIŠKA
PEVKA
TURNER
MINATTI
ANTIČNI UČITELJ V GIMNAZUU

SREDNJE-
VEŠKA
KEMIJA
KOREJSKEM PREL
NEM. MOTO (ANTON)
RAVSAČ,
DIETRICH
ECKART
ORG/s
VOH/
DEPARTMA V VZHODNI FRANCUI
KOST V NARTU, SKOČNICA
ATOM Z ELEKTRIČNIM NABOJEM
RUDOLF
TROFENIK
SOČNA
MELONA
SLIKAR ROŽ IN CVETJA
AMERIŠKI
PISATELJ
(HOWARD)
TOM
OKKE
NESPRE-
MENLJIVA
VREDNOST
LOJTRSKI
VOZ.
LOJTRNIK
OBRTNIKOV
NAJVEČJI ITALIJANSKI SLIKAR SREDNJEGA VEKA
AMERIŠKI
IGRALEC
(CLARK) GL. MESTO
HRVAŠKI PESNIK IN PREVAJALEC (DINKO)
>DNO-
ISKA
KEMIJSKI ZNAK ZA ALUMINIJ
MESTO V KAZAH-STANU
RANCUI
KNJIGA
JANGA
(KRAJINA OB SPOD-JJEM TOKU LOARE
GRŠKI
OTOK
-RANCOSKZ
UTERATKA
(GEORGE)
s?
1ERIŠKI
•RALEC
IUAM)
PEVEC PLESTENJAK
GROBO
DOMAČE
SUKNO
SREDNJE
VEŠKO
KONIČAST
BORILNI

OKENSKI
KRILO
IZRASTEK
ŽIVČNE
CELICE
OKRASNI
KAMEN.
ANDREJ
ŠIFRER
GIOTTO: italijanski slikar TALUS: kost v nartu
M ANG: nekdanji nemški motociklist ARTIKUL: sklep
Vicoteka
ŽALOSTEN STAREC
Živel je starček, ki je bil vedno žalosten. Jezus gaje dolgo opazoval z neba, končno pa se je spustil na zemljo, prišel k starčku in ga vprašal: “Gospod, oprostite, zakaj ste vedno tako žalostni?”
“Pred nekaj leti sem izgubil sina in od njega so ostali samo žeblji...”
“Očka!" je vzkliknil Jezus.
“Ostržek!" je vzkliknil starec.
LJUBEZEN
Slon in slonica se zaljubita. Držeč se za rilca se sprehajata po živalskem vrtu. Nenadoma se ona ustavi, ga pogleda in reče:
“Ti, ali me res ne vlečeš za nos?”
NAPIS
Zasebni gostilničarje na zidu svoje novo odprte gostilne zagledal napis:
GO GO GO GOSTILNA. Ves besen je poklical črkoslikarja in vprašal: "Kdo-kdo-kdo je-je pa-pa-pa naro-na-ro-naročil ta na-na-na-napis?”
LAHKO BI BILO BOLJE
Natakar vljudno vpraša gosta:
“Ali vam je kosilo teknilo?"
“No, bolje bi bilo, če bi bila juha tako topla kot vino, vino tako staro kot kura in kura tako velika kot luknja v prtu.”
VOZNIŠKI IZPIT
Blondinka Marina je vozniški izpit opravila že v tretjem razredu osnovne šole, ko je komaj dopolnila osemnajst let.
PABERKOVANJE
Po nekaterih ocenah je v Moskvi leta 1995 po cestah vozilo približno milijon in pol avtomobilov, kar je dvakrat več kot leta 1992 in petkrat več kot leta 1980.
Razvedrilo krajša čas.
■	A4
■	44 strani
■	izhaja na dva meseca
■	popust za naročnike
Pokličite: 01/566 25 55, 566 25 56
www.razvedrilo.si
Ob letni naročnini vam podarimo knjigo - Zanimive zgodbe ali Humor. Akcija velja do 31. 05. 2005!
Nagradna
križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 6. junija 2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 10/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in ne bo na njih nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru bomo mogli nagraditi.
Izžrebanci nagradne križanke 9/2005:
1.	nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit: Žan Klinc, Polje 15, 1410 Zagorje
2.	nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit: Ana Kušar, Novi Log 13, Hrastnik
3.	nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit: Ivanka Kerin, Trg pohorskega bataljona 7, Kisovec
Boni so vnovčljivi v Trgovini JAKA, cesta 9. avugsta 107, Zagorje - Brglez Roman s.p. Vransko.
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
Spoštovani bralci Zasavca, naši zvesti kupci,
Sporočamo da smo za vas v času od 26.05.2005 do 08.06.2005 Pripravili posebno akcijsko ponudbo kruha, in sicer
VRANSKI DOMAČI BELI 800 G SAMO 200 SIT VABLJENI
Trgovina Jaka c.9. avgusta 107, Zagorje tel: 035660280
Obiščite nas tudi v Kamniku, Lazah; Vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju
RAZVEDRILO ©
------------1—— —
I NOVO NAGRADNO j VPRAŠANJE
Če se radi sladkate in ste doma v Zasavju, boste takoj uganili kje se nahaja prijetno mesto, ki je na naši sliki. Z ' malo sreče se boste za nagrado lahko posladkali prav tu.
' Kot že veste, treba j e izpolniti kupon in poslati ga na naslov:
I Zasavc d.o.o., Cesta zmage 3, 1410 Zagorje. Pa pohitite.
Na sliki je:__
Moji podatki Ime, priimek:
Naslov:_______
Telefon:
L
SLR. |
_______i
KUHARSKI KOTIČEK
Male pite s sirom in špinačo6 oseb je potrebno:500 g vlečenega testa, 1 kg špinače, 2 večji čebuli, 1 žlici sesekljanega koprca, 350 g belega sira, 3 jajca, olje, sol, poper. Na treh žlicah olja prepražimo sesekljano čebulo, da ovene. Dodamo špinačo, ki smo jo pred tem dobro oprali, odcedili in grobo nasekljali.Dodamo nadrobljen sir, stepena jajca, sol in poper.
Liste testa narežemo na trakove široke okrog 8 cm, po dva skupaj namažemo z nadevom in zvijemo. Zvitke lahko zložimo na naoljen pekač in pečemo v pečici 20-30 minut na 175 stopinjah. Lahko jih pa samo opečemo v ponvi, da malo porjavijo.
Če kdo ne mara špinače, male pite naredimo v drugi varianti: 500g sira, 3 jajca, olje in sol.
Jemo jih lahko še tople ali hladne za začetno jed ali prigrizek.
SLR.
© KRONIČNO
AIJ1BIKS
SOSEDA JO JE PO GLA VI
Dne 11.5. ob 11.29 uri je občanka iz Trga svobode poklicala policiste in povedala, da jo je soseda udarila s palico po glavi. Ker je omenjena utrpela telesne poškodbe, bo zoper sosedo podana kazenska ovadba na sodišče.
OMAGAL POD VPLIVOM ALKOHOLA Dne 8.5. ob 3.25 uri so bili policisti obveščeni, da na Trgu Franca Kozarja na pločniku leži neznan moški. Na kraju so našli moškega, ki je zaradi pijanosti padel po tleh in si pri tem poškodoval glavo. Na kraj je bilo poklicano reševalno vozilo, daje bil oskrbljen, nato pa odpeljan v zdravstveni dom. Policisti bodo zaradi kršitve javnega reda in miru podali obdolžilni predlog.
GROZILJIJE
Dne 9.5. ob 08.45 uri je občanka naznanila, da ji grozi udeleženec prometne nesreče, s katerim je bila v nesreči udeležena na območju Gorenjske. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo zaradi ogrožanja varnosti in neopravičenega vstopa v stanovanje.
PRETEPAL ŽENO
Dne 9.5. ob 11.28 uri so policisti pohiteli na Šuštarjevo kolonijo v Trbovljah, kjer je mož pretepal občanko. Srečal se bo s sodnikom.
DOGAJALO SE MU JE
Dne 17.5. ob lO.uri so policisti pohiteli na intervencijo v Hotelu Medijske toplice na Izlakah, kjer je javni red in mir kršil moški iz Kisovca, ki je zahteval, da ga postrežejo z alkoholno pijačo, grozil osebju ter vpil po lokalu. Bil je napoten iz lokala, vendar se je kasneje vrnil. Ter še naprej kršil javni red in mir. Ker se nikakor ni hotel pomiriti, je bil pridržan do iztreznitve. Zoper njega so podali obdolžilni predlog.
ltAVliAJO KOT SRAKE
UKRADEL ALUMINIJASTI PLOŠČI ZA OGRAJO Dne 9.5. ob 17.25 uri je oškodovanec iz Zagorja poklical policiste in povedal, da mu je neznani storilec odtujil dve aluminijasti plošči za ograjo ter ga s tem oškodoval za okoli 100.000 SIT. Za neznanim storilcem zbirajo obvestila.
VRNIL KARAMBOLIRANO VOZILO
Dne 11.5. ob 19.16 uri so policiste obvestili, da je neznanec
izpred garaže na Hohkrautovi koloniji v Trbovljah ukradel
osebni avto Renault 5. Neznani storilec je vozilo karambolirano
vrnil nazaj na isto mesto po nekaj urah. Za storilcem še
poizvedujejo.
OB VEČJI PREVIDNOSTI...
Dne 14.5. ob 12.40 uri so policiste poklicali zaradi vloma v parkirano vozilo ob cesti Lontovž-Kum. Neznanec je razbil zadnje steklo vozila in iz vozila vzel žensko torbico, v kateri je bilo več plačilnih kartic, 100.000 SIT in drugi dokumenti.
POBEGNIL, A GA BODO DOBILI Dne 9.5. ob 10.19 uri je pred trgovino TUŠ v Trbovljah prišlo do prometne nesreče v kateri je povzročitelj pobegnil skraja. Mimoidoči so videli vozilo in reg. številko vozila in bo zoper povzročitelja podan obdolžilni predlog.
POBEGNIL, A GA IŠČEJO
Dne 9.5. ob 16.06 uri je na Trgu revolucije prometno nesrečo povzročil neznani voznik rdečega clia neznanih registrskih številk, ki je po nesreči pobegnil. Morebitne očividce naprošajo, da informacije v zvezi s prometno nesrečo posredujejo na Policijsko postajo Trbovlje.
PEŠEC PRED SODNIKA
Dne 14.5. ob 21.20 uri je na Ulici l.junija nepravilno prečkal vozišče pešec, v katerega je trčila voznica avta. Pešec je utrpel lahke telesne poškodbe, kljub temu pa se bo srečal še s sodnikom.
PROTESTNI SHOD V TRBOVIJAH
Nekdanje delavke Tect-proja in obrata Peko so ob sodelovanju Sindikata samoorganiziranega delavstva sklicale protestni shod pred zgradbo Delavskega doma v Trbovljah. Za sinidkat samoorganiziranega delavstva je značilna njegova anarho-sinidkalna usmerjenost. V svojih govorih na shodu so bili kritični do kapitalizma in napovedovali radikalne prijeme pri boju za pravice delavcev. Pred maloštevilno javnostjo so predstavniki sindikata prebrali nekaj sporočil sorodnih organizacij iz tujine in v svojih nagovorih prisotnim pojasnili svojo tezo o smiselnosti uvedbe samoupravljanja v podjetjih. Pri tem so poudarjali, da ne gre za enačenje samoupravljanja v socializmu, temveč za popolno avtonomno samoupravljanje delavstva.
Poleg razlage o vsebini in načinu delovanja sindikata, so delavke na shodu zahtevale poplačilo terjatev dolgov, kijih imajo do njih lastniki Tectpro in obrata Peko, med katerimi je tudi država. Gre za sorazmerno velike vsote denarja, ki jih zahtevajo oškodovanke. Tect pro dolguje delavkam 27 mio sit, Peko pa, kot trdijo ogorčene delavke, celo300mio sit. V svojih izjavah izrazile ogorčenje in razočaranje nad ravnanjem odgovornih podjetnikov in neučinkovitostjo države in državnih institucij pri reševanju njihove eksistence.
M.A.Š.
Sredi aprilske sobote so se na Mrzlici zbrali člani Planinskega društva Trbovlje, da naredijo »obračun planinskih pohodov« za lansko leto in dopolnijo načrte za letošnje delovanje. Zaskrbelo jih je upadanje števila članov PD Trbovlje. Dosedanji predsednik Vili Tre ven bo društvo vodil tudi v naslednjem mandatu. Člani so dobili pismeno poročilo o delu odsekov. Uspešno delujejo gospodarski, mladinski, alpinistični odsek, odsek športnega plezanja, vodenja, markacij, naravovarstveni odsek, kulturno propagandni in izobraževalni. Veliko dela je bilo opravljenega, še več ga načrtujejo v programu za prihodnje obdobje.
POSAVSKEM
HRIBOVJU
Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev s sedežem v Litiji, ki povezuje planinska društva od Brežic do Litije in Laškega, je pred kratkim uvedel novo akcijo za čim večje obiskovanje zasavskih in posavskih planinskih vrhov in točk. V ta namen so izdali dnevnik planinske obhodnice z imenom KRIŽEM KRAŽEM po posavskem hribovju z navedbo pohodniških poti. Osnova za pohodniške poti je dana v planinskem priročniku Marjana Pergerja: Posavsko hribovje, ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije. Dnevniki se dobijo pri planinskih društvih ter na nekaterih planinskih postojankah.
T.L.
NA G01U OLJKI, NA LISCI IN V GORAH
PD Dol je tudi v zadnjih pomladnih sobotah organiziralo nekaj izletov. Tako so bili mladi planinci 7.maja 2005 na gori Oljki, od koder objavljamo dva posnetka, 14.maja pa so se udeležili srečanja mladih planincev na Lisci.
Na Jurjevo nedeljo, 24.aprila, pa so za starejše člane PD oziroma njihove družine prvič organizirali Jurjev pohod, ki se je končal v prostorih doma s planinskim družabnim srečanjem. Kot vemo, so se Gore imenovale v preteklosti Sv.Jurij, po svetniku slikovite cerkvice nad planinskim domom. »V dopoldanskih dneh tega dne so se nekateri udeležili tudi maše, kije bila namenjena prazniku sv.Jurija,« je povedal Toni Paulič, predsednik društva.
Besedilo: Fanči Moljk
NAŠA POTA HRASTNIŠKIH PLANINCEV
Hrastniški planinci so v začetku aprila ob letnem občnem zboru izdali obsežno publikacijo, ki zajema bogato dejavnost društva za leto 2003. Že iz uvodne besede predsednika Marjana Pergerja je razvidno, da preveva njihove člane pozitivna energija, ki si jo pridobijo na izletih v hribe ali pri delovnih akcijah ob planinskem domu na Kalu. Pohvalno je njihovo sodelovanje s šolo in vrtcem in s Knjižnico Antona Sovreta. Lani je dvakrat napolnil knjižnične prostore alpinist Viki Grošelj, najmanj dve predavanji načrtujejo za letos. Planinski dom na Kalu tudi zahteva stalno oskrbo. Letos posebej omenjajo saniranje kletne stene. Na splošno pa so v letu 2003 opravili skupaj 414 ur prostovoljnega dela. Markirane poti so zgledno vzdrževali Milan Horjak, Marjan Bastič in Stane Lipoglavšek, posebej velja pohvaliti planince upokojence, ki so obhodili kar 16 bližnjih in daljnih vrhov. Enega izmed njih doživeto opisuje Irena Kavšek, ko so šli ob dnevu žena po nagelj na Limbarsko goro...In še drugega, ko je premagala samo sebe in ob spodbudah soplezalcev prilezla pod vrh Mangarta.. .Zanimiv je tudi podatek o transverzalnih. Zasavsko planinsko pot je prehodilo 18 članov, Pot spominov NOB je obujalo pet članov, prav toliko Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Posamezniki so se udeležili še šestih poti v drugih gorstvih Slovenije. Največji podvig preteklega leta, glede na vztrajnost in vzdržljivost, gotovo pomeni pot s Kala do Vrat, ki so se je v deževnem vremenu lotili Radovan Skubic-Hilarij, Franc Fajfar, Marjan Čater, Boštjan Pečnik, Drago Verdel, Sandi Jerant in Stane Lipoglavšek. Sedem palčkov različnih zasavskih in posavskih PD... Stane pa je hrastniške gore list...V štirih dneh so prišli 13. septembra 2004 ob 11. uri k Aljaževem domu v Vratih prav na slovesnost ob 110 - letnici Slovenskega planinskega društva, kjer so izročili pozdravno pismo zasavskih in posavskih planincev...Proslave se je udeležilo tudi 50 članov hrastniškega PD, kar je predstavljalo najštevilčnejšo udeležbo na tej častitljivi obletnici.
Časopis Naša pota hrastniških planincev poživljajo tudi izbrane fotografije z raznih izletov preteklega leta in verzi s planinsko vsebino. Prispevke je zbrala in uredila Beba- Gizela Greben, pretipkala in fotokopirala pa Joži Brilej.
Fotograf ja: arhiv PD Hrastnik

36} KINO
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
27.5.05	petek ŠPANGLEŠČINA ob 18.00
BODI KUL oh 20.15
28.5.05	sobota	BODI KUL oh 18.00
29.5.05	nedelja	MASAJI ob 18.00
BODI KUL oh 20.00
30.5.05	ponedeljek BODI KUL ob 18.00
31.5.05 torek 1.6.2005 sreda
1005 petek

Z005 torek 005 sreda
2005 četrtek
ŠPANGLEŠČINA ob 18.00
V	DOBRI DRUŽBI oh 18.00 romantična komedija -110'
BRATA V VOJNI oh 18.00 epska vojna drama - 140'
VOJNA ZVEZD 3 Maščevanje Sitha oh 20.30, ZF spektakel - 146'
BRATA V VOJNI oh 18.00
VOJNA ZVEZD 3 Maščevanje Sitha oh 20.30
VOJNA ZVEZD 3 oh 18.00 Maščevanje Sitha BRATA V VOJNI oh 20.30 VOJNA ZVEZD 3 oh 18.00 Maščevanje Sitha
V	DOBRI DRUŽBI oh 20.30
VOJNA ZVEZD 3 oh 18.00 Maščevanje Sitha VOJNA ZVEZD 3 ob 18.00 Maščevanje Sitha MI ŠE VEDNO NISMO ANGELI oh 18.00. Komedija - 89'
DELAVSKI DOM ZAGORJE
Petek 27.5.
deljek 30.5
ek 2.6.
Sobota 4.6	LEPOTICA POD KRINKO
2.DEL oh 20.nri ameriški, akcijska komedija Režija: John Pasquin, Igrajo: Sandra Bullock, Regina King, William Shatner Nedelja 5.6	V ISKANJU DEŽELE MIJE
oh 10.30 nri. ameriški, mladinski Režija: Marc Förster, Igrajo: Johnny Depp, Kate Winslet, Julie Christie LEPOTICA POD KRINKO 2.DEL ob 20. uri ameriški, akcijska komedija Ponedeljek 6.6. LEPOTICA POD KRINKO 2.DEL ob 20.uri ameriški, akcijska komedija Torek 7.6.	FILM TEATER oh 21. uri
ČAKAJOČ NA SREČO Mavretanija, Švica, Francija, drama Režija: Abderrahmane Sissako,
Igrajo: Khatra Ould Abdel Kader, Maata Oul Mohamed Abeid Mohamed Mahmoud Ould Mohamed
Sreda 8.6	ZADETA MODELA ob 20.uri
ameriški, komedija, Igrajo: John Cho, Kal Penn, Paula Garcos
KINO HRASTNIK
27.	maj 05
28.	maj 05 •
MASAJI ob 18.uri francoski, dokumentarni Režija: Pascal Plisson NEBEŠKO KRALJESTVO oh 2Q.nri ameriški, zgodovinski Režija: Ridley Scott, Igrajo: Orlando Bloom, Liam Neeson, Jeremy Irons NEBEŠKO KRALJESTVO oh 20.uri ameriški, zgodovinski MASAJI oh 10.30 uri francoski, dokumentarni SRHLJIVE SKRIVALNICE oh 20.uri ameriški, triler
NEBEŠKO KRALJESTVO oh 20.nri ameriški, zgodovinski FILM TEATER oh 21-uri SIVI KAMION RDEČE BARVE Srbija in Črna Gora, Slovenija, komedija Režija: Srdan Koljevič, Igrajo: Srdan Todorovič, Aleksandra Balmazovič, Boris Milivojevih ŽIVLJENJE POD VODO oh 20-nri ameriški, pustolovska komedija Režija: Wes Anderson, Igrajo: Bill Murray, Cate Blanchett, Owen Wilson ŽIVLJENJE POD VODO oh 20.nri ameriški, pustolovska komedija
ZADETA MODELA oh 20.15 ameriška komedija ZADETA MODELA oh 18.00 ameriška komedija PREVAJALKA 20.00 am.politični triler
29.maj 05	ZADETA MODELA oh 18.00
ameriška komedija PREVAJALKA 20.00 am.politični triler
1.	junij 05	V ISKANJU DEŽELE NIJE
oh 20.00, am. drama
2.	junij 05	V ISKANJU DEŽELE NIJE
oh 20.00. am. drama
3.	junij 05	PREPOVEDAN DOTIK oh 20.00
am. drama
5. junij 05	MEDVEDEK PU IN SLO VON
oh 16.30. am. risani film V ISKANJU DEŽELE NIJE Oh 18.00 am drama PREPOVEDAN DOTIK Oh 20.00 am. drama
8.	junij 05	xXx 2 oh 20.00 am. akcija
9.	junij 05	xXx 2 oh 20.00 am. akcija
KINO DOL PRI HRASTNIKU
27. maj 05	PREVAJALKA ob 18.00
am.politični triler
3. junij 05	MEDVEDEK PU IN SLOVON
oh 18.00. am. risani film
V TOKU DOGAJANJ
+
rRBOVLJE
Namizno teniški klub Trbovlje organizira
26.	maja 2005 ob 14.00 uri - ekipni mednarodni namiznoteniški dvoboj Beljak (A) - Trbovlje- v telovadnici OŠ Alojz Hohkraut JKSD TRBOVLJE
26.	maja 2005 ob 19.00 uri - območna revija malih vokalnih skupin in oktetov časavja v Domu svobode Trbovlje
<RAJINSKI PARK KUM se predstavi - v sodelovanju z Zavodom za varstvo larave RS
28.	maja 2005 bo prireditev ob dnevu evropskih parkov na Dobovcu-
DBČINA TRBOVLJE
28. maja 2005 ob 19.30 - slavnostna akademija v čast Stojanu Batiču in
Mojzu Zupanu-Vuju v Gledališki dovrani DD Trbovlje
$1. maja 2005 ob 17.00 - pozdrav našemu mestu pred DD Trbovlje -
sodelujejo učenci OŠ Tončke Čeč in Glasbena šola -
so prireditvi: otvoritev razstave likovnih del učencev OŠ Tončke Čeč v Galeriji
DD
$1. maja 2005 OB 19.00 slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo srvojunijske nagrade in naziva častnega občana v gledališki dvorani DD DOM UPOKOJENCEV FRANC SALAMON TRBOVLJE $1. maja 2005 ob 17.00 - počastitev občinskega praznika v DU FS Trbovlje PRAZNIČNI DAN:
I. junija 2005 ob 10.00 uri - Odprtje prenovljenega igrišča Partizan Db 11.00 uri - Odprtje prenovljene krušne peči v rudarski koloniji Terezija Db 12.00 uri - odprtje dvigala z vhodno avlo v Zdravstvenem domu Trbovlje Db 16.30 uri - predstavitev baseballa na nogometnem stadionu Rudar Trbovlje
Db 18.00 uri - nogometna tekma - poslanci DZ : Zaposleni Občine Trbovlje n UE - nogometno igrišče Rudar Trbovlje
Db 18.30 uri - Šesta klubska pokalna tekma KARATE KLUBA TIKA Trbovlje i telovadnici OŠ Ivan Cankar
i.junija 2005 ob 12.00 uri - tradicionalni prvojunijski otroški parlament na emo
TRBOVLJE DANES v sejni dvorani občine v sodelovanju z DPM Db 17.00 uri - odprtje slikarske razstave članov Društva paraplegikov jubljanske pokrajine - zgornja avla DD
i.junija 2005 od 10.00 ure dalje - dan odprtih vrat Strelskega društva Trbovlje
Db 15.30 ure - tradicionalni rokometni turnir veteranskih ekip - Športna 3olaj-
RK RUDAR TRBOVLJE
Db 19.00 uri - letni koncert MePZ Svoboda z moško vokalno skupino UN'S
Trbovl v Domu Svobode - KD Svoboda
Db 19.00 uri - tradicionalni »nohšiht« z Zasavci na Kipah
L junija 2005 ob 9.00 uri - prijateljsko športno tekovanje - SD Trbovlje,
oalinišče Partizan, DU Trbovlje
I.junija 2005 - KONJENIŠKI KLUB TRBOVLJE VABI NA KONJENIŠKE IGRE DB DESETI OBLETNICI DELOVANJA NA POVRŠINAH KONJENIŠKEGA (LUBA VRETJU
t. junija 2005 ob 9.00 uri - tradicionalni klubski turnir dvojic na Teniškem grišču Trbovlje
Db 9.00 uri - dirka na Katarino 2005 - MAGNET, društvo ljubiteljev staro tobnih vozil Zasavja iz Trbovelj
)b 9.00 uri - državno prvenstvo v športnem plezanju - Športna Polaj -ŠD Triumf
Db 17.00 uri -11. državna revija mažoretnih skupin na Stadionu Rudar-3 KD Plesno skupino mažoret Trbovlje
5. junija 2005 ob 10.00 uri -15. kolesarski vzpon na Kum s Kolesarskim Jruštvom Partizan
5. junija 2005 ob 17.30 uri - Olimpijski tek na stadionu Rudar
Db 19.00 uri - tek od Rudarja do Mestnega parka in nazaj
7. junija 2005 ob 9.30 uri - vesele igranje v Vrtcu Trbovlje na igrišču enote
Darbara
5. junija 2005 od 9.00 ure do 12.00 ure - srečanje osnovnošolskih gledaliških krožkov v Domu
Svobode - MGL Svoboda
9. junija 2005 ob 18.00 uri - spominski recital prisilno mobiliziranim Slovencem v nemško Vojsko ob 60-letnici zmage nad fašizmom v Zasavskem muzeju
Ob 18.00 uri - našemu mestu: koncert oddelkov kitare in flavte v Loški cerkvi
ZAGORJE
3. junija 2005 ob 19.00 uri CICIKONCERT - Glabena šola Zagorje
9. junija 2005 ob 19.30 uri - gledališki abonma in izven v Delavskem domu
Zagorje
TURISTIČNO DRUŠTVO IN ZVEZA BORCEV ČEMŠENIK - vabita 5.6.2005 ob 16.uri na odkritje obnovljene spominske plošče borcem NOB in na koncert pevskih zborov v cerkvi Marije Vnebovzete v Čemšeniku. Vljudno vabljeni!
SK ZAGORJE, Sekcija za skoke Kisovec
v petek 3.6.2005 in soboto 4.6.2005 organizira tekmovanja v smučarskih skokih za pokal OBČINE ZAGORJE. Vsa tekmovanja se bodo v skakalnem centru v Kisovcu.
LITIJA
KULTURNI ŠOK- KLIŠE
25.	maja 2005 ob 20.00 uri - filmska predstava v Kulturnem centru
26.	maja 2005 ob 20.00 uri - likovna razstava v Knjižnici Litija
27.	maja 2005 ob 20.00 uri - ulični spektakel v Cankarjevi ulici pred Lapom Ob 18.00 uri - nastop oddelka GŠ v Kulturnem centru
28.	maja 2005 ob 20.00 uri - glasbeni večer - Kovač bar
1. junij 2005 ob 19.00 - Večer baleta in plesa - GŠ Litija - Kulturni center
HRASTNIK
GLASBENA ŠOLA HRASTNIK
vabi vse tiste, ki bi se želeli ukvarjati v novem šolskem letu 2005/06 z glasbo ali plesom, da se udeležijo preizkusa znanja, ki bo v petek, 27. maja 2005, od 16. do 18.ure in v soboto, 28.maja, od 9.do 12.ure v prostorih GŠ. OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE HRASTNIK tudi letos organizira letovanje za hrastniške otroke v Novigradu. V zvezi s tem objavljajo razpis za vzgojitelje-vodiče.
FESTIVAL RDEČI REVIRJI
26.	maja 2005 ob 9:00, Rudnik Hrastnik - Ogled rudnika
Ob 18. uri - žongler Dragan - ulična predstava -ploščad pred Delavskim domom Hrastnik
-Erik Kaiel & Archeopteryx 8: »Aisle Driver« ulična predstava
Ob 19.00 uri - »Za dva groša fantazije-pravljično ReŠetanje« - prevljični večei
za odrasle vhod v jamo Ojstro
KS TURJE - Ob 18.30 uri žongler Dragan ulična predstava
Gledališče Glej & Saša Jovanovič: “Zajček zdravnik” -lutkovna predstava
ZADRUŽNI PRAPRETNO ob 20.30 uri BRINA-koncert
27.	maja 2005 ob 11.00 uri - Matjaž Pikalo in Eka Vogelnik - Cirkus Butale -za OŠ - DD Hrastnik
Ob 17.00 uri - Teja Reba - delavnica indijanskih plesov - telovadnica oš Hrastnik
Ob 19.30 uri - Branko Potočan&Fourklor- Ukradena pesem - plesno-gled.predst. DD
ZADRUŽNI PRAPRETNO ob 21.30 uri Autodafe'-koncert
28.	maja 2005 ob 10.00 uri - Teja Reba - telovadnica OŠ
Ob 11.00 uri - Gledališče Glej- Rdeča kapica - lutke - Muzej Hrastnik Ob 12.15 uri - Rudarska godba na pihala Hrastnik - pred DD IGRIŠČE RK DOL- Od 16.00 do 19.00 Breakdance show - ulični dogodek Ob 20.00 uri Laroque Dance Company - plesno gled.pred. DD ZADRUŽNI PRAPRETNO ob 21.00 - Jani Kovačič - koncert
29.	maja 2005 ob 10.00 uri - Gledališče Glej - Sneguljčica - lutke - Muzej Hrastnik
-Teja Reba - delavnica indij.plesov v telovadnici OŠ
Ob 14.30 uri - Teja Reba- zaključek delavnice indijskih plesov - ulični dog.
pred DD
Ob 18.00 uri - collectif Hypertopia-Hekla - multimedijska predstava v DD Ob 19.30 uri - Jararaja -koncert in zaključek festivala pred DD Vabljeni !!!!!!!!!!!!!
AKCIJA
+
SKRITA ZASAVKA Z ODKRITELJI V RESTAVRACIJI DIANA
V petek, 20.5.2005 zvečer sem v Restavracijo Diana odpeljala Aleksandro Nagode, direktorico Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje in njenega odkritelja Jureta Močilarja s prijateljico Natalijo Gerčar. Odkritja skrite Zasavke se je pravzaprav lotila Natalija skupaj z očetom, a nagrado si je prislužil Jure. Jure je doma na Dolu pri Hrastniku, Natalija pa prihaja iz Trbovelj. Čeprav smo se prvič videli, smo se dobro zabavali. K temu je pripomogla odlična postrežba. Večerja se je začela s predjedjo in končala z odlično sladico. Izvrsten je bil tudi izbor pijač, ženski del družbe si je privoščil tudi kozarček dobrega slovenskega vina. Skupaj smo bili dobra družba, besede so tekle same od sebe. O Zasavju, ljudeh, službah, pa tudi o bolj osebnih stvareh smo spregovorili. Jure je že nekaj let zaposlen v Betonarni v Hrastniku. Natalija kot varnostna inženirka dela v Sinetu. Dom si ustvarjata v Zasavju, skupaj namreč obnavljata staro kmečko hišo. Oba imata rada živali. Sta vesela, iskrena in simpatična človeka. Čas je hitro mineval, domov smo se odpravili nasmejani in dobre volje.
Skratka, imeli smo se lepo. Upam, da se še kdaj vidimo in poklepetamo.
Besedilo in slika: Simona Solina
DPD TRROVLJE V FIESI
Društvo za podvodne dejavnosti Trbovlje je aktivno že 30.leto. Vsako leto se v društvo včlani nekaj novih potapljačev iz Zasavja pa tudi iz širše okolice. Pogoj za potapljanje je opravljen izpit iz potapljanja. V klubu sta dejavna dva inštruktorja potapljanja, Simon Las in Bojan Šprogar. V soboto in nedeljo,
21.	in 22.maja 2005, so potapljači opravljali praktični del izpita za potapljača kategorije CMAS Pl in P2 v Fiesi. Vsi tečajniki so uspešno opravili izpit. Med novopečene potapljače se je tako vpisalo 11 tečajnikov. Nadaljevalni del tečaja, s katerim postaneš potapljač P2 pa sta opravila dva potapljača.
Vsem potapljačicam in potapljačem čestitamo!
Simona Solina
AKCIJA ©
MAJSKI SKRITI ZASAVC II
Deček je postal čeden moški, kot se vidi na sliki. Letos je njegovo abrahamovo leto. Mnoge Seile in Karibde so za njim, a to ni uničilo njegovega nasmeha in dobre volje. Verjetno je to njegov skriti adut, amulet, čarobna formula, ki ga vodi preko vseh čeri in skušnjav, kot v legendi.
Že v prejšnji številki smo omenili, da je pred enajstimi leti zapustil podjetje Varnost. Skupaj s kolegom sta se podala v s.p., pa kar bo pa bo. In je... in bo. Ko prihajate v Zagorje iz smeri Slačnika najprej srečate njuno podjetje. Koliko neprespanih noči, dolgih voženj, sestankov...marsikdo bi omagal, ne pa naš nasmejani Zasavc. Danes je za takšne moderen izraz deloholik, pa verjetno zaradi tega sploh ne bo užaljen. Ovire obvlada in gre naprej. Mogoče je takšen zaradi družine ali pa ljubezni do
HOTEL
TROJANE
HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA"
RBSTWMCUA
" DIANA"
krajevni je že tudi kar precej postoril. Nepogrešljiv je v ŽRK Zagorje, rekreativno igra nogomet, smučanje smo že zadnjič omenili. No, ja moral bi v teh nesrečnih časih bele kuge dobiti tudi priznanje za družino, ki ni majhna. Dve mične gospodične in dva fejst fanta imata z njegovo Cemšničanko. Ljubitelj je domačih dobrot, tudi dobro salamo zna narediti.
Nemiren duh, upornost, zanesljivost in radovednost ga ženeta naprej. Če ga kje srečate boste šli naprej bogatejši za kanček pozitivne energije.
Srečnežu, ki bo izžreban bo na Trojanah več	kot	prijetno.	Ne	zamudite
priložnosti. Glasujte takoj!
St.R.
KUPON 2/5 1
Oseba na sliki je:........................................... j
Moji podatki:
Ime in priimek:......................................... j
Naslov:.............................................. :
Telefon:................................. :
Kupon pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje
IZŽREBANCI NAGRADNE IGRE
JANEZ BREGAR, Kandrše 8,1252 - BREZPLAČNI NAJEM APARTMAJA NA OTOKU PAGU
ANGELA MARIN, Trg revolucije 9,1420 - PAKET ŽENSKIH NOGAVIC FARFALLINA
MANJA SENČAR, Selo 71,1410- PAKET SPODNJEGA PERILA MIROTEKS
FRANC LEKŠE, Prešernova 47,1410 - PAKET VRHUNSKIH VIN
ZDENKA BENKO, Šentgotard 12 a, 1222 - PAKET VRHUNSKIH VIN
REZI HANČIČ, Čimerno 7,1423 - PAKET VRHUNSKIH VIN
HASANOVIČ EKREM, Žabjek 29,1420 - PAKET VRHUNSKIH VIN
DRAGICA MOČNIK, Sallaumines 9,1420 - PAKET VRHUNSKIH VIN
SLAVKA BOSTIČ, Mestni trg 7,1420 - KNJIŽNA NAGRADA
VID JERIČ, Krnice 16,1430 - KNJIŽNA NAGRADA
VILKO GREBEN, Trg Franca Kozarja 14a, 1430 - KNJIŽNA NAGRADA
VIOLA PROSEN, Gladež 22,1411 - KNJIŽNA NAGRADA
PATRIK POLC, Rove 12,1410 - KNJIŽNA NAGRADA
LEOPOLD TOMC, Bevško 74,1420 - KNJIŽNA NAGRADA
BREDA PLANKO, Gimnazijska c.15a,Trbovlje, 1420 - SLADKO PRESENEČENJE
FRANCI KLOPČIČ, Spodnje Ržiše 8, Čemšenik, 1413 - SLADKO PRESENEČENJE
ISKRENE ČESTITKE IN HVALA ZA ZVESTOBO!
Nagrade vas čakajo na uredništvu v Zagorju ob predhodni najavi vašega obiska na mobi 040/267-411 (Peter)
glasbe. Že dvajset let njegova glasbena skupina s petimi člani nastopa in razveseljuje stare, mlade, željne plesa ali pa samo dobre glasbe. Šoli, ki mu je prva odprla vrata pomaga kod predsednik sveta šole, v župnišču in na
MALI OGLASI

mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Prodam
Obnovljeno stanovanje 64 m2 v centru Zagorja. 041 704 749
Gradbeno parcelo 682 m2 in 161 m2 kmetijskega zemljišča v Zagorju ob Savi - Podkraj. Možna gradnja takoj. Parcela se nahaja ob glavni ceste. Tel. 03 56 66 565 in 031 355 707
Zaposlimo kuharja za delov v restavraciji in pizzeriji na relaciji Rimske toplice -Hrastniku.
AGM Nemec Primož s.p. Sedraž 3, 3270 Laško - gsm 041 322 889
Opaž, suh smrekov, brune, karnise stružene - ugodno! Možna dostava. Izdelovanje lesenih predmetov. Tel. 03 57 25 547, 031 814 637 Maček Marjan s.p. Vransko 113, 3305 Vransko_____________
POMEMBNO OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo Letno kopališče Trbovlje odprlo svoja vrata že ta vikend.
V primeru lepega vremena bo poskusno odprto že v petek, 27. maja 2005 od 14.00 ure do 18.00 ure za simbolično vstopnino 100,00 sit.
Čez vikend pa bo bazen že normalno odprt. Cene so ostale enake lanskim!
Vabljeni!
ZASAVC naša spletna stran: http ://zasa vc.gaj ba. net e-pošta: zasavc@email.si
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
CfC
nepRemičnine
Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726
TRBOVLJE-center, dvosobno, 61,70 m2,1. 1985, CK, velik balkon, urejeno; cena: 10.600.000,00 SIT
HRASTNIK, dvoinpolsobno, 61,40 m2, 1. 1970, CK, balkon, urejeno, opremljeno; cena: 10.900.000,00 SIT
ZAGORJE-center, pritlični poslovni prostor, 76 m2,1.1983, takoj vseljiv; cena: 19.500.000,00 SIT
ZAHVALA
Pred skoraj 9 leti sem se spoznal z bioenergijo, v katero, moram priznati, nisem niti verjel. Opravljal sem poklic elektro varilca. Nekaj let pred upokojitvijo sem ostal brez službe in pričele so se zdravstvene težave. Nenehno so me bolele roke in bolečine v križu mi niso dale spati. Težava je bila s sluhom, desna roka je bila brez moči.
V tem času sem bral o bioenergetiku IVANU PIRCU iz Hrastnika. Obiskal sem ga in doživel presenečenje. Bolečine so kmalu izginile, moje počutje se je izboljšalo. Za vse to sem mu neizmerno hvaležen. Se vedno ga obiskujem, ker on je to, kar jaz in moje telo potrebujeva.
Ivan Sikili - Trbovc
NAŠA BODOČNOST-UTRINKI C41
Če poskrbimo, da se ljudje počutijo varne, pomembne in spoštovane,
jim ni treba več poniževati drugih.
(Virginia Arcastle)
Mesec maj je bil bolj radodaren z novimi življenji- kar triindvajset štručk so mamice povile od 9. do 23. dne najlepšega pomladnega meseca 2005 - štirinajst deklic in devet dečkov.
09.	05. 2005
Sonja Šalamon, Kolonija 1. maja 24, Trbovlje - hči Klara Lesar
10.	05. 2005
Špela Režim, Kešetovo 6, Trbovlje - hči Lina Ranzinger Marija Sešlar, Pod Javorjem 23, Dol pri Hrastniku - sin Žiga Cinžar
Zorislava Pavlovič, Zidani most 27, Laško - hči Zala
12.	05. 2005
Marija Confidenti, Dalmatinova 1, Celje - hči Naja Andreja Vipotnik, Trg revolucije 4, Trbovlje - sin Blaž Kos
13.	05. 2005
Urška Jerman, Savinjska c. 4, Trbovlje - sin Gašper
Anja Vezovišek, Ložice 27 a, Deske, Kanal ob Soči - sin Vid
Velušček
14.	05. 2005
Saša Klančišar, Rudarska cesta 16 b, Kisovec - hči Patricija Juvančič
Maja Geiger, Cankarjeva ulica 17, Radovljica- hči Alja Berčič Kristina Golob, Pintarjeva cesta 7, Zagorje - hči Kaja Katarina
15.	05. 2005
Jadranka Zorič, Trg svobode 30, Trbovlje - hči Ana Poznič Urška Pišek, Narof 25, Izlake, Zagorje - hči Anja Tadeja Novak, Potoška vas 52, Zagorje - sin Ažbe
16.	05. 2005
Kamrica Skalič, Ulica 14.divizije 5, Rimske Toplice - hči Lučka Holešek
Marija Stele, Pogled 1, Moravče, sin Luka
17.	05. 2005
Katarina Zupanec, Sopota 29, Podkum, Zagorje - sin Dominik
18.	05. 2005
Katja Lipec, Pot Vitka Pavliča 6, Hrastnik - sin Nik Urbanija 20. 05. 2005
Marjanca Novak, Dobrljevo 5, Čemšenik - hči Pia Ocepek
22.	05. 2005
Barbara Iskra, Izlake 7, Zagorje - hči Klara
Karmen Grmšek, Naselje Aleša Kaple 12, Hrastnik - sin Žan
Napret
Simona Zupan, Trg revolucije 9, Trbovlje - hči Kirn Žibert
23.	05. 2005
Suzana Košir, Trg revolucije 2a, Trbovlje - hči Alekseja Lipovšek
ISKRENE ČESTITKE !
AKTIVNOSTI OZ RDEČEGA KRIŽA TRBOVLJE OR TEDNU RDEČEGA KRIŽA
V počastitev tedna Rdečega križa smo na Rdečem križu Trbovlje pripravili dejavnosti, ki bodo tekle do konca meseca maja, oziroma še v mesecu juniju.
sodelovali smo na srečanju Ekovrtcev v vrtcu Barbara, in sicer s stojnico, na kateri smo imeli zloženke za najmlajše, propagandni material, pobarvanke...., ki jih opozarjajo na zdravje, čistočo, okolje in varnost;
za ciljno populacijo otrok smo zloženke »Samo eno življenje imaš - pazi kako z njim ravnaš« podarili Bolnici Trbovlje, šolski ambulanti.
skupaj z Mladinskim centrom smo omogočili gledališko predstavo za šolarje;
za prvošolčke osnovnih šol smo pripravili predavanje o delu Rdečega križa, jih seznanili z določenimi temami (humanost, znak RK...) ter jim predvajali risanko »Prostovoljček«, na OŠ Tončka Čeč so imeli veliko aktivnosti vezanih na teden Rdečega križa ( izdelovali plakate, pripravili kviz o RK, prebirali naše zloženke, razdelili pobarvanke...) pozvali smo mlade (polnoletne) po srednjih šolah na odvzem krvi;
za starejše smo pripravili izlet z avtobusom v Slovenske konjiče, ogled gradu Trebnik, ter Kartuzije Žiče s skromno pogostitvijo ( 50 starejših, 23.05.) in v juniju pripravljamo piknik za starejše, ki bo namenjen stanovalcem doma upokojencev in drugim starejšim iz okolice.
za OZ RK: J. A.
AKCIJE MLADIH
Drugi teden v maju je bil v znamenju akcij, ki sojih organizirali člani Rdečega križa. Tako so na Dolu in v Hrastniku pod mentorstvom Helene Borovšak in Andreje Peterlin na obeh šolah odigrali za razredno stopnjo igrico Križem kapica in predstavili pevske oz. plesne točke. Z zloženko, ki sojo izročili vsem obiskovalcem, pa so sošolce seznanili s svojim delom in jih povabili v krožek RK.
Sicer pa se mladi člani RK na svojih sestankih pogovarjajo o humanosti, izdelujejo plakate, sodelujejo z domom starejših v Hrastniku in podobno. » Konec maja pa načrtujemo izlet na Debeli rtič, kamor odpeljemo vsako leto tudi učence 2.razreda devetletke...,« sta povedali mentorici šolskega RK.
Besedilo:Fanči Moljk
NEFISTOVA RAZMIŠLJANJA
ORGAZEM
Beseda v fiziološkem pomenu ponazarja največjo naslado pri spolnem aktu. Pojem izvira iz grške besede orgasmos, ki opisuje bujno rast organa.
Pa pri orgazmu ne gre le za največjo naslado pri spolnem aktu. Ali obratno. Spolnost ni namenjena le nasladi, orgazmu. Namen spolnosti je predvsem razmnoževanje. Razmnožujejo pa se živa bitja, ne le človek, z oploditvijo, pri tem pa je bistvena ejakulacija, ne orgazem. Živi organizmi se oplajajo in razmnožujejo na različne načine. Orgazem ob ejakualici, pa je očitno privilegij človeškega inteligekta. Lahko bi dejali, da je v tem primeru še najbolj poudarjeno načelo združljivosti koristnega s prijetnim .
V sodobnih časih za oploditev niti ni potrebna združitev med moškim in žensko. Spolni akt je praktično postal le stranski produkt načina razmnoževanja, ki ga je tisočletja narekovala mati narava. Orgazem pa je glavni »dobitek« spolnega akta. Naslada, torej, je prevzela primat. Brez orgazma, pri razumnem bitju kot je človek, akt oploditve in s tem razmnoževanja in možnosti ohranjanja neke vrste, je kar naenkrat postal zgolj težaško, ki se ga ljudje lotijo le še zaradi nagrade, orgazma. Potomec homo sapiensa je izgubil nagona za razplod, v tisti prvotni obliki, kot ga imajo druga živa bitja. Ima inteligenco in uporablja logično razmišljanje. Oboje človeka sili, da razmišlja racionalno, da ocenjuje, kaj je in koliko je vredno. Razum zahteva plačilo. Nagrada v procesu razmnoževanja pri človeku ni seksualni odnos. V garaško delo, ki predstavlja dolgoročen proces, od začetka osvajanja, pa do penetracije in izliva semena, ter do oploditve nasprotnega spola, je potrebno vložiti ogromno psihičnega truda in fizičnega napora. Orgazem, kot višek celotnega oploditvenega procesa, je nagrada, ki človeku ostane v spominu. Spomin na trenutke blaženosti, ugodja, sprostitve in duševnega miru, človeka sili v neustavljivo željo po spolnosti. Orgazem daje človeku občutek, daje v času svojega življenja, vsaj za trenutek pogledal onstran vesolja, v raj. Ravno zaradi razuma je človek že v pradavnini ugotovil, da je doživetje orgazma nekaj najlepšega, kar se mu v življenju dogaja in da kaže dano izkoriščati tudi za čisto navadne užitke in ne le za opravljanje funkcije razmnoževanja, kot je to zahtevala narava.
Človek je s širjenjem znanja in življenjskih
izkušenj ugotovil, da oploditev posledično spremeni življenjske navade odraslega osebka. Obremenjuje ga in oži pojmovanje svobode in golega uživanja življenja.
Bolj, ko človek razvija svojo inteligenco in kvaliteto svojega bivanja, manj ga zanima spolno poigravanje zaradi oploditve in vse pogosteje se posveča seksu zaradi golih telesnih užitkov. Obstajajo ljudje in pari, ki poskušajo skorajda nemogoče načine, da bi svoje seksualno življenje še popestrili in povečali število orgazmov ter tako zadovoljili svojo nenasitno željo po nasladi, svoj ego. Neprestano iščejo nekaj novega, bolj vzburljivega. Pa ne zaradi povečanja kvalitete razmnoževanja, zgolj za užitke se pehajo. K vrhunskim orgazmom so usmerjeni njihovi napori. Tako so že izčrpali svojo fantazijo, da jih povsem običajne stvari ne zadovoljujejo. Vsemu je kriva inteligenca, človekova preračunljivost, razum. Ta nas vodi in nam narekuje življenjski slog. Preračunljivost vodi človeka v egoizem. Egoizem se premočrtno veča z blagostanjem posameznika, ki skozi čas postane tako zaverovan sam vase, da mu je še par kapljic semena, kot prispevek k novemu življenju, žal podariti. Razmnoževalno tekočino rajši razmetava v prazno, zgolj za zadovoljevanje svojih uživaških interesov, kot za ustvarjanje potomstva.
Egoizem, kot posledica človeškega intelekta, izpostavlja vprašanje, ali je razum privilegij ali zgolj napaka v programski shemi narave.
Meßsto
KLEPETALNICA-TOKRAT O VISOKIH PETAH
Kdo bi pomislil, da so seks simbol sedanjosti? Jenifer Lopez se sprehaja po Los Angelesu v mokasinih, Kylie Minogue večerja v indijski restavraciji v udobnih natikačih, a Monica Bellucci si ogleduje Pariz v športnih supergah. Odgovor na vprašanje bi bil- nobena, ker niso na petkah, ki so orožje nmr.l v borbi za osvajanje moških src in katerim se ne more upreti noben ljubitelj ženskega spola. Navdušenje je še večje, če je ta obutev obogatena s perlicami, trakci, mrežicami in drugimi okraski sado-mazo tipa. Poglejte Nicol Kidman, odkar je pred leti zapustila majčkeno majčkenega Toma, se elegantno ponaša z globokim izrezom Helmuta Langa in večnadstropnimi sandali Diega Dolchinija.
Peta, ki je visoka in debela kot king size cigareta že sama po sebi predstavlja neko
vrsto agresivnega pohoda. Strokovnjaki so namreč mnenja, da višina najmanj 12 cm omogoča tisto seksi in malce naprej- nazaj hojo.Visoke pete so paradoks, pravi Linda 0’Kieff, avtorka raziskave poimenovane »Čevlji«. Po eni plati one prisilijo žensko na hojo, ki je zelo boleča, po drugi strani pa se vsaka zaveda, da je z njimi bolj privlačna.
Kadar pomislite na visoke pete, se verjetno spomnite zvezdnice Sare Jessice Parker (Seks v mestu), ki se celo v nosečnosti ni odrekla tovrstne obutve. V čmo-belih sandalah Narcisa Rodrigeza je celo s trebuščkom pred sabo izgledala seksi.
Nekoč zelo znana in še danes priznana pisateljica Pearl Buck je opisovala tudi, kako so kitajska in japonska dekleta preprečevala rast svojih stopal in kakšne gromozanske bolečine so prenašale, da bi z majhnimi stopali bile všeč svojim dragim. Mar ne obstaja paralelizem med njimi in modo visokih pet?
Modni ustvarjalci se strinjajo, da visoke pete ne bi bile, tisto kar se od njih pričakuje, če ne bi bilo tudi lepih, skladnih nog. Kaj pa ortopedska peta? Tudi te smo videvali. Fendi jih je predstavil v roza-čmi različici.
Freud je že v svojedobno razlagal, da je visoka peta fetiš, ki izpostavlja samo en del telesa-stopalo in spominja na darovanje bogovom.Za lepoto je treba trpeti! Tako kot v preteklih stoletjih, ko so se ženske mučile s korzeti, nemogočimi frizurami in klobuki.
So moški, ki mislijo, da z visokimi petami, ki jih neprestano nosijo ženske žele dokazati, da so v enakem ali višjem položaju od njih. Zaradi takšne obutve je težišče telesa nagnjeno naprej, kar odkriva osebo nagnjeno k bodočnosti. Če so pete debelejše, predstavljajo umirjeno in stabilno osebo. Moda verjetno prav zaradi tega predlaga udobne nižje pete za matere in tradicionalne ženske, ki niso predvsem zavzete le in samo s kariero. Ahilovo peto razbremenjujejo visoke pete in ji menda ne ustreza ravna obutev, vendar tudi ta ni priporočljiva. Najbolje je imeti petke visoke 6 cm, ker je nagib pri tej višino izredno ugoden
Visoke pete Marlyn Monroe v filmu Sedem let skomin so krive za odpiranje spletne strani www.2herels.com na internetu. Izvedeli boste vse kar vas zanima s tega področja, celo nasvete ortopeda. Kajti pete posledično delujejo na zdravje, še posebej, če zvezda ženske očarljivosti zahaja.
SLR
Pomirjujoče varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo
Z novim Polom vam za varnost in dober izgled ni treba skrbeti. Je dinamičen, športen in simpatičen avto, njegova vrhunska kakovost in varnostna zasnova pa omogočata da se izkaže v vsakršni situaciji. S sodobnim bencinskim ali TDI motorjem, sistemom ABS s konfortno zavorno asistenco, radiom s CD predvajalnikom in s servo volanom je novi
Polo tisto, kar želite od svojega avtomobila -zanesljiv spremljevalec. Vaš je lahko že za 1.990.000 SIT. In še namig na posebno ugodno ponudbo: hladni Polo Cool&Family s klimatsko napravo in štirimi vrati bo vaš najboljši prijatelj v vročini poletnih dni.
Prepričajte se sami.
Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si
Malgaj
Gospodarska
Audi
Z Banko Zasavje in podjetjem STIP do stanovanja
k'j r~. 1 «
la v Kisovcu
s posebno ugodno ponudbo stanovanjskih kreditov
Več informacij na: http://www.banka-zasavje.si oz. na tel. št.: 03 56 26 233 (int. 409)