http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	tGd H j K
ČETRTEK, 17.APRIL 2014 / ŠTEVILKA 1050, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
1050
7 896 1 2,l44 06 7 1
simobil
iko	/Cii n^lzoi
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure,
Povej nekaj lepega
ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743

POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Zdaj si lahko že oddahnemo
Rock’n’ton
Maraton gor, maraton dol, vse je v bistvu rock’nroll. Tekači okoli drvijo mene pa prsti srbijo pa jim pomagam, da hitreje jim mine, malo Deep Purple pa vmes Zeppeline.
Če pa kdo rabi počitek pod mus mu zaigram lahko tudi blues.
Premierka pravi, da vlada dobro dela in da se rezultati njenega dobrega dela že poznajo. Zdaj si lahko oddahnemo. Recesija je očitno mimo, podjetja bodo spet zagnala stroje, vsak čas se bo začelo množično zaposlovanje nezaposlenih delavcev in mladih, padle bodo cene stanovanj in vse bo lepo.
(Mef) Še Titu ne bi verjel na besedo, če bi mi naložil kaj takega, pa je bil človek, ki si mu lahko verjel na besedo, čeprav nas je včasih tudi nategnil. Ampak, lagal pa nam ni, čeprav je včasih govoril prav znanstvenofantastične pripovedi o tem, kako bomo zgradili srečno družbo delovnih ljudi.
V tem je bil podoben Bratuškovi. Bil je naivno optimističen in je verjel ocenam prišepetovalcev, ki so mu govorili o neizmerni sreči socialističnega ljudstva. A je šel včasih med ljudi tudi sam in potem je ropotalo po Beogradu in še kje.
In na tem mestu se njuni poti spet razideta. Če je Josip moral dobesedno zbežati svojemu spremstvu, če je želel do ljudi, je Alenka med ljudmi takorekoč vsak dan. Hodi v trgovino, gre na sprehod, v kakšno domačo gostilno in ima več kot dovolj možnosti, da se na lastne oči prepriča, kako nam gre. In, če se je Tito po vsakem takem begu med ljudstvo vrnil slabe volje in svojim prisklednikom zaukazal naj nehajo olepševati stvarnost, ter se lotijo reševanja slabih razmer, so Alenki zdi, da je življenje lepše kot je bilo pred kakšnim letom.
Menda nam je zdaj že tako lepo, kot nam je bilo leta 2011. Skušam se spomniti, kako je bilo pa se ne spomnim nič drugega kot to, da so tistega leta že obtožili večino slovenskih tajkunov, da se je nezaposlenost skokovito povečevala, da je socialna država počasi že umirala. Če je to imela v mislih, potem res ne vem, česa naj se veselimo. Morda pa je imela v mislih podatek, da je leta 2011 morala oditi leva vlada Boruta Pahorja, ki so ji izglasovali nezaupnico. Če je to imela v mislih, potem pa ji, glede na vse kar se dogaja, moramo pritrditi.
Pevci MoPZ DU Jagodje Dobrava vabijo 24. 4. v Delfin na koncert v počastitev Dneva upora proti okupatorju. Z njimi bodo še ZePZ Roža Portoroža in Pevska skupina MORJE Izola.Program bo povezoval Andrej Jelačin (Toni Karjola)
V Plaču Izolanov v Ljubljanski ulici so v soboto odprli razstavo fotografij Roka Dolničarja, ki je tokrat iz ciklusa narava razstavil fotografije pomladi. Posnel jih je v Istri in na Krasu, na ogled pa bodo do sredine maja.
Izjava tega tedna
Sploh me ne zanima kakšno ime bo imelo izolsko pokopališče. Saj mi tja ne bo nihče pisal.
Izolan
WWW.NAKUPI.NET		r Tednik MAN DRAČ ^ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA
@ BANKA KOPER		tel. 040 600 - 700 ^ mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
SAMO NAJ NE BO MIR
Dogaja se v Norholmu na Norveškem v času druge svetovne vojne in neposredno po njenem koncu. Vidkun Quisling je bil predsednik in vrhovni komandant nacistične vlade okupirane Norveške. Hvalospeve njemu, njegovem režimu, nacizmu in vodji Adolfu Hitlerju je pisal svetovno znan in priznan pisatelj Knut Hamsun, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1920. Ni bilo norveškega doma brez njegovih knjig. Tudi v Norholmu, kjer je Hamsun živel, ne.
Toda, kar iznenada, medtem ko je trajala nacistična strahovlada in je Hamsun hvalil »novi red«, so norveške hiše in norveške družine ostale brez Hamsunovih knjig. Na dvorišče hiše v Norholmu, kjer je Hamsun živel, so začele, čez ograjo, najprej leteti posamezne knjige, potem so jih ljudje začeli pošiljati po pošti, voziti v karjolah, na koncu s tovornjaki in jih vračali pisatelju, ki jih je napisal in izdal. Tudi javno so jih sežigali. Vidkun Quisling, čigar ime je postalo svetovni sinonim za izdajalca lastnega naroda in države in sodelavca nacifašističnih režimov v obdobju 1939 - 1945, so ustrelili 24. oktobra 1945. Še do danes se nikjer, ne na Norveškem, ne kje drugje ni oglasil nekdo, ki bi ga proglasil za žrtev povojnih pobojev. Hamsun je bil, zaradi sodelovanja s nacifašističnim režimom, obsojen na zaporno kazen. V zaporu je napisal knjigo »Po stezah obraslih s travo.« Norvežani so si tako zapomnili svojo vojno in prenehali brati Hamsuna. Hujše obsodbe ni mogel dobiti.
Podobno kot Hamsun se je obnašal (največji?) ameriški pesnik tega časa, Ezra Pound. Ker je bil znan simpatizer fašizma (od konca prve svetovne vojne je živel v Italiji), je obtožen veleizdaje pred ameriškim sodiščem. Samo zahvaljujoč intervencijam znanih pisateljev in umetnikov, so ga razglasili za duševno bolnega in je umrl v norišnici. Tako so američani obračunali s svojimi kvislingi. In končali z vojno.
Podobno je bilo povsod po Evropi - od Francije (samo v prvi noči po osvoboditvi Pariza je bilo več kot 70 000 pobitih kvislingov, ali sodelavcev Petainovega režima), na Danskem, kjer so kvislingi bili hypoi in so jih pobijali v živalskem vrtu v Kopenhagnu, do Grčije. In povsod se je tako končala druga svetovna vojna.
Le, pri nas se tokrat ni končalo. Dvignilo se je zlo, dvignile so se spet roke, ki so prisegle: »pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, četami SS in policijo, proti banditom in komunizmu, kakor tudi njihovim zaveznikom svoje dolžnosti zvesto izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi bog pomagaj.« In si dvigujejo spomenike. In slavijo izdajo, borce za svobodo pa razglašajo za zločince. Domobranci za priče kličejo četnike, bratstvo po kami se združuje skladno besedam, da so filozofi svet samo različno tolmačili.
Zato - širom odprite okna in vrata koncentracijskih taborišč in na hišah mrtvih partizanov, pustite vojno na svobodo, osvobodite svoje sovraštvo in pobijte nas z njim, vse do zadnjega. Porušite vse spomenike OF in partizanom, razbijte vse rdeče petokrake, dvignite spomenike vsem zločincem, ki so slovenska mesta in vasi napolnili z vojno in zločinom kot z ozimnico. Porušite nam hiše in dvignite vislice. Ne dajte nobene možnosti miru. Ker, kdo ve kaj bi se z vami zgodilo, če bi, Bog ne daj, vojna prenehala?
iz sužnosti v svobodo
Zgodba o veliki noči je zgodba o izhodu iz sužnosti v svobodo. Hrepenenje po svobodi ni samo izraelsko hrepenenje v bogatem Egiptu dobro tisočletje pred Kristusom, ampak je hrepenenje, ki je v »genih« vsakega naroda in vsakega človeka.
Je pa zgodba o veliki noči tudi zgodba o trpljenju in smrti. Zgodba o trpljenju in umiranju je v modernem času velikokrat zamolčana ali pa sprevržena v atraktivno zgodbo in obtoževanje.
V	bistvu gre ob veliki noči za trojno zgodbo: O pšenici, o grozdju in o semenu. Pšenica mora skozi mlin, kjer se melje in gladi, da postane moka, potem mora skozi peč, da postane okusna. Da postane kruh. Veliki četrtek je dan kruha, ki se daje. Je tudi dan človeka, ki se daje, ki se razdaja zastonj. V tem razdajanju kruha in ljubezni je nekaj več, nekaj, kar ni od tega sveta.
V	preseganju prodaje je mogoče odkriti tisto, kar je resnično človeško in božje.
Veliki petek je spomin Jezusove smrti na križu. Gre za zgodbo grozdja, ki gre skozi stiskalnico, da postane nekaj drugega, še boljšega. Umrl je kot grozd in bil pokopan, kot mošt v sodu.
Da je vstal v novo življenje. Da je postal smisel za vse, ki umirajo. Kajti tista prava ljubezen ne umre, se samo spremeni. Onkraj smrti, onkraj velike stiske, tisto, kar je vredno, biva na nov, bolj čist, način. In še to, da nič tega, kar je na tem svetu veliko vredno, kar je lepo in dobro, ni rojeno brez trpljenja. Zlate ribice, hrčki in seme v lončku... vsi umremo. Ampak, ko umre seme je ta smrt začetek novega življenja. To je res velika skrivnost. Kaj pa, če ni podobno tudi s človekom? Velika noč je praznik vere, da je življenje močnejše od smrti, da je stiska nekaj, kar naravno spada k življenju, da je Ljubezen, ki se daje, vsaj na trenutke mogoča.
Ob veliki noči vam v imenu cerkve in župnije voščim kos dobrega kruha, in kozarec dobrega vina. Voščim vam, da bi semena dobrote in solidarnosti bogato kalila, kajti na pot iz sužnosti v svobodo se lahko odpravimo samo zelo povezani med seboj.
Janez-župnik
Veliki četrtek: 19h spomin na zadnjo večerjo in praznik duhovništva v Izoli - sv. Maver
Veliki petek: 19h obredi in molitve velikega petka. Bedenje ob prijatelju Jezusu, ki je v grobu.
Velika sobota: dan pripravljanja.
Bagoslov jedil bo:
pri sv. Roku: ob 14.00 in 15.30 uri,
v župnijski cerkvi: ob 15.00 in 17.00 uri.
Pri sv. Jakobu na Šaredu:	ob 16.15.
Sv Marija Alietska: ob 16.00
Osrednja velikonočna slovesnost je vigilija - slavje luči v soboto ob 21.00 uri pri sv. Mavru.
Velikonočno bedenje se zaključi z jutranjo procesijo v nedeljo ob 6.30 okoli cerkve, ki se izteče v sveto mašo pri sv. Mavru.
Slovesna sveta maša bo pri sv. Mavru na veliko noč tudi ob lOh in ob 19h. Na velikonočni ponedeljek ob lOh pri maši prepeva zbor italijanske skupnosti Pasquale Besenghi.
HipS - hišniška popravila in storitve
Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p.
Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 8-18h
Občina Izola
Gradiva vedno bolj po domače
Zdi se, kot da smo se počasi naveličali demokracije in pravil, ki veljajo v takšni družbi in tako se nihče več ne razburja, če gradiva za seje občinskega sveta in njegovih organov prihajajo do svetnikov takorekoč par dni pred sejami. Poslovnik občinskega sveta seveda govori drugače.
Ne gre, da bi posebej problematizirali dejstvo, da gradiva za seje občinskega sveta in njegovih odborov in komisij prijhajajo velikokrat v zadnjem trenutku, toda tisti z malo boljšim spominom še pomnijo, kakšen vik in krik je bil v prejšnjih mandatih, če se je pripetilo kaj takega. Danes ne protestira nihče, niti tisti, ki so bili par let nazaj tako zelo glasni in redoljubni.
Spodbujanje podjetništva
Občina Izola je tudi v letošnjem letu objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva in gospodarstva v občini. Vsa izolska podjetja imajo možnost prijave na razpis do 12. maja.
Višina razpoložljivih proračunskih sredstev za izvedbo razpisa je 96.500 evrov. Tudi tokrat se sredstva podeljujejo med tri ukrepe: spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij, subvencioniranje stroškov za delovanje mladih podjetij in spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj
Spremenjen 24. člen Poslovnika Občinskega sveta določa, da se obvestilo o sklicu redne seje občinskega sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom pošlje svetnikom najkasneje deset (10) dni pred dnem, določenim za sejo.
Tega določila se v občini Izola že dolgo ne držijo, dokaz pa je tudi redna seja, sklicana za 24. april, to je čez sedem dni. Gradivo za sejo, ki bo sicer zelo formalna, saj bodo občinski svetniki obravnavali poročila in načrte preostalih javnih zavodov katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina Izola.
Žal na spletni strani Občine Izola še ni moč najti dnevnega reda v celoti, objavljena so le gradiva za posamezne točke pa še ta so nedosledna, saj so namesto obrazložitev objavljeni predlogi sklepov in podobno.
Zagotovo je Občina Izola s prehodom na digitalno gradivo in vabila prihranila nekaj stroškov, ki jih je sicer prinašalo fotokopiranje, toda prav zato bi človek pričakoval, da bodo gradiva prej dostopna svetnikom in članom odborov in komisij. Pa temu ni tako in skrajni čas je že, da kdo od svetnikov povpraša, ali poslovnik občinskega sveta še drži, ur
V soboto, 12. aprila so v Livadah slovesno odprli rekreacijski park s športnimi, sprehajalnimi in zelenimi površinami, ki se razteza tik ob osnovni šoli Livade na 9.500 m2 površine. Prostor je namenjen različnim športnim dejavnostim, tako skupinskim kot individualnim, obsega pa tudi otroško igrišče, namenjeno predvsem otrokom med 6. in 14. letom starosti. Znotraj parka različne športne programe povezuje krožna, 2 m široka tekaška steza dolžine 400 m. Na koncu in začetku 60 m dolge sprint proge, ki je del tekaške steze, pa so nameščeni elementi za raztezanje telesa. V parku so postavljene tudi postaje z raznimi športnimi orodji za otroke in odrasle. Na vsakem orodju je označeno, kako se uporablja in komu je namenjeno. Rokometno igrišče je sedaj umeščeno na rob parka, v parku pa sta ohranjeni še dve starejši igrišči, eno je namenjeno košarki, drugo pa košarki in badmintonu. Novost pa je tudi igralna ploščad ob dvorani, kjer so na obstoječo ploščad narisana talna igrala. Ob ploščadi je postavljenih pet dodatnih klopi namenjenih učenju na prostem.
Zdaj je čas za pripombe
Občina Izola je danes javno razgrnila dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola, ki določa merila in pogoje za gradnjo objektov na območju stavbnih zemljišč (izven in znotraj naselij), poleg tega pa določa tudi merila in pogoje za urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Izola. Dopolnjen osnutek odloka bo javno razgrnjen do vključno 30. aprila: v prostorih občinske uprave, Postojnska 3: v ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 12.00, ob sredah tudi od 14.00 do 17.00; v prostorih Krajevne skupnosti Korte, Korte 44: v ponedeljek od 8.00 do 16.00 in sredo od 14.00 do 17.00; v prostorih Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava, Jagodje 24 a: v torek od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 ter v petek od 8.00 do 12.00; v prostorih Krajevne skupnosti Livade, Veluščkova 8: v ponedeljek od 17.00 do 19.00 in četrtek od 17.00 do 19.00.
Tisti, ki vas skrbi, kako bo z vašimi objekti na kmatijskih zemljiščih, imate zdaj čas za pripombe, saj bo sledila le še javna obravnava dopolnjenega osnutka odloka, ki bo v sredo, 23. aprila, ob 17. uri v kulturnem domu.
K A R'C IZDELAL UPAJ 2A jntJAS.lt "»POSTOM DATUM IZDELAVE: 14 103013
HlSTORIUM
Callelarga ali Primo ponte?
Ni nam povsem jasno, zakaj izolsko pokopališče sploh potrebuje ime, glede na to, da je edino pokopališče v mestu. Morda bo postalo aktualno takrat, ko bomo dobili drugo pokopališče na načrtovani lokaciji nad obvoznico, zaenkrat pa imamo pred seboj dve "zgodovinski resnici", Eno smo brali pred tednom dni, druga pa prihaja danes.
Spoštovano Uredništvo, v zadnji številki Mandrača, z dne 10. aprila 2014, ste namenili celotno četrto stran članku, ki ga je podpisal Giorgio Dudine, z naslovom “Kako se imenuje izolsko pokopališče”. Pri tem mislim, da ima g. Dudine vso pravico razlagati svojo različico pravilnega imena zgodovinskega pokopališča v Izoli. Tudi sam poznam ime “Prvi most”, ki ga uporabljajo po lastnem spominu predvsem ezuli. Vendar, ko so strokovnjaki piranskega Zavoda za spomeniško varstvo pripravili predlog Odloka, s katerim naj bi Izola - prva na obalnem območju - zaščitila najstarejši del svojega pokopališča in zapisali, da je bilo prvotno ime le-tega “Callelarga”, sem skušal - po svojih močeh - poizvedeti kaj več.
Tako sem prišel do knjige “Tihi pomniki minljivega časa”, izdane v Ljubljani 1999. leta. Na straneh 153 in 154, sta dr. Danijela Tomšič, s pomočjo g. Jureta Mušiča, uvrstila kratko poglavje o Izolskem pokopališču. V 3. odstavku prispevka, je dobesedno prevzeto iz neke “Kronike župnije Izole” med drugim piše “da so knjigo umrlih začeli pisati leta 1625. Novo pokopališče Calelarga so odprli 2. novembra 1883.”
Vedel sem, da imam nekje založeno staro mapo s kopijo te “Kronike" (kot še neobljavljeni rokopisi). Izredno zanimiva knjiga, za katero mi ni jasno, kako to, da je še danes niso natiskali. Rokopis nosi naslov: “SVETI MISIJON - Kronika Župnijske cerkve sv. Mavra v Izoli, sestavljena iz knjige Naldini, Coro-graphia ecclesiastica diocesis Justi-nopolitanas, in matrik od leta 1542 in listin v Župnijskem arhivu”.
Knjigo je sestavil novembra 1982 dr. Karel Capuder, prof. zgodovine, ob devetstoletnici Župnije Izola (1082 - 1982).
Listajoč po letih in dnevih Kronike sem prišel do zapisa, dne 6. oktobra 1883. leta, ki pravi: “Pooblašča Škof Janez Nepomuk Glavina župnika Zamarina, da blagoslovi novo pokopališče, ali za to naprosi distriktnega dekana, ali kakega drugega duhovnika.”
Pri naslednjem datumu - dne 2. november 1883. leta - je zapisano: “ Je bilo odprto novo pokopališče, ki se nahaja v Callelarga. Staro pokopališče je bilo na kraju, ki se unenuje Punta del Gallo (sedaj je tu svetilnik in kopališče). To je bilo zaprto, potem ko je bil kot zadnji pokopan dne 25. oktobra Pietro Perentin, posestnik, ki je prej opravljal službo učitelja na javni šoli, nato službo občinskega tajnika in blagajnika, končno pa je bil eno triletje izolski župan. (To je opisano v osmi knjigi umrlih)”.
O resničnosti teh navedb, če bi še kdo imel kakšen dvom, sem se prepričal tudi sam, ko nam je ob pripravi razstave “11 tesoro di San Mauro" v Manziolijevi Palači, župnik Janez Kobal omogočil priti do knjige umrlih, ki smo jo tudi, primerno zavarovano, razstavili.
S tem je zame polemika definitivno zaključena. Seveda, g. Dudine si še vedno lahko misli svoje, le za zgodovino Izole naj uporabi bolj vestno stari italijanski izrek: “MAI DIREMAI”!
Svoje ugotovitve pa rajši namenjam, kot popolni laik, takratnemu župniku Zamarinu, ki je z imenom Callelarga blagoslovil novo izolsko pokopališče. Spominu na njega in na njegovo skrb za izolsko prebivalstvo bomo skušali nameniti tudi monografijo, ki jo pripravljamo.
Vendar, naj mi bo na koncu dovoljeno ugotoviti, da so mi danes bolj jasne okoliščine, ki so privedle do dejstva, da se Izolsko pokopališče ne samo ne more pohvaliti s svojim prvotnim zgodovinskim imenom, ampak tudi, da nekomu ni bilo v interesu, da se Občinski Odlok sploh sprejme. Zakaj? Honi soit, qui mal y pense?	Silvano Sau
Jagodje ne bo Fragoliera
Danes se bosta na skupni seji sestala pododbor za lokalno samoupravo in toponomastiko in Komisija za vprašanja italijanske narodnosti ter obravnavala predlog ge. Amine Dudine v zvezi z italijanskim poimenovanjem naselij Dobrava, Jagodje, Livade in Polje. Pobudo je sicer podala že pred tremi leti, v njej pa zapisala, da so ta območja Izole dobila nova imena po drugi svetovni vojni, ni pa bilo italijanskih imen zanje.
Njeni predlogi nastali na osnovi starih imen za tista območja in po posvetovanju z zgodovinarji ter po pogovorih z ljudmi, ki so tam živeli več generacij. Imena so sicer znana, vendar bi, po predlogu, označevala večja območja Izole in sicer: Dobrava bi dobila italijansko ime Ronco, Jagodje bi poimenovali Valleggia, Livade bi postale Ricorvo in Polje bi dobilo italijansko ime Villisano. Seja bo nedvomno zanimiva. ur
Frato pri Medoših obnavljajo
Na obnovitvena dela izvira Frata pod naseljem Medoši nas je opozoril domačin, ki je slišal nenavadne zvoke v bližini izvira in potem tam srečal zidarja, ki sta mu povedala, da bodo izvir temeljito obnovili. Pri tem uporabljajo staro metodo kamnite gradnje.
V predstavitvi tega vodnega vira na izolskem podeželju je zapisano: Če se iz centra Medošev za približno 300m spustite proti dragonjski dolini, pridete do starega vodnega zajetja s perišči - fontane Frata.
»Rezervoar ima dve pipi za odtok vode, ena je v nižjem predelu, druga pa nekoliko višje. Rezervoarja se dotika korito, približno 6 m dolgo in Im široko, prav toliko tudi globoko. Namenjeno je bilo za pranje perila in sicer tako, da je lahko več žensk hkrati pralo. Če je bila velika suša, je bil pritok vode znatno manjši in niso več prali. Začelo se je varčevati. Zapirali so spodnjo pipo in so samo proti večeru, ob določeni uri delili vodo. Vsak dan bila za delitev vode zadolžena ena družina. Tako je ključ romal vsak dan k drugi družini.« (po ustnem izročilu g. Albina
Mejaka)
Kot so nam povedali z Občine, je prenova vodnjaka nujna, prenovili pa bodo predvsem steno vodnega korita. Investicija bo izvedena v okviru proračunskih sredstev, ki so namenjena Krajevni skupnosti Korte ravno za vzdrževanje in prenovo vodnjakov, pohiteti pa so morah zato, da bo vodnjak karseda lep do pohoda mimo vodnih virov, ki bo na sporedu v kratkem.

Istrski maraton je za nami
1. Istrski maraton je privabil številne tekače, a tudi simpatizerje in preproste radovedneže, ki so se v tisočih zbrali na čudoviti trasi maratona. Da je bil maraton velika uspešnica ne čudi. Čudi le, da se ga ni kdo domislil prej.
Banka Koper 1. Istrski maraton je za nami. Stojnice so pospravljene, oznake odmaknjene, trakovi ponovno zloženi. Organizatorji in številni prostovoljci zadovoljni z opravljenim delom, tekači pa prijetno utrujeni predalčkajo svoje vtise.
Da bo to prava tekaška fešta, je navsezgodaj naznanilo že vreme. Bilo je ravno prav toplo, z blagim vetrom in lepo zasenčenimi žarki. In potem obiskovalci. Od vsepovsod, v pričakovanju nečesa novega, prvič doživetega. Ocenjujemo, da je maraton v slovenski Istri pritegnil več kot 10.000 ljudi.
Slovenska Istra je z odprtimi rokami sprejela maratonce in njihove spremljevalce. Številni so si rekli: »Naslednje leto grem tudi jaz.« Domačini so bodrili sopihajoče po progah, tudi sami nudili vodo - in še kaj zraven. Vodenje okrepčevalnic so prevzeli predstavniki drugih slovenskih tekov in športnih panog, v eno so se združili z istrskimi organizatorji. Udeleženci so bili navdušeni nad traso in izpeljavo prireditve. To je bil glavni cilj, ki si ga je zadala peščica pobudnikov maratona.
Tekaški virus se je takoj prijel in se hitro razširil po slovenski Istri. Še nikoli ni na nekem teku sodelovalo toliko Istranov in drugih Primorcev, našteli smo jih krepko več kot tisoč. Bili smo priča »kemiji« tekačev, prostovoljcev (500 jih je prispevalo svoj prosti čas in dobro voljo) ter gledalcev, zlitju njihovih energij; zaokrožilo je vprašanje: kako to, da je Istra šele zdaj dobila svoj maraton, ko pa je vsem jasno, da je zapisan v njenih genih? Odslej bo tudi Istra na prestižnem seznamu mest in pokrajin, ki se lahko pohvalijo s svojim maratonom.
Rezultat zmagovalca Aleša Žontarja (2:31:34, njegov osebni rekord - kljub temu, da je odtekel že več kot 20 maratonov!) je odličen in dokazuje, da trasa le ni tako zelo zahtevna, kot so nekateri zatrjevali. Tudi rezultat zmagovalke Daniele Da Forno (3:11:14) je vreden spoštovanja. Vsekakor pa je treba dati »kapo dol« pred vsemi, ki so premagali 8,5, 21 in 42 kilometrov.
In seveda ne gre pozabiti na j mlajših, ki so sami ali v spremstvu po 300 ali 600 metrih navdušeni dosegli cilj.
Po (ne) prespani noči organizatorji že razmišljajo o ponovitvi prihodnje leto, s startom v Izoli. Kako speljati polmaraton? Kako ločiti maratonce, ki bodo tekli proti Kopru in tiste, ki se bodo vračali? Kam v Izoli postavili vse šotore, območja, garderobe, avtobuse... Na vsa vprašanja bomo našli odgovore!
To so pravzaprav najmanjše skrbi ob vedenju, da so domačini sprejeli tek za svojega. Da so se ob navijanju nekateri sosedje po dolgem času spet srečali in kakšno rekli. Da so občine in njihove uprave stopile in stale skupaj do konca. Da je prvi Istrski maraton poleg mostička, ki bo ostal v Izoli in ograje pri Pacugu dal ljudem in Istri mnogo več. Ponuja jim zdrav način življenja, izziv za gibanje in rekreacijo ter povezanost z milijoni po svetu, ki jim je -preprosto - tek všeč.
Organizacijski odbor Banka Koper 1. Istrskega maratona
Velikonočne priložnosti
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje
-	zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
vpis stavbe v kataster stavb
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
v Manufakturi
KUPON
20%
Popust
«*•«»* t
za nakup enega Izdelka oblačilne konfekcije po vaši izbiri
|	Kupon lahko uveljavite v vseh
prodajalnah Manufakture Popust se obračuna pri blagajni in ne velja za izdelke, ki so v akcijski prodaji Popusti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost kupona: do 19.04.2014
(2) manufaktura 5o
\«^	kjer je dober nakup pravilo let
tel.: 05 33 30 2901 www.manufaktura.si
Spremembe
Nevarnost, ki je nihče ne jemlje resno
V prejšnjem Mandraču je avtor rubrike Uko con bučo opozoril na neustrezno zaščito okolja in ljudi na območju marine, kjer lastniki in njihovi najeti delavci čistijo plovila, ter v okolje vnašajo tudi delce, ki so zdravju škodljivi. Peter Valenčič se je problema lotil kot raziskovalni novinar.
»Franci, dobr namaz, da se nau alge prjele!«
Koga bo namazal Franci, sem si potihem rekel in se ozrl proti številnim plovilom, ki so bila na remontu v izolski marini. Videl sem kar nekaj oblečenih mož, podobni so bili tistim v laboratoriju, oblečeni v bele halije, zaščitna očala in zaščitne maske. Nekateri so v rokah držali brusilke, visokotlačne čistilce, nekateri pa kantico z barvo. Skratka pravi mali laboratorij na prostem in to že vrsto let.
Predel med gostinsko šolo ter hotelom Delfin zaseda izolska marina ter star izolski škver ki je zavit v zeleno plastično kopreno vmes pa poteka pešpot, ki jo sprehajalci dnevno uporabljamo.
Nisem sodnik, da bi sodil kaj je prav in kaj narobe vendar menim, da je vzdrževanje plovil na prostem skrajno neprimerno za zdravje ljudi, okolico in nenazadnje, za izgled mesta. Mogoče je nekaterim vikend gostom zanimivo pogledati kako izgleda plovilo na suhem in zažgana jahta, ki še mesece po požaru smrdi vendar se moramo zavedati, da imamo v samem centru nespre-jemjiv svinjak.
O tem sem napisal pismo, priložil fotografije in vse skupaj poslal na Ministrstvo za okolje in prostor, Zdravstveni inšpektorat, Občino Izola, Ministrstvo za zdravje ter na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Do sedaj se je odzval le Zdravstveni inšpektorat in sicer s pismom v katerem navajajo naj se obrnem še na urad RS za kemikalije ter na nacionalni inštitut za javno zdravje.
V pismu sem povprašal ali mora imeti podjetje, ki se ukvarja z dejavnostjo hranjenja plovil, ustrezno dokumentacijo oziroma tehnične pogoje za opravljanje takšne dejavnosti (predvsem iz vidika onesnaževanja) . Povprašal sem tudi ali je bila narejena karkšnakoli študija o vplivu odpadlih barv in barvnega prahu na okolico in ljudi. Le dva dneva po objavi prispevka na facebook strani je občina Izola objavila prispevek o umiku umazane dejavnosti.
“Kako nevarni so ti delci, je odvisno od koncentracije, a že to, da so prašni delci, pomeni neko tveganje. Dejansko je to dobra poteza župana, ki je s tem zagotovo pripomogel k skrbi za javno zdravje,” pravi Milan Krek iz nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sam sicer že zdaj vsem sprehajalcem predlaga, naj se omenjeni poti v času, ko delavci brusijo barke, če je le možno, izognejo.
To je sicer dobra novica vendar skopa z informacijami. Predvsem manjkajo informacije kam naj bi se omenjena dejavnost preselila, kako bo urejeno za prašne delce in odpadle vode ter olja in nenazadnje kdaj bo ta dan, leto ali desetletje ko bomo to dočakali?
Verjamem, da bodo na občini Izola našli ustrezno rešitev, saj zgolj premik dejavnosti iz kraja A v kraj B brez ustreznih varnostnih ukrepov ne rešuje problematike onesnaževanja in zdravja ljudi.
Vse piše na embalaži
Ni treba biti doktor ali zdravnik, da veš kaj pomeni mrtvaška glava ali na hrbet obrnjena riba, ki je narisana na škatlici barve, takoimeno-vanega primerja, epoksidne smole, solne kisline, razmaščevalcev in ostalih kemikalij. Za kaj več pa si lahko vsak laik prebere tehnični list barv in lakov ter na njih prebere sledeče stvari (primer za pogosto uporabljeno barvo): vnetljivo, zdravju škodljivo pri vdihavanju, draži oči, dihala in kožo, zelo strupeno za vodne organizme, saj lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje, izpostavljenost produktom razkroja lahko ogrozi zdravje, znaki zastrupitve se lahko pokažejo z zakasnitvijo itd. Onesnažen absorbent material predstavlja enako nevarnost kot razliti produkt, predvsem pa je treba preprečiti, da bi se razliti oziroma razsuti tovor razširil; preprečiti je treba stik s tlemi, vodotoki, cestno kanalizacijo in odplakami. Če je prišlo do onesnaženja okolja (kanalizacije, vodotokov, tal ali zraka), je treba takoj obvestiti pristojne službe. Torej, ali je treba še kaj napisati?
Kje zagotoviti varnost?
Iz napisanega je seveda jasno, da gre za problem, ki pa smo se ga doslej premalo zavedali. Izola nedvomno potrebuje prostor, kjer bi lahko vsi (tudi lastniki manjših plovil) vzdrževali svoja plovila brez onesnaževanja okolice in svojega zdravja ter zdravja drugih ljudi.
Peter Valenčič Foto: Matjaž Erhatič
Nihče ni pristojen
Tako kot nam je že nekaj časa jasno, da kljub množici predpisov in inštitucij v naši državi nihče ni za nič odgovoren in pristojen, je avtor pisma dodal še eno potrditev te ugotovitve. Tako-le so se ga otepali vsi po vrsti.
Inšpekcija za kemikalije:
V kolikor Marina Izola kot izvajalec dejavnosti sama opravlja vzdrževanje plovil in pri tem uporablja nevarne kemikalije, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o kemikalijah in imeti dovoljenje za njihovo uporabo. V primeru, če pa Marina Izola oddaja prostor in lastniki plovil sami izvajajo dejavnost vzdrževanja plovil, inšpekcija za kemikalije ni stvarno pristojna. Menimo, da je večina spornih stvari, ki jih navajate v vaši zadevi (zapackanost z barvami ostanki, ostanki brušenja) v pristojnosti varovanja okolja in za to pristojnih institucij.
Nacionalni inštitut za varovanje zdravja
Sporočamo vam, da je glede opravljanja dejavnosti pristojna okoljska inšpekcija, kjer' preverite tudi, ali marina skupaj z dejavnostmi, ki jih opravlja, sploh potrebuje izdelavo presoje o vplivu na okolje in zdravje. Običajno se v taki študiji tudi obravnava vpliv dejavnosti na pre-. bivake, ki živijo v okolici. Morda bi lahko povprašali tudi na Ministrstvo za kmetijstvo.
Verjetno je zadeva bolj kompleksna, naključni mimoidoči pa običajno niso varovana kategorija v takih dokumentih, je pa to stvar občine, urbanizma, načrtovanja dejavnosti ...
Ministrstvo za zdravje
Po pregledu zadeve smo ugotovili, da je za to področje pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Koncesijska pogodba med Občino Izolo in Marinvestom govori tudi o prenehanju dejavnosti čiščenja plovil in prenosu na drugo območje. To bi lahko pomenilo, da se ta umazana dejavnost seli v območje suhe marine v ladjedelnici, saj drugih takšnih lokacij v Izoli ni. Seveda pa bo tudi tam treba zagotoviti vso potrebno zaščito, saj so časi, ko se je lahko kjerkoli brusilo in barvalo, zagotovo minili.
M \\;nn\c 7
Komu je namenjeno Sončno nabrežje?
Sončno nabrežje je dokončano, gradbinci so hiteli, strokovnjaki za urejanje prometa tudi. Morda celo nekoliko preveč, saj zdaj ni povsem jasno, kakšna je hierarhija uporabe cestišča, ki je sicer območje umirjenega prometa. Nekaj svojih pomislekov v zvezi z ureditvijo prometa na Sončnem nabrežju je županu občine Izola naslovil strokovnjak za varnost v prometu, Andrej Brglez,
Spoštovani župan mag. Igor Kolenc, dovolite, da se na vas obrnemo s prošnjo po dobronamerni obravnavni pobude, ki jo kot skrbni in zaskrbljeni občani Izole naslavljamo na občino in se nanaša na novo prometno ureditev Sončnega nabrežja. Krajani Izole smo v preteklosti videli že več različnih izvedb prometne ureditve te zelo slikovite in za Izolo tako in drugače zelo prepoznavne ceste in smo za to ob zadnjih posegih vanjo z velikim zanimanjem pričakovali ali se bo sočasno z drugimi posegi ustrezneje rešila tudi njena prometna ureditev.
Prometna ureditev Sončnega nabrežja po našem mnenju prepočasi prenaša težišče svoje funkcije iz primarno prometne površine v prostor bolj uravnotežene sočasne rabe z drugimi uporabniki, predvsem pešci, ki jo v največji meri tudi zasedajo. Glede na to, da seje v zadnjih desetletjih močno spodbujala pestrost turistične, gostinske in druge servisne storitvene dejavnosti na obeh straneh Sončnega nabrežja ni mogoče spregledati neizbežne posledice, ki je tem spremembam sledila. Danes je živahno dogajanje na enem in drugem »bregu« Sončnega nabrežja lepo razvito, med njima pa še vedno povsem nespremenjeno avtomobilistično življenje živi prometnica. Ta se po našem mnenju ni ustrezno prilagodila nastalim spremembam in dejstvu, da danes pešci, domačini in gostje od drugod, prometno površino jemljejo kot sprehajalni koridor in ne kot resno cesto. Nastala situacija kar kliče po nesrečah, ki so v takih primerih, ko velike in zdaj močno podaljšane hitrostne omejitvene ukrepe (ležeče policaje) pešci razumejo kot primarno peš cono, avtomobilisti pa, zaradi nespremenjenih oznak na cestišču, za primarno prometno pot, še posebej pogoste.
Tudi če se zdi, da je ureditev v strokovnem smislu neoporečna pa ni mogoče spregledati, da prometno ureditev Sončnega nabrežja vidimo uporabniki vsak po svoje, s tem pa se je nastala situacija še poslabšala.
Promet mora v podrejen položaj
Ker je sprehajalni del Sončnega nabrežja neločljivo povezan s »pločnikom« in ponudbo storitev na drugi strani ceste je razumljivo, da se je ustvaril vtis, da želi Izola ob cesti, ki seveda ostaja nujno prometno povezovalno tkivo, zgraditi živahno turistično promenado. Prav zato smo prepričani, da bi bila naslednja logična razvojna stopnica ureditve Sončnega nabrežja premišljena in odločna postavitev prometa v podrejen položaj, kar je mogoče narediti s številnimi sodobnimi ukrepi, ki ne bodo ovirali motoriziranega prometa, le voznikom bodo dali že ob vstopu v ta del Izole razločno vedeti, da gre za posebno prometno povezovalno površino na kateri morajo voziti izredno pazljivo in uvidevno, saj prečkajo prostor, ki je v sočasni rabi zelo različnih uporabnikov.
Problematika urejanja prometa v starih mestnih jedrih in turističnih krajih je danes ena pomembnejših tem sodobne Evropske prometne razvojne strategije, saj je povsem jasno, da je koncentracijo vozil v starih arhitekturnih okoljih, ki so bila grajena v času kočij, treba urediti drugače in z novimi znanji s področja urejanja prometa po meri sodobnih varnostnih in ekoloških meril.
Manjka inovativnosti
Ker na Slovenski obali nimamo veliko takih primerov smo prepričani, da bi morali biti pri iskanju ustreznejše rešitve bolj prodorni, drzni in inovativni, saj bi lahko izolski primer reševanja zelo specifičnega sobivanja pešcev in motornih vozil postal primer dobre prakse in zaščitni znak ter posebnost Izole v dobrem in ne kot zdaj.
Spoštovani župan prosimo in pozivamo vas, da mestne prometne strokovnjake naprosite, da poiščejo ustreznejšo obliko zaznamovanja in ureditve ceste, ki bo bolj jasno sporočila voznikom, da gre za poseben del ceste, ki ga morajo prečiti varno in obzirno.
Andrej Brglez
Naši prometni čudeži
Zagotovo imajo vsi preštevilni prometni znaki, ki krasijo naše mesto, zakonsko podlago in jim ni kaj očitati, razen malo zdrave logike in restriktivnega, namesto ekstenzivnega postavljanja različnih prometnih oznak. Bralec Mandrača je med hojo po Izoli opisal kar nekaj takšnih primerov, kjer bi bilo manj bolje od več pa tudi nekaj nenavadnih prometnih rešitev.
Ne vem, kdaj je bil postavljen znak za konec vseh omejitev, ki stoji pred križiščem Kajuhove z ulico Ivana Regenta. Vem pa da je tam stal že davnega leta 1990, ko sem se priselil v Livade. Vem tudi, da od tedaj do danes še nisem ugotovil, čemu ta znak služi. Pred njim vsa ta dolga leta nikoli ni bilo kakšne omejitve, ki bi jo lahko ta znak preklical. Še več, na hrbtni strani znaka je najti nalepko, ki priča, da je bil znak izdelan v Meblu A+A v novembru leta 2006. To pomeni, da so znak od leta 1990 vsaj enkrat zamenjali.Čestitam za zgledno skrb za stanje znakov!
Naslednji čudež prihodnjič
Andrej Brglez je sociolog, publicist, raziskovalec pri ICK, vodja Medregijskega razvojnega centra in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti. Je avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometno varnostnih in okoljskih publikacij.
'MOŠmftT
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....
Piran
Portorož

\Luciia	,—
Sečovlje} Parecag	;
Odbojkašice v drugi ligi!
3. SNL-zahod
Rezultat 17. kroga
Sava Kranj : Rudar Tr. 4:1 (1:1) IKK Tolmin : Tabor S. 4:2 (1:2) Adria : Zarica Kranj 0:2 (0:1) Jezero M. : Calcit K. 3:0 (2:0) Brda : Zagorje 1:2 (1:1)
Jadran D. : Ajd. Škou 2:0 (0:0) Izola : Iv. Gorica 2:1 (1:1)
Izola - Ivančna Gorica 2:1
(1:1)
Izola, Mestni stadion, gledalcev 150
Izola: Rupnik Anže, Maršič Matija, Maver Luka, Pijalič Ernest, Perše Matic, Maletič Željko, Finkšt Niki (80’ Iriškič Peter), Kotnik Andrej, Mihailovič Nik (15’ Banovič Dejan, 83’ Memič Aldin), Tomažič Tadej, Perpar Oskar
Strelci: 1:0 Mihailovič Nik (IV), 1:1 Gvardjančič Jernej (18’) 2:1 Perpar Oskar (67’)
Izključitve: Božič Gašper (30’) - IG
Ponovno med peterico
Izola se po domači zmagi nad Ivančno Gorico vrača v zgornji del lestvice. Točkovno izenačeni z mlado ekipo Dekanov pričakujemo tekmo s Sežano, ki zaostaja le za točko.
Težka in na trenutke živčna tekma, kar prikazuje tudi veliko število rumenih kartonov, je bila neprestano napeta, goli pa so viseli v zraku. Ob prvi pravi priložnosti je gol zatresel Nik Mihailovič, ki je svoje napadalne sposobnosti prikazal z lepim obratom na robu kazenskega prostora in s strelom od daleč v mrežo nasprotnika. Svoj drugi gol bi Nik lahko dosegel že kmalu za tem saj se je znašel pred vratarjem gostov, a ga je neprijetna poškodba zaustavila. Žogo je poslal mimo vrat, sam pa obležal na igrišču. Šlo naj bi za poškodbo mišice. Koliko časa bo Nik okreval zaenkrat še ni znano. Glede na prikazano in število golov, ki jih je dosegel pa bi ga Izola še kako potrebovala ob nadaljevanju sezone.
Sledilo je izenačenje gostov s strelom od daleč, v nadaljevanju tekme pa je bil izključen gostujoč vratar Božič Gašper, ki je posredoval z roko izven kazenskega prostora.
Ur1
iv
Ekipa Ivančne Gorice (katere kapetan je Izolan Marko Božič) je v drugem polčasu kljub igralcu manj imela nekaj nevarnih priložnosti. Izoli se je na trenutke poznala neizkušenost mladih igralcev, a so ti vseeno tekmo srečno pripeljali do konca in vknjižili nove 3 točke Zelo pomembna tekma v boju za zgornji del lestvice sledi v soboto 19.04.14 ob 17:00. Naša ekipa se odpravlja na gostovanje v Sežano, kjer se bo nekaj starih obrazov in “ex-igralcev” pomerilo za 5.mesto na lestvici.
Lestvica Klub	0	+/-	Toč
jg Tolmin	17	21	37
0 Zarica Kranj		'6	35
Ff Zagorje		'4	34
% Jadran Dekani	4 7	10	26
m Izola		5	26
{J Tabor Sežana	‘7	3	25
3 Rudar Trbovlje		-10	25
o. Sava Kranj		0	23
v Brda	17	2	2"
^ Ivančna Gorica		j	21
£ Jezero Medvode	17	-2	19
.... -c:o c: ~ c SKOJ	'7	-3	*7
... Adria Miren		_<7	'5
0 Calcit Kamnik	*7	-40	8
EPNL
Korte Avtoplus: II. Bistrica 1:1 (1:0) Bilje : Jadran PM 4:0 (2:0)
Piama 1K : Portorož Piran 0:3 (0:3) Postojna : Košana 3:0 (2:0) FAMA Vipava : Komen 2:1 (0:0)
Korte Avtoplus : Ilirska Bistrica 1:1 (1:0)
Izola, gledalcev 20 Korte Avtoplus: Kastelic Blaž, Malikovič Niki (74’ Jerkovič Aleksander), Kleva David, Jači-movič Sebastijan, Muminovič
Elvis, Ilič Aleksandar, Fuks Aleš (61’ Grižon Jernej), Pucer Aleš (82’ Bouza Mallo Ruben), Ba-ruca Tilen, Pahor Rok, Luznar Simon
Strelci: 1:0 - Baruca Tilen (38’), 1:1 - Brozina Borut (87’, llm) Izključitve: Mahne Jure (83’)
Krško - Istrabenz Plini Izola 27:29 (12:18)
Istrabenz plini Izola: Gregorič (2 o.), R. Jelovčan (6 o.), Jurič 2, Božič 7 (3), Zorič-Stepančič 1, Kojič, Bubnič, Čosič 12, Red-žič 1, Vukovič 1, Smolnik 3, Ma-tijaševič, Vidic 2. Trener: Borut Hren.
Sedemmetrovke - Krško 5 (4), Istrabenz p. 3 (3); izključitve -Krško 8, Istrabenz p. 20 minut; rdeč karton - Kojič (58., 3x2 minuti).
Po zmagi nad Krko so naši rokometaši proti Krškemu osvojili drugo zmago na gostovanju v končnici prvenstva. Uspeh je za ekipo Izole zelo pomemben, saj je ta z novim paketom točk po osmih krogih napredovala z doslej skupnega desetega mesta oziroma četrtega mesta na le-
stvici v končnici za eno mesto in lahko bolj optimistično pričakuje zadnji mesec prvenstva. Tokrat gre omeniti Elvina Čosi-ča, ki je v prvem delu dal osem, v drugem pa še štiri zadetke, skratka dobršen delež zadetkov v mreži Krškega.
Tekma je bila pomembna za obe moštvi, zato tudi enakopravnost v prvi četrtini srečanja ne preseneča. V 17. minuti je Izola pri 10:11 imela minimalno prednost, nakar je El vin Čosič zadel dvakrat, sledili pa so še gol Kristjana Juriča in štirje zaporedni zadetki Petra Božiča. V tem času je tako Izola ustvarila delni izid 7:2, s čimer je na odmor odšla s šestimi zadetki prednosti.
Odločitev, da tekmece tudi v nadaljevanju držijo na varno razdalji, so Izolani podkrepili še z dvema goloma in tako prišli po desetih minutah do naskoka devetih zadetkov. Videti je bilo, da se zmaga že nasmiha gostom, a so domačini začeli s protiofenzivo in odločnejšim napadom. Posledica tega so bile številne izključitve v izolski vrsti - kar 16 minut, s čimer se je postopno zmanjševala izolska prednost. Ta je v zadnjih petih minutah znašala le še dva zadetka, nakar so jo v predzadnji minuti igralci krškega še prepolovili. V zadnjem napadu pa je njihove upe za remi s svojim dvanajstim zadetkom pokopal El vin Čosič, ki se je tako uvrstil na tretje mesto najboljših strelcev. »Dejansko smo odigrali zelo korekten zaključek prvega polčasa. V drugem smo dobro začeli, potem pa so zaradi izključitev na naši strani domačini vrnili v igro. Zdaj smo prehiteli Krko in vse misli so usmerjene v tekmo s Slovanom, ki jo v soboto moramo doma dobiti in upamo, da na koncu pridemo do sedmega mesta«, je o tekmi povedal Borut Hren.
Na lestvici v naši skupini vodi Slovan (21) pred Ormožem (20) in Izolo (19). Sobota, 19. april pa je dan, ko se bo ob 19. uri v Kraški odvijala nova bitka s Slovanom. V oktobrski tekmi proti Ljubljančanom nam jo je zakuhal delegat, ki je zahteval izpraznitev dela tribune z najzvestejšimi izolskimi navijači, rokometna zveza pa je nato kaznovala izolski klub še z eno tekmo brez gledalcev v domači dvorani. Razlogov za zmago je tako v tem primeru še več.
©EBSflCm
Živijo druga liga, prihajamo!
Tako bi lahko povzeli misli izolskih odbojkaric, trenerja Dragana Grmače in predsednika Tihomirja Pešiča, ko so se takoj po končani kvalifikacijski tekmi postavili pred objektiv. Izolanke so s 3:1 namreč v Livadah dobile sobotni derbi s škofjeloškim Partizanom in se tako neposredno uvrstile v drugo ligo zahod. Tekmo so začele dobro, a so po vodstvu 13:7 popustile in na koncu izgubile prvi niz s 23:25. To je pomenilo, da si spodrsljaja ne smejo več privoščiti. To dejstvo so dekleta vzela hudičevo resno in v preostalih dveh nizih pustile tekmice na enajsti točki. V četrtem, zadnjem nizu pa so pošteno zavihale rokave in povozile nasprotnice, saj je bil pri izidu 13:1 oziroma 16:3 že znan zmagovalec dvoboja. Končni izid tega niza je bil 25:9, s čimer je Izola osvojila prvo mesto v dodatni ligi za popolnitev druge lige.
Več o tem uspehu izolskih odbojkaric pa v prihodnje. (B. Vuga)
Kvalifikacije člani za 1, SNTL
Olimpija Ljubljana : Arrigoni 5:2
V sredo je v Ljubljani potekala prva kvalifikacijska tekma članov za uvrstitev v prvo državno ligo. Ljubljančani so povedli od samega začetka in bili v vodstvu skozi celoten dvoboj. Na koncu pa so slavili s 5:2.
Za naše igralce je potrebno povedati, da so se borili po svojih najboljših močeh. Kljub temu, da je bila končna zmaga domačinov dokaj visoka, moramo poudariti, da smo kar tri dvoboje izgubili z najtesnejšim izidom 3:2. V kolikor bi le enega od teh treh dvobojev zmagali, bi se lahko tekma povsem drugače obrnila.
Katrina Sterchi dvakrat tretja
V	soboto in nedeljo je na Otočcu pri Novem Mestu potekalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje posamezno in v dvojicah.
Tisto, kar je pred enim tednom uspelo Eriku Paulinu pri maldincih, je tokrat uspelo tudi Katrini Sterchi pri katedinjah. Tudi Katrina se je namreč domov vrnila z dvema bronastima medaljama.
V	posameznem delu je v četrtfinalu s 4:0 premagala Katarino Stražar iz Mengša. V polfinalu pa je nato s 4:1 izgubila proti prvi nosilki turnirja Niki Naglič iz Mute. Lep rezultat in uvrstitev med šestnajst najboljših sta dosegli tudi Kirn Fink in Lea Paulin. Na žalost pa sta tekmi za uvrstitev med najboljših osem izgubili nekoliko prelahko in brez prave borbenosti. Lea s 3:0 proti Gaji Mavri iz Iskreavtoelektrike, Kim pa prav tako s 3:0 proti Aleksandri Vovk iz Logatca. Na glavni turnir in sicer med štiriindvajset najboljših se je uvrstila še Manca Paljk. Za med šestnajst je res tesno v petem setu na razlike izgubila proti Niki Kobetič iz Mengša.
Pri kadetih se je iz predtekmovalne skupine, na glavni turnir med oseminštirideset uvrstil Martin Kocjančič. Za med 32 je nato s 3:1 izgubil proti Borutu Rutarju iz Mengša.
V	igri dvojic sta Katrina Sterchi in Nika Naglič iz Mute osvojili tretje mesto. V polfinalu sta s 3:2 izgubila proti kasnejšim zmagovalcem Ani Tofant in Katarini Stražar iz Mengša. Zalo dobro sta dvojice odigrali tudi Lea Paulin in Kim Fink, ki sta v četrtfinalu ravno tako tesno izgubili proti kasnejšim zmagovalkam. Blizu medalje je bila Katrina tudi v mešanih dvojicah. V četrtfinalu je v paru z Jako Strohsackom iz Rakeka tesno s 3:2 izgubila proti Luki Norčiču iz Kerne Puconci in Piji Mihevc iz Logatca.
teEmDB
Slovensko morje bodo konec tedna napolnila bela jadra
Slovenska obala bo konec tedna gostila več kot 600 jadralcev na dveh prizoriščih. V Izoli se bodo pomerili jadralci v petih jadralnih razredih, med njimi so trije olimpijski, v Portorožu pa mladi jadralci v rare-du Optimist. Obe regati imata za seboj že bogato, več kot dvajsetletno zgodovino.
V	petek bodo jadrnice zapolnile morje pred Izolo ter Piranski zaliv. V Izoli se bo v organizaciji jadralnega kluba Burja odvijal že 27. Izola Spring Cup, ki je že vrsto let ena izmed najbolj cenjenih regat za olimpijske razrede Laser Standard,
Laser Radial in 470 ter neolimpijska razreda 420 ter Laser 4.7. Organizatorji so letos še posebaj ponosni, saj je mednarodna jadralna zveza regato ragirala enako visoko kot evropska prvenstva, kar bo pomenilo, da si bodo udeleženci lahko prijadrali lepo število točk za napredovanje po svetovni jakostni lestvici.
V Piranskem zalivu bo jadralni klub Pirat že 22. organiziral Velikonočno regato za najštevilčnejši mladinski jadralni razred Optimist. Obiskovalcev je na regati vsako leto več, letos jih v Portorožu pričakujejo več kot 400. Poleg domačih jadralcev, bodo nastopili jadralci iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Češke ... in v mnogih od njih regata šteje kot izbirna regata za izbor državnih reprezentanc.
“Regati v Izoli in Portorožu sta, poleg Europa Cup-a v Kopru, ki se je odvila pred dvema tednoma, največji in najpomembnejši prireditvi za slovensko jadranje v organizacijskem smislu, saj privabita odlične tuje jadralce v Slovenijo in tako omogočita merjenje vseh naših jadralcev s številno tujo konkurenco. Sta zelo pomembni za promocijo jadranja v Sloveniji kot tudi promocijo Slovenije v jadralskem svetu. Zagotovo pa sta ti dve regati pomembni tudi za lokalni turizem, saj na račun njih na obali ustvarimo tudi do 6.000 nočitev. Zato bi si obe regati zagotovo zaslužili več denarne pomoči lokalne skupnosti. Posebna pohvala gre klubskim delavcem jadralnih klubov Burja in Pirat, ki leto za letom prostovoljno pomagajo na obeh regatah in poskrbijo za organizacijo tekmovanj na zelo visokem nivoju,” je nekaj dni pred regato povedal predsednik krovne jadralske organizacije Aljoša Tomaž.
Organizatorji na obeh regatnih poljih si močno želijo lepega vremena z vetrom, ki bi naredil obe prireditvi še veličastnejši in vabijo vse športne navdušence, da si regati tudi ogledajo.
Romeo Podlogar Generalni sekretarJZS
Trofej mesta Piran uspešno zaključen
Športno društvo Piran je ta vikend organiziralo že tradicionalno regato Trofej mesta Piran za razreda optimist in fireball. Regate se je udeležilo 74 jadralcev v razredu optimist in 11 posadk v razredu fireball. V soboto je po zelo spremenljivih vetrovnih razmerah regatni odbor uspel izpeljati 3, oziroma 4 plove, v nedeljo pa v šibkem zahodniku pa en plov.
V razredu optimist je slavil Rok Verderber (JK Pirat) pred klubskim kolegom Klemnom Semelbauer-jem in Italijanom Menisem Matt-hiasom. Prva deklica je bila Špela Hajdinjak (JK Olimpic), prvi kadet pa Nina Cattai iz Milj.
Pri fireballih je slavila posadka Ne-vecny - Leskovec, ki je v petih odja-dranih plovih zmagala kar štirikrat. Druga sta bila Flis - Jurič, tretja pa Pečaver - Gale. Tukaj lahko najdete celotne rezultate.
Na 1. Istrskem maratonu teklo 3.000 tekačev
Današnjega Banka Koper 1. Istrskega maratona se je udeležilo 3.000 tekačev, od tega se jih je na treh tekih za odrasle merilo 2.300. Prireditev je potekala v čudovitem vzdušju in v veselje množice, ki je napolnila slovensko obalo. Izidi so objavljeni na spletni strani Istrskega maratona www.istrski-maraton.si. V nadaljevanju navajamo prve tri uvrščene na maratonu in polmaratonu. Na 8,5-kilometrskem teku sta bila najhitrejša Maruša Mišmaš (Vzajemna klub) in Nejc Lokar (ŠD Nanos).
42 km
Moški - skupno
1.	Aleš Žontar, ŠD Prežganje, 2:31:34, 2. Danijel Hajdinjak, Tekaški forum, 2:47:36 , 3. Boštjan Švab, 2:47:43 Ženske - skupno 1. Daniela Da Forno, ŠD Nanos Podnanos, 3:11:14, 2. Mojca Ker-mavnar, Vzajemna, 3:21:16, 3. Petra Tramte, 3:25:33 21 km
Moški - skupno
1. Tadej Kaluža, AK Krim, 1:15:42 ,2. Denis Gužej, Jelovica, 1:16:07, 3. Marco Moretton, G.S. Aquileia, 1:17:26
Ženske - skupno
1.	Ana Radivo, ŠD3 Šport, 1:28:43,
2.	Giulia Della Zonca, ŠD3 Šport, 1:33:20, 3. Stina Čepak, 1:34:36
OP Primorske v maratonu
Moški - skupno
1. Alež Žontar, ŠD Prežganje, 2:31:34, 2. Danijel Hajdinjak, Tekaški forum, 2:47:36, 3. Boštjan Švab, 2:47:43 Ženske - skupno 1. Mojca Kermavnar, Vzajemna, 3:21:16, 2. Petra Tramte, 3:25:33,
3.	Marinka Lapanja, ŠD Nanos Podnanos, 3:26:00 Organizatorji so z odzivom tekačev in gledalcev zadovoljni in že snujejo drugi Istrski maraton, ki bo čez leto dni s startom v Izoli. Ob tem se zahvaljujejo številnim prostovoljcem, medijem in pokroviteljem, brez katerih ta prireditev ne bi tako uspela.
Gremo ...
17.4. četrtek
19.00 Galerija Insula Izola
otvoritev razstave slik SIMON KOCJANČIČ
20.00 Hotel Delfin Izola
PEVSKI VEČER SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI
Nastopila bo Marjetka Popovski
18.4. petek
19.00 Kulturni dom Izola
VIAKREATIVA #1 oder plesne ustvarjalnosti
Plesnega studia LAI v sodelovanju z Gledališlčem Steps Izola.
19.00 Mestna knjižnica Izola
predstavitev knjige Silve Pavlin Mandata, podoba praznine Knjiga razkriva estetiko mandal, obenem daje globlji vpogled v verski in kulturni kontekst v katerem so nastale. Mandalajeodrešenjska podoba, ki nosi v svojem bistvu praznino-šunjato. Prikazuje odnos oblike in praznine, ki jo ta oblika prekriva nevednim očem, obenem pa jo odkriva meditirajočemu. Mandale nas s simboli učijo in prikazujejo arhitekturo svetih prostorov. Po postavitvi in izvedenem obredu jo uničijo, zaradi česar se temeljno razlikuje od drugih sakralnih in profanih umetnin, ki jih lahko vidimo v muzejih in na razstavah.
19.4. sobota
od 7.00 do 19.00 park P. Coppo, Lonka, Sončno nabrežje
sejem starin vsega po malem USAKUSCIAT V primeru slabega vremena bo sejem v soboto, 26. aprila.
10.00 Mestna knjižnica Izola
ustvarjalna delavnica za odrasle Ustvarjamo iz gline Delavnico bo vodil Vasja Nanut iz Društva likovnih pedagogov Primorja. Prikazal bo izdelavo skodelice z ročajem in s poslikavami- engobami. Udeležba je omejena na 7 sodelujočih. Prijavite se lahko na telit.: (05) 66-31-282 ali osebno v pisarni borze znanja v izolski mestni knjižnici. Delavnica je za udeležence brezplačna.
21.4. ponedeljek
16.00 Cerkev sv. Jakoba na Šaredu
Otvoritev razstave slik BoŽenke Knez s kulturnim programom Razstava bo odprta predvidoma do nedelje, 18.5.2014. Ogledi bodo možni ob nedeljah med 16. in 18. uro.
22.4. torek
20.00 Hotel Delfin Izola
Pesniški večer
Recital poezije o ljubezni in najlepših mislih o mamah
Nastopila bo recitatorska skupina "Žerjavči" iz Trzina
23.4. sreda
17.00 do 24.00 Mestna knjižnica Izola
serija dogodkov SVETOVNI DAN KNJIGE
•	Ob 17. uri bo potekala ustvarjalna delavnica - V KNJIŽNICI ROČNO VEŽEMO KNJIGE. Knjigo s 16. stranmi, s trdo polplatneno vezavo in šivanim knjižnim blokom boste udeleženci izdelali pod vodstvom Metke Starič. Delavnica bo trajala 1 uro in pol. Za udeležence je delavnica brezplačna. Udeležba je omejena na 10 sodelujočih.
•	Ob 19. uri Predstavitev knjige Usodna emonska lepotica avtorja Ivana Sivca. Knjiga je vključena v letošnji bralni seznam projekta Primorci beremo 2014, ki se pričenja prav 23. aprila - na svetovni dan knjige.
•	Ob 22. uri Akustični koncert izolskega glasbenika in tekstopisca Draga Misleja - Mefa.
10.00 Manziolijeva palača Izola
odprtje razstave knjig Ob Svetovnem dnevu knjige
20.30 Kino Odeon Izola
KINO V ŽIVO-Mama Evropa
Režija: Petra Seliškar
Igrajo: Terra Ferro Seliškar, Petra Seliškar, Bernays Propaganda, Boris Pahor, Branko Barič, Danilo Latin - Režiserka Petra Seliškar nas s pomočjo svoje šestletne hčerke Terre pelje na potovanje po mejah Schengena. Njena pripoved razkriva življenje ob evropskih mejah in težave, s katerimi se srečuje obmejno prebivalstvo. Glavna protagonistka dokumentarca je deklica Terra, ki radovedno opazuje svet okrog sebe in z otroško iskrenostjo nagovarja svoje sogovornike, pa naj gre za krajevne ribiče, pankovski band ali stoletnega pisatelja. Ljudje ob meji so zaradi toge zakonodaje in političnih razmer primorani poiskati svojske rešitve, s katerimi si normalizirajo vsakdan in postavljajo zrcalo državnopolitičnemu sistemu. Filmski junaki so navdihujoči posamezniki, ki so zaobšli zunanje meje ravno zato, ker jim je uspelo premagati lastne notranje omejitve.
24.4. četrtek
20.00 Hotel Delfin Izola
Partizanskih pesmi v počastitev Dneva upora proti okupatorju.
koncert
MoPZ DU Jagodje Dobrava Izola; ŽePZ Roža Portoroža; Pevska skupina MORJE Izola; MoPZ DU Jagodje Dobrava Izola. Program bo povezoval Andrej Jelačin (Toni Karjola)
V Kavarni Zvon
se predstavlja ljubiteljska slikarka Sabina Bratuš s slikami na temo "MODRINE"
Mestna knjižnica Izola
V aprilu na ogled: razstava slikarskih del Kraljev ulice, ročna dela Suzane Belak Pungartnik in risbe Darje Čelik, varovanke VDC.
Kulturni dom Izola
v petek, 18. aprila 2014 ob 19.00
VITAKREATIVA #1
oder plesne ustvarjalnosti
Oder plesne ustvarjalnosti je priložnost mladih upov Plesnega studia LAI, da se predstavijo z izvirnimi koreografijami.
Dogajanje na odru bo obogatila igralka Gledališča STEPS Izola Vanja Korenč.
Plesni studio LAI - studio za sodobni ples, plesne delavnice in odrsko
produkcijo združuje ljubitelje in ustvarjalce sodobne scenske umetnosti. Tudi LAI že več kot 30 let goji sodobni ples v mestu Izola in na slovenski Obali. Predstavlja tradicijo sodobnega plesa, ter permanentno izgradnjo plesalk in plesalcev. Plesne delavnice potekajo na različnih starostnih stopnjah vse od malčkov preko mladih do odraslih. Pedagoško - ustvarjalno delo temelji na razvijanju znanj in ljubezni do umetniškega plesa. V programih studia vedno najdemo izobraževanja v različnih plesnih tehnikah, gibalno - ustvarjalnih delavnicah in na področju koreografskega raziskovanja. LAI redno pripravlja odrske produkcije na katerih je gib, ki ga postavi pred občinstvo, vedno vez med ustvarjalnostjo, učenjem, izrazom in umetnostjo.
Ustanoviteljica in umetniški vodja studia je koreografinja Lilijana Ujčič.
Gledališče STEPS Izola ima za seboj že več kot 30 let nepretrganega delovanja in ustvarjanja predvsem na področju gledališke in glasbene umetnosti. Vključuje otroke, srednješolce, študente in odrasle. Vsako leto pripravi predstave za otroke in odrasle ter več priložnostnih nastopov. Gostovalo je v številnih krajih, nastopilo na festivalih ter prejelo veliko nagrad in priznanj, med katerimi najbolj ceni: republiško nagrado za izjemne dosežke ZLATA PTICA, nagrado festivala BRAMS, Zlati grb Občine Izola ter Zlate Linhartove značke za režijo in igralske dosežke.
Med največje uspehe pa Gledališče STEPS Izola šteje, da neprekinjeno deluje več kot 30 let, da je v teh letih vključilo ogromno mladih in jim omogočilo kreativen razvoj, da je ustvarilo številne nepozabne gledališke trenutke in dogodke, zaznamovalo čas in ljudi ter spodbudilo nastajanje novih gledaliških skupin.
V soboto se predstavlja nekaj članov skupine odraslih pod vodstvom Zvonke Radojevič.
Galerija Insula
Vabimo vas na otvoritev razstave
SIMON KOCJANČIČ ČAS ZA IGRO ki bo v četrtek, 17. aprila 2014 ob 19. uri
Razstava bo na ogled do 20. maja 2014.
Galerija Plač Izolanov Občuti Naravo - Pomlad
Rok Dolničar
Fotografska razstava bo na ogled vsak dan od 12. aprila do 12. maja med 8.00 in 21.00 uro.
Galerija Alga Izola
retrospektivna razstava ob 70-letnici
IVANA STOJANA RUTARJA

Center za kulturo, šport in prireditve Izola Cenlto per la cultura, lo šport e le manifestazioni Ispla
www.center-izola.si • www.odeon.si
CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA
Kulturni dom Izola
•	petek, 18.4.2014 ob 19.00: VITAKREATIVA #1 - oder plesne ustvarjalnosti Plesnega studia LAI v sodelovanju z Gledališlčem Steps
Izola. Vstopnina: Seur.
•	sobota, 19.4 od 7:00 do 19:00, park Pietro Coppo, Lonka, Sončno nabrežje: 10. mednarodni sejem starin USAKE SCIAT. V primeru slabega vremena bo sejem v soboto, 26. aprila.
NAPOVEDUJEMO
•	petek, 25.4. ob 19:00, Park Pietro Coppo: PROSLAVA V POČASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU s skupino Global Etno Partizani in pevko Tino Krmac.
pE3BB955l.
RUTAR ob slikarjevi 70
Aprila je na ogled retrospektivna razstava IVAN STOJAN RUTAR ob slikarjevi 70-letnici in 20-letnici njegovega ustvarjanja.
Art kino Odeon
•	v četrtek, 17.4. ob 18:30: Nizozemski filmi - SKAVTI V JUŽNI AMERIKI;
•	v četrtek, 17.4. ob 20:30 in v petek, 18.4. ob 18:00: biblijski spektakel NOE;
•	v petek, 18.4. ob 20:30: Nizozemski filmi - PRAVI FANTJE NE JOČEJO;
•	od sobote, 19. do ponedeljka, 21.4 ob 18:30 in v torek, 22.4. ob 20:30: tretji otrok v francosko belgijski navezi kot MAMIN SINKO;
•	sobota, 19.4. ob 20:30: CAPRISOVA PREMIERA: izobraževalni sistem v do- j kumentarcu ABECEDA, na ogled še v nedeljo, 20. in v ponedeljek, 21.4. ob 20:30, od torka, 22. do četrtka, 24.4. pa ob 18:00;
•	sreda, 23.4. ob 20:30: KINO V ŽIVO: življenje ob meji v dokumentarcu Petre Seliškar MAMA EVROPA;
•	četrtek, 24.4. ob 20:30: ODEONOVI K(IN)ONCERTI: QUEEN - HUNGAR1AN RAPSODV: Live In Budapest 1986.
Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641
84 39,051/394 133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10:00-12:00 ter
17:00-19:00, sobota 10:00-12:00; • Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4,
Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18:00-20:30..
M\\THt\C 11
Risani filmi za velike in male E,itus v drug0
Kino Odeon in Izola z njim je po osmih letih spet gostil festival oziroma revijo domačih animiranih filmov. Čeprav se, po programih kinematografov in televizijskih kanalov zdi, kot da je animiran film izginil s slovenske filmske scene, še zdaleč ni tako. Organiziranost je boljša kot kdajkoli, produkcija je razmeroma številna in kvaliteta presenetljiva.
Začeti je treba s Festivalom slovenskega animiranega filma Izo-lanima, katerega pobudnik je bil Koni Steinbacher, ki je Izolo spremenil v središče slovenske animacije. Povsem naravna je bila potem ideja o organizaciji festivala animiranega filma in tako se je leta 2000, ob pomoči javnega sklada in posebej Zvonke Radojevič, rodila Izolanima. Festival, ki je bil rojen in pripravljen v zelo kratkem času je vzdržal polnih šest let in takrat se je, posebej ob sodelovanju šol, produkcija animiranih filmov zelo povečala. Žal je Izolanima ostala brez takšne podpore lokalne skupnosti, kot so je deležni nekateri drugi organizatorji podobnih vsebin, zato je leta 2006 enostavno prenehala obstajati.
Revija slovenskega animiranega filma je tako dejansko nadaljevanje nekdanje Izolanime, le da sta tokrat organizatorja dva: kino Odeon in Društvo slovenskega animiranega filma.
Predsednik društva, Matija Šturm, je pojasnil, da so na tej netekmovalni reviji želeli prikazati čim več filmov, ki zadostujejo nekim kvalitetnim nivojem in tako so v različne programske sklope uvrstili 67 filmov. Izbor je ponudil dela profesionalcev in študijsko produkcijo, pa tudi dela mlajših ustvarjalcev. Seveda je bil posebne pozornosti deležen Koni Steinbacher, ob njem pa tudi nagrajenec revije za življensko delo, Črt Skodlar, ki je prejel priznanje Saše Dobrile. Seveda so ob tej priložnosti tudi prikazali njegov ustvarjalni opus na področju animiranega filma pripovedoval pa je tudi o sodelovanju s starostjo slovenske lutkovne animacije Sašo Dobrila.
Druga prireditev serije Exitus, kot so dogodek poimenovali mladi ustvarjalci Ljubljanske ulice in galerije Apeiron, je bila tokrat posvečena naravi.
V to tematiko se je odlično ujela tudi otvoritev razstave fotografij Roka Dolničarja, ki je v galerijo Plač Izolanov umestil serijo fotografij na temo pomladi v Istri.
m
Revija je sicer ponudila vrsto zanimivih srečanj in pogovorov, posebej glede prihodnosti slovenske animacije in njene distribucije, pri čemer marsikdo stavi prav na art kino mrežo, ki je pripravljena ponuditi 26-tim kinematografom iz svoje mreže posebne programske sklopa animiranih filmov, pogovore z ustvarjalci itd.
Da ima animirani film gledalce tudi v kinodvoranah in ne le televiziji je dokazala tudi projekcija Mačka Murija, ki si jo je ogledalo kar nekaj zelo mladih gledalcev. Sicer pa sta bila posebne pozornosti deležna dva slovenska avtorja, ki trenutno delujeta na tujem. Špela Čadež je v Nemčiji, Rok Predin pa v Angliji, oba pa sta se na reviji predstavila s filmoma, ki jima ni moč očitati ničesar in sta zagotovo na svetovni animacijski ravni, tako kot tudi filmi še nekaterih avtorjev, ki jih je bilo moč videti na izolski reviji.
Na reviji je bilo največkrat slišati, da je prihodnost slovenskega risanega filma odvisna predvsem od nacionalne televizije, ki je tudi edina, ki z uresničevanjem nacionalnega programa lahko da kruh slovenskim animatorjem.Vsi tudi pogrešajo produkcijski studio za animacijo in predvsem boljšo distribucijo filmov.	ur
'•tV
T'/k
V nadaljevanju pa so v galeriji Apeiron odprli razstavi slikarke Barbare Kastelec in kiparja ter slikarja Angela Maista iz Napolija. Njuna dela so še vedno na ogled in vredno je obiskati galerijo v Ljubljanski ulici.
Sicer pa je Maisto pripravil tudi kratko kiparsko delavnico za najmlajše, psihadelični blues sta v ulico pripeljala brata Erič, doživeli smo neposredni video prenos klavirske improvizacije Deana Semoliča in prefinjeno ki-tariziranje Elvisa Šahbaza. Ulica je bila praznično ozastavljena, sosedje vzdržljivi, sobota pa prijetno topla globoko v noč.
Sonja Gombač in njena pisma v verzih
Pisma izpovedana v verzih, ki si jih je avtorica izmenjevala s prijateljem, so bila izvor pesniškega ustvarjanja Sonje Gombač. Podobno so nastale tudi njene druge pesmi objavljene v njeni prvi pesniški zbirki »V valovih življenja«. V petek, 11. aprila se je avtorica, v pogovoru s Špelo Pahor, predstavila v izolski mestni knjižnici.
Sonja Gombač je Izolanka, je ljubiteljica narave in živali. Poezije so prežete z rimami, ki so tu in tam »sposojene« iz pogovorne izolanščine, kar daje pesmim posebno barvitost. Poleg rim, avtorica ponekod uporablja tudi pomanjševalnice, zlasti, ko želi izraziti ljubkosti. Lahko bi dejali, da se pesmi Sonje Gombač berejo kot dnevnik odrasle ženske, ki v valovih življenja zajema svoj navdih in ga preobrazi v ljubezen do narave, živalic, v verze spominov, v pesmi skromnosti in sočutja.
Pesniška zbirka je opremljena z ličnimi ilustracijami, včasih hudomušnimi risbami ali vinjetami, ki jih je avtorica sama ustvarila. Ob zaključku pesniškega večer se je avtorica zahvalila podjetju Splošna plovba in Banki Koper, ki sta podprli izid pesniške zbirke, ki je sicer izšla v samozaložbi, ter dogodek sklenila z mislijo, da je srečna, ko hodi po svojih poteh in ne dela nobenemu greh.	Ksenija Orel
Spletimo generacije
V soboto so spletli veliko vezi
Prireditev Spletimo vezi se je v soboto začela slovesno, z otvoritvijo Rekreacijskega parka Livade. Poleg tega pa je bilo letos vreme organizatorjem zelo naklonjeno in je učence izolskih in nekaterih sosednjih osnovnih šol in številne pohodnike vseh generacij, pozdravilo s prvim letošnjim pomladnim soncem.
Učenci in delavci OŠ Livade ter OŠ Vojke Šmuc so združili moči in v okviru projekta dvig socialnega in kulturnega programa organizirali prireditev Spletimo vezi. Namen le te je bil povezati nekatere lokalne osnovne šole, vrtce, srednjo šolo Izola k poenoteni zamisli, ki je žarela z obrazom prisotnih, in sicer, da moramo skupaj poskrbeti za vrednote športa, zdravja in ekologije ter si izostriti občutek do vseh teh vrednot in porazdeliti tudi med naše najmlajše šolarje, mlade in starejše, ki jim je mar za kvaliteto življenja.
Uvodni pozdrav je pripadel ravna-	Učenci OŠ Livade so skupaj s
teljici osnovne šole Livade, Maji	knjižničarko poskrbeli za nasta-
Cetin, nato pa je župan Igor Ko- nek in prodajo šolskega časopisa lene, ki je poudaril pomen rekre- Livadski prebranec, v katerem je acijskega parka ob šoli v Livadah, bil tudi nagradni kupon; nagrada Sledila je predstavitev sodelujočih pa v predprazničnem stilu, in si-šol in vsaka od njih je pripravila cer veliko čokoladno jajce, ki ga je kratek program. Ravnatelj osnov- podarila čokoladnica Tramonta-ne šole Šmarje pri Kopru g. Edi na Izola.
Glavina je v kratkem govoru v Dobro voljo in odlične vremenske imenu vseh šol poudaril pomen pogoje so po pohodu nadgradili medgeneracijskega sodelovanja in Zdravstveni dom Izola z meritvi-strpnosti, ki izgublja svoj pomen, jo krvnega tlaka, Turistično infor-svoje bistvo v sodobnih družbenih macijski center Izola, pika na i pa trendih. Ob odprtju rekreacijske- je bila odlična pogostitev Srednje ga parka je nastopila tudi folklor- šole Izola. Na koncu je sledila še na skupina Livadske pupe, pod podelitev nagrad najmlajši ude-mentorstvom Karmen Bubnič, leženki, 3-letni Karli Matekovič, V parku so se nato s telovadnim najstarejši, 92-letni Sonji Dugaro, nastopom predstavile Zdrava šola, in najštevilčnejši družini Radin-učenci projekta Zdrav življenski Tuljak, ki je zbrala 10 članov, ki slog ter športni izbirni predmeti. so prehodili pot. Sandra Grbec
Čistilni setvis
Biljana Rajič s.p.. Ulica atrohode 99, 6330 Pitan
Tel. 040 435 260
Vrnimo jim nasmeh in upanje!
Tako pravijo številni prostovoljci, ki v okviru izolskega Rdečega križa pomagajo zbirati pomoč za socialno ogrožene občane.
In ker ste, dragi someščani, že velikokrat dokazali, da vam ni vseeno za ljudi, ki v mestecu z nasmehom, preživljajo težke trenutke - in teh ni malo - smo se odločili, da vas v soboto 19. aprila ponovno povabimo k sodelovanju v dobrodelni akciji. Pred trgovskima centroma Eurospin in Spar bomo od 9. -15. ure zbirali prehranske izdelke, namenjene ljudem v stiski.
Prepričani smo, da se boste v dobrodelnosti tudi tokrat izkazali in da bomo vrnili nasmeh in upanje tistim našim občanom, ki oboje Že hudo pogrešajo. Rdeči križ Izola
storitve šnac
^ „1,051 661 808 www.vrtnQr8,tvo-5ifnenc.si
•	Hocriovai^e in urejanje vrtov
•	trovno rušo qli setev irqve
• doi>qvq in sq)en)e rqstlin zq žive meje, okrasih rasilin in sqdnih dreves
Imamo olimpijskega kandidata v veslanju?
Po vrnitvi z večdnevnih priprav ter nekaj dni pred odhodom na letošnje prvo veliko mednarodno tekmovanje z udeležbo preko 1000 veslačev, sem se pogovarjal z Rajkom Hrvatom, stalnim članom moške veslaške reprezentance Slovenije in članom izolskega veslaškega kolektiva Argo..
Uvodoma sem želel slišati Rajkovo mnenje o poteku priprav v zimskem obdobju in o njegovem, zdaj že utrjenemu položaju stalnega reprezentanta. S športnimi rezultati v minulem letu in z resnim pristopom, si je Rajko namreč prislužil tudi pravico do mesečnega denarnega nadomestila. S tem pa je vsaj malo razbremenil družinski proračun rubiške družine Hrvat.
Oče Veso, sicer poklicni ribič, poskrbi za »plavo ribo«, ki je na Rajkovem jedilniku večkrat na teden. Mama Bosa pa je že vsa leta »odgovorna« za pestrost in pripravo Rajkovih obrokov hrane. Z entu-ziazmom, predvsem pa z moralno in denarno podporo omogočata športno udejstvovanje obema sinovoma. Najprej sta aktivno podpirala starejšega sina Danijela. Ko je Danijel končal z aktivnim veslanjem, pa skrb in denar namenjata mlajšemu sinu Rajku. Pa ne le njemu, saj pomagata klubu, posebej s pripravo ribjih dobrot in sladic ob različnih sprejemih in srečanjih klubskih članov.
Ta moj uvod v pogovor je Rajko kar nekako preslišal in povedal, da se uredništvu Mandrača zahvaljuje za povabilo na pogovor in da se čuti počaščenega in obenem odgovornega do širše skupnosti in do športne sredine v kateri vesla že polovico svojega življenja. Po tako samozavestnem uvodu mi je bilo hitro jasno, da je Rajko Hrvat v dobrem letu in pol napredloval celostno. Ne samo v veslanju, ampak tudi v sposobnostih »komuniciranja z mediji«. Potem pa je mirno nadaljeval tam, kjer sem sicer želel pričeti najin pogovor.
Iz enojca v dvojca?
Rajko je razložil kako je, po zasluženem odmoru po zaključku lanske uspešne tekmovalne seyone pa do danes, napredoval v svojih telesnih sposobnostih. Rezultati testiranj so pokazali na veliko možnost uresničitve zamisli odgovornih v reprezentanci, da se poleg svoje običajne discipline - lahki enojec, kjer telesna teža pri obveznem tehtanju ne sme presegati 70 kg, resno loti priprav za tekmovanja v lahkem dvojnem dvojcu.
Veslanje v dvojnem dvojcu je namreč olimpijska panoga, kar pa lahki enojec ni. Z ugodnim razpletom te, ne čisto nove zgodbe, pa bi si Rajko, skupaj s sove-slačem, lahko celo zagotovil nastop na prihodnjih OI leta 2016 v Riu de Janeiru.
Ves čas sem sicer čakal, da bo sam omenil nov čoln pa ni in ni. Zato sem ga kar naravnost povprašal o novi pridobitvi. Pove mi, da je po vrnitvi s predzadnjih priprav v klubu prevzel popolnoma nov in najmodernejši tekmovalni skif. Pojasni, da so v Veslaški zvezi Slovenije ta čoln naročili in kupili za najbolj obetavnega skifista in rezultati priprav v zimskem obdobju in lanski športni dosežki so pokazali, da je to prav on. Rajko to priznanje v obliki dragega čolna razume in čuti kot dodatno vzpodbudo za delo. Čoln je bil izdelan v Italiji in je zadnji dosežek razvoja tekmovalnih čolnov. Plovilo, v vrednosti 15-ih tisočakov, mu je bilo predano v uporabo za naslednji tekmovalni ciklus.
Na moje naslednje vprašanje o tem kako poteka njegov delovni dan pa je odgovoril:
- V zimskem času pričnem s treningi ob 9h zjutraj, v takem času kot smo sedaj pa ob 8h. Poleti ob visoki vročini pa sem v klubu že pred 6. uro zjutraj. Takrat je zunaj še dovolj sveže, morska gladina pa mirna in brez hrupnih plovil.
Vsako jutro obvezno zajtrkujem. Ves čas moram biti pozoren kaj in koliko vnašam v svoje telo. Sicer največ zaradi morebitnega preseganja telesne teže in nenazadnje tudi zaradi čim hitrejše prebave. Redno in sprotno odvajanje odvečnih snovi iz telesa je predpogoj za dobro pripravljenost in počutje«. Potem nadaljuje pripoved s tem, kako po treningu in po čiščenju čolna ter vesel obvezno nekaj malega poje in po tuširanju se odpravi domov. Tam pa je kmalu na vrsti kosilo, krajši počitek, popoldne, poleti pa zvečer pa vse znova. Zvečer in v prostih dneh, ko zaradi vremena ne more na vodo pa se pripravlja za šolo. Po pridobitvi 5. stopnje izobrazbe se zdaj Rajko izobražuje še na 6. stopnji, ker se zaveda, da od veslanja le ni mogoče živeti.
S tekmovalcem tudi trener
Odgovorni v reprezentanci Slovenije in Rajkov klubski trener Iztok Butinar, ta je ob Rajku postal tudi reprezentančni trener, so že lani opazili veslačevo dobro pripravljenost. Obema je jasno, da sta pravilno načrtovala priprave za to pomlad in poletje. Vsak je prispeval svoje; Iztok strokovni načrt dela, Rajko pa dosledno in zavzeto izvrševanje zastavljenega vadbenega načrta.
Ob tem vse bolj realen postaja projekt lahkega dvojnega dvojca. Preizkušanje različnih kombinacij lahkih veslačev gre h koncu. Rajko je, kot preizkušen skifist, že postavljen, trenerji pa z njim preizkušajo dva njegova soveslača iz reprezentance; v Igri sta, Izolan Marko Bolka, ki sicer vadi v Piranu in Matevž Malešič iz ljubljanskega veslaškega kluba... Razplet pa bo jasen že po prvih večjih regatah v aprilu in v maju.
Pogovor je bil zanimiv in bi še trajal, a se je Rajko že odpravil na popoldanski trening, zato sem mu v imenu vseh prijateljev veslanja in izolskega športa zaželel tudi veliko športne sreče, ki jo bo, za uresničitev sanj o olimpijskem nastopu, gotovo potreboval.
Foto in besedilo D. A.
Plakat miru je več kot slika
Plakat miru je projekt, ki poteka že 26 let, Lions klub Izola-Isola pa je k njemu pristopil prvič, povezal vse tri osnovne šole Izole in nastala je lepa zgodba, ki so jo na torkovi otvoritvi v Manziolijevi palača, ob pomoči Skupnosti Italijanov Izole, postavili na ogled.
Otroci so svojo vizijo miru ustvarjali z veseljem, med več kot 300 likovnimi deli iz vse Slovenije pa se je v finale uvrstila risba Gaje Soršak, učenke OŠ Livade. Njena slika je bila razstavljena tudi na Brdu pri Kranju. Na razstavi v Manziolijevi palači se predstavlja 38 sodelujočih učencev, prireditve pa se je udeležila tudi guvernerka vseh slovenskih Lionsov, Alenka Marter, njena pooblaščenka za Plakat miru, Darja Delavec in župan Izole, Igor Kolenc..
Prihodnje leto bo prireditev potekala pod geslom Mir, ljubezen in razumevanje, eden od ustanoviteljev izolskih Lionsov, Marko Starman pa je bil presenečen nad spretnostjo in ustvarjalnostjo mladih likovnikov, ki so pokazali veliko znanja in prizadevnosti ob pomoči njihovih odličnih mentorjev.
V kulturnem delu programa so nastopili mladi glasbeniki,
Lara Podreka Kadič, Jovana Mikolič in Ni-cola Štule, ki jih je na kitari spremljal mentor Enzo Hrovatin.
Na Rdečem križu še čakajo na odgovore
Težko je trditi, da imajo na izolskem Rdečem križu več dela v zadnjih nekaj letih, kot kadarkoli prej. A brez dvoma drži, da imajo več skrbi, kot nekoč. Kar je seveda zaskrbljujoče.
Predsednik območnega združenja Rdeči križ, Vlado Ostrouška, je spregovoril o nekaterih zamislih, ki jih imajo na Rdečem križu in o težavah, da te zamisli uresničijo. Večino težav pa opažajo na komunikacijski ravni. “Prva zadeva je zamisel, o kateri že dlje časa razmišljamo. Namreč, da bi ljudem omogočili, da bi si sami pridelovali hrano. Med pogovorom me je gospa Breda Pečan spomnila na nekdanjo Cedro, kjer 6 hektarjev zemlje že nekaj časa samuje, saj njihov stečajni postopek traja že zelo dolgo. Prepričani smo, da bi si ljudje s to zemljo lahko vsaj eno sezono sami pomagali." Ko so se z zamislijo strinjali tudi na Centru za socialno delo in na Zavodu za zaposlovanje, ter ugotovili, da bi bil strošek tudi s finančnega vidika minimalen, potrebno je le orodje in semena, so skupno mnenje poslali v županov kabinet, in seveda upali na pozitiven odgovor. “A nekaj dni kasneje smo dobili odgovor županove svetovalke, ki je povedala, da bo Cedra ostala cvetličarna, glede naših vprašanj, pa odgovarjajo, da imajo že postavljeno komisijo za vrtove in ta komisija naj bi to zgodbo spremljala, kar nam je dalo vedeti, da v bistvu naše prošnje sploh niso razumeli. Tako da ta zamisel zaenkrat zdaj stoji."
Socialna trgovina tudi v Izoli?
Druga zamisel, na katero nas je opozoril Ostrouška, pa je ustanovitev takoimenovane socialne trgovine v Izoli. Poslanstvo socialne trgovine je socialno ogroženim ljudem omogočiti dostop do osnovnih prehrambnih izdelkov po primerni ceni, ob tem pa najbolj ranljivim skupinam omogočiti tudi zaposlitev. “Zamisel o socialni trgovini sem županu Igorju Kolencu osebno predstavil med pogovorom. Povedal je, da je o tem že razmišljal, ter da naj bi to zamisel prevzela Komu-
nala", pravi Ostrouška in dodaja, da so poskušali izkoristiti trenutek in se pozanimali, kako deluje podobna trgovina v Mariboru, kjer pa so ugotovili, da poslujejo v rdečih številkah. “Vseeno pa vemo, da imajo na tem področju že izkušnje in morda bi se ta zamisel vendarle izkazala za dobro ravno v Izoli, kjer bi lahko dejavnost razširili. Na to je Bojan Frančeškin, nekdanji direktor Kmetijske zadruge Agraria, že pripravil program, kjer je zapisal, da bi potrebovali primeren prostor, a teh v našem mestu ne manjka, zaposlili pa bi lahko do štiri ljudi. Trgovina ne bi bila namenjena samo tistim, ki imajo minimalne plače, temveč bi bila za vse domačine in z morda še nekoliko širšo vizijo. Pomembno pa je tudi, da Komunala po zakonu lahko odpira tudi trgovsko dejavnost. S tem bi bili na Rdečem križu samo pobudniki zamisli, a to za nas niti ni tako pomembno. Županu smo zato poslali kratko analizo celotne zgodbe in prosili za sestanek, kjer bi se uskladili o določenih zadevah. Po več kot mesecu dni odgovora še nimamo, tako da smo še vedno tam, kjer smo začeli. ”
Hrana ni za stran
Tretja zamisel, s katero poskušajo na Rdečem križu kljubovati stiski, v kateri se je znašlo zdaj že veliko naših someščanov, je pobuda Lions kluba iz Izole, kjer so že podpisali pogodbo z nekaterimi trgovinam, kjer bodo člani Lions kluba ob večerih lahko odnesli hrano, ki je ostala neprodana zato, da jo najprej v Kopru, nato pa še v Izoli razdelijo tistim, ki jo potrebujejo.
“Akcijo bomo začeli izvajati v
kratkem, a za začetek v Kopru, nato pa, ko bomo videli, kako poteka, pa še v Izoli. A smo najprej morali opozoriti na to, da na Rdečem križu nimamo hladilnika. Na srečo se je Nataša Benčič, predsednica izolskih Li-onsov, pogovorila z županom, ki je obljubil pomoč. In tako je pred dnevi prišel na obisk na Rdeči križ, in povedal, da nam bodo iz gostilne Doro brezplačno podarili en hladilnik. ”
Kako bi lahko privarčevali?
Vlado Ostrouška je tudi povedal, da se je udeležil letne skupščine koprskega območnega združenja Rdečega križa, kjer že dlje časa ljudem svvetujejo, kako lahko privarčujejo pri rednih stroških. “V Kopru imajo namreč dva strokovnjaka, ki ljudem svetujeta, kako se lahko izognejo, ali pa vsaj omilijo določene položnice. Mislim pa, da bi takšno storitev morali vpeljati tudi v Izoli, zato smo se že dogovorili z direktorico Centra za socialno delo Majdo Toškan, kjer so pripravili dopis s katerim bi lahko ljudi opozorili
na to, katere so njihove pravice pri plačevanju nekaterih položnic. Naprimer, če bi hoteli znižati prispevek za RTV, ker imamo 450 evrov ali manj pokojnine in je to upravičeno, moramo poslati prošnjo na oddelek za naročnine RTV, kjer s svojo položnico dokažemo, da je to tako. Na koncu govorimo o 120 do 130 evrov na leto, kar ni zanemarljivo. Ali pa naprimer za plačilo vodarine, kjer se lahko dogovorimo, da plačamo na obroke. A poudariti moram, da morajo ljudje sami dati pobudo in ne čakati, da se to zgodi samo od sebe", pravi Ostrouška. Gre za praktične nasvete, kako je možno, znotraj obstoječega sistema privarčevati. V Kopru imajo menda že zelo dobre izkušnje, a imajo tudi dve osebi, ki odlično poznata zakonodajo in ljudem ponudita potrebne informacije v pisni obliki. Te informacije so zdaj strnili v čitljivo obliko tudi na Centru za socialno delo, kaj več pa bomo o tem povedali v naslednji številki Mandra-ča. “Ampak ponavljam, najprej morajo ljudje sami narediti prvi korak. Veste, v Izoli obstaja tudi občinski sklad, preko katerega lahko Občina subvencionira stanarino, ampak videti je, kot da v Izoli tega nihče ne ve. A to ne bi smela biti skrivnost, saj gre za zakonsko obvezo za Občine”, je za konec povedal Ostrouška.
Predzadnja
naHEzanii


Birokratski arest
Policisti so po obvestilu varnostnika ene od trgovin obravnavali občana, ki je ukradel stekleničko alkoholne pijače, v vrednosti 1,49 evra,
Chi non piscia in compagnia...
Policisti so obravnavali kršitev javnega reda in miru, ko se je občan zaradi uriniranja sprl z varnostnikom in ga hotel udariti. Izdan mu je bil plačilni nalog.
Še en ukraden motor
Policisti so obravnavali tatvino kolesa z motorjem znamke Piaggio Zip 25, črne barve.
Hitri postopek in hitro poročilo
Policisti so imeli v postopku državljana Italije in mu zasegli heroin (2,85 g) kokain (0,36 g) in smola konoplje (0,18 g). Izpeljan je bil hitri postopek.
Uri se za mehanika
Policisti so zaradi predelave kolesa z motorjem - ZIP 25 odredili izredni tehnični pregled, ki je njihov sum potrdil, zato so vozilo zasegli. Zoper voznika podan obdolžilni predlog.
Ukradli so kolo
Policisti so obravnavali vlom v klet in tatvino kolesa znamke KTM LIFE
belo oranžne barve. Materialna škoda znaša 500 evrov.
Vedno več ropov na avtocesti
Koprski kriminalisti ugotavljajo, da se v zadnjih dveh letih povečuje problematika izvrševanja različnih premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestnih povezavah in avtocestnih počivališčih. Pri tem ugotavljajo predvsem povečanje tako imenovane bagatelne kriminalitete - tatvine iz trgovin bencinskih servisov, točenje goriva brez plačila in druga manj nevarna kazniva dejanja. Med temi pa se vse pogosteje ugotavlja pojavna oblika delovanja organiziranih skupin osumljencev, ki planirano izvršujejo kazniva dejanja velikih tatvin. V večini primerov so storilci teh kaznivih dejanj državljani EU - Romunije, Bolgarije in drugih držav EU, vse pogosteje pa ugotavljamo, da gre za državljane EU z območja Kosova.
V zadnjem primeru je PU Novo Mesto obravnavalo poskus storitve kaznivega dejanja velike tatvine, kjer sta dva neznana moška, ki sta uporabljala osebni avtomobil znamke Audi, temnejše barve, tujih registrskih številk, poskušala okrasti tujega državljana.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
G9BM12USMB
PRODAMO
-	Povsem obnovljeno dvosobno stanovanje 60m2 v Velenju zamenjam za manjše v Izoli. Možen tudi nakup ali najem za daljše obdobje. Tel. 070 902 430
-	prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z gara-žo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127
-	Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948
-	Lepo, veliko , nadstandardno stanovanje v Izoli zamenjam za manjše (lahko garsonjera) z doplačilom v Izoli ali Ljubljani. Tel: 040 667 947
-	Prodam ali oddam hišico 48m2 na otoku Ugljanu (Kukljica). Plažo in vsa infrastruktura v neposredni bližini Tel: 040 667 947
-	Prodam enosobno stanovanje v novogradnji, okolica Izole. Stanovanje je opremljeno Tel: 040 755 444 040 385 666
-	Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127
NAJAMEMO
-	Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177
-	Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462
ODDAMO
-	Oddam garsonijero za daljše obdobje, v obrtni coni. Tel.: 041 512 783
-	Oddam enosobno opremljeno stanovanje v Jagodju za daljše obdobje. Nekadilci imajo prednost. 05 641 72 24
-	Oddam stanovanje 70 m2 opremljeno in z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940
-	Oddam opremljeno stanovanje na Dobravi, 35 m2, za daljše obdobje. Primerno za dve osebi, z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940
-	- JADRNICO 6m dolgo prodam, tel.štev. 041 448 678
-	Pasaro Istranka, letnik 1980, registrirano do 2015, v fazi celovite prenove, prodam. Cena znaša EUR 800,00. V ceni je vštet rezervni motor Tomos T4, ponjava za krmo, letna tenda in vsa ostala obvezna oprema. Za ogled pokličite 041 662340.
Umo®
-	PODARIM pralni stroj ARI-STON (Margherita). 051/33-66-25 Denis
-	Prodam 15 oljk starih od 25-30 let (Malija), Info: 041 635 445
-	Podarim tri starejše, a delujoče termoakumulacijske peči s pripadajočimi termostati. Odvoz v režiji obdarjenca.Tel. 041 540 601
-	Prodam popolnoma novo kopalniško opremo, kupljeno 18.3.2014, z računom in garancijo: umivalnik 90 cm z omarico + ogledalo z omarico 90 cm. Razlog prodaje: sprememba načrta kopalnice. Cena: 180 eur. Tel. 041/687191
-	Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oljkami, nad Me-hanom. Tel.: 031 764 316.
EM
-	Gostilna Istra išče kuharja s poznavanjem mediteranske kuhinje ter natakarja/ico. Tel: 041 345 605
-	Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249
-	Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483
-	Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013
-	Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716
-	NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894
-	Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634
Izlet na Dolenjsko in Belo krajino
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo 26.04.2014 Organizirali izlet. Vse informacije dobite na sedežu društva. Vljudno vabljeni.
Poetrio v Besenghijevi
V dvorani Glasbene šole Izola bo na Velikonočno nedeljo ob 19. uri. Koncert skupine Poetrio, v zasedbi Mirjana Gvozdenac - glasba, vokal & klavir, Klara Stanič - klarinet, Dejan Zornada - tenor saksofon in Martin Konjajev - tolkala. Koncert poetria z naslovom »Sem to kar sem« predstavlja uglasbljeno poezijo izolskih avtorjev Barbare Motoh Bračanov in kantavtorja Draga Misleja Mefa, zamejske psihologinje, pisateljice in pesnice Alenke Rebula, dramatika, pisatelja in pesnika Gorana Gluviča in srbskega pesnika Vaška Pope. Poetrio združuje primorske glasbenike, ki živijo med Izolo in Ljubljano. Mirjana piše glasbo, navdihnjena s poezijami prijateljic Barbare in Alenke, soseda Mefa, svoje prve pesniške ljubezni Vaška Pope in drugih. Vse se je začelo s predstavo »Borutovo poletje« pisatelja Gorana Gluviča. Delo je režirala nekdanja Mirjanina učenka glasbene šole, Vulija Roschina, Mirjana pa je napisala glasbo in jo izvedla s priložnostno skupino Teatrio, v kateri sta igrala tudi znani izolski bobnar Maxi in Andrej (člana punk banda Dance Mamblita). Mirjana in Dejan Zornada sta se spoznala v Ljubljanski ulici na koncertu »Decembrska zmrzal 2012«, ko je Mef ustavil Dejana in mu rekel: »Daj Dejan, zaigraj z njima, saj imaš saks!«. Teatrio je izvajal skladbe iz predstave (kot del koncerta Dance Mamblita) in Dejan se jim je pridružil ad hoc. Njegovo natančno uho je takoj ujelo prave harmonije in vse je zvenelo ubrano. Nepričakovano ubrano.
Predstava »Borutovo poletje« se je končala, Mirjana in Dejan sta se dobila na glasbeno - improvizacijskem druženju v času, ko je Barbara Motoh Bračanov izdala svojo drugo pesniško zbirko »Bojazni«. Dejan je naključno odprl knjigo in izbral pesem Tu doma. «Glej, ta bo dobra, omenja refošk,« je rekel. Istega večera, torej 2. februarja 2013, sta nastali »Tu doma« in »Le majhen košček raja«.
Barvitost Poetriom se je vsekakor oplemenitila z novo začimbo novih članov: s klarinetom Klare Stanič in raznovrstnimi tolkali Martina Konjajeva. Nekatere »stare« skladbe so tako dobile novo preobleko. S poetriom rada sodeluje tudi Mojca Maljevac, znana koprska vokalistka. Pravi, da rada z Mirjano odpoje nekaj pesmi, v katerih lahko improvizira. Morda so vse te zanimivosti dovolj, da vas privabijo na koncert skupine, ki rahločutno ustvarja za sosednjimi vrati.
g) (GRILL	GRILL J g
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Včeraj se je zaključila Revija otroških in mladinskih zborov Naša pomlad, ki je v preteklih dneh gostovala v Ilirski Bistrici, Sežani, Pivki, Portorožu, Kopru in nazadnje v Izolskem Kulturnem domu Na Reviji je nastopilo pet pevskih zborov: otroški pevski zbor OŠ Livade, otroški pevski zbor OŠ Vojke Šmuc, mladinski pevski zbor OŠ Koper, otroški pevski zbor Glasbene šole Koper - podružnica Izola in mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper. Kulturni dom je bil poln in vzdušje je bilo tisto pravo.
Otroški pevski zbor Osnovne šole Vojke Šmuc Izola
Cas je za nova sončna očala. Jaz bi jih potrebovala z dioptrijo,
zapeljiva se v Fotooptiko RIO!
Eni so promovirali (Bepi) drugi pa kontrolirali (Robi Janev)
Motohov kot