225. Sf. — 5, leto. Poštnina pavšalirana. Posamesne številke 1 P; V	f	I^JOfoi	1®.	Jfepfeffibrfi	1922
  -."».»rfflTr I iluurWHMM^aU»bMMlMVWMWW>»lTI	:	■
'••••	"	1	l	   |_l j | l _ l J II"! 1 Hilli I II II i	II HTlflTHilTMl lunin •.  m.	I.mn »■■■■Ml. IHTI	i	  ■	1	m	I	IffOt	*lU	-	-	.	.	^r~'" • ---  •	•-	>#-S3W;	.	V	,
’V':
Nočnine 7,8 Vralievino m	SHS
15 D Letro 180 D
Inozemstvo:
e9e&1° 20 D- Letno 240 D
®nostolpna mm vrsta rat 50 Para, večkrat popus
JUGOSLAV
ses*
Urednišfvo:
VVolfova ulica 1/L Telefon
Uprava: trg & Telefon 44
jkopisi se ne vračajo.
ianjem }e priložiti za odgovor.
Revoiuciionarni preobrat na Grškem.
ENIZELOS ZASTOPNIK GRČIJE NA MIROVNI KONFERENCI. KRALJEVSKA PORODICA ZAPUSTILA GRČIJO.
Atene, 29. septembra. (Izv.) Revo-3e i® končala brez prelivanja ki-
Sl nies^u vladata red in mir. Pred-TOve v gledališčih se nadaljujejo. Polcih zločinoi, med katerimi je mnogo *6Publikancev, so bili odpuščeni na *Vobodo. Govori se, da so bili aretiranj Gunaris, Stratos in Protokakis.
Množica je pred francoskim poslaništvom manifestirala za prijateljstvo s ^tancijo in prosila francoskega posladka, naj poroča v Pariz o simpatijah »iškega ljudstva do Francije. Glavni *®volucij$ki odbor je Venizelosa brzo-»vno naprosil, naj zastopa grške int©-Pri antanti in pri mirovni konfe-
SLAVNOSTNA RAZSVETLJAVA ATEN V CAST NOVEMU KRALJU
JURIJU.
GRŠKI PRINC PAVEL NI UJET,
renči, ki se ima vršiti, da se reši grško-turški spor. Odbor pozove kralja, njegovo ženo, rodbino ter princa Nikolaja in Andreja, naj zapuste Grčijo. Pričakovati je, da se v kratkem sestane 2ačasna vlada. 2a predsednika novega kabineta se imenuje Karapanes,
< London, 29. septembra. (Izv.) Reuterjev urad javlja iz Aten: Kralj Konstantin, kraljica Sofija in princa Nikolaj in Andrej so snoči odpotovali na krovu grške oklopnice.
Pariz, 29. septembra. (Izv.) Venize-loš se vrne jutri v Pariz iz Normandije, kjer je bival na odmoru.
. Atene, 29. septembra, (Izv.) Mesto *• bilo na časi novemu kralju Juriju Slavnostno razsvetljeno.
NOVI KRALJ JURIJ PRISEGEL NA
J (	  USTAVO.
Atene, 29. septembra. (Izv.) Presto-*°haslednik Jurij je nastopil vlado ih Prisegel pred ministrskim 9vetom na **stdvo.
London, 29. septembra. (Izv.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Aten, ni resnična vest, da bi bil četrti sin kralja Konstantina, princ Pavel, ujet na krovu neke vojne ladje.
V Grčiji vlada revolucionarni odbor.
Atene, 29. septembra. (Izv.) Vojaška Misija, ki ji načelujeta polkovnika Pla-Mrian in Gonatas, je zaenkrat prevzela Odgovornost za vodstvo države in je *Jopila v zvezo z voditelji venizelistov. Ooslej pa še ni popolnega soglasja v •oziranjih. Revolucijonami odbor se še
ni Izjavil o odpotovanju odstopivšega kralja Konštatina, ki tudi ni ujet. Pet ministrov prejšnje vlade je aretiranih. Javno mnenje zahteva, naj se ti ministri postavijo pred sodišče, ker so baje odgovorni za poraz Grkov v Mali Aziji.
Anglija proti zasedbi Trakije po Kemalistih.
-London, 29. septembra. (Izv.) Mini-Wrski svet je razpravljal danes dopoldne o položaju na bližnjem vzhodu, ki p še vedno smatrajo za zelo resnega, finalisti zbirajo še vedno močne čete P« Ismidu. Misli, da bi kemaliste pustili ^ Traki jo, ne smatra nihče za resno, *®r bi to bilo v nasprotju s politiko, ki je sklenila angleška vlada.
Nova angleška ojačanja za
BLIŽNJI VZHOD.
. London, 29. septembra. (Izv.) Mini-Jjtrski svet se je včeraj trikrat sestal, da se posvetuje o vprašanju bližnjega *2hoda. Kakor se doznava, se je v Ministrskem svetu tudi govorilo o vpoklicu bolničark v vojaške bolnice. Na Mižnji vzhod sta bili poslani dve gorski "*terijL Zadnji teden je vlada baje na-*°čila več tisoč tovornih avtomobilov.
Jntanta PREDLAGA SESTANEK MED MUSTAFO KEMAL PAŠO IN GENERALOM HARRINGTONOM j. Carigrad, 29. septembra. (Izv.) Vrhovni komisarji in generali zavezniških ^nd so razpravljali o notah, kateri sta “ Poslala Mustafa Kemal paša in gene-Hajrrington glede Canaka in so pri-do sklepa, da gibanje angleških čet 'Moli Canaka ni nasprotno pokretu ke-
malističnih čet. Izrazili so mnenje, da bi sestanek med Kemal pašo in generalom Harringtonom pojasnil položaj. Ta sklep je bil nujnim potem poslan Kemal paši Kemal is tične čete so zasedle Lampsakos.
ANGLEŠKI IN TURŠKI POVELJNIKI BODO UGOTOVILI NEVTRALNO CONO.
London, 29. septembra. (Izv.) Reuterjev urad javlja iz Carigrada: Mustafa Kemal paša je poslal generalu Pelleju isto noto kakor vrhovnemu angleškemu komisarju Harringtonu. V tej noti predlaga Kemal paša, naj se skliče konferenca angleških in turških poveljnikov, ki naj ugotove začasno nevtralno cono.
GIBANJE KEMALISTICNIH CET OB DARDANELAH.
London, 29. septembra. (Izv.) Kakor doznava Reuterjev urad, je ob Dardanelah opažati živahno. gibanje kemali-stičnih čet Vendar se kemalisti zadrže popolnoma korektno, nosijo puške obrnjene in dvigujejo roke, ako zadenejo na angleške vojaške oddelke. Toda spopadi med Turki in Angleži še niso izključeni
Klevete naših nasprotnikov o revoluciji v Beogradu.
fc Beograd, 29. septembra. (Izv.) Ne-rjjMri inozemski listi so prinesli vznemirjajoče vesti, da ie baje izbruhnila L ®e°Sradu revolucija in da obstaja *aradi tega resna nevarnost za jugo-Mvanski prestoL Dasi so vse te vesti ."ko sestavljene i po obliki i po vse-
da je na prvi mah razvidno, iz ka-eka vira izhajajo in da jih zaradi tega
ni treba posebej dementirati, je pres-biro vseeno pooblaščen izjaviti zaradi tega, ker so te vesti splošno razširjene, da so te govorice spravili naši državi sovražni elementi v svet in ker zasledujejo pri tem namene, da bi take govorice izzvale vznemirjenje pri pogajanjih o rešitvi vprašanja bližnjega vzhoda in nam škodovale.
Spor radi prekmurske meie pred društvom narodov.
ODLOČNO STALIŠČE JUGOSLOVANSKEGA DELEGATA.
Svet na predlagano korekturo meje v Prek-
madžarska dele'
ženeva, 29. septembra. (IzvJ a narodov je zaslišal na svoji
'Jr*?
g** s®ii delegata kraljevine Srbov, &er 0v in Slovencev, poslanika v dža^i ^ Milutina Jankoyiča in ma-tt a. deIeg:ata ministra za zuna-ured?osle grofa Banffyja o vprašanju ie. K luS°siovanske-madžarske me-‘ ^er jugoslovanski delegat ni mogel
murju in ker vztraja gadja slejkoprej na svojem nepomirljivem stališču, bo svet društva narodov najbrže odklonil svoje posredovanje v tem vprašanju. Zaradi tega pride ta zadeva najbrže pred veleposlaniško komisijo v Parizu-
M$t™0grad' ^ sePtembra- (Izv.) Mi-Vou 0 za notranje stvari je zahte-ttein J^taj od ljubljanske policije, naj genoma pošle pod eskorto v Beo-kojn V. ^oveniii aretiranega bivšega Mističnega poslanca dr. Simo AOjriča. Ker se spisi o njegovi kriv-
di nahajajo pri sodišču v Beogradu, je ministrstvo razen tega zahtevalo, naj se mu nemudoma pošljejo akti o njegovem zaslišanju, v katerem je dr. Markovič zatrjeval, da je že bil v Beogradu in Zagrebu in da so ga prijeli v Sloveniji na njegovem povratku.
VELIKE IZPREMEMBE V KONZULARNI IN DIPLOMATSKI SLU2BL
Beograd, 29. septembra. (Izv.) »Balkan« poroča: Te dni bo izgotovljen velik ukaz o izpremebah v diplomatski in konzularni službi. Kakor se doznava, bo dosedanji jugoslovanski poslanik na Dunaja Tiča Popovič stavljen na razpoloženje ministru in da pride na njegovo mesto bivši ravnatelj političnega oddelka v ministrstvu za zunanje posle Miroslav Jankovič. Bivši šef pres-biroja dr, Aleksander Bodi bo imenovan za gene im ega konzola v Parizu. Razen tega bo večje število tajnikov, zlasti onih, ki so sedaj dodeljeni repa-racijski komisiji v Parizu in drugim komisijam, vpoklicanih zopet v službovanje v zunanjem ministrstvu.
RAZPUST NARODNE SKUPŠČINE SREDI OKTOBRA?
Beograd, 29. septembra. (Izv.) »Pravda« piše: V Beogradu se nahaja v pričakovanju zasedanja naroine skupščine že precejšnje število poslancev vladne večine. Okrog polovice oktobra utegne postati položaj zelo kritičen, tako da lahko pride do razpusta nart dne skupščine in do novih volitev. Toda tudi z odstopom vlade in sestavo novega kabineta se delovanje vlade ne more izpremeniti, ker gre za selo važne zakonske načrte, ki jih je treba na vsak način sprejeti
DEMOKRATSKI KLUB DOVOLIL IZREDNE KREDITE ZA VOJSKO. Beograd, 29. septembra. (Izv.) V seji demokratskega kluba so včeraj razpravljali o izrednih kreditih za preskrbo vojske. Klub je sprejel kredite, zahteval pa je, naj se nemudoma izvoli parlamentarni odbor za zunanje zadeve.
ITALIJANSKO ODLIKOVANJE MINISTRA VER KRSTELJA Beograd, 29. septembra. (Izv.) Italijanski opravnik poslov Summonte je izročil včeraj ministru ver drju. Ivanu Krstelju red italijanske krone, ki mu ga je podelil italijanski kralj Viktor Emanuel.
PREDSEDNIK REŠKE VLADE DR. ZANELLA V BEOGRADU. Beograd, 29. septembra. (Izv.) Včeraj je predsednik reške vlade dr. Rihard Zanella posetil poslanika Nešiča in se je informiral pri njem o poteku pogajanj med Jugoslavijo in Italijo.
KRONSKI SVET SE SESTANE 2.
OKTOBRA?
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič se povrne nocoj z orientnim ekspresnim vlakom v Beograd. Jutri pade definitivna odločitev o sklicanju kronskega sveta, ki se najbrže sestane dne 2. oktobra.
BREZKONČNA DEBATA O URAD-NIŠKI PRAGMATIKI.
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Danes dopoldne je pododbor nadaljeval podrobno debato o zakonskem načrtu glede civilnih državnih nameščencev.
Borzna poročila.
Curih, 29. septembra, (Izv.) Berlin 0.235, Newyork 536.50, London 23.55, Pariz 40.65, Milan 22.65, Praga 16.50, Budimpešta 0.21, Zagreb 1.80, Bukarešta 3-20, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875.
Berlin, 29. septembra. Dunaj 2.13, Budimpešta 63.02, Milan 6881.35, Praga 5003.70, Pariz 1235.95, London 7220-95, Newyork 1627.96, Curih 30.486.80.
Praga, 29. septembra. (Izv.) Dunaj 0.04, Berlin 1.925, Rim 135.75, Budimpešta 1-26, Pariz 242.75, London 141, Newyork 31.62, Curih 598.50, avstrijske krone 0.044375, italijanske lire 134.75.
Zagreb, 29. septembra. Devize: Dunaj 0.08525—0.09025, Berlin 3.83-4.13, Bruselj 0—471, Budimpešta 2.454—2-85, Bukarešta 42-44, Italija 271.50—275.50 London 282.20—288.20, Newyork 63.75 —64.75, Pariz 487.60—495.60, Praga 199.203, Sofija 38-40, Švica 1200— 1220, Varšava 0.90—1. Valute: Ameriški dolarji 62.25—64^5, češkoslovaške krone 193—201, francoski franki 0—490 madžarske krone 2.65—0, nemške marke 3-95—0, romunski leji 40—0, itall-janske lire 268—276.
Beograd, 29. septembra. Devize: Bukarešta 40.50—42.50, Newyork 64— 65, Ženeva 1210—1220, Praga 200.50— 202.50, Pariz 490—194, Solun 0—165, Dunaj 0.085-0.09.
Pet našega zunanjega ministra.
Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič, ki se ie po daljšem potovanju j» Evropi vrnil v domovino, je podal pred ministrskim svetom ekspoze, v katerem je obravnaval vsa še nerešena vprašanja naše zunanje politike. Predvsem fe treba povdariti, kaj je dr. Ninčič na svojem potovanju dosegel tn česa M
dosegel
Dr. Ninčič je rešil v zadnjih mesecih tri naloge. V Pragi, kamor se je naj-preje obrnil, mu je uspelo, da je medsebojne vezi med državami male antante, posebno pa vezi med Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko še bolj utrdil. Mala antanta, ki je bila od dr. Beneša zamišljena kot obrambno sredstvo proti kršitvi mirovnih pogodb, posebno od strani Madžarov, postaja polagoma močna mednarodna činjenica, ki nastopa enotno ne samo v političnih, temveč v gotovi meri tudi ekonomskih vprašanjih. Njen pomen je postal še večji v trenotku, ho je k njej pristopila Romunija in ko so se dogovorile prijateljske razmere do Poljske. Da je zavzela mala antanta v mednarodnem svetu ono mesto, ki ji pristoja, zato gre poleg dr. Benešu v veliki meri hvala tudi dr. Ninčiču.
Drugo njegovo delo je bil njegov nastop v Ženevi na konferenci društvu narodov, kjer je dr. Ninčič na plenarni seji o vprašanja manjšin spregovoril naravnost odločilno besedo. V svojem lepo zasnovanem govora je pokazal, da nt potrebno, da so manjšine od narodnih manjšin vedno tlačene, temveč da se d& ustvariti tudi popolnoma mirno sožitje, če narodne manjšine lojalno izpolnjujejo svoje dolžnosti napram državi. V današnjih modernih državah ie vsako krivično tlačenje narodnostnih manjšin pod zgoraj navedenim pogojem skoro izključeno. Njegovo stališče sta zavzela — na veliko začudenje italijanskega delegata — tudi angleški tn francoski delegat, nakar je bilo sprejeto to stališče kot obvezno za vse države. Tudi to moramo šteti v prvi vrsti dr. Ninčiču v zaslugo.
Ugled naše države pred inozemstvom te dr. Ninčič dvignil tudi s tem, da je bil izvoljen za podpredsednika društva narodov, s čemer je naša država postavljena v eno vrsto z velikimi zapadnimi velesilami.
Nazadnje se je dr. Ninčič podal v London in Pariz, da posreduje med Anglijo in Francosko, med katerima so se razmere vsled različnih stališč v orijent-skem vprašanju tako poostrile, da je že grozil popolen razkol. Dr. Ninčtčevethh posredovanju se je posrečilo sprijazniti na pariški konferenci o orijentskem vprašanju obe nasprotni si državi tako daleč, da je bila Turčiji odposlana skupna nota. Dasi angleška vlada gotovo ni rada podpisala te note, in dasi bo izrabila prav gotovo vsak slučaj, da se lahko povrne m svoje prejšnje stališče — to kaže že nepretrgano ojačevanje angleških čet na Galipoliju tn vzdolž morskih ožin — je vendar že samo trenutno izmirjenje velik uspeh. In da je prišlo do njega potom našega zunanjega ministra, gotovo dviga naš ugled v inozemstva.
Toda nekaj je, na kar ne moremo nikdar pristati. Kot rečeno, je podaš dr. Ninčič pred ministrskim svetom v Beogradu ekspoze o vsem zgoraj opisanem delovanju in pri tem je dejal med drugim tudi, da je v Parizu obljubil angleški vladi, da bo naša vlada poslala na Galipoli 150—200 vojakov kot simbol solidarnosti z veliko antanto. Z drugimi besedami bi se dejalo to, da stopamo z orožjem proti Turčiji. Zato pa prvič zaenkrat nimamo prav nikakegu vzroka, drugič pa smejo o tem odločati edinole svobodno izvoljeni ljudski zastopniki v narodni skupščini, nikakor pa ne ministrski svet. To pravilno stališče je zavzelo tudi nekaj ministrov in ker se z ostalimi člani ministrskega sveta niso mogli zediniti, se je sklenilo, da se počaka m povratek ministrskega predsednika Pašiča.
Naša zunanja politika mora iti, kot $mo že večkrat povdarttt, edino za ctltt naše države in se ne sme na noben način udinjati francoskim ali angleškim imperialističnim ciljem. Naši interesi pa ne zahtevajajo oboroženega nastopa vse dotlej, dokler niso ogrožene meje naše države. To pa se dosedaj še rd zgodilo, za francoske, angleške ali grške Interese pa naš narod ne bo nosil svoje kože na trg.
Vaini sklepi Narodne banke.
ŠTEVILO NOVCANIC SE NE POVIŠA. - DRŽAVA NAJ IŠČE KREDITE PRJ BANKAH. - 55 MILIJONOV ZA PASIVNE KRAJE.
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Včeraj popoldne je imel odbor Narodne banke plenarno sejo, na kateri je sklenil, da se število novčanic v obteku ne sme povišati Večjih kreditov Narodna banka ne more dovoliti, ker je vse razpoložljive vsote stavila trgovcem na razpolago. Kar se tiče finančnih po-
trebščin vlade, je odbor mnenja, nss daio banke državi te kredite, ki M Jft potem Narodna banka reeskomptirala. Za prehrano pasivnih krajev se dovoljujejo direktni krediti, za katere je ml« nlster za socialno politiko dovolil 9f milijonov dinarjev iz svojega prot** Čuna.	■<
Krediti za prehrano pasivnih krajev«
SLOVENIJA IZVZETA.	^
Beograd, 29. septembra. (Izv.) Plenum upravnega odbora Narodne banke je sporočil ministrstvu za socialno politiko, da dovoljuje kredite za prehrano pasivnih krajev v Dalmaciji, Hercegovini. Crni gori, Liki in Sandžaku. Minister za socialno politiko dr. žerjav je zahteval 70 milijonov dinarjev, v kateri vsoti so vštet tudi izdatki za prehrano mest Upravni odbor Narodne
banke je dovolil 55 milijonov dinarjev, Te kredite naj prebivalstvo zahteva prt svojih domačih bankah, ki imajo tekoča račune pri Narodni banki, ki bo potem menice reeskomptirala. Na podlagi tett sklepov so torej popolnoma neutemeljene in tendenciozne vse vesti, češ, dat je Narodna banka odklonila zahtevni vlade po kreditih za prehrano pasivnjft krajev.	‘	•
ITALIJANSKE POGOJNE GARANCIJE ZA AVSTRIJSKE KREDITE.
Ženeva, 29. septembra. (Izv.) Avstrijski komite društva narodov je imel danes zopet sejo, na kateri je italijanski delegat naznanil, da je italijanska vlada pripravljena prevzeti jamstvo za avstrijsko posojilo v isti izmeri kakor Francija, Anglija in Češkoslovaška, namreč 20%. Prevzem garancije pa je v zvezi s pogoji, ki se nanašajo na obliko finančne kontrole in na vštetje pro - izoričnih kreditov v to novo posojilo. Komite je sklenil v svrho premaganja težsoč, sestati se zopet jutri dopoldne. Predsednik komiteja, angleški lord Balfour in ostali člani sveta so sklenili, oodališati ,wnie
bivanje v Ženevi za nekaj dni, da s« avstrijsko vprašanje koučnoveljavat reši,	■'	f;V'‘
ŽRTVE EKSPLOZIJE TRDNJAVE FALCONARO V ITAOJt»
Spezzia, 29. septembra. (Izv.) Potr«i Jujejo še vesti, da je nastala eksplozij* v trdnjavi Falconaro, ker je udarila va* njo strela. Vse trdnjavske zgradbe sv porušene. Eksplozija je povzročila okolici ogromno škodo, večina hiš J* porušenih. Z druge strani poroča »H Mondoc, da je eksplozijo povzroči! kratki spoj v skladišču trdnjave. Dosl*^ sc našteli 145 mrtvih in 600 ranjeoik
Smodlaka: -
Srbo-hrvatska nesoglasja.
Srbsko-hrva tski
sporazum ne one-mogočujejo samo tisti, ki Iz fanatizma ali iz poetičnega računanja odkrito vstajajo proti vsakemu sporazumevanju Srbov s Hrvati. Našemu sporazumu le Velika ovira tudi slabo medsebojno spoznavanje, in mnogo predsodkov enih in drugih ter različni pogledi na isto stvar, ki jo na pr. Šumadinec vidi v povsem drugem vidiku, kakor pa »preča-nin«, končno tudi različni pomen, ki eni In drugi dajemo istim besedam. Na ta način nastajajo med ljudmi dobre vere nesoglasja, katerih ne bi bilo, ako bi ta in drugi natančno vedel, kaj leži drugemu na srcu, in kaj drugi prav za prav pod to in to besedo misli. Zato ne zadostuje, da se samo pobijajo neprija-telji sporazuma, temveč potrebno je tudi delovati na to, da se taka nesoglasja odpravijo.
Glavno nesoglasje daje beseda centralizem. Pod tem izrazom Je večina Srbov razumevala in še vedno razume državno edinstvo, Hrvati pa pojmujejo to besedo kot neograničeno gospodstvo Beograda (t. j. beogradske čaršije In birokracije) nad celo državo. Kdor malo boljše pozna Srbijo, je prepričan, da velika večina Srbov, meščanov in seljakov, takega centralizma noče in tudi nima povoda hoteti, toda Hrvati tega ne verujejo, ker pravijo, da Sibi vzdržujejo ta centralizem, pri tem pa pozabljajo, da ravno s svojo abstinenco najjače podpirajo.
Kaj hočejo v resnici Srbi? Oni hočejo eno nerazdeljivo, veliko državo, t. j. eno Jako državo. Dobri Srbi so to, ki Jih je velika večina, kakor se nahajajo tudi med Hrvati dobri ljudje v večini. Tega pa nočejo zato, da bi hoteli gospodovati nad Hrvati, temveč, ker vedo iz izkustva, kake muke mora pretrpeti narod, ki ima državo slabo in malo. To razume 1 zadnji selJak v Šu-madiji, ker je tamkaj na sebi občutil v mirnem času, ko mu je močna iti zlobna sosedinja zapirala granice izvoza, Se težje pa v vojski, ko Je Srbija v' neenaki borbi z velesilo izgubila večjo in boljšo polovico svojih moških si!. Zato vsak Srb trepeta že pred samo mislijo, da bi se mogli povrniti tisti strašni časi.
Hrvatom ruanjka to izkustvo. Hrvat ie (mfclim posebno Hrvate v Hrvatski) več sto let branil ostanke državnosti proti tujcem, l;o se je pa slednjič osvobodil tujske pruvlasti, si želel. <la se navžije popolne državne vlasti. V njegovi borbi mu Je bila ideal lastna državica, tudi če bi bila še tako majhna. Nasprotno pa te Srb male države :f do grla.
Tako se swlaj med sabo nt morejo razumeti, posebno če Srb rabi nesrečno besedo centralizem, ki pomeni nekaj, kar dobri Srb v resnici ne zahteva in tudi noče. Odtod izvajajo mnogo krivih zaključkov, ki otežujejo sporazum. Ko čuje Srb, da Hrvat ne mara slišati o centralizmu, misli, da hoče le ta zrušiti to veliko državo, to našo skupno obrano, ki smo Jo s tolikimi žrtvami zasnovali Radi tega mu je vsak Hrvat krvav pred očmi. Ko pa čuje Hrvat, da Srbi zahtevajo centralizem, misli, da ga Srbi hočejo držati v jarmu, kakor ga je držal Madžar te*1 sklepa, da mu ni obstanka v zajednicl s Srbi. Tako raste med njimi vsak dan mržnja, ki bo namah padla, Čim se med sabo sporazumelo. K temu bo prispeval tudi, kakor se nadamo, zagrebški kongres, ki se je oklenil unitarizma (t. j. edinstva države), ter obsodil centralizem (t. j. ničvredni centralistični način uprave).
Hrvati, s katerimi sem govoril (govoril pa sem v poslednjem času z vsemi hrvatsklmi voditelji lzvzemšl Radiča in Prankovce) so unitarci, t J. za edinštvo države, za centralizem pa ni nihče, kakor tudi jaz sam ne. Kako mislilo srbski prvaki, vodeči nosltelji današnjega nebratskega režima, so sami pokazali na zagrebškem kongresu. Tisti pa. ki so sodelovali na kongresu, so se jasno Izrekli v svojih časopisih: vsi hočejo, da se obvaruje državno edinstvo, o vsem drugem pa je mogoč razgovor. Nihče noče in ne misli podjarmiti Hrvate. Za to lahko denem roko v ogenj, kakor morem jamčiti tudi za hrvatske prvake (z izjemo zgoraj navedenih), da hočejo to državo kot eno In nerazdeljivo.
Drugi kamen spodtlke med nami Je beseda avtonomija. Hrvati iz Hrvatske uvidevajo, da se posebna hrvatska država ne bi mogla vzdržati in pravijo: dobro, hočemo skupno državo, ali pustite nam, da sami upravljamo svoje domače posle, mnogi pa dodajajo (ne-poznavajoč drugo obliko samouprave): pustite nam vsaj toliko avtonomije, kakor so jo dali Madžari. Mnogi Srbi bi Jim dali vse, kar zahtevajo, morebiti tudi še več, samo da se zadovoljijo in da s tem učvrste državo in državno edinstvo.
Toda čim čuje besedo avtonomija, naš dobri Srb obstane in se odreže: to ne sme biti! Kajti avtonomija pomeni za povprečnega, da ne rečem za vsakega, Srba: ^ pripravo za odcep od države. Bolgari zahtevajo avtonomijo za Makedonijo, ker te zemlje ne morejo anektirati; tu služi avtonomija enostavno kot most k aneksiji. Radi tega misli Srb vedno na Makedonijo, ko sliši besedo avtonomija. Hrvati ne mislijo tako. Toda Srb te besede drugače ne razume. Zato se moramo rešiti te besede, ki uvaja med nas zmešnjavo in uporabljati moramo besedo samouprava, ki je naša, lepša In točnejša. To, kar Hrvati v resnici zahtevajo, je široka samouprava (pokrajinska samouprava, poleg županske in občinske, ki so izven spora). Tudi Srbi se ji ne protivijo. Ostane samo še vprašanje opredelitve te uprave, toda tudi to se bo srečno rešilo z bratskim sporazumom.
Slično bojazen goje Srbi tudi na-pram saborom, t. j. pokrajinskim zakonodajnim telesom. Nihče med Hrvati ne zahteva neograničenega pokrajinskega zakonodajstva. Potrebno je, da je delokrog sabora stvarno opredeljen. Poleg tega pa bo državni parlament in vlada imela pri roki dovolj Jaka zakonska sredstva, da prepreči vsako prekoračenje zakonskega delokroga sabora. Kljub temu zavračajo Srbi sabor, boječi se ■na državno edinstvo. Povsem resne ljudi sem slišal: vse je dobro, kar pravite, kaj pa če oni (t. j. Hrvatska) proglasijo v svojem saboru odcep od države? Tukaj zopet Srbom manjka izkustvo. Mi smo tukaj v Zagrebu imeli poldržavni sabor in več samoupravnih saborov (v Z?dru, Ljubljani itd.), pa se nikdar ni dogodilo, česar se Srbi boje. Tega se tudi ni bala državna vlast (tuja, osovražena vlast). Ce bi se pa saboru zahotelo pripravljati slične izjave proti lastni državi, ima pokrajinski namestnik (naj se v Hrvatski imenuje ban, komu je to na poti?) lahko vedno v žepu pripravljen kraljevski ukaz, da sabor razpusti. Toda tudi orez tega so mogoči zanesljivi načini, da se pokrajinski sabori obdrže v potrebnih mejah (t. zv. okvirni zakoni, donešeni od parlamenta in slično).
NI torej potrebno, da bodi sabor Srbom strašilo. Dejansko je to samo velik* razširjena okrožna skupščina, na katero smo se mi tu na zapadu privadili in ki bo dobrodošla celi državi, ker bo razbremenila narodno skupščino od mnogih malenkostnih poslov. Hrvatom oz. Hrvatski se ugovarja, da se bavi sama s sabo in da nima interesa za državno celoto. V tem je nekaj resnice. Tekom vekov so Hrvati bili zaposleni z borbo za ohranitev samostalnosti svoje banovine: to Jim je bila narodna borba. Radi tega se je njihovo obzorje omejilo na granice Hrvatske ln to stanje traja dalje v naši narodni državi. To se pa polagoma zanesljivo izpreme-nL Ali pa ne nosi današnja slaba državna politika velik del krivde, da to stanje še vedno traja? Sicer tozadevno ne greši samo Hrvatska. Ali ne misli morda Slovenija na sebe, ali se Bosna, Dalmacija ln tudi sama Srbija ne bavl s sabo?
Velik del trenja v državi prihala ravno odtod, ker se mnogi Srbi, ki se nahajajo na upravi države, ne morejo znajti v novi veliki državi, temveč še vedno žive z duhom v mali predvojni Srbiji in hočejo vsiliti svoje vidike in metode ljudem, ki so se privadili na povsem drug način upravljanja.
Dolžnost vsakega dobrega Srba in Hrvata je, blažiti te zapreke, lečiti predsodke, odpravljati nesporazume.
(Iz Narodne slogej
Mustafa Kemal paša.
Po sevreški mirovni pogodbi iz 1920. leta, po kateri so prišli Carigrad, Helespont ln Bospor v administracije mednarodne komisije — z milostnim popustkom, da ostane sultan v Carigradu — in Je ostal iz evropskega »paradiža« Izgnanim Turkom samo kos notranje Male Azije, smo vsi videli, da •e turški polumesec ne bo skril Evropi C« vedno Izpred oči.
Že takrat, ko so poganjale v Parizu m okrog Pariza različne mirovne pogodbe kakor gobe po dežju — bile so te pogodbe večalimanj prav slabi Jurčki Id hit^o segnijejo! — se ie turški
nacionalizem, zadet živo v srce vsled sevreške odredbe, zganil ln vzplapolal Iz nove prestolice — Angore. Vodja nacionalistov, Mustafa Kemal paša, ki mu ni šlo v glavo, da so dobili Grki tako poceni evropsko Traki jo in da se lahko nemoteno Šopirijo njim pred nosom v Smirni, je z mečem v roki hotel razsekati, kar so sklenili visoki gospodje v Sfevres-u. Pa Je ostalo razun pokolja nekaj tlsočev Armencev, bojev z Grki, ki so bili kakor vedno povsod, kamorkoli se vtaknejo, pošteno tepeni ln Ke-malove obljube, da dobimo Jugoslovani, če se spravimo nad prkf mi, So*
lun — lepa obljuba, ki bi jo bil gospod Mustafa gotovo tudi izpolnil, ako bi delil milost in pravico samo njegov handžarl — vse pri starem.
Samo nazunaj vse pri starem. Ne smemo pozabiti, da gledajo Turki od davnih časov s svetim navdušenjem, ali bolje rečeno — fanatizmom, ne samo na Meko, marveč tudi na Carigrad; Meka so Jim prehodna \nrata v nad-zemsko nirvano, v naročje Allahovo, Carigrad s sultanovim sijajem zemeljska nirvana, kateri so se morali odreči po ukazu tujcev, pa naj bodo ti Ameri-kanci, Angleži ali Francozi. Turki so se za enkrat pač uklonili nazunaj. Na-znotraj se niso uklonili in se ne bodo uklonili nikoli, ne bodo mirovali, dokler ne bo Carigrad zopet njihov.
Sžvreška mirovna pogodba je ustvarila v Orientu iredento. Ni naša naloga, da bi razpravljali, ali in v koliko so bili visoki gospodje pri zeleni mizi takrat na to pripravljeni ali ne. Dejstvo je, da je z izgonom Turkov iz Evrope vzplamenel turški nacionalizem do svojega vrhunca in s tem nam je treba računati danes vsem, ki smo v neposredni bližini polumesečevi. Mustafa Kemal paša, predstavitelj in gibat el J tega nacionalizma, ki se kakor vsak nacionalizem ne drži nobenih predpisov te ali one pogodbe, ki bi ga ovirale pri njegovem stremljenju, in ki plapola toliko časa, dokler ne prežge vseh ovir in zaprek, dokler ni naposled zmaga njegova, ima danes za seboj vso Turčijo, razen peščice prodancev, liberalnih, Angliji prijaznih Turkov, ki že sedaj beže iz Carigrada, v strahu pred osve-to Kemalistov
Carigrad s svojimi morskimi ožinami je bil v vseh časih in je še danes sporna točka. Vsaka država bi rada dobila ta ključ, s katerim se odpirajo vrata na Iztok in Zapad, samo me. — Predvsem bi si nemški »Drans nach Osten«, s koncem svetovne volne sicer potlačen k tlom, rad priboril ‘a ključ; ker pa se zaveda, da ima nevarnega tekmeca v Angliji in Rusiji, dela silno oprezno in previdno, bolj skrivoma, kakor smo bili vajeni doslej, ko se je oči-to širokoustil s svojim Berlinom—Bagdad; pod masko prijateljstva s turškim nacionalizmom in sovraštva In odpornosti proti angleški ekspanzivnostl je podal roko Kemalu, v resnici pa zasleduje lastne interese; upor KeTr?Hstov mu ni nič drugega, kakor sredstvo, po-
tom katerega misli izvojevati enkrat svoje cilje. Pisatelj zanimive brošurice »La petit entente et 1’Orient« bo Imel skoraj prav, ko trdi, da Je kritičnega položaja v Orientu kriva Nemčija s svojimi skritimi kremplji, ki nevidno rijejo skozi zid, s katerim sta jo obdala London H Pariz; pri tem pa ne smemo prezreti, da je pisatelj Francoz, Nemcem a priori nenaklonjen in sovražen, kar dokazuje slehem stavek te brošurice, in ker se interesi Francije in Anglije v orijentskem vprašanju močno križajo, hoče zavreči vso krivdo seveda na Nemčijo.
Z druge strani se trudi ruski sovjetski režim, da bi se razmahnil do Carigrada in še dalje; tudi njemu je turška iredenta dobrodošla. Trockega načrti niso, da bi se Turčija z njegovo pomočjo usidrala s Kemalom na čelu v Carigradu in Evropi sploh, ali da bi v splošni zmešnjavi hotel mogoče zaigrati vlogo zmagovalca on sam in se polastiti Carigrada in morskih ožin — njegovi načrti gredo mimo vsega tega, kakor mimo malenkosti vse dalje: stopiti Angliji za hrbet in jo od zadaj prijeti z železnimi rokami za vrat, da bi ne mogla več dihati — iztrgati ji Indijo.
Anglija vidi vse to ln je v nemalih skrbeh. Ce hiti njeno brodovje po Sredozemskem morju proti Dardanelam, dobro v6, zakaj se tako žuri. In če vpije, da bo s prihodom Turkov na evropska tla zopet zavrelo v balkanskem kotlu, da bo bušknil iz njega plamen novih vojsk, če zapeljivo vabi na boj za vzpostavitev miru in reda poleg svojih dominijonov tudi nas Jugolovane — mračnjake, ki ne vemo, v kakšni nevarnosti se nahajamo, in pozabljivce, ker smo tako hitro pozabili, kolikokrat so nam prihiteli že v stiski prijatelji Angleži na pomoč!!— dobro ve, zakaj to dela. Kapitalist se nikoli lahko ne loči od svoje malhe, nabasane s cekini. In slutnje o taki izgubi so neprijetne, ne-estetične — zato jih je treba pokriti s prijetnimi, estetičnimi vabili...
Samo Franclja gleda mirno, skoraj smehljaje, proti Orientu. Za enkrat sita koketa z dvoreznim nožem, ki mu bodo odkrhnile osti prej, kakor si mislimo, sile, o katerih danes Še ne sanja.
S sevreško mirovno pogodbo je Anglija obračala in obrača še danes. Ali bo Mustafa Kemal paša obrnil?
Politične vesti
Občinske volitve v Ljubljani.
Volitev v ljubljanski občinski svet se udeleži JDS, dr. Ravniharjeva skupina, SLS, narodni socialisti, socialni demokrati okrog »Napreja«, dr. Peričeva skupina in neodvisni socialisti (Delavske novice). Poleg tega poskušajo svojo srečo še ljubljanski radikalci, avtonomisti in samostojni kmetje. Kakor se vidi, za stranke nismo v zadregi Deset jih je. Verna slika neurejenih političnih razmer v Sloveniji. — Kakor znano, dobi po novem volilnem redu absolutno večino v mestni zbornici tista stranka, ki odnese pri volitvah relativno največ glasov. Vsaka stranka poskuša stvoriti koalicijo, ki bi bila močna dovolj, da prepreči vsaki drugi skupini, pridobiti si največ glasov. Med strankami se vrše zato razgovori, pogajanja — seveda vse Še zaenkrat neobvezno. Zakulisne igre bo v nekaj dneh konec. Kandidatne liste se bodo vlagale med 10. in 20. oktobrom. Stranke se bodo morale vsekakor odločiti Še pred 10. oktobrom, da dobe čas za sestavo kandidatnih list Te dni so sklicani zaupniški zbori skoraj pri vseh strankah, da izrečejo svoje končno mnenje. Največje preglavice delajo predpriprave za volilni nastop JDS, to je mladinom okrog »Jutra«. Otvorill so živahno Časopisno kampanjo In odprli vse ventile.,, »Jutro« tudi fantazira ln vidi zveze, ki Jih nikdar ne bo. Posebno klerikalcev se boji. Tudi dr. Ravniharjev nastop mu ni všeč. Razumljivo!
„Jutro“ in „Slov. Narod".
»Jutro« pravi:
Trditev, da gre za razdor med mladinsko skupino v demokratski stranki in somišljeniki drja. Ravniharja, je potvarjanje dejstev. Demokratska stranka je enotna. Njo predstavljajo napram vsakomur posle vodeči predsednik Puc ter oba podpredsednika Pirc in Turk — očividno sami »mladini«. Spor se tiče stranke in gosp. drja. Ravniharja.
»Slov. Narod« odgovarja:
Nasprotstva sonačelnaln obstoje proti »mladinski* skupini v JDS, to je proti skupini okrog »Jutra«, proti kvarnim metodam njene politike, ki pa so bile, so in bodo menda še dalje odločilne v politiki oficielne JDS v Sloveniji. Imena podpredsednikov, ki jih postavljajo v ospredje, ne bodo nikogar premotila. Identificiranje oficijelne JDS v Sloveniji z »mladinsko« skupino, postane lahko usodepolno za enotno JDS
—	je bilo pred nekaj dnevi napisano v našem listu. Oseba dr. Ravniharja ne Igra odločilne vloge.
Veliki župani — mali upi!
»Jutro« ve povedati, da se bodo »baje« začetkom oktobra izvršila imenovanja velikih županov, v smislu zakona o razdelitvi države na oblasti. — Prav radi verujemo, da šovinistični centralisti komaj čakajo, da se imenujejo v okviru novih oblasti veliki župani. Vendar bo treba še dolgo In prav potrpežljivo čakati, da bo »Jutro« lahko izpustilo svoj previdni »baje«. Gospodje Pribičevič-Zerjavovega kova ne smejo pozabiti, da zagrebška resolucija javnih delavcev pravi: »Za vstvarjanje avtonomije Je neobhodno potrebna nova razdelitev ozemlja na oblasti, večje in sposobnejše za Življenje, prikrojene narodnim potrebam in v soglasju z voljo naroda«. Ce Še gospodom pri »Jutru« pokličemo v spomin, da sta za resolucijo obvezno glasovala Davidovič in Ribar, ki Imata večino demokratskega poslanskega kluba za seboj, potem ni dvoma, da je vest o Imenovanju velikih županov le pobožna želja tistih, ki so enkrat veliko veljali a sedaj ne pomenijo nič.
Tudi citat
»Jutro« se kaj rado sklicuje na mnenja ljubljanskega »Napreja«. Bo že imelo prav, da polaga tako važnost na izjave svojega soseda. Škoda le, da ne citira »Napreja« tudi tedaj, ko le-ta odloži kako svojo sentenco o »Jutru« samem. Tako trdi včeraj »Naprej« o demokratih, da so »razbojniki ljudskih pravic« in da je »Jutro« glasilo »stranke, ki je med vsemi buržoaznimi tipična po svojem prostitudjskem življenju z vsemi mogočimi denarnimi podjetji.« Ali ni morda to res? »Jutro« po 30 K na mesec! Odokod deficit tega lista? Pač od tistih gospodov, ki vlečejo iz načina pisave tega Usta primerne profite! Naj se »Jutro« blagovoli popečati v eni politični beležki tudi o tej načelni strani svoje duševne in gmotne eksistence ter naj odgovori »Napreju« radi inkriminiranega očitka prostitucije, — Prosimo!
Dvoje možnosti.
Predvčerajšnjim smo brali tatarske vesti, da za šole ni toliko denarja, da bi se naš naraščaj učil neobveznih, t. j. v praktičnem življenju najproduktivnejših predmetov: stenografije in tujih jezikov.
Istotako ni denarja za učitelje, tako da niso mogli nastopiti službe na meji.
Vprašali smo se, kako to zakaj je kaj takega mogoče.
Danes nam poroča: »Jutro« toig;
Na intervencijo ministra z& *o® j a 1 n o politiko Je stopilo par gospouo skupaj, da omogočijo potrebne šolsK« kredite.
Sedaj nastane vprašanje, ali se gode tak^ stvari pri nas zato, da lahko lntervt ajo demokratski poslanci (£* uspeh intervencij itak nihče ne vpra* šuje), ali zato, ker živimo — s prost** to vred — Iz rok do ust
________
i, —	—	—...   -m	m
Gospodarstvo
Žitni trg.
Na našem žitnem trgu se je v pr*-
tečenem tednu opažalo, da raste vrednost dinarja. Povsod je bilo opaža«
—	četudi samo neznatno — padanj« cen. Toda vsled nekolike oslabitve dl* narja proti koncu tedna in pa vsled zmed v Orijentu je postalo gibanje o* žitnem trgu živahnejše.
Natančne uradne statistike o leto§* nji žetvi še nimamo. Splošno pa pr«* vladuje mnenje, da žetev ni tako usp*-la, kakor se je prvotno računalo. Tods vseeno je seveda domača potreba kri' ta; le transport žita in moke v paslvn* kraje povzroča velike skrbi In pregla-vice vsled neznosnega pomanjkanj* prometnih sredstev in pa tudi v velUd meri zato, ker se še s temi malimi prometnimi sredstvi, ki jih imamo, neeko* nomično gospodari. Poleg tega občuti žitni trg pomanjkanje vagonov tudi vsled sladkorne kampanje, ki je odtegnila ostalemu prometu tisoče vagonov, Izpremenjeni uvozni in Izvozni pred* pisi močno vplivajo na naš žitni trt Zlasti je opažati, da sklepajo velike tr* govske firme vedno večje zveze z Inozemstvom. V tem pogledu je označiti zlasti Italijo in Češkoslovaško, odkodef je že prišlo v našo državo precej vagonov moke, ki je tako z ozirom na kva* liteto, kakor z ozirom na kvantiteto naše trgovske kroge popolnoma zado* voljila. Za izvoz pa pridejo V obzir 12-večine samo one postaje ob vodni cesti Pšenica je dosegla in tudi vzdržala precej visoke cene, zlasti v hrvatsklb in slavonskih krajih, kar je pripisovati tamkajšnjim skrajno slabim prometnim razmeram. Pač pa je občutno padi« cena koruzi. Cene moki pa so povprek no zelo visoke, kljub vsem prizadeva* njem, da se temu odpomore.
+ Nova odredba glede iznosa dinarjev. V kratkem izide odredba finančnega ministra, zadevajoč kupovanje valut z potnim listom. Dosedaj se Je mo* glo z potnim listom kupiti 3000 frankov* Odslej pa bo mogel kupiti isto vsoto samo oni potnik, ki potuje v Francijo ali v državo z boljšo valuto od francoske. Potniki v države z dobro valuto, ki pa je slabša od franc, franka, bodo mogli kupiti 3000 edinic dotične valute; za države s slabo valuto pa se bo lahko imelo s seboj 1000 dinarjev gotovine. Uvedle se bodo posebne legitimacije, ki bodo veljale 6 mesecev in se bo moglo z njimi kupovati valuto po enkrat na mesec.
+ Iznos dolsriev za nakup dinarjev. Finančno ministrstvo bo izdalo nared* bo, po kateri bo Narodna banka la njene filijale izdajale dovoljenje za i2no* dolarjev v inozemstvo v svrho kupovanja dinarjev.
+ Prepoved uvoza živine na Fran-oosko. Vsled pojava živinskih knfnlfr bolezni je prepovedalo francosko poljedelsko ministrstvo uvoz živine It Jugoslavije, Rumunije, Češkoslovaške, Avstrije in Ogrske. Izvzeti so transporti po morju.
+ Inozemski tečaji. Finančni minister Je radi pravilnega plačevanja tako določil sledeče kurze, po katerih se morajo Izračunati v dinarje vse listine, ki se glase na zlato in tujo valuto; 1 napoleondoT 267 dinarjev, turška lira 302, angl. funt 305, ameriški dolar 60, 100 francoskih frankov 520, 100 švic. frankov 1275, 100 grških drahem 173, 100 ital. lir 278, 100 nem. mark 4.65, 100 čsl. kron 223, 100 madžarskih kron 2.80, 100 romunskih lejev 46, 1000 bolgarskih levov 45, 100 Španskih pezet 1048, 100 hol. goldinarjev 2646,100 danskih kron 1450, 100 avstr, kron 0.095. 100 poljskih mark 1 Din. Ti tečaji veljajo od 1. do 31. oktobra t 1.
+ Sporazum naše ln madžarske na* rodne banke glede nabave valute * strani potnikov. Narodna banka v Be°" gradu in ona v PeŠti sta se sporazumeli, da morejo naši potniki kupovati v Pešti dinar po dnevnem kurzu beogradske borze in istotako madžarski potniki v Beogradu madžarsko krono po dnevnem kurzu peštanske borze.
+ Za prehrano pasivnih krajev J* odobrila Narodna banka kredit v znesku 70 milijonov dinarjev.
+ Stanje naše žetve. Po statistiki anketne komisije o letošnji žetvi Je stanje v naši državi sledeče: Pšenice J» pridelala država v Bački in Slavoflil} 49.000 vagonov. K temu še zaloga od lanske žetve, t. j. 10.500 vagonov, skupno 59.500 vagonov. Koruze 125.000 vagonov In od lanske letve 32X100 vago* nov, skupno 157.000 vagonov, Ječmen* 18,000, ovsa 14.900 ta rži 1900 vagonov,
Dnevne vesti.
bv"~ ^^enfe nradnlb ar pri poštah v
r*«um
pijanski in Mariborski glavni in ko-
ta faradi težav pri nabavi kuri-U0v, ^svetljave se skrčijo v zimski Utaj } in 23, t j. od 16. oktobra jv,;, r° 31* marca 1923 uradne ure pri Honi Ura<^1 s brzojavom in telefo-na6 oziroma 5 ur, pri manjših
ure pri
Javorški pc
u Ptuju, Novem mestu, Kranju, Zi-mostui Tržiču in Gorenji Rad-r*? Črni pri Prevaljah, Hrastniku, Je-na Gor., Mežici, Prevaljah in j*r°ovljah l in 2 ostanejo neizpreme-Ji?,6, Uradne ure ob nedeljah in pražil se ne izpremene. Iz pregleda, ki ^razobešen na vsakem poštnem ura-so razvidne uradne ure dotičnega
J1*®* Pa na 4 ure. Uradne
Pošti, pri poštnih uradih V
h *** Razglas o neoddanih pošiljkah J ^Vgust 1922 je razobešen Vj prostoru
* stranke pri vseh poštah. il*** Otvoritev telefonske centrale z
govorilnico v Radečah pri Zida-r^ojtu. Pri pošti in telegrafu Rade-P* Prt Zid. mostu je bila 18. septem-F® tega leta otvorjena telefonska cen-z javno govorilnico za krajevni ? medkrajevni promet, z omejeno ®*.Vno službo.
^ *"* Razpisana mesta. Razpisana so mesta računskih praktikantov pri ^legaciji min. fin. v Ljubljani in eno r-sto pis. uradnikov v XI, odn. X. Či-r^nem razredu pri sodiščih v Ljub-^ (pri dež. sodišču v Ljubljani 3 rae-Ni Novem mestu, Črnomlju, Kamni-^ Konjicah in Metliki. Več v Urad-^ listu« št 101.
Zakon o organizaciji finančne jjtotrole je objavljen v Narodnih No-^ številka 221.
Kongres sodnikov v Beogradu, ob 9. uri dopoldne se otvori v, r®o®radu kongres sodnikov iz cele dr-rJVe. Dostop imajo samo delegatje Cevnih organizacij.
—• Iz zdravniških krogov. Imeno-J*&1 so: za šefa bakteriološke postaje ! Ljubljani dr. Amalija Šimec, za Šefa S*kterk)loške postaje v Celju dr. Jak. **bemlsl in za začasnega okrožnega Javnika v Radencih dr. Jan. Sedla-fck,
Imenovanja. Dr. Hubert Souvan
* Ljubljane je imenovan za finančnega tookuratorja v V. člnovnem razredu, J"* Za podinšpektorja pri finančni kon-
v Ljubljani je imenovan Martin Kovač Iz Celja. — Za komisarja k {krajni upravi finančne kontrole v Ce-
* ie imenovan Muc iz Mokronoga. «— Zatvorltev planinskih koč. Ra-
koče v kamniški Bistrici in Valvasorjeve koče na Stolu so vse planinske zatvorjene.
— Ali so se oddala mesta sodnikov upravnem sodišču za Slovenijo v ^Uu — kar pod roko? K notici, ki «5io jo objavili včeraj pod tem naslo-smo dobili od poklicane strani Jasnilo, da teče za vse prosilce za ^sta pri upravnem sodišču v Celju JjJttečaj skozi 20 dni od dneva, ko je bil javljen natečaj v »Uradnem listu« ^krajinske uprave za Slovenijo, da so Wej vse prošnje pravočasno vložene, *}dospejo ministrstvu pravde najkas-do 9. oktobra t. L •» Usposobljenostne preizkušnje za ljudske in za meščanske šole se jrtčao na državnem moškem učitelji-v Ljubljani dne 3. novembra 1922 ^8. uri zjutraj. Pravilno opremljene j*°toje za pripustitev k usposoblje-j^stni preizkušnji se naj predlože po ••Jskemu vodstvu pravočasno okrajne-Šolskemu svetu, da bodo najpozne-? do dne 25. oktobra v rokah lzpra-^alne komisije. Posebna vabila k iz-se ne bodo pošiljala; kdor bi ne ji! Pripuščen, bo pravočasno obve-Izpraševalna komisija za obče jjjjflske In za meščanske šole v Ljub-
l r~- Naše orožništvo. Dan na dan pridajo dopisi iz vrst našega orožništva, y katerih veje obup nad veliko bedo, **teri živi in opravlja svojo službo 2*«ištvo. Ce bo šlo tako naprej, bo~ k Pragoma vsi orožniki zapustili svo-
,usrvo. ue do Slo taKo naprej, Polagoma vsi orožniki zapustili J** nehvaležnega kruhodajalca in go-Uv,? minister za notranja dela bo *am lovil razbojniško in tatinsko to vzdrževal red v državi.
~r* Smrtna kosa. Na Krki na Dolenj-V »?& umrl gospod Henrik Lobe. — nmrl vpokojeni rudniški kon-* Sospod Tušar. — N. p. v m.! Ovoje zagonetnih smrt!. V Za-so dne 27. t. m. našli na železni-*rup^° 25 letnega inkasanta Ofc blagajne Franca Kolekoviča. feiaj 16 odrezana od trupla in je Haha,-,ne dale2 V travi, d6čim se je
Potem 1 0Stal0 41111,110 na tiru- Ko le ^ kombija pregledovala Kolekovi-»teifl stanOvanje, je našla v njegovi po-natakarico Katarino Dujniovič, )t • ’ 2 globoko rano na prsih. Polici-kj V *apočeIa z najstrožjo preiskavo, t^ dognala, da je šla Dujmovičeva j® ®nrt, da bi dokazala svojemu sv°j° Uubezen. Kolekovič pa «»di vzel življenje radi te nesreč-
— Najdeno truplo. Dne 26. i m. so v Ptuju potegnili iz Drave truplo 85-letnega prodajalca klobas Matijo Zina-herja iz Maribora, o kterem smo poročali, da je izginil. Na truplu je bilo opaziti več ran. Umora osumljen je neki Mihael Šetar, ki je živel s pokojnikom v sporu radi neke — ženske.
— Zopet zadušitev s plinom. Pred par dnevi smo poročali pod mariborskimi vestmi, da se je zadušila s plinom neka služkinja- Podoben slučaj se je dogodil v ponedeljek v Osijeku, kjer so našli v postelji 24 letno služkinjo, Slovenko Gizelo Senič, zadušeno s plinom. Ne ve se, ali gre za nesrečo vsled neprevidnosti ali za samomor.
— Samomor vsled bede. Pred dve-mi dnevi se je ustrelil v svojem stanovanju v Petrovaradinu ruski begunec dr. Viktor JulianskL Bil je pred nekaj časa iz neznanih vzrokov odpuščen iz banke, kjer je bil nameščen, vsled česar je prišel v tako bedo, daje obupal nad življenjem.
— Poskusen samomor polkovnika. Umirovljeni polkovnik Gavrilo Jevtič v Beogradu si je poskušal vzeti življenje na ta način, da se je dvakrat sunil z nožem v vrat. Prepeljan je bil v opasnem stanju v bolnico. Vzrok je baje živčna razburjenost.
— Nezvesta zaročenka je bila 20-letna Ružiča Grubišič iz Banata, služkinja v Beogradu. Neki njen rojak se je v njo nesmrtno zaljubil in dogovorila sta se, da se poročita. Toda nezvesta Ružiča je imela vedno sestanke tudi z drugimi Tako jo je v nedeljo zasačil zaročenec, ko se je sprehajala z nekim vojkaom po Kalimegdanu, kar ga Je tako razburilo, da jo je po kratkem prepiru zelo nevarno 2abodel v ledja. Pa naj še kdo trdi, da na svetu ni prave ljubezni!
—Čudni psihični pojavi. V neki tovarni za žarnice na Dunaju so naenkrat napadli histerični krči celo vrsto delavcev in delavk. Okrog petdeset se jih je vilo v krčih po tleh. Došli zdravnik je večino kmalu pomiril, štiri osebe pa so morali prepeljati domov. Napadi so se dopoldne ponovili. Tovarna je morala ta dan delo ustaviti Zdravniki menijo, da je to duševno bolezen povzročilo razburjenje vsled pogajanj za zboljšanje plač-
— Goreča reka. Na reki Parana se je vnelo na neki ladji 60 železniških sodov bencina, ki je eksplodiral. Vsled tega se je ladja razklala v sredini in se takoj potopila. Razliti bencin je gorel na reki naprej, vsled česar se je moglo rešiti samo par ljudi, ki so morali plavati pod vodo, dasiravno je bila ladja oddaljena od brega samo 300 metrov.
— Prebrisana »zdravnica«. V Osijeku je obljubila neka vedeževalka Katici Janč, da jo ozdravi bolečin na nogah. Ukazala ji je zašiti vso zlatnino v vrečico in zapreti v predal. Ključ je vzela vedeževalka, rekoč, da se vrne čez sedem dni in tedaj bodo tudi noge zdrave. Toda čez sedem dni ni bilo niti vedeževalke, niti zdravja; pač pa je našla Jančeva v predalu, ki ga je s silo odprla, vrečico v kateri so bili koščki lesa. Lahkoverna bolnica je oškodovana za 13.800 kron.
— Aretirani »valutnim«. V Subotici je bilo v poslednjem Času aretovanih mnogo oseb, ki so hotele iznositi velikanske količine dinarjev in tujih valut na Madžarsko. Tako je bila pred kratkim aretovana neka Evina hči, ki Je svoj klobuk podragocenila na ta način, da je všila vanj 136 tisoč dinarjev. Pa ne radi nečimumosti. Ampak nemara se je hotela s tem dragocenim klobukom peljati na Madžarsko. Klobuk pa je zbudil pri naših ostrookih carinikih tako dopadanje, da so oboje — klobuk z dinarji in njegovo lastnico pridržali v svrho nadaljnega uradovanja.
— Trgovec s človeškim mesom. Aretiran in na mesec dni zapora je bil obsojen v Sarajevu neki Andrejček Stevo, ker je kupčeval z mladimi deklicami.
— Železniška nesreča pri Prahovem, o kateri smo kratko poročali pred par dnevi, se je zgodila na ta način, da se je pod ekspresom udrl visok železniški most, ki so ga svoj čas zgradili Nemci. Sreča v nesreči je bila, da se je veriga, ki je vezala poštni voz z ostalimi vozovi pretrgala in tako so s potniki napolnjeni vozovi ostali v višini vsled česar so bili potniki naravnost na Čudežen načn rešeni gotove smrti. Pri tej katastrofi sta izgubila dva železničarja in dva poštna uslužbenca svoje življenje. Razun teh so bili še trije ra-njeni.
— Razbojniški napad na vlak. Črnogorski odpadnik Savo Raspopovič je napadel z 10 tovariši vlak na progi Bar—Virazar pri Mušnicl ,V vlaku so bili tudi vojaki, orožniki in carinski stražniki ki so na razbojnike, nahajajoče se v zasedi, streljati. Razbojniki so ušli; ubitih pa je bilo 6 vojakov, 1 ca-rinki stražnik in 1 žvižnik za razbojniki so poslane močne patrulje.
— Umor poljskega čuvaja. Osiješkega poljskega čuvaja Mijo Pachtela
m wW jpM	na
ustreljenega z lovsko puško. Ker je bil
želo vesten v službi sumijo, da gre za maščevanje.
— Detomor. V vasi Postelja je porodila žena Cedomira Markoviča nezakonsko dete. Da skrije svoj greh pred možem, ki se nahaja v vojaški službi je vrgla dete svinjam. Vendar so dejanje odkrili in izročili bestialno mater sodišču-
— Sraka. Danica Divjak se je pretečeno soboto vozila proti Zagrebu. V vlaku je vzela na piko neko gospo, ali bolje rečeno, njeno torbico. In že je prenesla iz torbice v svoj žep zlato verižico, pa oj smola, bila je opažena in hočeš, nočeš, Danica je romala na sodišče v Laško.
— Tako ie prav. Lesni trgovec Arnold Herman iz Zagreba je bil pri on-dotnem okrajnem sodišču radi oderu-štva obsojen na 40.000 kron globe in na zaplembo njegove ogromne lesne zaloge, ki se ceni na tri milijone kron. — Tako je prav.
— D’Annunzio se Je poboljšal. Italijanski časopisi poročajo, da je D’ An-nunzio na obisku v samostanu Maguz-zanu izrekel željo, da bi rad odstopil v tretji red Sv. Frančiška. Zadnje čase postaja ta pesnik baje sploh vedno bolj pobožen menda zato, ker ga je njegova metresa vrgla iz balkona na cesto.
ukradenih predmetov znaša nad 40.000 kron. — V noči od 27. na 28. t. m. je neki čevljarski pomočnik, kateri je bil zaposlen tri dni pri čevljarskem mojstru Antonu Rogaču na Bledu, pokradel svojemu gospodarju ene izgotovljene moške čevlje, več usnja in mnogo čevljarskega orodja, v skupni vrednosti 30.000 kron in pobegnil neznano kam.
Celle.
a= Stavbinski delovodje! Seja pripravljalnega odbora organizacije stav-binskih delovodij se vrši v nedeljo, 1-oktobra ob 10. uri dopoldne v restavraciji pri »Zlatorogu«. Pridite točno!
=s Zaupniški sestanek Narodno-so* cijalistične stranke se vrši v nedeljo dopoldne v dvorani Narodnega doma,
I. nadstropje in ne na magistratu, kakor je javljeno v vabilih.
= Težko slovo. Včeraj je prenehal predstavami našemu občinstvu tako priljubljeni Svengali in Še danes joče polovica Ljubljane za svojim ljubljencem. Toda le pomiri se žalostni svet, kajti imamo že krasen nadomestek. Jutri bo namreč v filharmonični dvorani velika vinska trgatev, kjer bodo našli dovolj zabave vsi tisti ki ljubijo senzacije. To bo nekaj, kar še do danes ni videla Ljubljana. Tvrdka Balkan že dva dni vozi samo grozdje v Ton-hale. Torej vsi Svengalistl pridite Jutri zvečer v Filharmonijo, da se prepričate, da ni na svetu stvari, ki bi ne bila nenadomestljiva.
— Kat tiskovno društvo v Ljubljani zida za svoje uslužbence, katerih je par sto, stanovanjsko hišo s par stanovanji Hiša je skoraj dograjena in uslužbenci, ki so brez stanovanj, so se Že veselili, da se bodo vselili v nove stanovanjske hiše. Pa čuda! KTD zahteva od svojih uslužbencev za stanovanje obstoječe, iz ene sobe in kuhinje (nemeblirano) mesečno 2100 kron, za stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje pa 4000 kron mesečno. — Pripomnimo pa, da je več kot dve tretjini uslužbencev v Jugoslovanski tiskarni, ki nimajo brez nadurnega dela niti 4000 kron plače mesečno 1 Brez komentarja 1 ass: »Bratstvo«. Drugi redni mesečni sestanek se vrši v četrtek, dne 5. oktobra ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri »Lozarju« na Sv. Jakoba trgu. Na dnevnem redu je pogovor o delovanju v zimski sezoni Po oflcijelnetn delu prosta zabava. Udeležba je za vse člane obvezna.
= Poljanska cesta — zaprta. Radi tlakovanja je Poljanska cesta od Krekovega do Ambroževega trga za vozni promet zaprta.
:= Promenadni koncert sodbe Zveze Jugoslovanskih železničarjev v Zvezdi se bo vršil v nedeljo, dne 1. oktobra ob 11. url dopoldne.
sat Ciganska godba komertira v nedeljo, dne L oktobra v vrtnem salonu gostilne »Drašček« Boharičeva ulica 9. Začetek ob 7. uri. — Vstop prost am Krompir. Mestna aprovizadja ima v zalogi nekaj krompirja po 7 K za kg v prodajalni na Poljanski cesti št 15. Vsaka stranka dobi največ 20 kilogramov.
»t Umrla je na Mesthem trgu št. 11! gospa Gabrijela Lindtner roj. Eržen. Pogreb bo danes pop. ob 2. url — N. v m. p.!
Pretep z loncem. V Vidičevl opekarni na Viču je Valentin Dolinar udaril svojega sodelovca Aluzija Turka tako močno z loncem po glavi da mu je prebil klobuk in mu prizadejal rano na glavi.
~ Policijske vesti Dne 29. t. m. je bil P. Valerijami Učaku, prijorju nemškega viteškega reda v Ljubljani med vožnjo na železnici II. razreda iz Metlike v Ljubljano ukraden rujav usnjat ročni kovček, napolnjen z razno duhov-sko obleko. Poleg tega se je nahajala v kovčeku tudi dvojna zlata ovratna verižica s križem viteškega reda. Verižica z križem je bila v črnem usnjatem etuiju, kateri je bil znotraj prevlečen z modrim baržunom. Skupna vrednost
Prenagljena vest V četrtkovi številki našega lista smo poročali, da je iz kluba SSJ obč. odbornikov v občini Ce-lje-okolica izstopil obč. odbornik gosp. Martinčič. Kakor se nam poroča, ostane g. Martinčič še nadalje obč. odbornik celjske okolice.
»Legijonarje« pripravljajo v mestnem gledališču kot otvoritveno predstavo.
Amerikanska mast se v Celju prodaja po 140 K kg, slanina pa po 136 K kilogram.
Vljudnost Je lepa čednost Zadnji čas smo dobili že nekaj pritožb, da carinski organi pri inozemskih vlakih na celjskem kolodvoru ne postopajo baš najvljudneje s potniki, ki v Celju vstopajo v vlake. O stvari za enkrat ne pišemo obširneje, pač pa prosimo našo carinsko oblast, da svoje organe pouči, vljudneje nastopati proti potnikom.
Zastrupljenje z gobami. Na celjskem trgu je letošnjo jesen izredno velika množina gob. Trg se strogo nadzoruje, vendar pa kljub temu ni izključena nevarnost zastrupljenja z gobami. V Gaberju je zbolela vsled zastrupljenja' z gobami neka ženska in dva otroka. Govorilo se je, da je žena umrla, otroka pa sta bila rešena. Ta govorica pa ni resnična. Takojšnji zdravniški pomoči se je zahvaliti, da so vsi trije ostali pri življenju.
Umrl Je v Celju na Glavnem trgu mizarski mojster Avgust Bračič.
Škrlatica se je pojavila v Gaberju v celjski okolici. Zdravstvena oblast je storila vse potrebno, da se razširje' nje te zavratne bolezni v celjskih predmestjih prepreči.
Ptul.
javnlna za motociklist® Dtft. 20.— M kolesarje Din. 2.— se sprejemajo v klubovi kavami »Prešeren«. V slučaju skrajno neugodnega vremena se prenese na poznejši čaš. V soboto 30, t m. ob 8. uri zvečer sestanek vseh motociklistov in kolesarjev v mali sobi restavracije »Slon«. Radi važnosti Je go-trebna sigurna udeležba.
Gledališče in glasba.
Pevsko drnštvo »Slavec«. Prihodnja
pevska vaja za moški zbor je v petek 29. t m. ob 8. uri zvečer. Za ženski zbor prihodnja vaja je v pondeljek 2. oktobra ob pol 8. uri zvečer. Pridite vsi in točno!
O pevki ge. Zdenki Gregurlčevi, M bo nastopila v koncertu dne 9. okt., Je podal znani skladatelj dr. Schwab * ozirom na njen koncert sledečo, nadvse ugodno kritiko: Ga. Greguričeva Je — trdim z mimo vestjo — prvovrstn* pevka. Razpolaga z obsežnim glasom e — e (tri oktave), ki je vseskozi Iz-jednačen. Njen visoki »c« Je popolnima zmožen modulacije, v koloraturah pa doseže njen glas še nekaj glasov višje, V nižini zveni močno in polno, kakOT da je altistka. Baš zato Je bilo mogoče, da so bili zdravniki in pevski Izvedenci različnega mnenja ali je alt ali sopran in se je radi tega tudi urila V obeh legah. Njeno šolanje pri slovitem Filip Forstenu je popolnoma dovršeno, njen glas vseskozi brezhiben, čist zdo lep In prijeten, brez vsakih razvad in hib (n. pr. tremoliranje). Da javno ni nastopala, JI je branila v zadnjem Času možitev z oficirjem. Smatram, da Jo »Glasbena Matica« kot kompetentna dvigne iz nepoznanostl kot prvovrstno Jugoslovansko operno in koncertno pevko, da si pridobi zasluženi sloves. Ta res laskava kritika pač Jamči, da nam bo nudil koncert ge. Greguričev* prvovrsten umetniški užitek.	■
Pevsko društvo »Zarja« priredi soboto zvečer »Vinsko trgatev« spodnjih prostorih »Narodnega doma« z zanimivim sporedom (petje, godba, licitacija, ples itd). Grozdja in drugih dobrih predmetov bo v velikem izobilju »tatovom« na razpolago. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo potrebnih društvenih stvari, priporočamo to prireditev, ki je letos prva te vrste,
Narodno-socljallstlčna stranka, kra jevna organizacija Ptuj, sklicuje za nedeljo, dne 1. oktobra t 1. javen shod v dvorani »Društvenega doma«. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Na shodu bo poročal narodni poslanec Brandner novem političnem položaju, nastalem vsled zagrebškega kongresa Javnih de lavcev.
Pokrajina.
Laško. »Strahovi*. 27. sept. je pri nas uprizoril akademski klub iz Žalca v prid dijaški zadrugi v Pragi Henrik Ibsenovo družinsko dramo »Strahovi«. Krasna uprizoritev, osobito mojstrski nastop gospoda Milana Skrbinška kot gosta, je bil za Laško užitek, ki ga nismo že dolgo imeli Obisk je bil pohvalno dober.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo v Vojniku priredi v nedeljo, dne 8. okt. 1.1. v posojilnični dvorani v Vojniku vinsko trgatev z uprizoritvijo »Pogodbe«. Prosta zabava, volitev krasotic, amerikanska ženitev, šaljiva pošta in ples. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 3 Din. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Sokolsko društvo v Kranju priredi v nedeljo 1. okt. ob pol 15. url na glavnem trgu javno tombolo v korist zgradbi Narodnega doma. Cena tablici 2 dinarja, ki se dobe v predprodaji v vseh trgovinah. Glavni dobitek zaboj sladkorja.
Šport in turistika.
Rapid, Maribor — S. K. Primorje. Napovedana prijateljska tekma med navedenima kluboma, ki bi se imela vršiti v nedeljo 1. oktobra, se vsled skrajno slabega vremena ne vrši
Klub kolesarjev In motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi kot zaključne ob priliki športnega tedna sledeče motociklistične in kolesarske dirke. V nedeljo, dne 1. oktobra ob 10. uri dopoldne motociklistično In kolesarsko prvenstvo na 1 km. Proga: Dunajska cesta od 2—4 km, in sicer motociklistična z letečim štartom. Popoldne ob 15. uri motociklistično In kolesarsko prvenstvo »Ljubljana« na progi: Karlovški most—Ljubljanski grad km 0.960. Pri-
jiiMt
Avtorsko pravo. V sredo se je vr$fl
sestanek umetnikov vseh strok, na ka-' terem je predaval skladatelj A. Lajovio o zakonskem projektu, ki ga Je pripravila vlada v svrho zaščite avtorskih pravic. Predavanje je bilo v vsakem ozira izčrpno, ter Je podajalo pregledi o zgodovini zakonodaje glede zaščite avtorskih pravic pri nas In vseh važnejših kulturnih državah. — Navzoči umetniki, ki so napolnili malo dvorano na magistratu, so predavanju g. Lajovica sledili z velikim zanimanjem. Razprava, katera je sledila predavanju, Ja pokazala, da vsi navzoči soglašajo s stvarno kritiko o imenovanem predlogu. Sestanek je trajal 2 in pol ure.
»Narcis.« PesmL Zložil Igo Gruden* Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broS. zvezku 7 Din., vez. 9 Din.
---■	........ —" i
Društvene vesti.
CeskoslovenskA Obec v Ljubljani
pof&da v sobotu 30. t. m. ve velkl dvo-ranč Nfirodniho Domu »posvicenskou zSbavu« (žegnanje). Zač&tek o 20 hod. Vstupnfi dobrovolnS. — Hudba. Taneč. Atrakce. — Nfirodni kroje vitanjr. Zl» bav. odbor C. O.
Prostovoljno gasilno društvo v Sto* žicah priredi veliko vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo 1. okt. 1922 ob 3. uti popoldne v gostilniških prostorih g. J. Pečnika (vlg. Urbanček) v Stožlcah ob vsakem vremenu z raznovrstnim sporedom. Vstopnina prosta. Ker Je Cisti dobiček namenjen za popravo gasilnega doma, se prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vaM odbor.
»Bratstvo«. Prihodnja odborova soja bo v tofek 3. okt. ob 8. uri zvečer v klubovi soblcf Narodne kavarne.
Zabavni večer dramatičnega odseka »Bratstva«. Vabijo se vsi člani In prijatelji društva na zabaven večer, ki se vrši 30. t. m. ob 20. uri v prostorih restavracije »Lozar« na Sv. Jakoba trgu. Spored: Razne pevske točke, šaljiva pošta — volitev kraljice lepote In tekma dolgih nosov, — nato sledi prosta zabava. Vstop prost Prispevki se hvaležno sprejemajo.
Zveza ruskih akademikov ljubljanske univerze priredi kakor Je bilo že objavljeno, v nedeljo 1. okt ob 8. uri zvečer v areni Narodnega doma ruski zabavni večer pod vodstvom mojstra g. Putjate. Istočasno se vrši prvi ples letošnje sezone v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnina 10 din. za ob« prireditvi.
PERILO
za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke,
po najnižjih cenah pri;
> Mm naši H. Soss
Ljubljana, Mestni trs 19.
V nedeljo, dne 1. oktobra ob 5. uri popoldne se vrSi v dvorani Filharmonije v Ljubljani vinska trgatev.
E.	OABORIAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
»Ootovo da,« je pritrdil oče Plantat.
»Razume se, da je moral Tremorel izbrati fzmed vseh načinov pobega, o katerih je slišal pripovedovati ali katere je Zasnoval v svoji domišljiji, baš tistega, ki se mu je zdel najvarnejši in najhitrejši. Je li mislil na to, da bi ušel preko meje? .°r? gotovo. Ker pa ni povsem neumen, je brž spoznal, da je v inozemstvu najtežje izbrisati svojo sled. Ostaviti Francijo, aa se odtegneš kazni za manjši prestopek — magaril A prekoračiti mejo radi zločina, ki je zapopaden v mednarodnih izročitvenih pogodbah, je čisto navadna budalost. Predstavite si moškega in žensko, blodeča po deželi, ki ne govorita njenega Jezika! Vsak ju opazi takoj; ako nihče drugi, ju zasledujejo &jala. Nobene stvari ne moreta kupiti, ne da bi ju vlačili domačini po zobeh, nobena kretnja, ki jo napravita, ne uide pažnii brezdelne radovednosti.
Čim delj gresta, tem večja je nevarnost, da ju dobe.
Recimo, da hočeta preko moTja, v svobodno Ameriko, Kjer slačijo advokati svoje klijente do nagega. Treba se je fvkrcati; a tisti dan, ko stopiš na ladjo, se moreš smatrati izgubljenega. Devetindevetdeset odstotkov verjetnosti je za to, da najdeš tam onkraj že detektiva, ki čaka nate in te pograbi.
Pomnite, prosim, da ne govorim o policiji dežele, kamor pobegne zločinec, dasi obrača tudi ta neprestano pažnjo na tujce.
Še v Londonu se upam najti vsakega Francoza v teku osmih dni, razen če govori angleščino tako čisto, da ga imajo povsod za domačina.
Vse to je preudaril TrčmoreL Spomnil se je tisočerih Izjalovljenih ^ poizkusov in stoinsto prigod, ki jih je čital po časopisih. Misel na tujino je prav gotovo opustil! »c
»To je jasno,« je vzkliknil oče Plantat, »o tem ni dvoma! IBeguncev nam je iskati na francoskih tleh.«
»Da, gospod sodnik,« je odgovoril Lecoq, »prav pravite. Pomislimo tedaj, kako in kje bi se mogla skriti na Francoskem.
Ali na deželi? Gotovo ne. V Bordeauxu, ki je eno naših največjih provincijalnih mest, vam vse zija za Človekom, ki ni Bordojec; spoznajo ga na prvi pogled. Bili bi samo dve mesti, ikjer se je moči skriti: Marseille in Lyon. A ti dve mesti sta želo oddaljeni; treba je tvegati dolgo pot. In nič ni tako nevarnega kakor železnica, odkar imamo električni brzojav. Hitrost bega je velika, to je res; a kakor hitro stopiš v železniški iVOz, se nahajaš pod neizprosno roko policije in veš malone z gotovostjo, da te zagrabi pri izstopu.
Tršmorel ve vse to prav tako kakor midva. Črtajmo vsa podeželna mesta. Tudi Lyon in Marseille.«
»Zares, na deželi se ni moči skriti!«
»Pardon! Bilo bi mogoče. Trebalo bi kupiti daleč od mest fn železnice kako skromno posestvo in se naseliti na njem pod tujim imenom. A to izvrstno sredstvo zahteva raznih pred-
priprav, ki so bile v danem slučaju izključene zaradi Bertinega nadzorstva.
Polje rodovitnih ugibanj je potemtakem zelo majhno. Izločili smo tujino, velika mesta in selsko samoto; ostane samo še Pariz. Tremorela, gospod mirovni sodnik, nam je iskati v Parizu!«
Gopod Lecoq se je izražal s povdarkom in gotovostjo profesorja matematike, ki stoji s kredo v roki pred črno desko in zmagoslavno dokazuje svojim učencem, da se dve vzporedni črti ne moreta stekniti.
Stari sodnik ga je poslušal dokaj pozorneje od dijakov pri geometrijski uri. Toda čudil se ni; vrtoglava bistroumnost tajnega policista ga ni več presenečala. Povsem naravno se mu je zdelo, da umuje tako in ne drugače. Zdaj je razumel marsikatero detektivsko junaštvo, ki mu je bilo pred nekaj dnevi še čudež in skrivnost.
A polje ugibanj, ki je gospod Lecoq poudarjal njegovo tesnobo, se mu je videlo še vedno neizmerno.
>Pariz je velik,« je dejal.
»Recite, da je ogromen,« je odgovoril. »Toda moj je! Ves Pariz se riše pod povečevalnim steklom naše obrti kakor kaplja vode pod prirodoslovčevim drobnogledom. Morda me zdaj povprašate, kako da živi vzlic temu v Parizu še toliko zločincev iz poklica? Eh, gospod, zakonitost je naše prekletstvo! Paragrafi so krivi, da moramo vihtiti častno orožje zoper nasprotnike, katerim je vsako sredstvo dobro. Zato je tako, kakor je. Lopovi so pretkani; a verjemite, da smo mi še tisočkrat pretkanejšl od njih.«
»Nu,« ga je prekinil oče Plantat, »Trčmorel je hvala Bogu izven zakona, saj imamo zaporno povelje.«
»Kaj zaleže zaporno povelje! Ali mi daje pravico, da smem brez okolišev preiskati vsako hišo, kjer mislim, da bi utegnil biti skrit? Ne. Ako se zglasim ž njim v rokah pri kateremkoli bivšem Hektorjevem prijatelju, mi zaloputne vrata pred nosom. Pri nas, gospod sodnik, se policija ni le primorana boriti z lopovi, nego zlasti tudi s poštenimi ljudmi.«
Kadar načne gospod Lecoq to vprašanje, se silno razburi. Njegova zamera je prav tako brezmejna kakor krivica sama.
Na srečo mu je baš v tem trenutku naihujše jeze obvisel pogled na žogi. Premolknil je in vzkliknil zdajci:
»Vraga, kmalu bi pozabil na Trčmorela!«
Oče Plantat ves čas ni nehal misliti na morilca in zapeljivca Courtoiseve Laurence.
»Rekli ste, da ga moramo Iskati v Parizu,« je spomnil detektiva.
»In res je tako, gospod mirovni sodnik,« je dejal Lecoq $ pokojnim glasom. »Naša begunca se skrivata nedaleč odtod, morda v sosednji ulici, morda v sosednji hiši. A nadaljujmo svoj verjetnostni račun.
Hektor pozna Pariz prav dotfro in se ne more nadejati, da bi ostal le teden dni skrit v kakem hotelu. On ve, da so hoteli in meblovane hiše predmet posebnega nadzorstva s strani policijske oblasti.
Ker meni, da bo trajal ta položaj delj časa, sl je 2°^ najel stanovanje v kaki hiši, kjer mu ugaja.«	t
»Pred nekakim mesecem dni je bil trikrat ali štirikrat » poredoma v Parizu.«	_	-
»Potem ni dvoma. Najel je stanovanje pod tujim in plačal za četrt leta naprej, tako da živi danes med svoji® lastnimi štirimi stenami.«
Pri teh detektivovih besedah se je pokrilo lice očeta rial*' tata z izrazom strašnega obupa.	.
»Predobro čutim, da sodite prav, gospod Lecoq,« je res«* žalostno. »A če je tako, je podlež pač varen pred našim iška* njem. Bo li treba čakati, da nam ga izda naključje? Saj n” morete preiskati hišo za hišo!«
Tajni policijski agent se je zmrdnil pod svojimi zlatimi na* očniki. Mirovnega sodnika, ki je poznal ta zmrdljaj, Je Pr&' šinilo novo upanje.	_	J
»Se pravi... ne morem si misliti, kako •,« je pov#1
v zadregi.	.
»Pardon,« ga je prekinil gospod Lecoq. »Ko je Trčmo^ najel stanovanje, ga je moral tudi opremiti, kaj ne?« »Gotovo.«
»In to razkošno, kar je še važnejše. Prvič zato, ker J* sam vajen razkošja in ga ima s čim plačati; drugič. pa, ke’ ni mogel odvesti dekleta iz bogate očetove hiše v siromaš«11 brlog. Stavil bi, da imata salon, ki se lehko meri z onim * Valfeuilluju.«	-
»Le žal, da naš posel zato ni laglji!«
»Vraga, dragi gospod, in še koliko laglji! Hektor, W “ potreboval mnogo in lepega pohištva, se ni mogel obrniti kakega starinarja; tudi na dražbe se ni upal. Ni mu preostaja^ drugega nego iti v trgovino.«
»V trgovino? Težko da!«	.
»Seveda ne v kako glasovito, kjer bi ga spoznali — zak" to stoji, da je navedel isto napačno ime, na katero je vzel sta* novanje. Izbral si je spretnega, skromnega trgovca, ki se i( obvezal, da dobavi vse naročeno v določenem roku, in je pl*" čal račun naprej.«
Mirovni sodnik je nehote vzkliknil od veselja: slutil 'kam meri detektiv!
»Ta trgovec,« je povzel gospod Lecoq, »sl je gotovo Z*' pomnil bogatega kupca, ki ni zbijal cene in je plačal takoj' gotovini. Ako bi ga videl, ne dvomim, da bi ga spoznal.«
»Sijajna misel!« je viknil oče Plantat ves iz sebe. »Dajva* omisliva si brž Tremorelovo sliko; poŠljiva koga v OrcivaM Gospod Lecoq se je drobno nasmehnil; tako stori •vedfl& kadar hoče podati nov dokaz svoje spretnosti.
»Ne skrbite, gospod mirovni sodnik,« je dejal, »storil seflj vse, kar je potreba. Predvčerajšnjim med preiskavo sem 51 prisvojil tri grofove fotografije, a davi sem izpisal iz naslovfl* knjige imena in naslovnike vseh pariških trgovcev s pohištvo® in sem napravil tri seznamke. Ob tej uri hodijo trije moji ljudJ* vsak s svojo fotografijo in seznamkom od trgovine do trgoVj" ne in vprašujejo: »Ste li vi dobavitelj tega gospoda?« Ako padejo k tistemu, ki poreče: »Da,« Imamo zločinca.«
MALI OGLASI
PRODAJA:
MOTORNO KOLO znamke »Motosacochi«, 2 cilindra, 8 HP v zelo dobrem stanju. Vprašati: Seimski urad. Gosposvetska c.	570
Iikim gospodarskim poslopjem, krasnim gostilniškim in zelenjadnim	vrtom pod
ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista.	5&s
KMEČKO POSESTVO, pri bližno 10 oralov gozda, njiv travnikov in vinograda. Po-»lopia v dobrem stanju, rav-Botako zemljišče. Posestvo Je oddaljeno od železniške |K>staie pol ure, od trga Sevnica četrt ure. Cena 400.000 kron. Natančneje se Izve pri osestnfku Alojz Kovač, 'olgi travnik 24 pri Sevnici.
569
MALO POSESTVO, 4 in pol orala. Naslov; Polič, Gačnik — Jerenlna 49. 562
2AK0NSKI PAR brez otrok išče nemeblovano sobo, (eno veliko ali 2 majhni) če mogoče s kuhinjo ali tudi brez. Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod »nagrada«, na upravo lista.	563
SLUŽBE:
MODISTINJA, spretna, prvovrstna, želi premeniti mesto In sicer tako}. Pismene ponudbe pod »spretna«. 557
MLADA GOSPA želi vstopiti kot sotrudnica, blagajničarka ai družabnica v špec. trgovini v Ljubljani ali v Mariboru. Naslov v upravi lista.	544
LIKALNICO (Rollmaschine). 'Naslov v upravi lista. 568
LOKOMOBILA »Badenla«, popolnoma nova. 20/26/34 PS za 1,000.000 mark. M. Podlesnik,	Altčtting, Zg.
Bavarska. Na zahtevo natančen popis.	567
RAZNO:
ENGLISH LESSONS. Miss Farler returns from England on the 7 of October and wiH give p-ivate English les-sons and cheap courses. In-guiries to be made at the Office of G. Tonnies, Gaje-va ulica from 9—1 and from 3—5.	571
HIŠO na krasni legi v periferiji Ljubljane, pripravna za vsako obrt in trgovino z 12 stanovanji. 4 gostilniškimi lokali, skladiščem, ve-
MESECNA SOBA s posebnim vhodom na periferiji mesta se išče. Ponudbe na upravo lista pod »Soba št. 566«.	566
VINOREJC1, sadite Izboljšano Šmarnico. — Zahtevajte natančno pojasnilo od g. Vrbnjak, St Hj — Velenje, Štajersko.	560
DVOJNI KAPITAL naloži, kdor kupi stroj za potovalni kino. Pošljite naslov In retourznamke pod »Zavarovan kapital«, poštno ležeče Ptuj.	561
Največja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic
uri tvrdki
S. SE. SR9BEENE,
Ljubljana. Hi trg 51n. 10.
PF* Enkratna objava % din.
gžrn PripoiroCalo se siedeže tvrdke:
ŠPEDICIJEi Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
SLAŠČIČARNA: i Kalaš, Ljubljana. Zidovska ul.
VELETRGOVINA VIN Ar Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana, Gosposka ulica.
FOTOGRAFSKI AT ELIJE:
Kanc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po-večanje slik.
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana. Marijin trg 8.
MANUFAKTURE:
F.	Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke, Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25ll.
TRGOVINA BOMBAŽA: St/-, KANCA ITD..
Karl Prelog. Ljubljana. Stari trg 12.
PARNA PEKARNA: akob Kaučič, Ljubljana, Gradišče.
KAVARNE:
»CentraU, Ljubljana, poleg jubilejnega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert.
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SREBRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20.
KAMNOLOM IN OPEK. STROII: Kleemanns ver. Fabriken, Ober-turkhem und Faurndau.
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg. z. 2
o.	z.. Ljubljana, Gosposka ul. 4.
PAPIRNA TRGOVINA:
I.	Gajšek, Ljubljana, Sv. Petra c.
ŠPECIJALNA KROJACNICA ZA DAME IN GOSPODE S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6/J.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
Domske Murne, plašče,
fpancoskB toalete.
Obleke za gospode po najnovejših krojih izvršuje po naročilu in po meri v najhitrejšem času
P, Potočnik
krojačnica za dame in gospode
Ljubljena, Šelenburgova 6/1.
Sprejemajo se tudi naročila iz dežele po znižanih cenah.
Thomas IM L!oyi
TRST, Piazza Unita I* a
Direktni izvoz svinjske masti, slan# in loja iz Združenih držav.
„SINTA“
Sp!o?r industrijska in trgovska družba z o. z.
L3Uii>L3ANA. Miklošičeva cesta 15
dobavlja Iz skladišča ali tovarne:
Gospodarske stroje In razno orod]e, stroje in drase potreblčlne za mlekarstvo
Nosilce, betonsko Selezo, lite cevi, ilco, streSno lepenko Vse vrste ieleza, ploCevIn, iebllev Različna orodja, okove za zgradbe ter razne hiine In kuh!n]ske potrebStlne Motorje vseh vrst za poson z bencinom, sirovim oljem In s paro Cele naprave za Izdelovanje plina In briketov Tračnice, oglbe. vozove In vse druge potrebščine Industrijskih železnic Cevi za vodovode In plin ter vse tozadevne armature.
Najusodnejša nabavna prilika za trgovce In industrijce po tvorniški ceni.
2 © $ "
I
“i
f, Pj
Ks
i. »
v *
tl
| z ~ Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveniji
i R. RANZINGER
Ljubljana
pedicijska pisarna
Jesenice 8
Podjetje za prevažanje met iz
inje blago južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni p; Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohist Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
Brzojavi: Ranzlnger.	Interurban	telefon
Išče se lokal
primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod „Iokal“ na upravo lista.
1901
HZ
prodala
Mil 1161
[El 33.
Istotam se kupuje po naj višji dnevni ceni ajda, proso in krompir. ::
>•01
Caiica tega deli-katnega llkera Je
nepopisen uiltekl
■■•■■■■■••■■•■»■■■■■■■■m
Priporočamo:
Cognac Daimatia Medicinal
in druge izbrane likerje, žganja* ekstrakte in sirupe.
Praa dalmatinska odlagana parna destilacija V. TTIORPURGO, SPLIT
Zastapnfb: Adolf Hordin, Ljubljana, Beethovnova oilca 9.
JUGOSLOV/ NSKI KREDITNI ZAVOD
v UUBUANI
reglstr. zadruga z omejeno zavezo, TTlarijin trg 8 ob Lfubijand*
Podružnica v MURSKI-SOBOTI obrestuje hranilne vfose na knjižice P°
4Vio
(istih, brez odbitka rentnega in invalidskesa davk*
Večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem raču1'-se obrestujejo tudi višje po dogovoru.	±
Telefon Stev. 54.	    čekovni	račun št 11-*.
»••••• • ••••«•
Gradbeno podjetje
leg. Mi §
L!ii» BoMeva d. 2fL
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
• «©@©®c* •••••••••
= IVAN JAX IN SIN ^
UUBL3AMA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠT#
SivaS^S stroji m stroji» pletel*^
izborna konstrukcija in elegantna izvršit6^, tovarne v L1NCU. — Ustanovljena leta Vezenje poučujejo brezplačno. — Pop sprejemajo. — Lastna delavnica.
Pisalni stroji
fovar*,!
Haissa iz proih
DiJrkop
Styria
Waffgg|
.Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdaja »Jugoslov, novinsko d. d.«.
Tiska »Zvezna tiskarna« X