® Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 30 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka ™ Trač — Izdaja CP Gorenjski tisk Kra«»J. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar 2 L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 17. 4. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pollednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO selena luč za obvoznico »lerešli|>0^ črn°g,ede napovedi, da bo Kranj letos poleti postal bii0 en V° prometno vozliSče, se počasi uresničujejo. Čeprav je Zadnji °} na^bo,J °zkih grl v mestu — avtobusno postajališče — 0aPovedi odprav,Jeno> naraščajoči promet v zadnjih dneh faiestr,1 \C' da bomo v glavni poletni sezoni na kranjskem 4e setj0?1 odseku ceste prvega reda priča velikim težavam. V *°esto ?fttra^a vožnJa z avtomobilom okrog 14. ure z Labor ** ko«« do 30 niinut. Poleti pa lahko pričakujemo, da se bo gnfca navlekla čez eno uro. tta»Ploh t ra/um,JJvo/ da vozniki motornih vozil in Kranjčani bi ra i Pr'čakujejo izgradnjo kranjske obvoznice, ki **vo z , zbremenila sedaj močno preobremenjeno edino pove- Kako f8a na desni breg Save* °bcinsk»> t Z gradnJ° obvoznice smo poprašali predsednika •Neka! AUPŠČ,ne S,avka zalokarja. teiave 2 ft asa *c kazalo, da se bodo dela ustavila. Bile so 1 b"o tre?ieratiV° In nekaj maniš,h okr°8 zemljišč. Dlje kot °krog fjna a Pa so se zavlekle razprave oziroma razgovori 0dseku (od anja- SedaJ so stvari Jasne in dela 118 celotnem najve^jem "OVega mostu čez Savo do Zlatega polja) so v Pr°JektivniZamahu* Prav zaradi omenjenih težav pa je bilo bo gotova dProgram trcba spremeniti. Obvoznica namreč ne 1hakaclamska tSeptembra' amPak bo do konca leta končana dl Prihodnt , dba> Cez zimo se bo cestišče utrdilo, spom-Izgradni-i k pa bo ce,otni odsek ludl asfaltiran.« Po,Ja bo v'u°i Znice od novega savskega mostu do Zlatega $ ano Je ren. Kiaix,°,kro* 2,2 ml»Jarde starih dinarjev. Kot Je tlPrispeval 4nn LC.estnl sk,ad 23 zdaJ k izgradnji obvoznice I°SnJih del 1*7.ml,,Jon°v starih dinarjev, za nadaljevanje le-?a,nerava cest i predv,den enak znesek. Prihodnje leto pa k 300 mili i««« lz srednJeročnega programa prispevati 7**k leto ,k„ V3""!11 dlnarJev. Tako znaša letos in za pri ki 7°° niiiiion"Pnitzabtcvek kranJske občine do cestnega skla- Srii,h b° ^gotovna kh T° pa bo »kupaJ ■ «redstvi' Da.hodllJc leto , ranjska občina- dovo,J. da bo spomladi «riJa °dprt in S*iJ novega savskega mostu do Zlatega 118 sedanji g deloma odpravljeno eno največjih ozkih 5. stran: Ali sindikat res gradi streho pred temeljem? 6. stran: Aprilsko sporočilo 1941 8. stran: Ukinitev izdajanja časnikov ob nedeljah in praznikih na poštah 9. stran: Prometne nesreče na cestah Slovenije 11. stran: Kadar se ne bojimo cirkusa A. Zalar Ne gre le za ugled sindikatov Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so se maloprodajne cene v letošnjem prvem tromesečju glede na enako lanskoletno obdobje dvignile za 12 %, življenjski stroški pa so narasli za 123 ""• Na porast življenjskih stroškov so najbolj vplivale cene kmetijskih proizvodov, ki so se povečale kar za 17,1 %. Istočasno niso mirovale cene industrijskih izdelkov, ki so porasle za 11,3 °o. Storitve pa so se podražile za 10,4 %. Življenjsko raven prebivalstva predvsem znižujejo porasle cene živil, ker so stroški zanje v družinskih proračunih dokaj visoki. Seveda na porast življenjskih stroškov vplivajo tudi podražitve električne energije in kurjave. Podražili sta se za 21^ " «»■ medtem ko so se stroški za kulturno udejstvovanje in zabavo zvišali v poprečju za 20,6 %. Ko se je podražilo mleko, so sindikati zahtevali povečanje otroških dodatkov za 10 din mesečno. Poudarili so tudi, da je to le prvi predlagani ukrep v okviru akcije, katere namen je ob skokovitem naraščanju življenjskih stroškov zaščititi življenjsko raven delavcev oziroma družin z nizkimi dohodki. Republiški sindikalni svet je na zadnji plenarni seji tudi ugotovil, da bo treba ponovno uveljaviti zamrznitev ali maksimiranje cen nekaterih osnovnih živilskih proizvodov, proizvajalcem pa zagotoviti primerna nadomestila. Toda že ob akciji za povečanje otroškega dodatka se je pokazalo, kako težko je zagotoviti denar za take in podobne namene. Samo za povečanje otroškega dodatka za 10 din na otroka bi glede na število upravičencev v Sloveniji bilo treba zagotoviti skoraj 2,000.000 din mesečno. Se večji zneski pa bi bili potrebni, če bi sindikati hoteli uresničiti uveljavitev zaščitnih cen za važnejše živilski izdelke. Seveda pa te ugotovitve ne bi smele povzročiti odlaganje reševanja tega perečega problema. Tu ne gre le za ugled sindikata, ki bi mu ogroženi del članstva lahko očital, da so ukrepi, ki jih predlagajo le deklaracije, temveč tudi za odgovornost drugih dejavnikov v republiki in zvezi. Ti bi z ukrepi za zaščito življenjske ravni ne le dokazali svojo humanost, temveč bi tudi poskrbeli za ublaževanje socialne diferenciacije. L. B. JESENICE RADOVLJICA 0 Na Jesenicah so se že začele javne razprave o ustavnih spremembah. V sredo so se zbrali v sejni dvorani občinske skupščine predstavniki delovnih organizacij, storitvenih dejavnosti. Razprave se je udeležilo 80 delovnih ljudi jeseniške občine. V sredo je bila javna razprava tudi v Kranjski gori, kjer so razpravljali večinoma o ekonomskih odnosih. V četrtek so se zbrali v sejni dvorani skupščine zaposleni ▼ delovnih organizacijah družbenih služb, razprava pa je bila tudi v delavskem domu na Javorniku. V petek pa so o ustavnih spremembah razpravljali tudi prebivalci Jesenic, Hrušice in Planine pod Golico. D. S. £ V letošnjem letu se je sodelovanje med člani ZMS Jesenice in pripadniki JLA po karavlah v jeseniški občini še bolj okrepilo. Člani občinske konference ZMS Jesenice so priredili za vojake več predavanj o delu mladih v občini in o ustavnih spremembah. Največ zanimanja pa je nedvomno za športno in kulturno sodelovanje. Ob praznovanju meseca mladosti se bodo pripadniki JLA udeležili več športnih tekmovanj in pohoda na Pristavo. ZM v Železarni pa pripravlja za pripadnike naše vojske ogled železarne — plavža, martinarne, tehničnega muzeja in bloominga. Po tem obisku pa bodo vojaki, ki služijo kadrovski rok v jeseniški občini, tekmovali z jeseniškimi mladinci ▼ raznih športnih panogah. D. S. 0 Pri občinski konferenci ZMS Jesenice se pripravljajo na praznovanje meseca mladosti. Program prireditev obsega troboj slovenskih železarn s športnim in kulturnim programom, razstavo likovnih in tehničnih izdelkov učencev osnovnih in srednjih šol, pohod grupe pionirskih odredov na Pristavo, proslavo, športna tekmovanja, Parado mladosti, kviz oddajo za srednje šole o zgodovini Jesenic med NOB in zgodovini jeseniškega gledališča. D. S. £ Pri občinskem odboru RK obiskuje tečaje prve pomoči tudi trideset članov civilne zaščite oddelka za narodno obrambo skupščine občine Jesenice. V maju nameravajo organizirati tekmovanje enot civilne zaščite, ki se ga bodo udeležili tudi člani podmladkov RK na jeseniških osnovnih šolah. D. S. KRANJ 0 V četrtek popoldne se je na redni seji sestal komite občinske konference zveze komunistov. Člani so obravnavali stališča in sklepe zadnje seje občinske konference ZK in njihovo uresničevanje. 0 Pri občinskem sindikalnem svetu je bila v začetku tedna seja občinskega odbora storitvenih dejavnosti, na kateri so razpravljali o kolektivnih pogodbah delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju in o ustanovitvi sindikalne organizacije delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. — V četrtek pa se je sestal odbor družbenih dejavnosti in razpravljal o pripravah na kongres republiškega odbora družbenih dejavnosti. £ Kranj, 16. aprila — Klub gospodarstvenikov je dopoldne pripravil razpravo o ekonomskem delu ustavnih sprememb. Razpravo je vodil predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS in član zvezne koordinacijske komisije za pripravo ustavnih sprememb Zvone Dragan. A. Z. 0 Doslej sta bili v Kranju že dve javni razpravi o ustavnih spremembah, in sicer za vodstva družbenopolitičnih organizacij in za klub gospodarstvenikov. Na terenu se bodo javne razprave začele v torek. Potekale bodo po naslednjem razporedu: 19. aprila ob 19. uri v Šenčurju, 20. aprila ob 19. uri v Preddvoru in na Kokrici, 21. aprila ob 19. uri v Cerkljah in Stražišču, 22. aprila ob 18. uri pri Vodovodnem stolpu in v Kranju-centcr in 23. aprila ob 19. uri na Zlatem polju in v Naklem. Splošni zbor občine bo imel razpravo 20. maja, za delovne organizacije pa natančnejši datumi še niso določeni. -jg i % Prihodnji teden se bo začel v Kranju seminar za predsedstvo občinske konference ZMS in predsednike mladinskih aktivov v delovnih organizaeijah. Na seminarju, ki ga organizira mladinska organizacija, se bodo pogovarjali o ustavnih amandmajih, ocenili dosedanje delo občinske mladinske konference ter izdelali glavne smernice za delo v prihodnje. -Jk % V torek je bila v Kranju seja komisije za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu občinske konference ZMS. Na seji so sc med drugim dogovorili, da bo v petek, 23. aprila, ob devetih dopoldne zasedanje problemske konference zveze mladine, na kateri bodo govorili o uveljavljanju mladih v delovnih organizacijah. Zato bodo na konferenco razen rednih delegatov povabili še izredne delegate iz delovnih organizacij, direktorje podjetij, predsednike delavskih svetov, člane komisij pri občinski konferenci ZMS ter predstavnike ostalih družbenopolitičnih organizacij. -jk O Cestno podjetje Kranj je na cesti BlcuV-Bohinj že zakrpalo kotanje na odseku od Bleda do začetka nove ceste. Z deli pa bodo nadaljevali na odseku od Savskega mostu pri Bohinjski Bistrici do Ukanca. Čeprav je podjetje že ob februarski odjugi popravilo nekatere najbolj poškodovane odseke na tej cesti, so se prave poškodbe pokazale Sfcle sedaj. V Bohinju pravijo, da je bil že zadnji čas, da so se lotili popravila ceste, saj bo podobno kot pred dnevi tudi med bližajočimi se prvomajskimi prazniki v Bohinju precej domačih in tudi tujih turistov. 0 22. aprila bo peta seja občinske konference socialistične zveze, na kateri bodo najprej ob 30-letnici OF pregledali in ocenili dejavnost socialistične zveze v občini. Nato bodo obravnavali predlog organizacijskih sprememb občinske konference in predlog delovnega programa za letos. Na dnevnem redu pa je predvidena tudi potrditev predloga žirije za podelitev letošnjih priznanj OF. A. 2. ŠKOFJA LOKA 0 Pred tednom so se v škofji Loki sestali predsedniki sindikalnih organizacij storitvenih dejavnosti škofjeloške občine. Obravnavali so priprave na splošni družbeni dogovor in predlog o samoupravnem dogovarjanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti. V razpravi je bila izražena misel, da bo v tako kratkem času težko pripraviti kvalitetne samoupravne sporazume. Ib TRŽIČ 0 V občini živahno potekajo razprave o ustavnih spremembah po krajevnih organizacijah socialistične zveze. Poročali smo že o prvi taki razpravi, ki je bila v Podljubelju, v tem tednu pa sta ji sledili v ponedeljek v Sebcnjah in v četrtek na Ravnah. Jutri se bodo zbrali vaščani Loma, Brezij in Jelendola, v ponedeljek pa Bistričani. Vzporedno s temi razpravami pa so po teh krajih tudi predavanja o splošnem ljudskem odporu kot sistematična oblika izobraževanja vseh občanov. -ok Kateri terenski mladinski aktiv bo najboljši? Republiška in občinska konferenca zveze mladine v Kranju sta organizirali tekmovanje za najboljši terenski aktiv zveze mladine v kranjski občini. Ker je poudarek tekmovanja na izobraževanju, se mladinski aktivi kosajo, kdo bo organiziral več predavanj za svoje člane. Tako je mesečno po terenskih aktivih kranjske občine prek 50 predavanj, ki jih organizira občinska konferenca ZMS in Delavska univerza, sredstva za ta predavanja pa je odobrila Temeljna izobraževalna skupnost. Da bi imeli aktivi pri izbiri predavanj lažje delo, sta mladinska konferenca in Delavska univerza izdala poseben program predavanj, ki je razdeljen na več ciklusov. Ti so: družbenopolitični sistem, socialnoekonomska problematika, idejni problemi, religija in cerkev, kakšni smo mladi, kaj želimo, kaj moramo in kaj moremo, aktualna mednarodna vprašanja, življenje v dvoje, telesna kultura in rekreacija, turizem, kmetijstvo, glasba, film in likovno ustvarjanje. Seveda je vsak ciklus predavanj sestavljen iz več tem. Na komiteju občinske konference ZMS v Kranju smo se pozanimali, kakšen je obisk teh predavanj. Povedali so nam, da je dober, čeprav imajo marsikje težave s prostorom. -jk Seja republiške konference socialistične zveze Predsedstvo republiške konference socialistične zveze je sklicalo sejo republiške konference SZDL Slovenije za 26. april 1971. Seja bo v veliki dvorani republiške skupščine. Za sejo so predlagali tale dnevni red: 1. Naloge socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ▼ pripravah za volitve nove republiške in zvezne konference socialistične zveze 2. Poročilo o delu organov republiške konference SZDL Slovenije med osmo in deveto sejo 3. Razprava o zaključnem računu republiške konference in predlogu finančnega načrta za 1971. leto. J. V. Ocena in program SZDL Po tem, ko so bile v krajevnih organizacijah socialistične zveze v kranjski občini končane krajevne konference, na katerih so med drugim izvolili tudi nove člane občinske konference, se bo v četrtek, 22. aprila, * Kranju na prvi seji sestal« obč i n s ka k on f e renca sociali; stične zveze. Na konferenci bodo pregledali in ocenili delo občinske konference i* njenih organov v minulem mandatnem obdobju, hkrati pa se pogovorili o bodočih nalogah občinske organizacije. Izvolili bodo tudi nove člane organov občinske konference socialistične zveze. Tudi mladi naj sodelujejo Pred kratkim so se v LJub" Ijani zbrali na rednem mj sečnem posvetovanju P1**:] sedniki občinskih organizacij ZM in profesionalni delavci » ZMS iz vse Slovenije. ^ Predlog sprememb ustave! bila točka dnevnega reda, 0 kateri so sc najdlje zadri*'1" Poudarili so pomemb°°s ustavnih amandmajev za niV daljnji demokratični r»fv0J naše družbe in da mlad' n smejo nezainteresirano m|°V teh dogodkov. Mladi sc marajo povezati z občinskim konferencami SZDL, da bi t8' ko kar najbolje sodelovali javni razpravi. Prizadevati F je tudi treba, da se v Jav* razpravo pritegne čimv mladih. Beseda je tekla tudi o r krajinskih zborih mladih ** moupravljavcev, ki so <*° . različno uspeli. Prevladaj mnenje, da so bile neka organizacije ZM prem«0 f£ .is zbo* zadevne pri organizacij . rov, ki so predstavljali v prave na republiški zbor dih samoupravljavcev 1»^ la v Ljubljani 70-Ietnica prve slovenske realke Odbor za proslavo 70 niče prve slovenske realk v Idriji vabi vse dijak«' prav posebej pa napi"0*" še maturante in člane Pr°" fesorskega zbora realk«, da čimprej prijavijo ja bivališča na naslov nabora Idriji, Studentov-ska I. Proslava bo 5. in Ju' nija letos v Idriji. NE POZABITE! Mencat OP Pri nakupu v naši blagovnici v Tržiču ne pozabite obiskati oddelka za kozmetiko in parfumcrijo, kjer vam je na voljo vse za lepšti videz in nego vaše kože. Bogata izbira, ugodne cene, solidna postrežba. Zbor kmetov tržiške občine Ocena gospodarjenja v* sredo se bosta sestala °ba zbora radovljiške občinske skupščine in na 27. skup- 1 seji obravnavala družbeno ekonomski razvoj občine v P'imerjavi z drugimi gorenjskimi občinami in republiko. azen tega bo na seji podana tudi analiza zaključnih računov gospodarskih organizacij za minulo leto. Strokovni sodelavec skupščine bo na seji seznanil odbornike tudi z rezultati zimske turistične sezone v občini. A. 2. Žrebanje bo v Skof ji Loki 18. avgusta Veliko nagradno žrebanje GORENJSKE KREDITNE BANKE *a vlagatelje, ki do 31.7.1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun — 2000 din — vezano na eno leto "~* 1000 din — vezano na dve leti obnovijo v navedenem času rok vezave *a vsak navedeni polog en žrebni listek 2a večji polog več žrebnih listkov Prva nagrada AUSTIN 1300 H»"anilne vloge obrestujomo: ~~ navadne 6 % """" vezane nad 1 loto 7 % ~~ vezane nad 2 Isti 7,5 % 5 denarnih 5 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 10 denarnih 49 denarnih nagrad po 2000 din nagrad po 1500 din nagrad po 1000 din nagrad po 800 din nagrad po 600 din nagrad po 400 din nagrad po 100 din Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5,5 % v devizah 0,5 % v dinarjih — vezana nad 1 leto 7,5 % v devizah V ponedeljek so se sestali v veliki sejni dvorani občinske skupščine Tržič zasebni kmetje in kooperanti kmetijske zadruge iz tržiške občine. Zbor je sklical komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj, da bi izvolili svojega novega predstavnika v svet. Poročilo o delu sveta v sedanji mandatni dobi je podal Franc Gaberc iz Loma. Razprava je bila zelo živahna, saj je posegala na družbeno neurejena ali le delno rešena področja kmečkega življa v občini. Predvsem so zborovalci ugotovili, da je čutiti v zadnjih letih družbene premike tudi v korist kmetijstva, čeprav ostajajo odprta nekatera vprašanja, bistvena za razvoj te panoge, čeprav imajo kmetijski proizvajalci svoje zastopnike v občinski skupščini in njenih svetih, je vendar res, da se njihova problematika — vsaj po njihovem mnenju — ne obravnava enakopravno z ostalimi dejavnostmi, ki imajo primat v občini (industrija). Zato so Seja skupščine občine Kamnik Kanalizacija, vodovodi in inšpekcije V četrtek je bila seja skupščine občine Kamnik, na kateri so razpravljali o zaključnih računih delovnih organizacij za leto 1970 in o informaciji o gibanju trgovine, gostinstva in turizma. Poslušali so poročilo volilne komisije o rezultatih referenduma. Razpravljali in sklepali so o predlogu odloka o splošnih pogojih za uporabo kanalizacijskih storitev. Nadalje o predlogu odloka o javnih vodovodih v občini in o predlogu sklepa o pooblastitvi zavoda za spomeniško varstvo v Kranju za opravljanje strokovnih zadev s področja varstva narave. Marsikaj zanimivega je bilo slišati v poročilih gradbene, urbanistične in sanitarne inšpekcije. Za poslovanje gospodarskih organizacij na območju občine Kamnik je značilno, da so podatki po zaključnih računih za lansko leto ugodni in kažejo v povečanju celotnega dohodka, dohodka in dela dohodka, ki je namenjen za sklade, na drugi strani pa se je povečala zadolženost gospodarskih organizaoij, saj je bil porast terjatev hitrejši od porasta celotnega dohodka. Gospodarske organizacije s sedežem v občini so lani dosegle 67 milijard S din celotnega dohodka, kar je po preračunanih podatkih za 27 odstotkov več kot 1969. leta. J. V. tudi na predlog predsednika občinske konference socialistične zveze imenovali posebni kmetijski odbor pri SZDL, v katerega so izvolili 7 članov iz svojih vrst. Problematika, okoli katere so se iskrila mnenja in zahteve zasebnih kmetov, se je tikala predvsem davkov, pokojninskega zavarovanja in zagotovitve solidne eksistence kmečkega človeka nasploh. Poročilo, ki ga je podal načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini je udeležence lahko prepričalo tudi, da občina večino sredstev, ki jih dobiva od davka iz kmetijstva, usmerja spet nazaj tja( regres za mleko, pokritje računov za pašništvo idr.). 39 udeležencev zbora (za občino z najmanjšim številom kmečkega prebivalstva je udeležba kar solidna) je za svojega predstavnika v svetu komunalnega zavoda izvolilo ponovno Franca Gaberca. -ok Kaj je perspektivno za Kranj? V četrtek je komite občinske konference ZKS Kranj razpravljal o uresničevanju stališč 3. seje občinske konference o nalogah komunistov pri uresničevanju stabilizacijske politike v občini. Bolj kot uresničevanje stabilizacijske politike pa je na seji komiteja prišlo do izraza vprašanje, kaj storiti, da se zaustavijo nekateri pojavi stagnacije in zaostajanja kranjskega gospodarstva, na katere je opozorila konferenca: zmanjšanje reprodukcijske sposobnosti, iztroše-nost proizvajalnih sredstev, nizka produktivnost, zaostajanje v uvajanju sodobne tehnologije in organizacije proizvodnje, neučinkovitost investicij, po- manjkanje razvojnih programov, razdrobljenost itd. Komite je sprejel načrt ukrepov in akcij, s katerimi naj se komunisti aktivno vključijo v reševanje naštettih problemov in še drugih, na katere je pokazala konferenca, še posebej pa se je zavzel za to, da se v Kranju čimprej v cJkritem pogovoru in s pomočjo ustreznih analiz odločimo, kaj bomo v kranjskem gospodarstvu razvijali, kaj pa bomo kot neperspektivno opustili oz. preusmerili. V načrtu akcij, ki jih je sprejel komite so poleg ukrepov opredeljeni tudi nosilci in določeni roki, do kdaj naj bodo posamezne naloge opravljene. T. M. Gradnja blagovnice po načrtu Gradnja kranjske blagovnice, katere investitor so Kokra, Merkur in Živila, poteka po delovnem načrtu. Predvideno je, da bi morala biti gradbena dela končana do 1. novembra letos, blagovnico pa bi odprli konec leta. Predstavniki veletrgovine živila so nam povedali, da se že nekaj časa ukvarjajo z načrti, kako urediti notranjost njihovega prodajnega prostora. Odločili so se že za nekatere novosti pri opremi svojih prostorov in za sodobnejšo prodajo. Živila bo v blagovnici prodajala samo živilsko blago in nekaj drobnih gospodinjskih pripomočkov. Pravijo tudi, da bo še posebej poudarjen delikatesni oddelek, v primerja- vi z drugimi trgovinami, U jih ima zdaj veletrgovina Živila na Gorenjskem, bo prodajni prostor v blagovnici največji. A. 2. KAVA 5 ŠIVI L. A v Nbvf $ EMBALAŽI O ŠE 1 0 BOLJŠA ' ^ Kritika v prvi osebi V torek, 13. aprila, so se v Ljubljani slovenski novinarji, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, sestali z nekaterimi vidnimi družbenopolitičnimi delavci, med katerimi sta bila tudi član republiškega izvršnega sveta inž. Milovan Zidar in predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri CK ZKS Zvone Dragan. Tema sproščenega razgovora je bilo uresničevanje akcijskega programa CK ZKS o razvoju kmetijstva. Slovenski centralni komite se je te akcije lotil resno. Zanimiv je njegov način spremljanja uresničevanja akcijskega programa. CK je namreč izbral štiri kazalce, in sicer medobčinske partijske posvete o kmetijstvu, preverjanje dela posameznih republiških ustanov, ki morajo do 15. aprila rešiti določene naloge, ugotavljanje, koliko in kako slovenska sredstva javnega obveščanja spremljajo problematiko kmetijstva, ter neposreden stik s kmetijskimi proizvajalci. Akcijski program je bil sprejet pred šestimi meseci in v tem obdobju se je dalo marsikaj storiti, številne naloge, ki so se nam pred tem zdele nerešljive, so postale z malo truda in denarja enostavne; druge, lažje, pa so ostale zaradi različnih vzrokov nerešene. To se je pokazalo predvsem na medobčinskih posvetih ZK. Zanje je značilna »kritika v prvi osebi«, kar pomeni, da komunisti krivde niso valili na nekoga tretjega, temveč so priznali, da bi ob večji prizadevnosti lahko tudi sami več naredili. Gorenjska ni med zadnjimi. Marsikje jo dajejo za zgled, kako se je treba čim bolj enotno, regijsko, lotiti problematike kmetijstva in uresničevanja akcijskega programa, saj so gorenjske občine zavzele dokaj enotno stališče do kmetijstva. Razen tega pa smo Gorenjci prvi spoznali pomen političnega organiziranja kmetov, kar je obravnaval zadnji medobčinski posvet. Analitični material za sejo je lahko marsikateremu zgled. Ocena akcijskega programa razvoja slovenskega kmetijstva naj bo prvič celovita, drugič pa analitično kritična, če sledimo zapisanemu, moramo povedati, da je bil akcijski program sprejet v času, ki za jugoslovansko ekonomijo ni bil rožnat. Sprejemali smo stabilizacijski program, razen tega pa nas je tepla še slaba letina. Napak je pričakovati, da bo sedaj, ko smo se po dveh desetletjih končno le lotili reševanja kmetijstva, ta panoga reševala ostale. Na zatožni klopi namreč ni samo kmetijstvo. In če smo še naprej kritični, moramo povedati, da na terenu manjka »akcijskih programov v malem«, če pa so, si marsikje belijo glave, kako te programe vključiti v akcijski program centralnega komiteja. Mogoče bi jih lažje, če bi pri občinskih konferencah SZDL že delovale kmečke sekcije. Uspehi in neuspehi pri uresničevanju akcijskega programa nas torej silijo, da delamo naprej. J. Košnjek Seminar za mentorje mladinskih klubov Pred dnevi je bil v Bohinju seminar za mentorje mladinskih klubov. Po splošni oceni je uspel. Verjetno pa bomo končno oceno lahko dali šele, ko bodo vidni uspehi v praksi. Udeleženci so menili, da ne smemo zanemarjati vloge mentorjev mladinskih klubov, saj ti lahko veliko pripomorejo k boljšemu pa tudi slabšemu delu klubov. Zato je treba posvečati več pozornosti njihovemu izobraževanju. Mentor se mora znati vživeti v delo in razprave mladih, mora biti sposoben za delo z mladino. To je težka naloga, ki terja mnogo zna-mja, discipline Mentor na- stopa v klubu kot vodilna osebnost, vendar je nujno, da ni vedno v ospredju. Skrbi, da delo poteka po programu, da se v klubu razvijajo najrazličnejše dejavnosti in da klub ni odprt samo zato, da mladi tam potratijo prosti čas. Zelo pomembno jc, da so nosilci iniciative in aktivnosti mladinci sami. In kdo naj bo mentor mladinskega kluba? Predvsem tisti, ki ima veselje za delo z mladino in tudi ustrezno izobrazbo, ki mu bo omogočila aktivno spremljanje življenja v klubu in zagotovila najustreznejšo obliko dela. -lb Veliko je odvisno od dobrega vodstva Po sklepu predsedstva občinske konference Zveze mladine Kamnik je od 1. aprila predsednik občinske konference Zveze mladine profesionalec. Na tej dolžnosti je od aprila lani Vojko Poljanšek, ki je pred kratkim zapustil službo električarja v podjetju »Kamnik«, v katerem je bil zaposlen (z učno dobo) šest let. Vojko je uspešno opravil več političnih tečajev, namerava pa se vpisati kot izredni študent na fakulteto za politologijo, sociologijo in novinarstvo. O svojem delu in načrtih je povedal tole: »V mladinski organizaciji aktivno delam od 1964. leta. Več let sem bil predsednik mladinskega aktiva v tovarni »Kamnik«, od 1966. leta pa sem tudi član predsedstva občinske konference ZMS, od lani pa njen predsednik.« »Tovariš Poljanšek, bili ste predsednik aktiva mladine v večjem podjetju. Kakšni so pogoji dela za mladinsko organizacijo v podjetju in kako mladina lahko vpliva na politiko podjetja?« »DeJo mladine po podjetjih je predvsem odvisno od vodstva mladinske organizacije v podjetju. Kjer je slabo vodstvo, mladina misli le na ples, izlote in šport. Da, tudi to je potrebno mladini. Tam, kjer je dobro vodstvo, pa se mladina enakopravno vključuje v razprave okrog statutov podjetij, delitve doliodka in osebnega dohodka, razpravlja o vseh samoupravnih aktih in splošni politiki kolektiva oz. podjetja.« »Zakaj se je predsedstvo občinske konference ZMS odločilo za profesionalnega predsednika?« »Ne morem reči, da doslej nismo bili aktivni. Organizirali smo plese, mladinske štafete, izlete, športna tekmovanja, predavanja ipd. Želimo pa biti bolj kot do sedaj prisotni pri oblikovanju občinske politike. Za to potrebujemo več časa. O tem smo se posvetovali tudi z vodstvi vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, ki so našo idejo o profesionalcu podprle.« »Katerih nalog se boste najprej lotili?« »V občini je 23 mladinskih aktivov, od tega deset v podjetjih, trije šolski in deset terenskih. V te aktive je vključeno 3800 mladincev. Predvidevamo ustanovitev treh novih aktivov, in to * Stranjah, Motniku in v vasi Sela. Aktualne so priprave za praznovanje dneva mladosti. Organizirali bomo občinsko štafeto mladosti in tri to***" ne štafete na področju 0&J~ ne. Pripravljamo občins*? konferenco o telesni kulturr Tudi administracijo bo In še marsika urediti, gega.« treba dru* Vid«6 Brezplačne informacija o prireditvah Ker je letna turistična sezona vedno bliže in ker je v tem času množica različnih javnih prireditev, se jc Turistično društvo v Kranju od- Trgovsko podjetje Murka Lesce objavlja prosto delovno mesto sezonske prodajalke v kiosku pri Šobcu. Pogoji: KV trgovska pomočnica, pasivno znanje tujega jezika, lasten prevoz zaradi dostave blaga. Interesenti naj vložijo svoje prošnje na upravi podjetja do 25. aprila. ločilo, da bo zbiralo cije o vseh prireditvi1 kranjski občini in ji'1 . -jg, plačno posredovalo TlllMS0lli, ni zvezi Slovenije, časop»-s a radiu in televiziji. Drustv . pisarna ob Koroški ces'1 bo letos prav tako zbirala V* datke o zasedenosti ^°?tov skih in turističnih °b,cs,j<<. ter jih posredovala Tui'-ni zvezi Slovenije. •-blitva!1 Informacije o prirean bo društvo letos zbiral« ^ vič, informacije o prost' ^ bah pa je že lani, vendj» ^ gostinskih in turistični^ ^ ganizacij ni bilo prav^V ^ živa. Pri društvu UP*J Jfr bo letos boljše, saj s° ^cga ne informacije povrhu še brezplačne. Informacije o so^'1's'pr<>' nedel jskih prireditvah • ^ jema društvena pisarn^ ]d, ko sredo do desetih ,„* sredi tL(J SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ BO NA JAVNI DRAŽBI V SREDO, 21. APRILA 1971, PRODALA osebni avto fiat 1300 letnik 1967, v brezhibnem stanju, izklicna cena je 15.000 din. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti 10 % varščine. Začetek dražbe bo ob 15. uri na dvorišču skupščine občine Tržič. ne, za prireditve srcu- -j^ pa nekaj dni prej. Kongres jugoslovans zdravnikom Zveza jugoslovanski*^ # niških društev letosi p letnico. Ob tej pn lK' n* tos od 5. do 8- o^Zgofr Bledu III. kongres J Kavanskih zdravnikov. $p terem bodo med clut ^jf pravljali o P°vcWViva|ci. 0 stvene službe s P'd' ^ problemih in nioz"°sl W bilitacije bolnikov stveni zaščiti v obrambi. Jeseniška naložba v gospodarstvo Z gradnjo hladne valjarne na Beli bodo končali leta 1974 Jeseniška občinska skupščina bo tudi letos spodbujala skladnejši in hitrejši razvoj gospodarstva v občini. V letošnjem občinskem proračunu predstavljajo najpomembnejše investicijske dejavnosti gradnja hladne valjarne na Beli in gradnja hale za predelavo plastičnih mas; zagotovljena so tudi sredstva za nadaljevanje laboratorijskih raziskav za gradnjo cementarne in sredstva za gospodarske posege na področje razvoja kmetijstva. Prav tako si bodo Prizadevali poiskati najprimernejšo rešitev za razširitev Prostorov podjetja ELIM na Jesenicah in obrata Planike v ■abreznici, končati s pripravami za gradnjo trgovskega centra na Jesenicah, tovorne Postaje na Javorniku, večjih Skladišč na Spodnjem Plavžu, nabaviti opremo za obrat *skre na Blejski Dobravi in 2a LIP Bled. V letu 1971 bodo v okviru investicijske dejavnosti razporedili denarna sredstva iz občinskega proračuna takole: V INDUSTRIJI bodo za železarno Jesenice namenili sredstva za gradnjo hladne valjarne, za modernizacijo predelovalnih obratov in hladno valjanih profilov, za razširitev čistilnice za bloo-ming in sleckel ter za zamenjavo nekaterih osnovnih sredstev. V GRADBENIŠTVU bo večjo investicijsko naložbo predstavljalo SGP Sava, ki na jeseniškem travniku gradi beto-narno ter Tehnični biro za nabavo opreme. V PROMETU bodo nekaj sredstev namenili podjetju Jesenice Transport in Ljubljana Transportu, poslovna enota Jesenice, ki bo nabavilo 10 avtobusov in 9 tovornih motornih vozil ter na Jesenicah gradilo svojo delavnico. V TRGOVINI bodo jeseniška trgovska podjetja potrebovala denar za gradnjo trgovine na Beli — trgovsko podjetje Zarja, za gradnjo nove trgovine v Planini pod Golico — trgovsko podjetje Rožca, za preureditev zgornjih prostorov trgovine pri Cufarju in ureditev parkirnega prostora — trgovine pri Cufarju in ureditev parkirnega prostora — trgovsko podjetje Rožca in za adaptacijo trgovine na Dovjem in na Prešernovi cesti — trgovsko podjetje Delikatesa. Letos se bodo tudi začeli pripravljati za izgradnjo trgovskega centra v Kranjski gori in na Jesenicah. Denar iz občinskega proračuna bo namenjen tudi razvoju GOSTINSTVA in TURIZMA v občini. Hotelsko podjetje Gorenjka bo v Kranjski gori dogradilo hotel Central, depandanso in se-dežnico v Podkorenu. Hotel Pošta bo nabavilo opremo in uredilo gostišče pri Cufarju in hotel Vitranc v Podkorenu. Hotel Triglav Mojstrana in gostinsko podjetje Železar bosta nabavila nekaj nove opreme, Kompas Ljubljana in Kvarner Ekspres Rijeka pa gradita v Kranjski gori dva nova hotela. Tudi podjetja, ki grade, in preurejajo v zgornje savski dolini počitniške in mladinske domove, bodo del denarja za gradnjo dobila iz občinskega proračuna. Prav tako bo občinska skupščina prispevala nekaj denarja za gradnjo bencinske črpalke v Podkorenu, ki jo bo zgradilo podjetje Petrol i/. Ljubljane. OBRTNI podjetji Kovinar in Kovinoservis bosta podaljšali svojo proizvodno halo. Mesarsko podjetje bo gradilo nove objekte. Komunalni servis pa kemično čistilnico. Les-nogalanterijski obrat, Kroj, Sportmetal, Cokla, KOOP Mojstrana in Gorenjska oblačila bodo potrebovali novo opremo. Podjetje Kovinar, Stanovanjsko podjetje in In-terevropa Koper bodo v letošnjem letu skupaj financirali gradnjo javnih skladišč na Spodnjem Plavžu, podjetje Vodovod pa bo gradilo polnilnico butana na Koroški Beli. Po predvidevanjih podjetij se bo v modernizacijo in razvoj gospodarstva občine letos v jeseniški občini vložilo 220.800.000 dinarjev. D. SedeJ Še marsikaj bo treba urediti Lani so v Jelovici na Trati pri Škofji Loki sprejeli in izpeljali nekaj pomembnejših ukrepov, s katerimi so izboljšali varnost pri delu. V obratu montažnih objektov in v obratu za obdelavo podbojev so napeljali centralno kurjavo. V obratu na Sovodnju so uredili odpraševanjc in izboljšali razsvetljavo. Hkrati pa so uspešno odpravljali razne druge pomanjkljivosti na strojih in delovnih napravah. Kljub vsemu bodo morali letos še veliko narediti za varno delo in varnost pri dolu. Zlasti nujno je treba urediti centralno ogrevanje v obratu na Sovodnju in v Gorenji vasi ter izboljšati ogrevanje v obratu za izdelovanje vhodnih in garažnih vrat. Letos nameravajo v obratu v Gorenji vasi urediti tudi razsvetljavo. Ogrevanje pa bo ostalo problem še v obratu v Preddvoru, kjer še vedno dajejo toploto stare peči na žaganje. -Ib ASi sindikat res gradi streho pred temeljem? Zakaj kolektivna pogodba ^gftSteSS^ > zasebnimi delodajalci? — XAi11, , delovnimi sredstvi, ki so svoboda samostojnega osebnega del' ustreza načinu, last občanov, če dejavnost, to jc> J dda.« gmotni podlagi in možnosti osel »Republiški odbor slovenskih sindikatov za storitveno dejavnost je izdelal osnutek tako imenovane kolektivne Pogodb,-, ki bi jo sklenili v republiki za vse zaposlene v Zasebni obrti. Podpisnika bi nila odbor sindikata delavcev Storitvenih dejavnosti in strezni strokovni odbor gospodarske zbornice. Taka kolektivna pogodba bi imela po Podpisu zakonsko veljavo, urejevala pa bi naslednja "vprašanja zaposlenih v zasebnih dejavnostih: sklenitev delovnega razmerja, nastop dela in razporeditev delavca, delovni čas, počitek, dopust, osebni dohodek in nadomestilo oziroma povračilo, obveznost delodajalca za izboljšanje življenjskih pogojev delavca, delovne dolžnosti, Prenehanje delovnega razmerja, uveljavnjanje pravic delavca itd. Ker nameravamo vso stvar Pripraviti in urejati po načinu sporazumevanja in pojas-nJevanja, smo sc odločili za skupen posvet, ki bo v torek, 5- aprila, ob 16. uri . ..« Takšen je bil del vabila za razgovor v Radovljici. Sklical ga je občinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejav- nosti in nanj povabil obrtnike, delavce zaposlene v zasebni obrti ter predstavnike republiškega odbora in druge. Povabili so 79 obrtnikov iz občine, ki imajo zaposlena več kot dva delavca. Posveta se je udeležilo 17 obrtnikov in noben delavec zaposlen v zasebni obrti. Ko je kazalo, da bo posvetovanje kljub zelo slabi udeležbi uspelo in pripomoglo k morebitnim nejasnostim in rešitvi prenekaterih neurejenih vprašanj zasebnih delodajalcev in njihovih delavcev v primerjavi z družbenim sektorjem pa je mnenje, da sindikat gradi streho pred temeljem, nenadoma preusmerilo razpravo. »Obrtnikom najprej omogočimo, da se bodo postavili na trde noge, zagotovimo jim delo, obstoj in razvoj, potem pa postavljajmo pravice delavcev. — Dokler bo obrtnik moral imeti posebnega strica, ki ga bo kreditiral, da bo lahko nabavil drag stroj, s katerim bodo lahko delali tudi delavci zaposleni pri njem, je takšna pogodba brezpredmetna. — Zakaj v osnutku pogodbe niso zajete tudi pravice in boljji položaj zaseb- nih delodajalcev? — Najprej je treba urediti, da mala obrt ne bo le legalizirano šušmar-stvo, ki onemogoča nadaljnji razvoj zasebne obrti in zaposlovanje v njej.« Takšna in podobna mnenja nekaterih so razpravo o osnutku kolektivne pogodbe popolnoma preusmerila. Tudi pojasnila, da bo pravice in položaj obrtnikov v prihodnje urejal zakon, ki je v pripravi, da je prav o tem precej govora v XXIII. ustavnem amandmaju, niso pripomogle, da bi spregovorili o osnutku kolektivne pogodbe. Večina udeležencev je menila, da je kolektivna pogodba glede na razmere v zasebnem sektorju obrti preuranjena. Pa je res? Na prvi pogled na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti. Res je (to so poudarili tudi organizatorji posvetovanja), da razmere v obrtništvu niso urejene. Pripombe, da se je o tem že veliko razpravljalo in malo naredilo, so bile povečini upravičene. Kakšen je odnos občine oziroma ustreznih služb do obrtništva, za katerega so menili, da bi moral biti drugačen, pa se jc po mnenju nekaterih kazal v odsotnosti predstavnikov na posvetovanju (čeprav so bili povabljeni). Skratka, glede na takšne pripombe in položaj obrti ter zasebnih proizvajalcev, bi lahko rekli, da je pogodba morda res preuranjena. Toda. Tako kot so obrtniki skušali prikazati nekatere resnično neurejene razmere v posameznih oblikah obrtne dejavnosti, so tudi pokazali, da ne poznajo vseh napovedanih sprememb, ki naj bi razmere uredile. Vedeti je namreč treba, da bo novi zakon urejal prav te pomanjkljivosti. Prav to obravnava tudi XXIII. amandma, ki določa, da je treba zasebnemu delu v realnih okvirih omogočiti prosto ekonomsko pot. Bistvo amandmaja je namreč, da zasebno in družbeno delo ne moreta biti dva nasprotnika, marveč se na nekaterih področjih dopolnjujeta v združenem delu. Spomnimo se samo zadnje razprave predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča v Mariboru, ko je pojasnjeval ustavne spremembe in rekel, da je stališče, da zasebni delodajalec ne more imeti več kot pet delavcev in da je več kot 5-tonski tovornjak neso-cialističen, nevzdržno. Pri takšnih stališčih bi bilo nesmiselno vztrajati, ko se lahko izoblikujejo in sprejmejo merila, ki bi onemogočala neupravičeno prilaščanje dohodka in tudi izkoriščanje delavcev. Torej bodo napovedane spremembe na tem področju spremenile tudi sedanji položaj zasebnih delodajalcev. Hkrati pa se bo spremenil tudi odnos med zasebnim lastnikom in delavcem. In prav zato jc prav, da se tudi ta stran prihodnjih odnosov hkrati uredi. To pa s sedanjim osnutkom kolektivne pogodbe predlaga tudi sindikat. Perspektivno gledano je torej trditev, da sindikat s to pogodbo gradi streho pred temeljem, neupravičena in nesmiselna. Nasprotno. Kaže, da mnogi zasebni lastniki resnično slabo poznajo napovedane spremembe, ki naj bi zasebnemu sektorju omogočile enakopravnejši položaj z družbenim. Razen tega pa trditev še bolj poglablja dvom, da so odnosi med delavci in zasebnimi delodajalci v nekaterih dejavnostih zasebne obrti že sedaj takšni, da so v škodo delavcu in neuprAVi-čeno korist delodajalcu in da jih je zato treba čimprej urediti. Na koncu pa še dve ugotovitvi: Napovedane spremembe zasebni delodajalci upravičeno težko pričakujejo. Res pa je tudi, da bo na drugem p'»svetovanju o osnutku kolektivne pogodbe v Radovljici obisk morda večji, če organizator ne bo zasebnim delodajalcem in delavcem poslal le vabilo, ampak tudi osnutek kolektivna pogodbe. A. ialar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Bralec naj bi občutil nesmisel odpora proti taki sili, kakršna je bila Hitlerjeva Nemčija. Le čemu graditi utrdbe? Cemu utrjevati meje? Cemu se postavljati po robu velikanu, kakršni so Nemci, če je človek samo član majhnega naroda, če je Ceh ali šc manjši Slovenec. In v istem članku: »S takimi vtisi se poglablja romar v osrčje VELIKE IN PONOSNE NEMČIJE. KAKO LEPA JE ZAVEST, KI SIJE Z OBRAZOV NEMŠKIH DRŽAVLJANOV, ki vstopajo in izstopajo, in ki pritrjuje, da tu biva narod, ki ne pusti govoriti čez svojo državo... ČLOVEK PRIČNE PODZAVESTNO KORAKATI PO DISCIPLINI, REDU IN KOMANDI NOVE NEMČIJE...« O ogledu Sicmcnsovih tovarn je člankar poročal tudi naslednje: »Program študijskega potovanja naših nameščencev je obsegal tudi ogled ene izmed Siemen-sovih tvornic, čeprav ta ni podobna proizvodnji v naši jeseniški tovarni. Siemensova podjetnost je dogodek zase in ga komaj doumemo. V tej podjetnosti se delavnost druži Z vzgojo človeka. Na čelu Siemensove hiše stoji ustanovitelj Wer-ner Siemens ... Siemensove tvornice, katerih največja in centralna je berlinska, poslujejo po vseh kontinentih in zaposlujejo 122.000 delavcev Poglavitni vtis na obiskovalca je IZREDNA LJUBEZEN IN IZREDEN ODNOS DO DELA ... Imeli smo vtis, da bi se obnašali barbarsko, ko bi pri Siemensu vpraševali o stavkah njegovega delavstva. Taka vprašanja so mogoča le pri primitivnih, zaostalih in nešolanih narodih. Tako se je izrazil tudi predstojnik Siemcnsovega vzgaja-lišča. PRI SIEMENSU BI TISTEGA, KI BI NA STRAJK POZIVAL, NE SAMO DEBELO GLEDALI, NEGO BI GA ODNESLI V NORIŠNICO ...« Tudi to se je zdelo vredno uredništvu Tovarniškega vestnika podčrtati, zakaj prav v tem času, se je mezdni boj pri KID zopet zaostril in so delavci že razpravljali o morebitni potrebi, da izterjajo svojo pravico z novo stavko. V novem nemškem redu seveda ni več stavk. Zato bi tudi delničarji Kranjske industrijske družbe radi imeli tak red v Jugoslaviji. »Delavci v Sicmensovih tovarnah imajo štrajk samo za bedarijo, s kakršnimi se ukvarjajo samo še primitivci v primitivnih državah, ne pa v Veliki Nemčiji. Nemci nimajo časa za štrajke... Organizacija Siemensove šole je taka, da vzgaja delavca v zrelega človeka. NI ČUDA, DA SO ČLANI SIEMENSOVE HIŠE PRVI MOŽJE NOVE NEMČIJE in da je temu tako, je vzrok v vzgoji Siemensove šole. NI SIEMENS POVZEL NOVEGA REDA, MARVEČ JE NOVA NEMČIJA MNOGO OD SVOJEGA REDA POVZELA PO SIEMENSU. V Sicmensovih šolah je že oddavna najstrožja disciplina, ki pa jo preveva duh prijateljstva in najlepših odnosov, ki morejo vzgojiti človeka v pravega človeka. Poleg izredno bogatih šolskih delavnic mora Siemensov učenec, četudi ima maturo, gojiti in vaditi telo in dušo, da bo postal zrel in sposoben delavec, človek (SS-ovskega tipa) in državljan...« In kritike obiskov v Nemčiji? Te ni. V Nemčiji je vse novo, dobro, urejeno kot plod novega reda, temelječega na disciplini slehernega Nemca do podjetja in države. »Ko človek zapušča to vzgojno institucijo (Sie-mensovo industrijsko šolo) šele vidi, odkod tako MOČNA SAMOZAVEST NEMŠKEGA NARODA, odkod NJEGOV PONOS in NJEGOVA VOLJA ... To je napravila močna roka vzgojene nemške mladine. Ni še vse brez napake, toda mi nismo poklicali, d" bi te napake prikazovali. UČIMO SE raje OD DOBREGA, KI GA JE V NOVI NEMČIJI VELIKO. Takih odlomkov bi iz predvojnega Tovarniškega vestnika Kranjske industrijske družbe lahko navedel še več. Naj navedem samo še odlomek iz vtisov, ki jih je objavil Tovarniški vestnik po obisku t Kruppovih železarnah o vajeniški šoli železarne v Galsenkirchnu: »Preko vsega teoretičnega in praktičnega šolanja pa obstaja vzgojni nadzor, kakršnih je malo. Vodja vajeniške šole v Galsenkirchnu kaže izredne sposobnosti občevanja in urejevanja učenčeve sposobnosti in volje. Videli smo, s kakšnim zaupanjem se obračajo mladi kovinarji na svojega vzgojitelja in voditelja... Mimo tega pa je vodja izrazit PRISTAŠ NOVE NEMČIJE... Obhod skozi učilnice je pokazal, da se tu vzgaja poleg mladih strokovnjakov še KADER ŽELEZNIH DRŽAVUANOV NOVE NEMČIJE ...«« V Nemčiji pa so bila v tem času tudi koncentracijska taborišča. V njih je bilo zaprtih več kakor za cel slovenski narod ali celo za dva slovenska naroda nemških komunistov, socialnih demokratov in še nekaterih drugih političnih nasprotnikov Hitlerjevega režima. Mnogi so bili postreljeni, obešeni ali obglavljeni. To je bila drugačna slika Nemčije. O njej pa so slovenski ljudje lahko brali samo v ilegalnih časopisih: »V Berlinu so bili sredi junija (1938) obglavljeni štirje protihitlerjevci. LILA HERMANNOVA je mlada intelektualka. Aktivno se je borila proti Hitlerjevi diktaturi in uspelo ji je v svojem kraju ustanoviti enotno protifašistično fronto socialističnih, komunističnih in krščanskih delavcev. Gestapo je njeno dejavnost odkrila in aretirala ogromno delavcev. Štirje voditelji tega gibanja so bili obsojeni NA SMRT: Lili Hermann, komunistka, Steidle, katoličan, Goritz, socialist in Lowatsch, tajnik strokovnih organizacij. LILA HERMANN je bila mati štiriletnega otroka... OBGLAVLJENA je bila v času, ko je v Frankfurtu zasedal kongres za zaščito nedoraslih otrok.« Prva skrb nacizma je bila že leta 1933, da je po požigu Reichstaga pozaprlo komunistične voditelje od generalnega sekretarja Thalmanna (bil ustreljen leta 1944 v koncentracijskem taborišču Buchenwald) do sekretarjev osnovnih partijskih organizacij in sindikalnih funkcionarjev. Tako je Hitler obglavil nemški delavski razred v interesu nemške buržoazije, ki mu je dala v roke oblast. O tem je razmišljalo vedno več delavcev. Z zaskrbljenostjo so že nekaj let gledali na politični razvoj v Evropi in svetu. Napad Japonske na Kitajsko so zasenčili evropski dogodki: prihod Hitlerja na oblast konec januarja 1933, požig Reichstaga, ki ga je zažgal Goring, a ga je Hitler naprtil nemškim in bolgarskim komunistom, med njimi sekretarju komunistične internacionalc Di-mitrovu; nacistični proces v Leipzigu in blesteča obramba Dimitrova, ki se je iz obtoženca spremenil v tožitelja in razgalil Goringovo provokacijo, obenem pa opozoril delavstvo vsega sveta na nevarnost, ki preti svetu s fašizmom: dogodki na mejah Jugoslavije: socialdemokratska vstaja februarja 1934 v Avstriji, poizkus nacističnega puča julija 1934 v Avstriji, ki je po zadušitvi februarske delavske vstaje postala klcrofašistična država; Mussolinijcv napad na Etiopijo 1935; državljanska vojna v Španiji, ki jo je zanetil general Franco z Mussolinijevo in Hitlerjevo pomočjo in ki je v tem času šc vedno divjala; prostovoljci in borci proti fašizmu so odhajali tja, da bi pomagali republikanskemu režimu in španskemu ljudstvu v boju proti Francovim, Mussolini-jevim in Hitlerjevim do zob in najmoderneje oboroženim enotam; priključitev Avstrije k Nemčiji, potem pa še Hitlerjeve ozemeljske zahteve in sovražna politika proti češkoslovaški ki so ogorčile tudi jugoslovansko javnost, jugoslovanska vlada in jugoslovanski oblastniki pa so sprejemali nacistične in fašistične veljake z vsemi častmi kljub ogorčenju ljudstva, ki je čutilo s Cehi bratsko povezanost. V Beogradu so na ne- kem letalskem mitingu paradirali nemški in italijanski letalci ter prikazovali nenadkriljivost m moč nemških in italijanskih letal, takih, kakor so v tem času bombardirali Madrid in mitraljirali iz zraka vojake republikanske armade in protifašističnih mednarodnih brigad. Tokrat protifašistične in revoltirane beograjske množice ruso mogle več molčati. Ob pristanku italijanskih letal so prebile orožniški kordon in demonstrirale proti fašizmu in nacizmu ter proti Stojadi-novičevi vladi. Toda Stojadinovič in knez Pavle se nista zmenila za razpoloženje množic in nista prenehala s prijateljskimi obiski po Nemčiji i° Italiji. Na sestanku z Mussolinijevim zunanjirn ministrom grofom Cianom jc Stojadinovič manifestiral svojo fašistično pripadnost s fa-šističnim pozdravom. Vse to se je dogajalo v času, ko jc Hitler pripravljal novo agresijo, tokrat proti češkoslovaški, nad katero so se že od pomladi 1938 zgrinjali črni oblaki Hitlerjeve politike. Dne 7. avgusta 1938 so udeleženci kmečkega tabora na Brezjah doživeli novo razočaranje nad svojim 'slovenskim' voditeljem dr. Antonom Korošcem, ki sta ga spremljala ban dr. Natlačen in kmečki poslanec Brodar. Ob tej priliki so brez-janski fantje postavili lepe mlaje in nanje obesili slovenske trobarvnice, 'največji slovenski voditelj' pa je vrgel na tc zastave samo strog P°" gled in ukazal, naj jih snamejo. Toda ta dog°" dek je hitro vtonil v pozabo, saj se je ljudska pozornost obrnila proti Numbergu, kjer je ob zaključku nacističnega kongresa grmel Hitl^1" proti češkoslovaški in grozil svetu, da ga bosta skupaj z Mussolinijem utopila v krvi, če jnp3 svet ne bo izpolnil njunih zahtev. Zahteval .ie **u' dete. To je bilo 12. septembra 1938. šest dni ka* neje, prav v času, ko je vse zavedne Slovenk skrbela usoda bratske Češkoslovaške, se je v 0 mejni Planini sestal z Mussolinijem ban dr. Nf" tlačen, to sramoto pa je potem ponesla v sV<5 po posnetkih italijanskih in nemških reporterje revija »Illustrazione«. Morilec bazoviških žrte in ječar cele množice zavednih Slovencev, ki s hirali po njegovih ječah in konfinacijah Je0' srečanju z Natlačenom izjavil: »Jaz sem Pr,Ja, telj jugoslovanskega ljudstva in bom vedno °s vaš prijatelj. Tako hočem. Kar vam enkrat r čem, to tudi držim, ker je takšna moja morata-Ta Mussolinijeva izjava je bila navaden P0^ smeh. Vsaj tako so jo lahko občutili Slovenci Hrvatje pod njegovim jarmom, pa tudi vsi a gi zavedni Slovenci in drugi narodi v meja'1 ^ goslavije. Le oblastniki so jo jemali resno m 'prijateljstvo' z Mussolinijem šteli v čast m imeli za uspeh svoje nove politike. To politi*? so jugoslovanski narodi iz dneva v dan bolj tili kot narodno sramoto. Ker je Stojadinovič^ vlada izdala zavezniško dolžnost do Češkosl ške, so se po vsej državi začele demonstracije pomoč Češkoslovaški. V Kranju in na Gor skem skoro ni bilo mladega človeka, ki ne bi ^ sil v gumbnici češkoslovaške zastavice. ^n°^I:cj, bili pripravljeni oditi na Češko kot prostovo J^ Dijaki kranjske gimnazije smo po zaslugi jevske organizacije, ki je tajno delovala v oK » nacionalističnega dijaškega društva 'Jugoslo >■ ^ bolj pozorno spremljali razvoj dogodkov v z s češkoslovaško kakor šolski pouk. 6 . J ČEŠKOSLOVAŠKA! Kako zelo nam je sto leto pri srcu. Verjeli smo v moč jugosK> ^. ske vojske, prepričani smo bili v padec vi a .v^lT1 naj bi jo nadomestila vlada, ki bi se zavezni ^ dolžnostim ne izmikala. Zanesenjaško srn pravljali o fronti, s katere bi se pognali ^ra-proti Nemčiji med Mariborom in Prck°hn(]'itcv vank, saj bi bil ta boj tudi boj za osvooo^ ^ slovenske Koroške, ki jo jc marca skupaj urne-strijo okupirala Nemčija. Nismo mogh V . ti, zakaj so stvari potekale dragače, kakor ten leli mi. Ničesar nismo vedeli o umazani" V ob. in umazanih sredstvih evropske diplomaci.l^ej0 laki nad češkoslovaško, pa tudi nad naso so se začeli zbirati že prej. Viktor Snoj v galeriji loškega muzeja Ko stojimo pred slikami Viktorja Snoja, nas preseneča slikarjev prestop na samotno stransko stezico, ki se vije, a vseeno v neki točki Približuje široki cesti svetovnega umetnostnega valovanja. Preseneča nas svojski Pogled na svet, na predmete, ki mu jih ponuja prav v nenavadnostih bogati kraški svet okolice Rakovega škoc-jana, kjer išče svojsko oblikovane skale ali korenine in deformirane oblike lesa. To iskanje posebnih oblik v naravi imenujejo kar umetnost najdenega, bodisi da Je to kamen ali kos lesa, kar izkoriščajo v nespremenjeni obliki predvsem Japonci v svojih malih vrtičkih za njih okras. Viktor Snoj je ubral drugo Pot: predmet, ki ga najde t Pravljično skrivnostnem okolju Rakovega škocjana, mu le samo sredstvo, s katerim «e ukvarja tako kot slikar tihožitja na primer z rožami aU z mrtvimi živalmi. Da pa bi lahko izpovedal svojo idejo, je Snoj šel še korak naprej in s svojim slikarstvom obstal na meji med krajino in tihožitjem ter tako našel obliko, ki se oplaja na resničnem okolju z nadihom romantičnosti, domišljije in nenavadnosti. Tako izjemna tema slikanja zajema stvarne predmete, ki jih slikar v svojem premišljevanju, ki je obrnjeno nazvnoter v njegovo duševno projekcijo, oplaja in ponuja gledalcu, kot pravi avtor »sproščanje ustvarjalne fantazije, katero večkrat pravljično zaokrožim in iščem metaforo svojega stvaritelj-skega dne. Zao ni slučaj, da v takem trenutku zapišem tudi nekaj rim, ki mi dopolnjujejo bogastvo preživetega dne.« Snoj komponira sliko tako, da predmet — fantastično oblikovan kos lesa ali skale — poudari kot plavajoč predmet, ki naj bi bil kar najbolj odtrgan iz običajnega, narav- nega okolja. To okolje je brezprostorsko in obdelano kot element, ki je osrednjemu predmetu večkrat polarno nasproten in to ne samo po teži, temveč tudi po barvi. Slikar se s tem zavestno približuje tretjemu cilju, ki je karakterističen v odnosu med predmetom in ozadjem slike in je mišljen kot nova dimenzija prostora. Od prejšnjih del, ki so bila drobljena in stkana iz groteskno oblikovanih pajčolanskih odsevov žive narave, je Snoj tokrat prešel na oblikovanje trdnega predmeta, ki poudarja neki širok in neobjemljiv prostor. Prav tako se širi moč palete: če je bil v prejšnjih delih še ves poln grafičnih prijemov in tonsko uglašen, je tokrat prevladal popolnoma čopič s potezo, ki ne more skriti občudovanja starega slikarstva, s katerim se Snoj dnevno srečuje kot re-stavrator. če smo na začetku omenili stezico, ki se pribli- žuje široki cesti svetovnega umetnostnega valovanja, potem je to najnovejši element v Snojevem slikarstvu: ob sicer resničnem predmetu, Id ga slikar upodablja, a je že ta fantastičen, opažamo vdor fantastike v Snojevo slikarstvo. Zdaj je to drobcena plapolajoča zastavica, drugič drobni oris katedrale, vizija dragih kamnov ali zasanjane barve vitraža. Toda ne samo to: korenina je spremenjena v fantastično oblikovan svet, ki leti v brezprostorju. Prav s temi elementi pa šesta Vjja slikar »svojo vizijo, vizijo namišljeno velikega in malega, vizijo, v katero se mi izgublja oprijemljiva realnost in se poraja bogastvo namišljenega sveta.« A. Pavlovec Na Kokrici prvi koncert Jutri ob štirih popoldne bo v kulturnem domu na Kokrici prvi od sedanjih koncertov v okviru vsakoletne revije pevskih zborov, ki jo organizira Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Kranj. Na Kokrici se nam bo predstavilo sedem šolskih zborov s 416 pevci. Nastopili bodo: enoglasni zbor osnovne šale Mavčiče, enoglasni zbor osnovne šole Predasi je, enoglasni zbor osnovne šole Primskovo, pionirski zbor osnovne šole Stane Žagar Kranj, troglasni zbor osnovne šole Preddvor, troglasni zbor osnovne šole Simon Jenko Kranj in troglasni zbor osnovne šole Stane Žagar Kranj. Mladi pevci bodo peli pod vodstvom Ivana Pišlerja, Friderika Sulcerja, Franceta Grudna, Janeza Forška, Toneta Dolinska in Alojza Aj-diča. -Jk 650 let Tržiča 24. Gospod Karel Ceme, kosar v Tržiču na Kranjskem, dalje 25. gospa Marija Pole, lastnica kosarne v Tržiču na Kranjskem, ter 0^ spspoda Franc Ahačič in sin Janez, kosarja v Tržiču, so v n8atlli razstavo s kosami, srpi in slamoreznicami, ki gredo zelo dobro Izd'hvmet *n ^ kupujejo v Italiji, na Tirolskem, Hrvaškem in v Grčiji, eike vseh naštetih delavnic so ocenili kot dobro trgovsko blago. kra^°SDoda Franc Ahačič in sin sta razen tega poslala še motike, lopate, li* mpe' dleta, sekire za tesanje ladij, strgala za kože in več vrst žag za raz-ne tehnične namene. 2nan'St°St *zdelkov gospodov Ahačičev je dobila z diplomo izrečeno pri-Cern Je- ze .na prv' notranjeavstr. razstavi v Celovcu. Gospodoma razstavljavca h/6 k'*? za odlično blago in zaradi močnega odjema odlikovanje, ki sta ua prejela, znova z diplomo potrjeno. dal 9. Gospod Jožef baron v. Dietrich, lastnik c. kr. privil. jeklarne, razst- arne *n Pilarne po angleškem vzorcu v Tržiču na Kranjskem, je arteških V V{rulcem izboru: železo, kovaške izdelke, sestavne dele vrtalca in vodnjakov, vzorce jekla, 1 zbirko pil in posamezne pile. Zel 1 pe»e lezarna tega podjetja, in sicer fužina s težkimi kladivi, obsega dovajaZa p£azunJe m 2 ognjišči za prečiščevanje železa, ki jim vsem tem pr'Pada ZF lesena skrinja za vpihavanje. Vsakemu teh dveh ognjišč tu prečiv°s—n0'.p° 600 funtov težko kladivo. Grodelj v listih, ki ga navadno dveh Offn *«j«^0' ^ 1Z toPiinice na Savi pri Jesenicah in ga po praženju na ^•niehko »i ^' Sta ureJeru kot ognjišči z ogorki, čisto presnovijo v kovno vine. Zele Z0' ^0t gor'vo uporabljajo največ oglje iz smrekovine in jelo-ča.su v n ani^ ur>orablja vodno moč številnih izvirov in tudi v mrzlem letnem zastoje obJ m talv° mien°vanih zimskih zastojev, ima pa nasprotno pogostne Požari k v.etrvovncm vremenu zaradi zavarovanja tržiškega prebivalstva pred in PonočiCr JG zclezarna tik ob naselju. Ce dela železarna nepretrgano podnevi t0v kovne "a^rav' °beh ogn>išcih iz 44 srud> težkih P° 300 funtov 13000 fun-nJenega žil /eleza v °bliki palic in plošč, poleg */« do 'A navadnega razteg-Srodlh Č ?Za,na tcden- Pri tem porabi na 100 funtov teh izdelkov 125 funtov ulJa m 40 kubičnih čevljev oglja. 1 e2a obseZaT^ daleČ proč P°stavljena fužina za raztezanje ž e -*e*ki kladiv^ d dy°Jna kladiva, ki jih ženejo 3 vretena, vsako po dve različno *a navarjen^' - ^ 3 ognjišča za raztezanje in 1 ognjišče za izdelavo orodja Usnjeni koiV* • Za rezila na železo. Tem ognjiščem dovajajo zrak deloma mcastr mehovi, deloma pa pihalniki na vodni pritisk. Ob tem, ko raztezajo palice in plošče, ki jih fužina dobi iz železarne, v različne vrste raztegnjenega železa, gre v izgubo 3 odstotke železa, porabijo pa na 100 funtov raztegnjenega železa 6 kubičnih čevljev oglja. Izdelke prodajajo največ v deželi sami in na Goriško ter na Hrvaško. Jeklarna, ki ni v neposredni bližini Tržiča, ampak je od njega oddaljena '/♦ ure in stoji sama zase, ima 1 ognjišče za trdo taljenje, na katerem izdelujejo tako imenovano mehko osnovo, dalje 2 ognjišči, na katerih predelajo prej prečiščeno surovo železo v surovo jeklo ali nanj navarijo jeklo za rezila, ter 2 brescianski kladivi in 1 dvojno kladivo za raztezanje jekla z 1 žarilno pečjo, s katerimi izdelujejo iz jeklenih kep jeklo različne velikosti za nadaljnjo obdelavo. Prva tri ognjišča oskrbuje s potrebnim zrakom posebna pihalna naprava, v kateri je lesena omara, sestavljena iz 3 skrinj, in katero žene vodno kolo s 3 ukrivljenimi čepi. Zarilni peči pa dovaja zrak pihalnik na vodni pritisk. Polovico do */* tu predelanega surovega železa dobavljajo koroške topilnice, ostanek grodlja in listnatega železa pa Sava. Iz 126 do 127 funtov g rod I ja napravijo 100 funtov surovega jekla in iz 104 funtov le-tcga 100 funtov jekla za nadaljnjo obdelavo. Povprečno porabijo za 100 funtov surovega in raztegnjenega jekla 40 kubičnih čevljev oglja. Tedensko izdelajo blizu 70 stotov jekla in sicer V« jekla za različno nadaljnjo obdelavo, V4 pa posebnega jekla za pilarne, izdelovalnice vzmeti za vozove, itd. Jeklo prodajo različnim odjemalcem v Cadiz, Konstantinopel, Bombav, Palermo, Rio-Janeiro, Pernambuco, Bahio, New York, Havano in Valparaiso, nekaj pa tudi v Trst. Pilarna obsega: navadno kladivo za raztezanje z 2 ognjiščema za navarjo-nje surovega jekla na rezilo in za izdelavo prečiščenega jekla ali jekla za pile oziroma za izdelavo polizdelkov za ročno obdelavo pil. Tod in na prej omenjenih štirih ognjiščih za raztezanje in s tamkajšnjim tretjim dvojnim kladivom izdelujejo priložnostno in po naročilih tudi jeklo za vzmeti pri vozovih in različno orodje. Razen brusilnice za pile, stroja za ostruženje starih obrabljenih pil, ki jih bo treba na novo nasekati, razen dveh ognjišč za ročno izdelavo pil in dveh ognjišč za kaljenje pil (ki jim dovajajo zrak mehovi na nožni pogon) ima tu tovarna tudi smotrno urejene prostore za samo nasekavanje pil. Jeklo za vzmeti pri vozovih prodajajo na Dunaj, pile prav tako tja ter na štajersko, Koroško, Tirolsko, v cerkveno državo, firenško republiko, v Milan, Trst, Gorico, na Hrvaško in tu v deželi sami. Z obratovanjem celotnega podjetja se preživlja 62 neposredno v obratih in v tovarni zaposlenih delavcev z družinami vred; razen teh je še znatno število tistih, ki za podjetje in hkrati kot podložniki tukajšnjega gospostva kuhajo in dobavljajo oglje, kolikor ga podjetje potrebuje za vse svoje obrate, in ki bi brez tega podjetja ne imeli zaslužka; celoletni promet tega podjetja znaša 180000 gld. Z vsemi svojimi razstavljenimi izdelki je to podjetje upravičilo svoj ž« davni sloves in je z novimi razstavljenimi izdelki, ki so v čast tukajšnji razstavi, dokazalo velik napredek v izdelavi svojih izdelkov. Ocenjevalna komisija je čutila prijetno dolžnost, da temu podjetju, ki daje tako mnogo ljudem zaslužek in jim pomaga vzdrževati se in ki je prejelo že na prvi notranjeavstr. obrtniški razstavi izdelkov srebrno medaljo, znova z diplomo potrdi to odlikovanje. J- R- Ukinitev izdajanja časnikov ob nedeljah in praznikih na poštah V zvezi s člankom »Basen o PTT in tisku«, objavljenem v »Delu«, dne 11/4-1971 daje PTT podjetje Kranj pojasnilo o razlogih, ki so pogojevali sprejem sklepa o ukinitvi delovnega časa in odpravi izdajanja časnikov ob nedeljah in praznikih pri poštah in poudarja, da so razlogi za sprejem takega sklepa po eni strani kadrovske narave, saj manjka podjetju večje število delavcev, predvsem pismonoš, ki so doslej delali pri izdajanju časnikov ob nedeljah in praznikih na poštah, po drugi strani pa mora podjetje zagotoviti svojim delavcem 42-urni teden, oziroma 7-urni delavnik in ne more niti ne sme mimo formalno pravnih določil Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, predvsem členov 61 in 62 navedenega zakona o zagotovitvi tedenskega počitka delavcem najmanj 24 ur brez presledka. V zvezi z navedenima členoma je Zvezni svet za delo izdal uradno mnenje objavljeno pod štev. 1304/1—6/7-1967, da delavcu ni mogoče preprečiti pravice do izrabe dnevnega ali tedenskega počitka in da te pravice tudi ni mogoče nadomestiti z nadomestilom osebnega dohodka, niti ne kot plačilo za delo preko polnega delovnega časa. Citirano zakonsko določilo pa nima zgolj formalno pravnega značaja, temveč je zoper kršilce tega določila v členu 149, točka 6 prvega odstavka predpisana denarna kazen za prekršek, če delovna organizacija ne zagotovi delavcu predpisanega odmora med dnevnim delom ali dnevnega ali tedenskega počitka. Delavcu je treba torej na vsak način zagotoviti prost dan v tednu, česar pa spričo velikega pomanjkanja delovne sile nikakor ni mogoče in se torej podjetje pri opravljanju postranske dejavnosti izpostavlja sankcioniranju zaradi prikrajševanja delavcev za polne proste dneve v tednu, ki jih kot izhaja iz citiranega mnenja Zveznega sveta za delo ni mogoče nadomestiti niti z nadomestilom osebnega dohodka. Pri določanju delovnega časa za delo z uporabniki ptt storitev pa ptt podjetja tudi niso povsem samostojna. Ozirati se morajo na sklep Skupnosti JPTT, ki je objavljen v PTT Vestniku 6/1964 Ln zamenjan kasneje s sklepom objavljenim v PTT Vestniku št. 2/1969. V tem sklepu so postavljene določene zahteve, katere mora izpolnjevati konkretno pošta, da ji pristojno PTT podjetje lahko določi enega izmed 16 vrst delovnega časa, ki pa je lah- ko različen za uporabnike poštnih storitev in za uporabnike telegrafsko-telefonskih storitev. Na področju našega ptt podjetja se ta delovna časa v glavnem pokrivata. Skoro vse naše pošte imajo za ptt uporabnike daljši delovni čas, kakor pa nam ga narekuje omenjeni sklep Skupnosti JPTT. Jasno jc, da se vse to odraža v težji organizaciji 42-urnega tednika. Tudi ob sobotah se nismo poslužili določil omenjenega sklepa, ki nam dovoljuje, da določene pošte lahko ob sobotah zaključujejo delo z uporabniki ptt storitev že ob 13. ali 14. uri. Isti sklep določa, da poštam, ki imajo ob delavnikih delovni čas od 7. —19. ure ali krajši ob nedeljah in praznikih, ni treba delati. Čeprav imajo tak delovni čas pošte Bled (izven sezone) Bohinjsko jezero in Kranjska gora (v sezoni), Jesenice, Radovljica, škofja Loka in Tržič pa skozi celo leto, smo obdržali do letos tudi delovni čas ob nedeljah in praznikih, v glavnem kot prehodni čas, do neke mere tudi dogovorjeno s predstavniki »Dela«, ki so obljubili, da bodo pri navedenih poštah postopoma uredili lastno dostavo časnikov. Od tedaj poteka že tretje leto, vendar se po tem vprašanju ni napravilo ničesar, razen da »Delo« ob nedeljah in praznikih samo skrbi za prevoz svojega časnika do večine navedenih pošt. Ko smo pred leti ukinili delovni čas ob nedeljah in praznikih pri večini naših pošt, takrat smo zagotovili prost dan v tednu, do katerega je tudi ptt delavec upravičen, le delu ptt delavcev. Ostale pa so še vedno pošte Bled, Jesenice, Radovljica, škofja Loka, Tržič in Lesce in z njimi ptt delavci teh pošt, ki so v neenakopravnem položaju do 42-urnega tedna. Po podatkih s katerimi razpolagamo, izročijo naši delavci na poštah ob nedeljah in praznikih: pri pošti Bled od 70—90 izvodov Dela (»Delo« nima organizirane lastne dostave) pri pošti Jesenice 2, 2 izvoda Dela (»Delo« ima organizirano lastno dostavo) pri pošti Radovljica in Lesce od 70—75 izvodov Dela (»Delo« nima organizirane lastne dostave) pri pošti Škofja Loka od 50—60 izvodov Dela (»Delo ima organizirano lastno dostavo, toda le za del mesta) pri pošti Tržič od 4—14 izvodov Dela (»Delo« ima organizirano lastno dostavo) pri pošti Kranj 1, 6 izvodov Dela (»Delo« ima organizirano lastno dostavo), kar pomeni, da je problem le pri poštah Bled, Radovljica in Lesce, kjer naj bi »Delo« organiziralo lastne razna-šalce, dočim bi v škof j i Loki raznašanjc moralo razširiti na celo mesto. Morda bo odgovor na to: »kje dobiti raznašalec«. To je najbrž res problem. Od 1. 1. 1971 do danes smo v našem podjetju razpisali preko lokalnega in republiškega tiska že petkrat prosta delovna mesta za dostavljače. Prijavilo se je okrog 50 kandidatov, sprejeli smo jih okrog 30, na delovnem mestu v dostavi pa je od sprejetih ostalo le 5, vsi ostali so delo zapustili zaradi pretežkih pogojev dela, predvsem dela ob sobotah in deloma tudi ob nedeljah. Danes nam manjka še vedno 25 pismonoš in ker jih ne moremo več dobiti, bomo morali v bodoče omejevati tudi redno dostavo poštnih pošiljk. Pismonoš ni mogoče dobiti več tudi iz ostalih republik. Poleg tega je nujno, da bomo omejili dostavo tudi ob sobotah, kar delno že izvajamo in na kar nam daje pravico citirani sklep, ki se v tem pogledu glasi: »PTT podjetja ob sobotah lahko omejijo obseg dostave pošiljk razen pisem in dopisnic, denarnih pošiljk, dnevnega tiska in nujnih pošiljk«. Kasneje je Skupnost JPTT eksperimentalna odobrila tudi to, da se ob sobotah ne izplačujejo na dostavi poštne in bančne nakaznice, ne velja pa to za pokojninske nakaznice, če izplačilni dan pade na soboto. Velika večina časnikov in časopisov prihaja do bralcev — naročnikov preko pošte. Za 41 različnih časnikov in časopisov opravljamo tudi in-kasantsko službo za naročnino in kolikor nam je znano v zadovoljstvo druge pogodbene stranke. Ravno ta način distribucije časnikov in časopisov preko pošte, ki je svojstven v Sloveniji in samo še v nekaterih delih države, pa hromi osnovno dejavnost pošte, ki predstavlja sprejem, prenos in dostavo pisem in dopisnic. Zaradi tega je težnja ptt delavcev, da se jim omogoči pravica do 42-urnega tedna, prostega delovnega dne v tednu toliko bolj upravičena. PTT podjetje pa spričo kadrovskih problemov nakazanih vprašanj ne more rešiti v škodo ptt delavcev. PTT Podjetje Kranj Na osnovi člena 3, tretjega odstavka Odloka o upravljanju in vzdrževanju pokopališč skupščine občine Kranj z dne 11. 12. 1969 obvešča krajevna skupnost Straži.šče vse najemnike grobov na starem pokopališču v Stražišču, da je bilo pokopališče na osnovi sklepa Skupščine občine Kranj z dne 30. 6. 1965 pod številko 53-104/64-6 ukinjeno in sc je pokopavanje umrlih prenehalo na tem pokopališču. Mirovalna doba za to pokopališče je pred 10 let in se šteje od dneva sprejetja sklepa o prenehanju pokopavanja na tem pokopališču. V zvezi s tem obveščamo vse zainteresirane najemnike, kateri želijo opraviti prenos posmrtnih ostankov na novo pokopališče ali druga pokopališča, da morajo to opraviti v roku zgoraj mirovalnc dobe, to je do dne 30. 6. 1975. Do tega datuma morajo vsi najemniki odstraniti z grobov spomenike in okvirje, razen tistih, ki bi eventualno bili pod zaščito spomeniškega varstva. Kolikor tega ne bodo storili najemniki do določenega roka, bo to storila po pretečenem datumu krajevna skupnost. Predmete odvzete z grobov se bo nato prodalo na javni dražbi, denar pa sc bo deponiral pri krajevni skupnosti za dobo dveh let. Kolikor se v tem času nihče ne oglasi, denar zapade v korist krajevne skupnosti. Opravljanje prekopov je omejeno na čas od 1. 10-do 31. 1. v letu. Zato naj se vsi zainteresirani čimprej priglasijo za prekope pri Pogrebni službi Kranj, katera bo to delo opravljala in tudi dajala podrobne informacije o prekopih. Dalje obveščamo vse najemnike grobov na novem pokopališču, da je potrebno vsako postavitev okvirja ali spomenika prej javiti v pisarno krajevne skupnosti zaradi točne postavitve po načrtu. Javiti \c potrebno tudi vsako drugo ureditev ali zasaditev mimo običajne ureditve grobov. Krajevna skupnost StražišČe Na osnovi določil člena 23. Temeljnega zakona o delovnih razmerjih Elektrotehnično podjetje Kranj razpisuje po preteku obvezne dobe (reelekcije) vodilni delovni mesti I. vodje računovodskega sektorja II. vodje komercialnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati tudi naslednje s statutom podjetja določene pogoje: pod I. 1. Da ima visoko ali višjo šolo pravne ah ekonomske smeri, 5 let delovne prakse, od tega najmanj 3 leta v stroki; 2. Srednja strokovna izobrazba z najmanj 8 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let v stroki. pod II. 1. Da ima visoko ali višjo šolo elektro, komercialne ali ekonomske smeri z najmanj 5 let delovne prakse, od tega 3 leta na odgovornih mesti v komerciali ali elektrostroki; 2. srednja strokovna izobrazba elektro ali ekonomske smeri z najmanj 8 let delovnih izkušeni, od teg« vsaj 5 let na odgovornih mestih v komerciali a elektrostroki. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o strokovm izobrazbi in delovni praksi vložijo v roku 15 dm objavi z označbo »na razpis« na naslov: Elektro-^. nično podjetje Kranj — Gregorčičeva 8. Pi'O* brez dokumentov ne bomo upoštevali. ;rni »konji« med cirkuško predstavo ali spomladanska »paša« na kranjskih zelenicah GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ Predsednik srečal Abrahama Spominjam se, da mi je pred približno letom dni, ko sva sc pogovarjala, kakšen je poprečen delovni dan predsednika občinske skupščine, rekel, da se sicer morda lepo sliši predsednik skupščine, vendar pa se za tem (za nekatere) lepo zvenečim naslovom skriva vse drugo kot pa lopo in mirno delo. Verjel sem mu in odkar že nekaj let vsaj vsak teden enkrat obiščem službeno radovljiško občino (pa ne le občinsko skupščino), sem se tudi prepričal. Lepo bi bilo, če bi moral predsednik vsak dan le podpisovati sklepe, spreje- ISTOR-O-NAL Prometne nesreče na cestah v Sloveniji •***t ^jjjjj j jjti^;^ i Ji* 11 jx t« 111 rt ♦ "trt * * j t ♦ j *' Organizacijski odbor tretje jugoslovanske alpinistične da U'.c v Hindukuš — imenovane kranjska, nam je sporočil, sc jc odprava tik pred odhodom znebila finančnih skrbi. Vo "i OV* Pr°šnje za finančno in materialno pomoč so odgo-Počr ' ^C nc^atera slovenska podjetja in organizacije, ter 16 letij i/. Avstrije in ZR Nemčije. Ta teden jc tudi izvršni Svet si •• oiovemje odobril nakup deviznih sredstev, ki jih odprava p°trebuje. ^Organizacijski odbor je tudi sporočil, da je še do 23. aprila sii" vP'ačilo in naročilo barvnih razglednic s člani alpini-0uPra-vc. Razglednice s podpisi vseh alpinistov bodo ^a'oenikom poslali iz Zah. Pakistana. Vsoto 10 din za razglednico jc treba nakazati na račun pri SDK Kranj št. 515-9-82304 Ura^a osebno pri Planinskem društvu v Kranju v uradnih Večanje števila motornih vozil po povzroča tudi vedno večje število prometnih nesreč na cestah. Zal podatki o tem niso enotni za ves čas, kajti statistika jih izkazuje od leta 1967 brez nesreč, kjer jc prišlo samo do materialne škode do 5000 dinarjev, do tega leta pa so bile vključene tudi take nesreče. Po podatkih se zdi, da tudi drugi kriteriji niso bili vedno enaki, kajti število nesreč sc sicer veča, vendar drugače, kot se veča promet po cestah. Kakšen obseg imajo prometne nesreče, se vidi iz podatka, da je bilo v naši republiki lani 620 smrtnih nesreč v prometu na cestah, to pomeni 3.5 % vseh smrtnih primerov v letu 1970 v Sloveniji. Leto Prometne nesreče na cestah v Sloveniji Hudo poškodovani Vse nesreče Smrtne nesreče 1961 4.387 235 1.898 1962 4.681 240 2.186 1963 5.591 246 2.293 1964 7.223 336 2.940 1965 8.492 327 3.218 1966 10.377 401 3.381 1967 7.822 421 3.773 1968 8.176 497 3.874 1969 9.353 583 4.292 1970 11.793 620 4.261 Za zadnje leto so podatki stna vozila. Primerjave se pa BZ 3? Z.961 Bl3l P° 'lupouojd delajo na število osebnih av- skupno štcvilo nesreč drug tomobilov. če tako napravi- kriterij, namreč niso vštete mo, pride na 1000 avtomobi- nesreče samo z materialno lov smrtnih nesreč in poško- škodo do 5000 dinarjev. dovancev s hudimi telesnimi Nesreče povzročajo vsa cc- poškodbami: Smrtne In hude telesne poškodbe na 1000 avtomobilov v Sloveniji °b 50-letniei organiziranega nogometa v Sloveniji *°Jtog* ^Poldne v Kranju podelili priznanja ™*omet™™?leSk> £"«1« nogometnim delavcem in sodelavcem » G«SS£hl£ JJUske občine je dobilo priznanja okrog 35 ««gJ™J S«vcev in sodelavcev, s celotne Gorenjske pa okrog 80. P^nanja je podelil predsednik nogometne P^WW»» Jhiek. Na sliki: Vili Planinšek Izroča priznanje dolgotetnemn pometaš« Kranja in članu jugoslovanske kegljaške repre-*««ance Vladu Martelancu. (A. 2.) - Foto: F. Perda Leto Smrtne nesreče Hude telesne poškodbe 1961 9,9 79,6 1962 7,8 70,8 1963 7,0 65.1 1964 7,8 68,3 1965 5,-9 58,1 1966 5,9 49,7 1967 5,0 44,4 1968 5,2 40,9 1969 4,8 35,1 1970 4,1 28,3 Gostota nesreč se manjša, čeprav je f solutno število vedno večje. Hude poškodbe so se pa leta 1970 zmanjšale z- 1 %. Od prometnih nesreč je prišlo v letu 1970 11 % na tujce. mati občane in različne delegacije ter voditi seje skupščine. V nevednosti in nepoznavanju predsedniške funkcije si nekateri velikokrat predstavljajo, da jc to glavna naloga. Pa ni! Pa ne zato, kor bi se v občini moralo vse vrteti okrog predsednika, marveč obratno, ker se mora predsednik vrteti okrog vsega. »Prostega časa skoraj nimam«, mi je takrat rekel Stanko Kajdiž. Kadar pa le nanese prilika, da se kakšno uro lahko odtrgam, se posvetim družini, če le morem, popeljem družino ven in za trenutek pozabim na različne načrte, naloge in tisoč drugih reči. Pa verjamete, da mi to skoraj ne uspe. Je že tako, da občina ni le samoupravna skupnost na papirju . . .« Danes je predsednik radovljiške skupščine Stanko Kajdiž srečal Abrahama. Rodil se je namreč 17. aprila 1921 v Žirovnici. Med vojno je aktivno delal v NOB in bil med drugim pomočnik intendanta šefa VII. korpusa. Končal je pravno fakulteto in bil po vojni tehnični sekretar okrajnega komiteja komunistične partije, tajnik občinskega ljudskega odbora v Radovljici, predsednik občinskega odbora SZDL. 1967. leta jo bil izvoljen za odbornika :n predsednika občinske skupščine. Čeprav razvoj občine še zdaleč ni odvisen zgolj od predsednika skupščine, pa je hkrati tudi res, da sc je takrat začelo v občini razvijati šolstvo in da so v turistični občini posvetili nove napore razvoju turizma in gospodarstva nasploh. Ko človek dočaka pol stoletja je najbrž prav, da skuša napraviti kratek obračun in si naj bo pot taka ali taka nazdravi za srečen jutrišnji korak. Najbrž si bo danes Stanko Kajdiž tudi za tovze4 nokaj časa; seveda prostega. A. 2. Težko je popisati vsa čustva In vso prizadetost, ki plane na dan ob dejanju, kakršno Je to, ki sta ga zagrešila usta-ika terorista v Stockholmu. Atentat na diplomatskega predstavnika SFRJ v deželi na severu Evrope je nizkotno dejanje brez primere, ki je v Jugoslaviji vzbudilo ogorčenje Sn jezo, drugod po svetu pa ostre obsodbe in presenečenje, če smo v Jugoslaviji toliko bolj prizadeti kot so morda nekateri drugi (čeprav ni bilo nikogar, M se v svetovnem javnem mnenju ne bi izjasnil proti temu gnusnemu zločinu), je to povsem razumljivo, toda zato je lahko dosti bolj nerazumljivo ravnanje švedskih oblasti, ki so — vsaj posredno — dopustile, da so nastali pogoji, ki so omogočili zločin. Nobenega dvoma ne more biti, da švedske oblasti zadene del krivde za to, kar se je zgodilo v prostorih našega diplomatskega predstavništva v Stockholmu. To ne pomeni, da jih obsojamo kot neposredne krivce ali celo udeležence, temveč, da nikakor ne moremo razumeti, zakaj niso ob vseh številnih opozorilih in zahtevah vendarle odločneje ukrepali, da bi preprečili delovanje ustaških skupin v tej deželi. To ni bilo prvič, da so ustaši poskusili z nasilnim deja- Zločin v Stockholmu nJem obračunati z našimi ljudmi, ki delajo na Švedskem — spomnimo se samo goeteborSkega primera! 2e tedaj je jug oslov, vlada uradno protestirala pri švedski vladi In terjala odločnejše ter učinkovitejše ukrepe zoper ustaške teroriste. Žal je, očitno, ostalo le pri obljubah — švedske oblasti so se zadovoljile le z malce bolj aktivnim opazovanjem ustaških skupin. Sedaj, po atentatu v Stockholmu so jugoslovanske zahteve, naj švedska vlada vendarle ukrepa, še toliko bolj razumljive. Toda kaj si lahko obetamo? Kaj lahko pričakujejo naši ljudje, zaposleni na švedskem, od lam-kajšnih varnostnih sil? Premier Olof Palme je izjavil, da bodo ustaše začeli ostreje nadzira tli in da bodo varnostni organi poostrili nadzor ter poskusili zagotoviti našim ljudem večjo varnost. Toda malone v istu sapi dajejo ustaški voditelji na švedski televiziji in v tamkajšnjih časni kil b Izjave, s katerimi skušajo ne samo opravičevati svoja dejanja, temveč celo posredno napovedujejo nove zločine! To Js očitno v neskladju z vsemi uradnimi Izjavami in zagotovili!. Zato lahko upravičeno domnevamo, da terorističnega divjanja še ne bo konec — če se mu uradna švedska ne bo postavila odločneje po robu. Vsaka država sveta ima v rokah sredstva in možnosti, da zagotovi red in mir — vsaj kadar gre za izgrede take vrste. Zakaj potem Švedska tega ne stori? Premier Olof Palme je dejal, da v skladu z demokratičnimi načeli njegove dežele ni moč prepovedati političnega gibanja, pa naj zagovarja take ali drugačne cilje. To je slišati lepo in vzpodbudno, toda mar naj naši ljudje umirajo na švedskem v imenu »demokracije« in zaradi nje? To, kar počnejo ustaši, je daleč od vsake demokracije, vsake politične stranke: to je čisto navadna zločinska dejavnost, ki s po- litiko nima nobene zveze razen, da jo uporablja kot plašč za prikrivanje. In zato terjamo, da švedske oblasti vendarle spoznajo, da je zadnji atentat na našega veleposlanika Vladimirja Roloviča dejanje čistega terorizma, da Je ta terorizem plod popustljivosti švedskih oblasti do ustaških skupin in da je temu treba naposled napraviti konec! Samo to in nič drugega! Kar bo potem ostalo od ustaške »politike« — naj kar ostane, da bo zadoščeno vesti švedskih politikov, ki mora biti — vsaj na tihem — dodobra zamajana ob zločinu v švedski prestolnici. Medtem ko se boji med zvezno pakistansko vojsko in pripadniki odporniškega gibanja Vzhodnega Pakistana nadaljujejo in je voditelj sedaj prepovedane A vami lige Mudžibur Rahman v zaporu, so v Vzhodnem Pakistanu proglasili Neodvisno bengalsko republiko. Položaj v tem delu sveta je še vedno skrajno zapleten, zlasti zato, ker Je razumljiva prizadetost sosednje Indije. Boji v Vietnamu ne pone-hujejo. Kaže, da so partizani v ofenzivi, saj so med drugim obkolili tudi eno izmed arne-riških oporišč (oporišče šte-vilka 6), ki ga ne morejo vec oskrbovati zaradi tesnega obroča niti po zraku. V Amanu kraljeve čete izvajajo postopoma vse hujši pritisk na komandose. Nekateri predvidevajo, da bi se utegnila v naslednjih dneh začeti ena izmed odločilnih bitk med obema stranema. Na povabilo finskega zuna-njega ministra Veiona Lesk* nena, ki je pred kratkim končal obisk v Jugoslaviji, bo nas državni sekretar za zunanj« zadeve Mirko Tepavac obiskal to prijateljsko državo. dogodki Kultura Kot pomembni sestavni del našega samoup avnega sistema nastopa tudi kultura, saj je in mora biti z njim neločljivo povezana. Tako kot se trudimo in zavzemamo za čimhitrejši razvoj samoupravljanja, tako se moramo vzporedno prizadevati tudi za dvig In rast kulture. Nagel razvoj družbe, ki prinaša s seboj hlastanje za materialnimi dobrinami in večjim standardom, nas ob zanemarjanju duhovnih vrednot in lepot lahko kaj kmalu zavede v izključno potrošniško miselnost. Le prava kultura pa naj «bi nas odvračala od zgolj pridobitniških nagibov in nas notranje bogatila s svojimi vrednotami in lepotami. Ni dvoma, da se je v zadnjem času znašala naša kultura v neki krizi, ki je nastala iz več vzrokov. Marsikatera naša hotenja in prizadevanja za večjo veljavo in večjo družbeno vlogo kulture so se več ali manj izgubljala v kopici drugih gospodarskih in družbenih problemov. In vendar so kulturne organizacije še naprej vztrajno dokazovale, kam vodi včasih zares preveč pasiven odnos ostalih družbenih organizacij do kulturnih dejavnosti. Posamezne kulturne veje so bile v svojem delovanju osamljene, medsebojno nepovezane In neusklajene in nenačrtno vodene. Vse te nezavidljive slabosti pa so izhajale najbrž iz enega samega vzroka: premajhni družbeni podpori v interesnem, predvsem pa v materialnem smislu. Z ustanavljanjem kulturnih skupnosti in z organiziranjem kulturnih akcij želimo torej stanje izboljšati. Naše delo pa kljub povečanim denarnim sredstvom ne bo niti najmanj lahko. Če jih bomo hoteli razporejati smotrno, načrtno ne bomo smeli pozabiti, da mora kultura pridobiti predvsem na vsebini in pomenu. Verjetno ne bo dovolj, če bomo le popravljali in ohranjevali kulturne spomenike, veliko več dela in denarja bomo morali vložiti v kulturno izobraževanje in vzgojo. Le tako bo kultura postala trdna, temeljna oblika našega nadaljnjega družbenega razvoja, postala bo nepogrešljiva vsakdanja zahteva in potreba nas samih. In prav v tem je njeno kulturno poslanstvo. D. Sedej Priprave na Malo Grohar jevo slikarsko kolonijo škofja Loka je že nekaj let gostiteljica pionirjev slikarjev, ki se udeležijo Male Groharjeve slikarske kolonije. Začetki segajo v leto 1968, do danes pa je seveda prireditev precej pridobila na pomenu. Vsako leto se je zbralo večje število pionirjev, ne le iz Slovenije, prišli so tudi iz drugih republik. Tudi za vsakoletno razstavo izdelkov udeležencev kolonije v galeriji na loškem gradu je bilo zanimanje vse večje. Slike pionirjev so bdle odposlane na številne razstave v domovini in tujini — najbolj pomembni sta bili razstavi v Novem Sadu in Leningradu. Namen vsakoletne prireditve je popestriti vzgojno dejavnost mladine. Tudi letos so se priprave že začele. Odločeno je, da bo Mala Groharjeva slikarska kolonija od 4. do 6. junija. Kolonija je letos že dobila zvezni značaj in je vključena v tekmovanje Jugoslovanskih pionirskih iger za znak »Tisoč radosti«. Zanimanje za sodelovanje je že zdaj izredno. Na republiške odbore JPI je poslal odbor razpis z enako vsebino kot prejšnja leta. Iz vsake republike naj bi sc udeležili kolonije trije pdonirji iz treh šol — skupno devet. Na posredovanje republiškega odbora JPI za Srbijo je odbor sklenil, da se dovoli tudi udeležba enakega števila pionirjev iz avtonomnih pokrajin Kosmeta in Vojvodine, ker so pionirji iz treh pokrajin že sodelovali na prejšnjih kolonijah. Kljub vsemu bo moralo biti število udeležencev omejeno. Zaradi premajhnega razstavnega prostora v galeriji na loškem gradu več kot 200 pionirjev skoraj ne more sodelovati. Tudi letošnja kolonija ima podobne težnje kot prejšnje. Osnovni namen je srečanje pionirjev, šele drugotna je dejavnost. Pionirji iz oddaljenih krajev naj spoznajo življenje pri družinah v škof-ji Loki, kjer bodo stanovali. Udeleženci iz bližnjih krajev bodo sodelovali le na koloniji, stanovali pa doma. Tudi nagrajevanja za izdelke ne bo, ker to ne sme biti tekmovanje. Nemogoče je namreč oceniti pravično v zelo kratkem času tolikšno število del. Prireditelji še niso odločeni, kaj naj pripravijo za mentorje. Glede tega sc bodo prireditelji še posvetovali-Sklenjeno pa je že, da bodo za čas, ko bo za mentorje neke vrste posvetovanje, Prl" pravili za pionirje poseb"0 Prireditev — verjetno folklorno. Odbor ima za izvedbo nekaj sredstev že zagotovljeni'1-Pomoč sta zagotovili škofjeloška kulturna ukupnost J« republiški odbor JPI, Priča" kujejo pa šc pomoč nekaterih Podjetij. Torej lahko tudi letos Pj* čakujemo kvalitetno M**» Groharjevo slikarsko k° °" nijo. Res je, da število ude|J žencev skoraj ne more N* večje kot lani — 213. Zagotovo pa se bodo učenci od Petih do osmih razred ^etos še bolj potrudili, sa kolonij1 že sodelovanje na zanje veliko priznanje j Govckar Kanček resnice je v tem, da je najboljši tisti cirkus, ki ga gledaš, sam pa ne sodeluješ v njem. Res pa je rudi, da besedo cirkus v vsakdanjem življenju tako Pogosto slišimo, da šele ko *e resnično znajdemo pod platneno streho in nas iz napetega pričakovanja zbudi orkester s svojevrstnim in značilnim zvokom, spoznamo njen pravi pomen. Takrat se običajno ne bojimo cirkusa, c« se le levi preveč svobodno ne sprehajajo po areni... drugače pa je, če naletimo na cirkus v službi, doma, na cestli, v gostilni... Posledice «o lahko tudi neprijetne in nepozabne. Spominjam se, da ni še tako dolgo, ko so 113 neki zabavni prireditvi v Kranju nekateri zganjali tak Kadar se ne bojimo cirkusa cirkus, da so predstavo prekinili, in so se tisti, ki v diV kusu niso hoteli sodelovati, lahko obrisali pod nosom. No pa je v Kranj prišel pravi cirkus. Že teden dni prej je bilo mesto preplavljeno z vabljivimi lepaki. Napol slečena prikupna dekleta in obetajoči naslov so naredili svoje. Dan pred prihodom si skoraj na vsakem koraku slišal besedo cirkus. Kako tudi ne? Kaj pa je danes še bolj vznemirljivo in zabavno kot krotilčcva glava v lovovem žrelu, pametni slon, ki previdno stopi čez nemočno deklico, akrobati, Menda najbolj neumna žival na svetu ki 10, 15 in več metrov nad zemljo počenjajo stvari, zaradi katerih bi se navaden zemljan še v sanjah ubil ali pa dobrodušni klovni, ki nas z malo vode, umetnimi bu-škami in spretnimi umetnimi udarci nasmejejo do solz?! Ko sva se v sredo zjutraj, dan po službenem obhodu v cirkusu, s fotoreporterjem pojavila v redakciji, sva najprej izvedela, da je Apollo71 dobil dva nova akrobata. Malce zlobna pripomba, saj sva si jo najbrž zaslužila le zato, ker naju prejšnji dan ni požrl noben grivasti štiri nožec. Tako je madžarski cirkus Apollo 71, ki je gostoval v Kranju v ponedeljek in torek, privabil na Zlato polje polno mladih in starejših Kranjčanov in prebivalcev iz drugih krajev Gorenjske. Zal pa so bili v torek nekateri razočarani. Na lepakih napovedana popoldanska predstava sc ni začela ob 17. uri ampak ob 15.30, večerna pa ob 19. namesto ob 20. Menda sta organizator gostovanja cirkusa Apollo v Jugoslaviji zagrebško združenje artistov (oziroma njegov predstavnik) in direktor cirkusa sklenila, da bi sicer ostalo premalo časa za odhod cirkusa v Celje. Zato jc sprememba programa pred cirkuško areno povzročila precej cirkusa in jeze. Madžarski državni cirkus Apollo 71 je letos prvič v Ju- goslaviji. Prvi nastop je imel 3. aprila v Ljubljani, od tod pa je prišel v Kranj. Gostoval bo še v Celju, Mariboru, Varaždinu, Zagrebu in drugih mestih do konca oktobra, ko bo iz Sarajeva odpotoval v Grčijo. Cirkus sodi med večje dirkuse na svetu. V njem dela 120 ljudi in ima 90 vagonov, tovornjakov in osebnih avtomobilov. Za prevoz po železnici potrebuje 52 železniških vagonov. V programu sodeluje osem levov, več medvedov, povodni konj, vrsta akrobatov In seveda klovni. Skratka, Apollo je cirkus, ki je bil za Kranjčane (posebno najmlajše) prijetno doživetje. SPet veliko znižanje cen • Spet veliko znižanje cen • Spet veliko Znižanje cen za prvomajske praznike od 21. aprila dalje v vseh naših prodajalnah in mesnicah. Cenjenim kupcem je na voljo: Plečka »šunka« v dozah 450 g kos 13,00 din Jajca — sveža »A« platon 18,00 din Pomaranče Jaffa kg 4-70 din Napolitanke 200 g 2,20 din Radgonski biser 0,8 steklenica 9,50 din Veletrgovina Špecerija BLED Iz lastnega obrata Klavnica Radov- g ljica prodajamo po konkurenčnih • cenah: S 1. »Rolšunka« 2—3 kg 2. Vrat brez kosti 1—1,6 kg 3. Vrat s kostmi 1,20—2 kg \. »šunka« s kožo 6—12 kg kg kg kg kg 27,50 din 38,40 din 26,50 din 28,80 din Posebno priporočamo novo salamo sava kg 28,50 din Vrištite ugoden nakup • Izkoristite ugoden nakup • Izkoristite Direktor cirkusa Istvan Vi-taris, vitek in zagorel možakar, naju je sprejel v kavboj-skem klobuku. Mimo desetih ali petnajstih ameriških limuzin, naju je povabil v pisarno v enem od vagonov. »Zakaj ima cirkus ime Apollo 71?« me je zanimalo. »Najprej naj povem, da izhajam iz cirkuške oziroma artistične družine. Težko bi rekel, katera generacija po vrsti se že ukvarja s tem, prav gotovo pa je cirkuška tradicija v družini stara prek 200 let. Jaz sem začel pred 20 leti. Ko smo 1965. lota začeli 5-Ietno turnejo po ZDA, smo se imenovali še Apollon. Potem je postal znan ameriški Apollo in ker nam tamkaj ni nihče drugače pravil, smo sprejeli novo ime.« »Kakšno je pravzaprav življenje akrobata, krotilca, klovna oziroma člana cirkusa?« »Lepo, vendar presneto trdo. Povsod si doma in nikjer, čeprav ni veliko primerov, da nokdo zagleda luč sveta v cirkusu in konča kot častitljiv starec pri cirkusu, pa so vendar redki, ki po 10 ali več lotih sodelovanja, trdega dela in nastopov lahko začno nekaj novega.« »Vsak cirkus ima neko posebnost, atrakcijo, najbolj zanimivo točko. Kaj ima cirkus Apollo?« »Preden odgovorim, naj povem, da je za kvaliteten program in za to, čemur ljudje pravijo dober cirkus, treba precej časa, trdega dela in tudi denarja. Na srečo danes ni veliko konkurence med velikimi in kvalitetnimi cirkusi, ker jih je malo. Zato včasih tudi malo slabši cirkus lahko vrsto let kar dobro dola. Menim pa, da je tudi v cirkusu še kako potrebno upoštevati razvoj tehnike. Se pomembnejše pa je poznavanje krajev, življenja in navad ljudi. Kar zadeva posebnost, se lahko pohvalim (saj ste mislili samohvalo), da imamo dresiranega povodnega konja. Kolikor vem, je dresura te živali osamljen primer na Direktor cirkusa Apollo 71 Istvan Vitaris: »Kranjsko občinstvo nas je lepo sprejelo. Ne vem le, zakaj so povabljeni gostje na premiero v ponedeljek zvečer raje posadili v lože svoje otroke.« svetu, saj je povodni konj znan kot najbolj neumna žival. Druga oziroma zadnja prav tako zanimiva točka v programu pa je šest 16-letnih deklet, ki nastopajo s konjem. Vse so namreč absolventke madžarske artistično akademije.« Medtem sc je pod platneno streho odvijal program. Navdušili so levi in sevoda klovni. In ko je mogočnega leva sredi grozljive točke nekam prijelo in ni našel pravega kraja, se je mirno postavil k ogradi in za nameček poškropil še najbližje gledalce, šo grozljivejši pa je bil povodni konj, ko je hlastnil za hrano in ob tem bruhnil cel oblak pene. In po predstavi? Obisko> valci so bili zadovoljni kot se cirkuški predstavi spodobi. Najbolj seveda najmlajši, ki so očke in mamica mimogrede osušili še za vabljiv sladoled. Skratka, med obiskom cirkusa Apollo 71 v Kranju se je pokazalo, da stari in mladi radi gremo v cirkus. Starejši navadno najdemo izgovor, da gremo zaradi otrok, medtem ko v resnici največkrat velja tisto pravilo, da je očka kupil sinčku tisto igračo, ki jo sinko doma potem lahko gleda, kako se očka z njo igra. Sicer pa, zakaj bi se sramovali. Dober cirkus (kot mi jo nekdo odgovoril) je več vreden kot slab pretep, posebno če se pri tem nimaš kaj bati. Službena (ne) klovna: A. >\.il.tr In F. Perdan Nisem se naučil za Jutri, pa sc skušam prehladiti... Cigani so bili nekoč spretni trgovci s konji. Cigani so nasploh veliki prijatelji konj in psov. Ta ljubezen je prerastla v mit. V starih časih so konjem pokazali mrtve Cigane. V Franciji pa so celo zabeležili primer, da so na pogrebu Cigana konje pripeljali pred oltar. Med večino evropskih Ciganov velja pravilo, da je prepovedano jesti konjsko meso, ker se od tega lahko znori. Gorenjski Cigani nimajo več konj. Našli so stalna bivališča in jim konji niso potrebni. Radi pa trgujejo z vozovi, v katerih so nekoč stanovali, in ki so jih konji prevažali iz kraja v kraj. Radi stanujejo tudi v starih avtobusih. No, za Kristla Rajharda, ki stanuje z obilno družino v stari avtobusni karoseriji, je to stanovanje res premajhno. Ko sem ga obiskal, nisem mogel v avtobusu stati. Avtobus sedemčlanski družini rabi kot kuhinja (v avtobusu je štedilnik na drva), spalnica in shramba. Cigani so nadarjeni za glasbo. Veliki madžarski virtuoz Liszt je z elementi ciganske muzike požel obilo uspeha. Cigani niso nikdar marali za harmoniko ali bobenj. Njihove roke in sluh so navajeni na violino, kitaro in citre. Med temi instrumenti je vsekakor na prvem mestu violina. Glede na to, da je večina Ciganov nepismenih, da nimajo svoje pisave, zato sploh niso vedeli za uporabo partiture. Iz tega razloga ciganske muzike ne najdemo zapisane v zgodovini. To pa ni oviralo slavne skladatelje kot so Havdn, Beethoven, Brahms, Schubert in posebno Liszt, da ne bi uporabljali ciganske teme. Zapisan je tudi primer: 1770. leta je pred vrati Darmstadta taborilo cigansko pleme. Ljudje so opazili, da je med njimi posebno nadarjen mladi violinist. Tako je očaral okolico, da ga je nekega dne obiskal vine, da jih žandarji ne bi preganjali. Zdaj ne igrajo nikjer več (mislim na Gorenjskem). In če bo tako šlo naprej, bo o ciganskih rnU' zikantih ostala le še legenda, čudno, da jih vsaj na tem področju nismo uspeli vključiti v razne godbe ali pa zabavne ansamble. CIGANI IN ČAROVNIJE To je bila v zgodovini tudi svojevrstna ciganska obrt. čarovnije so se redno prepletale s prevaro. V Franciji so zabeležili naslednji primer: Neki Cigan je ukradel ovco in jo ponudil za 100 frankov nekemu mesarju. Mesar je odvrnil, da bi za ovco dal kvečjemu 1« frankov. Ko je mesar odšel, je cigan dal v vrečo svojega sina, potem pa je pohitel za mesarjem in mu ponudil ovco za ponujeno vsoto. Mesar je vzel vrečo. Ko pa je doma vrečo odvezal, je iz nje skočil mladi Ciganček, ki je mesarju odnesel še vrečo. Zanimivo je, da nekateri Cigani (to ne velja za Gorenjsko) slavijo dan kač. To vsako leto 15. marca, »če kdo tega dne ubije kačo, bo vse leto nesrečen.« Biti vedeževalka je za Ciganko posebna čast. Te veščine se uči že od rane mladosti. Miroslava Rajhard s Potok mi je dejala, da vse Ciganke na Gorenjskem znajo prerokovati. Ona zna prerokovati iz kart. Gizela Raj* hard iz Radovljice zna prerokovati bodočnost z dlani in iz skodelice kave. »Vendar sem to veščino že pozabila,« je pripomnila in dodala, da že tako dolgo ni prerokovala, da je poza-bila, kako mora lagati. O tem sem povprašal tudi druge Ciganke. Vse so priznale, da znajo to obrt, toda to ni več njihov poklic. CIGANI IN LJUBEZEN . Pred vojno so se le redki Cigani poroci" pred za to pristojnimi organi. Priznali sO divji zakon oziroma življenje »na koruzi« kot Jože Vidic (8) Cigani nekoč in danes župan mesta. Na svoje veliko začudenje pa je zvedel, da virtuoz ni nihče drugi kot VVilhclm Friedrich Bach, najstarejši sin Johanna Se-bastiana Bacha. Nekdanji profesor matematike in orglar cerkve v Halleu je zapustil vse in se pridružil plemenu Ciganov-godcev. Zupan Darmstadta mu je ponudi položaj kapelnika mestne godbe. VVilhelm Friedrich Bach je nekaj let opravljal to službo, potem pa ga je želja po pustolovščini in potepu spet vrnila v naročje Ciganov In kako je z našimi Cigani? Znajo igrati? Tudi o tem sem se pogovarjal s cigani. Ciganska skupnost na Lancovem pri Radovljici ima samo še citre. In nobenega drugega instrumenta. S tem je povedano vse. V ciganskem taborišču ne slišimo več vesele ali otožne ciganske muzike. In na katere instrumente znajo igrati? Pavel Rajhard zna igrati na kitaro, violino, tamburico in citre. Bojan Rajhard, star 18 let, zna igrati na bobne in malo na kitaro. Rudi, Pavlov zet, zna igrati na kitaro in violino. Na Bledu pa Avgust Rajhard zna igrati na violino, citre in kitaro. Njegovi sinovi in hčerke pa znajo: Ferdo zna igrati na klavirsko harmoniko (to je redek primer med cigani) in kitaro, Milan kitaro in bas, Anica, Alvira in Sonja pa kitaro. Od instrumentov imajo dve kitari, violino, citre in harmoniko. Tudi v ciganski skupnosti na Potokih v jeseniški občini skoraj vsak zna bolje ali slabše igrati na ta ali oni instrument. Kaj pa to pomaga, ko pa imajo samo eno kitaro in še to brez strun. Nekaj je gotovo: V Ciganih še utripa igralska žilica, toda vedno počasneje. Pred vojno so se naši (in drugi) Cigani preživljali z glasbo in petjem. Hodili so po gostilnah in zabavali goste. Imeli so tovrstno dovoljenje od bano- pravimo. še pred petdesetimi leti je oilO strogo prepovedano, da bi se Ciganka 3" Cigani poročili zunaj ciganske skupnosti. & so opazili, da se je Ciganka zaljubila (to J* bilo redkokdaj) v fanta, ki ni Cigan, so J ki se dejansko nikdar niso približali CwFg kam. Res je, da so v srednjem veku rnlao* | lepe Ciganke morale z grofi in v°ivo ^^gr. posteljo, toda ne prostovoljno niti za oe ^ Sicer pa nam je znana pravica &r ^ flC prvo poročno noč svojih podložnic In . j,j Cigank, ampak kmečkih deklet. Zakaj naj ^ bil torej to greh samo za Ciganke. c^anLra-možu zvesta žena in nekdaj v potujočih vanah niso poznali zakonolonistva. SOBOTA - 17. aprila 1971 GLAS * 13 STR \M RADIO ovroB6lla Poslušajte vsak dan 17 2> 6>' 7" 10- n> 13'. 1S- *5.lah"6™* °b ,930' °b Urt ,Jah Pa ob 6.05., 7. in 24. 12 iir T*"^* dnevnik ob 9., " 15., n., 22., 23. in 19.30. 17. APRILA G.Sena0br0 iutro - 810 Ure z matineja — 9.05 Pio-i tednik — 935 Četrt u,e z orkestrom AUredo An-tonini _ 10.15 Pri vas doma *- 12.00 Na današnji dan — 12-10 Josip Slavenski: Balka-riofonija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje barito-Samo Smerkolj — 13.30 Priporočajo vam — 1410 glasbena pravljica — 14.30 v^seli zvoki z domačimi ansambli — 14.55 Pet minut za £p — 15.30 Glasbeni inter-rnezzo — 15.40 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo Sc ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in Po svetu — 18.15 Popularna s Simfoničnim orkestre > RTV Ljubljana — 1845 5 knjižpega trga _ 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute 2 ansamblom Lojzeta Slaka 19.25 Pet minut za EP — ■SMJO Spoznavajmo svet in dO* 'kovino - 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja Za naše izseljence — 23.05 S p>- jo in plesom v novi teden DrugI program Paleta zabavnih zvo-K°v — 14.05 Iz filmov in gasbenih revij - 14.25 Glasbenih variete ■— 15.35 Jazz na J^Pem programu - 16-05 Sor0^0 A'iia SOSSa< M°Jmira cepeta • 1 oossa, mojnu l6.4o c !n Aleša Kersnika 35 ^cer«!/1" ' pet ansambli' - 19.00 niinut cecr (>k "j" — rnei.^i; • ° Popevkah in plesnih 20.05 Svet in mi 21.45 v<-<; 1 1111 koncert bei "teta* Z .vi°unistom Al- som - 22.15 °kno v .K°Csis sti naš- ~ 2230 Novo" '* 23 55 i glasbenega arhiva z slovenske poezije. 18- APRILA ^Jska^r° Jutr° ~ 8-05 Ra-okladbc , Za otroke - 8.35 1 "tedino - 9.05 še poLus!ut,iu 14 ~ 1005 Pesrni , ' ,ovariši - 10 25 S dela - nut za EP _ 10.45 Na- ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 S pihalnim orkestrom Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Pet minut za EP — 16.10 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijska igra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse. Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 1635 Slovenski pevci zabavne glasbe — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestrom Berlinskega Radia — 19.40 Češkoslovaške popevke — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Donizctli: odlomki iz opere Don Pasquale — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Medigra s Chopinom — «21.45 Dunajski glasbeni dogodki — 23.10 Zgodovinski posnetki Bachove glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije. 19 APRILA .4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Bobo Stefanovičem in Lidijo Kodrič — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkester Harrvja Mortimcrja na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Pet minut za EP — 15.30 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Poje moški zbor Tovarne dekorativnih tkanin — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Operetni zvoki — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Valtcrja Skoka — 19.25 Pet minut za EP' — 20.00 Britten: 1. dejr.nje opere Albert Her-ring — 21.00 Iz jugoslovanske lahke glasbe — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke. Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Nenavadni pogovori — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Z zagrebškimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Andre Ko-stelanetz — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z an- sambloma Delial in Rdečimi korali — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Iz naših logov — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Odmevi z baletnih koncertnih odrov — 21.45 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe Johannc-sa Brahmsa — 22.15 Kulturni simpozij — 22.55 Kratka ura z Ludvvigom van Beethovnom — 23.55 Iz slovenske poezije. 20. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Miška Hočevarja in pevci — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Focr-ster: odlomki i/, opere Gorenjski Slavček — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije z orkestrom Dolf van der Linden — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Orgle v ritmu — 14.40 Na poti s kitaro — 14.55 Pet minut za EP — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violinista Pavleta Škabarja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba — 2.15 Komornoglasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu. Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Jazz na II. programu — 16.05 Z ansambloma Bele vrane in Dubrov-niškimi trubadurji — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z orkestrom Ervvin Lehn in Hugo Strasscr — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Jana-ček: Godalni kvartet št. 1 — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije. 21. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Z orkestrom Dunajskih simfonikov — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra klavirski trio bratov Lorenz — 12.30 Kmetijski nasveti —> 12.40 Po domače — 13.30 Pri poročajo vam — 14.10 Majhen koncert lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.35 Pet minut za EP — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dve popularni deli z orkestrom RTV Ljubljana — 16.00 Vrtiljak — 16.40- Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz domače glasbene zakladnice — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke slovenskih avtorjev — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Popevke madžarskih avtorjev — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi v zborovski izvedbi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije. 22. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 935 Popevke slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Bellini: odlomek iz opere Norma — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam —i 14.10 Poslušajmo in primerjajmo pesmi mladih — 14.30 Z Londonskim Festivalnim orkestrom — 14.45 Mehurčki — 1435 Pet minut za EP — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi Stepha-na Forstcrja poje zbor Roger VVagncr — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Četrt ure s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med novimi posnetki Slovenske filharmonije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Francoske popevke. Drugi program 13.05 Paleta .abavnih zvokov — 14.05 Igrajo majhni ansambli — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut v ritmu sambe — 16.40 Sestanek ob juke-bo.\u — 1735 Glasbeni mozaik — 18.40 Ob lahki glasbi — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije p -j pošti — 20.05 šostakovič: Simfonija št. 10 v c-molu —» 21.00 Naš intervju — 21.10 Arije iz dveh oper Jakova Gotovca — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.35 Bravničar: Koncert za rog in orkester — 23.55 Iz slovenske poezije. 23. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Belokranjske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nastopajo pihavci — 1230 Kmetijski nasveti —12.40 Z ansamblom Borisa Franka — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Pet minut za EP — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Brahms: Variacije na Havd-novo temo — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek in zdravje —> 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Samospevi in klavirske skladbe Marjana Kozinc — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Poje zbor RTV Zagreb — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo. Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom Caravelli — 16.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 1735 Glasbeni mozaik — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Zabavni akordi — 20.05 Radijska igra — 2050 Ansambelska glasba VVolfganga Amadeusa Mozarta — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij —» 23.15 Iz novejše slovenske komorne literature — 23.55 lz slovenske poezije. TELEVIZIJA, 17. APRILA 935 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.25 Državno prvenstvo v košarki, 18.00 Obzornik, 18.15 Po domače z ansamblom Borisa Kovačiča, 18.45 Holandski dragulji, 19.00 Mozaik, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 šlager sezone — prenos (RTV Sarajevo), 22.05 Nepremagljivi, 22.55 TV kažipot (RTV Ljubljana) — EJ 18. APRILA 855 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9JO Po domače z ansamblom Maksa Kumra (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.45 Mestece Pevton, 12.35 TV kažipot, športno popoldne, 18.00 Veseli Andrevv — amer. film, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Humoristična oddaja (RTV Sarajevo), 2135 Videofon (RTV Zagreb), 2150 Športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — 19. APRILA 9j05 Odprta univerza (RTV Beograd), 935 TV v šoli, 1030 Nemščina. 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 1555 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 17.40 Mendo in Slavica (RTV Zagreb), 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Narod piše sodbo sam, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Maksimeter (RTV Beograd), 1950 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2025 3-2-1, 20.35 V mreži — film iz serije VOS, 21.25 Kulturne diagonale, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Tiktak, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Slovenski top-pops, 19.00 Mozaik, 19.05 Konflikti med zaposlenimi, 19.30 Starši in otrok, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Obraz — švedski film, 22.20 Glasbeni nokturno, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 21. APRILA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Pika nogavička — film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd), 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 1925 Naš ekran, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Stefanovič: Beli zajci — drama TV Beograd, 21.35 Gil-bert Becoud, 2225 Poročila (RTV Ljubljana) — tU 22. APRILA T V STABILIZATOR ELRA 935 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.00 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 1830 Skrivnosti živali, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Četrtkovi razgledi, 21.25 Zlato tele — nadaljevanka, 22.05 400 let slovenske glasbe, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — 23. APRILA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 11.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Zlati cekin — otroška pesem iz Bolognc, 18.15 Obzornik, 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 Mestece Peyton, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Usodna ciganka — angleški film, 22.05 Izkažimo se — quiz, 2330 Poročila (RTV Ljubljana) — Kranj CENTER 17. aprila zap. nemški barv. film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 10. uri, amer. barv. film DIABOLIK ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma BANDITI DESPE-RADOSI ob 22. uri 18. aprila jugoslov. barvni film TOVARIŠIJA PETRA GRČE ob 10. uri, amer. barv. film BANDITI DESPERADO-SI ob 13. uri, amer. barv. film DIABOLIK ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma ČRNI ŠERIF ob 21. uri. 19. aprila franc. barv. film ASTRAGAL ob 16., 18. in 20. uri 20. aprila franc. barv. film ASTRAGAL ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IĆ 17. aprila premiera jugoslov. barvnega filma TOVARIŠIJA PETRA GRČE ob 16. uri, nemški barv. film PEPEK, STRAH ZA PROFESORJE ob 18. uri. amer. barv. film DAN ZEMLJIŠKEGA POSESTNIKA ob 20. uri 18. aprila amer. barv. film SINOVI MUŠKETIRJEV ob 14. uri, nemški barv. film PEPEK, STRAH ZA PROFESORJE ob 16. in 20. uri, amer. barv. film DAN ZEMLJIŠKEGA POSESTNIKA ob 18. uri 19. aprila jugoslov. barv. film TOVARIŠIJA PETRA GRČE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film DIABOLIK ob 20. uri 20. aprila angl. barv. film GOLDFINGER ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 17. aprila amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 17. in 19.30 uri 18. aprila amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA ob 16. in 18.30 uri 19. aprila amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 18. in 20. uri 20. aprila premiera zap. nem. barv. CS filma BELI VOLKOVI ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 17. aprila franc. barv. film DOKTOR V RDEČEM PLAŠČU ob 20. uri 18. aprila franc. barv. film DOKTOR V RDEČEM PLAŠČU ob 15., 17. in 19. uri Krvavec 18. aprila amer. barv. film 100 PUŠK ob 16. in 19. uri Tržič 17. aprila amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 16. uri, premiera amer. barv. CS filma IZKRCEVANJE PRI AN-ZIU ob 18. in 20. uri 18. aprila koncert inst. kvinteta GORENJCI iz Radovljice ob 10. uri, amer. barv. CS film IZKRCEVANJE PRI ANZIU ob 15. in 17. uri, amer. barv. CS film NEVARNEJŠE DO MOŠKIH ob 19. uri 19. aprila amer. barv. CS film IZKRCEVANJE PRI ANZIU ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 17. aprila nem.-italij. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU, angl. barv. CS film ŽIVETI SVOBODNO 18. aprila nem.-italij. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU 19. aprila amer. barv. CS film ZIDOVI GREHOV 20. aprila slov. barv. film NA KLANCU Jesenice PLAVŽ 17. aprila slov. barv. film NA KLANCU 18. aprila slov. barv. film NA KLANCU, angl. barv. CS film ŽIVETI SVOBODNO 19. aprila nem.-italij. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU nem.-italij. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU Javomik DELAVSKI DOM 17. aprila italij.-amcr. barv. film ŽENA JE IZGINILA 18. aprila nemški barv. film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM Dovje Mojstrana 17. aprila franc.-nem.-italij-barv. CS film KATARINA, DOVOLJ SI LJUBILA 18. aprila ilali j.-amer. barv. film ŽENA JE IZGINILA Kranjska gora 17. aprila nemški barv. film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM 18. aprila amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ MILOSTI 20. aprila amer. barv. film ZIDOVI GREHOV Radovljica 17. aprila amer. barv. film PRERIJA V PLAMENU ob 18. uri, zap. nem. barv. film CARLIJEV STRIC ob 20. uri 18. aprila italij. barv. ti'"1 DRAGO BOM PRODAL KOZO ob 14. uri, angl. barv. film DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 16. uri, zap. nem. barv. film CARLIJEV STRIC ob 18. uri, slov. barv. film RDE' ČE KLASJE ob 20. uri 19. aprila amer. barv. film VELIKI ROP BANKE ob 20. uri 20. aprila amer. barv. I''111 OSVOBODITEV BYRONAJ0-NESA ob 20. uri Škofja Loka SORA 17. aprila amer. barv. fi'n1 NEPREMAGLJIVI ob 18-20. uri 18. aprila amer. barv. f''? NEPREMAGLJIVI ob 15. U*J amer. barv. film OPERACIJ LISBONA ob 17. in 20. uri 19. aprila amer. barv. i"0* OPERACIJA LISBONA °° 19. uri 20. aprila nemški barv. f|lrT DEVICA IZ BAMBERGA of 20. uri Železniki OBZORJE 17. aprila japon. barv. flttj TOLPA NASILNEŽEV ob 20. uri 18. aprila nemški barv. f-JJ DEVICA IZ BAMBERGA °w 17. in 20. uri 'zdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni; redakcija 21-835 21-860; uprava lista, nia-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna i6 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki ima!0 •0% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo- REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. STATVA, 7. OBROKI, 12 TABORNIK, 14. TVOR, 15. AB, 16 STOTAK, 18. IBA, 19. VUK, 21. IDO, 22. LUNIK, 24. LAJNA, fj- PANEL, 27. NAVJE, 28. SOD, 29. KIP, 31. ATI, 32. CVEKAR, M- ČE, 36. GOCE, 38. AMERICAN, 40. ARARAT, 41. RAZURA. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 119 reševalcev. Od teh so bili izžre-?ani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Marija Zupan, ra«j, Stošičeva 5; 2. nagrado (20 din) prejme Iva Slapar, ranj, Koroška 14; 3. nagrado (10 din) pa prejme Franc pjjjjl ' Kranj, Župančičeva 5. Nagrade vam bomo poslali po Nagradna križanka vinTiP AVNO: L slovenskega pisatelja Meška, 7. ko-sKo podjetje v Ljubljani, 13. opredelitev, 15. visoko kalo-Nevv\ g0rivo' 16- dopisna agencija v Kairu (Middle East se n « 17' vlšavJe na jugozahodu Saudske Arabije, 18. kdor 22 Poteguje za kako službo, funkcijo itd., 21. osebni zaimek, BuV' tTi odhor> 23- Anton Ocvirk, 24. Ljudski odbor, 26. Dra-deloki Um.ann' 27- trčenle' karambol, 29. obdelovanje kamna, Pisat i| arja' 34- vzhodnoindijski denar, 36. ime slovenskega Kaled Grudna» Jarem, 37. pristanišče na jugovzhodu Nove *tav °'nje, 39. projekcijski aparat za kinematografske pred-Da v6'. .- v ekonomiji čisto premoženje, 43. ime junaka Lupi-kriminalnih romanih francoskega pisca M. Leblanca. loterija Poročilo o žrebanju srečk 15. kola, ki je bilo 15. 4. 1971. 2. s ^PIčNO: 1. bakterija okrogle, oblaste oblike, kokus, »lov ° ,r^enec» 3- Noetova barka ob svetovnem potopu, 4. na-euidwS ,venskega filma v treh delih, pomlad, 5. kratica za igre ' "dal, založil, 6. vrsta igre na karte; neodločen izid 'ndustriimaterina sestra> ujčeva žena, 8. nikalnica, 9. hrvaške varna h nafte' tudi skrajšano žensko ime (Slokanova), 10. to-stavčn tutvenin strojev in opreme v Kranju, 11. brezvezje, 14. ^ fi8"ra, opuščanje veznika, 12. plat, del knjige ali neba, a" ČlsJ21^6113 voda» pristaniška naprava za popravljanje d°mo i "je podvodnih delov ladje, 20. pod, 22. grški otok, poid a Odiseja, 25. kremenjak, vrsta kalcedona, prozoren Imrnaa8u,J, 28> nemški filozof, začetnik kritične filozofije, tia s| nuel' 30. italijanska denarna enota; starogrško glasbilo VzhodUne' 31. jaz v latinščini, posameznik, 32. vrsta stročnice, ludin"?ndijski f,žol, 33. skupine ptic, 35. reka v severni tomoh.,zvira lzpod Himalaje, 38. vek, doba (množina), 40. av-D,'ska oznaka za Plevljo, 41. Edvard Rusjan. • Reši Srečke so zadele s končnicami din 50 10 190 50 13660 2.000 544020 * 10.000 1 6 13391 506 30031 1.006 141121 10.006 325101 10.006 563451 150.006 92 10 87952 1.000 94892 510 133742 10.000 43 20 9953 200 05603 500 20633 1.000 65513 500 014343 10.020 14 20 64 30 13644 2.000 059164 10.030 75 10 00175 510 18405 1.000 91375 1.010 081395 50.000 793465 10.000 176 100 92636 500 367126 10.000 575406 10.000 717736 10.000 7 6 25927 506 84267 506 288657 10.006 769747 10.006 8 6 33498 506 59118 506 497298 10.006 515878 10.006 688778 10.006 39 10 79 10 0309 200 1 074449 10.000 22. aprila na naslov: Glas, , oznako Na rade: l.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. i 5ešitev Pošljite do četrtka, . j "J revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka Ogicd ^f^JSKl MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši jc .. timetno!a arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, °dPrta °"zgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je dvoran,raZStava del s,ikar-)a Maksima Sedeja ml., v stebriščni busena*3 razstava koroških slikarjev Zorke VVeiss in Gustava OUPrtabarOČnL stavb» v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstopju **• nads^°PU ka zbirka Slovenska žena v revoluciji. V kultun °P,U Jc na ogled etnografska zbirka Planšarska d na Gorenjskem. Baleriji ^.novi niši je odprt Prešernov spominski muzej, v ^tefarn c-1Stl stavbi pa razstava slikarjev Saše Kumpa in ana Simoniča. Ga] ^° 12/2?? in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. • ^ »n od 17. do 19. ure. ček 10 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 din, jajčka 0,60 din, surovo maslo 15 do 16 din, smetana 12 din, orehi 24 do 26 din, klobase 5 do 6 din, skuta 6 din, sladko zelje 2,50 do 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cvetača 4 do 5 din, krompir 1 din, regrat 10 do 12 din, motovileč 12 din V TRŽIČU Solata 9,50 din, špinača 8 din, korenček 5 din, slive 4 din, jabolka 2,50 din, pomaranče 5,60 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 3 din, fižol 8 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 12 din, ribe 7 do 10 din, ajdova moka 4,80 din, koruzna moka 4,80 din, jajčka 0,55 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 26 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 6 din, krompir 1 din, banane 7 din, med 12 din ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja I. kolo mladinske SKL Triglav : Medvode ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma SNL Triglav : Nafta ŠKOFJA LOKA — ob 16. uri na nogometnem igrišču v Puštalu tekma ZCNL LTH : Hrastnik Pari I. gorenjske rokometne lige — šešir : Tržič B (Šuštar), Radovljica : Sava (Kram pel j), Kranjska gora : Kranj B (Šušteršič), Križe B : Jesenice (Pičulin); II. gorenjska liga — Šešir B : Stor-žič (Zupan), Dijaški dom : Kranj C (Kuhar), Radovljica B : Duplje B (Bašar), Krvavec : Preddvor (Bartolj), Be-snica : Alples B (sreda — Kuhar). Pari gorenjske nogometne lige: člani — Šenčur : Bela, Kranj : Trboje, Kropa : Lesce, Naklo :Predoslje, Alples : Jesenice. —dh NA JESENICAH Solata 5 do 8 din, špinača 5,90 din, korenček 2,50 do 8 din, slive 5,40 din, jabolka 4,80 do 5,40 din, pomaranče 5,10 din, limone 5,20 do 5,70 din, česen 9,30 din, čebula 3,50 din, fižol 6,90 do 8 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, čebulček 13 din, por 3,90 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3,25 din, jajčka 0,55 do 0,65 din, surovo maslo 22,50 do 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,20 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 2,90 din, kislo zelje 2,80 din, kisla repa 2,50 din, cvetača 550 din, krompir 1,20 din, radič 10 din poročili so se V KRANJU Zupan Jožef Metod in Fi-ster Marija, Franc Boris in Češarek Nataša V TRŽIČU Martin Jazbec in Marija Godnov umrli so V KRANJU Avbelj Jože, roj. 1903; De-zordo Anton, roj. 1921; Tršan Rudolf, roj. 1901; Dežela Pavla, roj. 1922; šimnovec Ivan, roj. 1902; Juvančič Peter, roj. 1886; Majcen Ivan, roj. 1913; Štern Jožef, roj. 1900; Gorjanc Simona, roj. 1967; šimenko Frančiška, roj. 1893; Roblek —m., roj. 1971 V TRŽIČU Stanislav Rozman, roj. 1914; Jožefa Filipčič, roj. 1903; Margareta Brodar, roj. 1912 Tržni pregled V KRANJU Solata 5 do 6 din, špinača 10 do 12 din, korenček 4 do 5 din, slive 3,50 do 4 din, jabolka 2,50 do 3 din, pomaranče 5,40 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 3 do 3,50 din, fižol 5 do 6 dim, pesa 3 din, kaša 4 do 5 din, čebul- SOBOTA KRANJ — ob 16.30 na stadionu Stanka Mlakarja I. kolo SKL Triglav : Ilirija ob 18. uri na rokometnem igrišču v Stražišču tekma ženske LCRL Kranj : Šešir (Šušteršič) ob 16. uri v prostorih ŠD Borec V. kolo gorenjskega šahovskega prvenstva za posameznike NEDELJA KRANJ — ob 9. url v prostorih ŠD Borec nadaljevanje šahovskega prvenstva Gorenjske za posameznike PREŠERNOVO GLEDALIŠČE % V soboto, 17. aprila, ob 20. uri bodo v dvorani radovljiške graščine odprli razstavo slikarja Antona Plemlja. Ob otvoritvi razstave bo koncert gotskih in renesančnih skladb v izvedbi ansambla Scola Labacensis. Razstava, ki jo prireja delavska univerza v Radovljici, bo odprta do 28. aprila vsak dan od 10. do 12 in od 15. do 17. ure. 0 V soboto, 17. aprila, bodo v dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah gostovali člani ljubljanske Drame. Jeseniškemu občinstvu se bodo predstavili z delom Petra Ustinova Photo finish. D. S. SOBOTA, 17. aprila, ob 10. uri za IZVEN: lutkovna predstava KLJUKČEV ROJSTNI DAN in ČAROVNA SKRINJICA NEDELJA, 18. aprila, ob 16. uri za IZVEN — A. Leskovec: DVA BREGOVA PONEDELJEK, 19. aprila, ob 16. uri za red DIJAŠKI II. — C. Goldoni: KRČMARICA MIRANDOLINA — gostuje dramska skupina iz Novega mesta Modna revija konfekcije V okviru desetega spomladanskega sejma v Kranju je vključena tudi modna revija — ali bolje rečeno pregled nad izbiro ženske, moške in otroške konfekcije. Trgovske konfekcijske hiše so za pomlad in poletje, če lahko sodimo po modelih na reviji, pripravili dokaj šn jo izbiro solidnih in lepih oblačil. Med njimi je tudi nekaj m Za hladnejše pomladne dni so primerne obleke iz potiskanega jerseva v enostavnem kroju. Izdelek Angore Ljubljana. — Foto: F. Perdan ekskluzivnih, ki pa so bolj za posladek na reviji, saj je cena teh modelov predvsem italijanskega Beltrame, hudo zasoljena. Otroške konfekcije bo letošnjo pomlad v trgovinah dovolj, če smemo soditi po številu modelov na reviji. Med proizvajalci konfekcije se je lepo uveljavila konfekcija Mladi rod iz Kranja, ki ima razen morda enega ali dveh, same lepe in moderne obleke za otroke. Če bomo kupovali obleko za poletje v trgovini konfekcije, potem ne bomo v zadregi. Ideal iz Nove Gorice je podjetje, ki šiva zares lepe modele za žensko konfekcijo in težko, da bi zgrešili res prikupne in moderne modele. Modele za revijo, take, ki se »opazijo«, so prispevale tudi mariborska Vezenina in pa znane slovenske tovarne pletenin. Po poti mode krepko stopa tudi tržiški Trio, vendar pa naj mu gre hvala le, če se bodo usnjeni modeli namenjeni za izvoz, pojavili tudi na obešalnikih domačih trgovin. Moška konfekcija na reviji je standardna, če odštejemo modele italijanskega Beltrame. V dobri poldrugi uri prikažejo manekeni na modni reviji spomladanskega sejma v Kranju okoli 160 modelov 41 slovenskih izdelovalcev obutve, konfekcije in modnih dodatkov. Skoda, da za spomladanske modne revije med obiskovalci ni dovolj zanimanja, saj je letošnji pregled konfekcije dokaj prikupno pripravljen — za oko in uho. L. M. Sejem v Savskem logu »Pogrešamo sejemski živžav; gradbeni je pa skoraj prehud — Kaže, da bo nova lokacija dobra, posebno ko bo vse urejeno — Obisk je dober, še bolje pa bi bilo, če bi bil vsak dan velikonočni ponedeljek«. Ne namenoma, ampak ravno čas je nanesel tako, da smo letošnji X. spomladanski sejem v Savskem logu v Kranju obiskali v sredo ravno okrog 13. ure. Obiskali smo nekatere razstavljalce in jih poprašali, kako so zadovoljni z obiskovalci, kupci, sejemskim prostorom in podobno. Na srečo jih nismo preveč motili, saj obiskovalcev ta čas skoraj ni bilo. »Preseneča nas, da si je sejem ogledalo že toliko obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije. Tudi z dosedanjim prometom smo zadovoljni, že sedaj smo prodali precej kmetijskih strojev, v zadnjih dneh pa pričakujemo še veliko večji promet. Mislim, da je uprava sejma naredila prav, ko je sklenila, da bo spomladanski sejem s poudarkom na kmetijsko mehanizacijo v Savskem logu. To jim je tudi zelo dobro uspelo, saj tolikšne izbire in novost) s področja kmetijske mehanizacije v Sloveniji še nismo videli,« sta povedala zastopnika Agrotehnike Ivan Škraba in Silvo Šibenik. S prodajo in sejmom so zadovoljni tudi predstavniki Slovenija avto. »Pričakujemo, da bomo do konca sejma prodali za okrog 100 milijonov starih dinarjev koles, motornih koles in avtomobilov. Žal nam je le, da kupcem ne moremo po-streči z nekaterimi vrstami mopedov in ponijev, po katerih sprašujejo. Glede lokacije sejma pa menimo, da je boljša kot prejšnje.« Hinko Ciglič, predstavnik Merkurja pa nam je takole odgovoril: »Bi šlo, če bi bil vsak dan velikonočni ponedeljek. Prv* dni je bil namreč res prat] sejemski živžav. Vendar se tudi sedaj ne moremo pritoževati, le vročina v paviljonu je precej nenavadna za ta čas. Poleti bo treba misliti na to težavo. Pa čimprej bi morali celotno sejemsko dejavnost združiti v Savskem logu. Razdrobljenost tudi obiskovalce moti. Tokrat prodajamo gospodinjsko in drugo tehnično blago, veliko zanimanje pa je tudi za tri novosti: podstrešno okno, okenske okvirje in zložljive podstrešne stopnice.« Znidar Maks, ki na sejmu v Savskem logu razstavlja in prodaja ščetkarske izdelke, pa z lokacijo ni najbolj zadovoljen: »Pravzaprav me lokacija niti toliko ne moti in mislim, da bo sejem, ko bo v Savskem logu vse zgrajeno, še bolj zaslovel. Pokazalo pa se je tisto, kar me je že na začetku skrbelo, in sicer, da moji izdelki sodijo bolj v galanterijo (ta pa je v delavskem domu), ne pa med kmetijske stroje, tehnično blago in pohištvo. Zato tudi s prometom nisem zadovoljen in na prihodnji sejem najbrž ne bom več prišel.« Predstavniki Fužinarja Z Jesenic, ki na sejmu razstavlja in prodaja gospodinjske stroje in drugo tehnično blago, so z lokacijo in obiskom zadovoljni, »škoda je le, da je gradbeni živžav tako hud oziroma da okolica še ni malo bolje urejena,« je pripomnila predstavnica Marica Nov-šak. Julka Murovec v paviljonu Jelen pa je odgovorila: »Prav preveč ravno nismo zadovoljni. Precej težav imamo s pripravo različnih jedi in pija^» pa tudi gostov ni veliko. Bo-mO videli, kako bo poleti.« # Poprašali smo tudi nekaj 0 redkih obiskovalcev, ki Pa 0 menijo, da bo sejem, ko # bo zgrajen in urejen, VtiiV # gotovo zanimiv in boljs* # od dosedanjih. Skratka, # led je prebit in najbrž J« 0 res, da zaradi prvih teža* 0 ne gre preveč omahovati* # ampak pohiteti z deli i«1 # urediti nekatere drobn* % stvari, ki trenutno najbo'1 @ rnotijo razstavljalce i0 6 obiskovalce. A. • b- r,wim»w Tovarna usnjenih izdelkov Trio v Tržiču Ima na reviji v Kranju nekaj lepih modelov iz Stroj za silažo koruze. Agrotehnika jih je na sp kozjega veluija. Na stiki so iz velurja ukrojene kratke hlačke in bolero. — Foto: F. Perdan sejmu že nekaj prodala. — Foto: F. Terdan omla****** MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 200 »Samo trenutki so ljubezen,« se ji zganejo ustnice, v sebi pa sliši drobce tistih verzov, ki Jin jc bral plavolasec in ki so, šele zdaj jih sliši, ostali tudi v njej, kakor lahko ostanejo v člo-eku enkrat za vselej samo verzi resničnih, globoko občutenih velikih pesmi. . fudi v njej je ostala septembrska vedrina j2. tistf pesmi, tišina mladih slivovih dreves, roke, *> objemajo dekle kakor v omamnem snu, kjer £as ni čas in resničnost ni vsakdanja trda resničnost: nebo je lepše, samoten oblak bolj bel *akor y resnici, oblak, ki ga ni več, čim se zdramiš v vsakdanjost, a ti vseeno ostane v usi kot neizbrisen spomin ... ti tega dne so mnoge mnoge lune Priplavale in splavale z neba "i morda so oklestili že tiste slive *' vprašuješ: kje ljubav je ta? Ni je več. Njen obraz je zbledel. Celo na Poljube bi človek pozabil, ko bi ne bilo v spo-"iinu tistega sinje sinjega neba in belo belega °°laka. Samo ta oblak je ostal njemu, pesniku. « še ta je cvetel takrat samo nekaj minut, Potem pa ga je odnesel veter. Samo to mu je ostalo od one deklice, ki jo je ljubil, samo ta trenutek, kakor so njej ostali samo trenutki ^ Prvo srečanje z Lehmannom v Kobaridu: v *rst je morala, neznan nemški vojak se ji je Ponudil, da jo pelje, ker ima isto pot, praznina, y katero se je sesula ob najdbi tistih pisem lju-oezen do Franca, ja, do kraja sesula, se jc napol-"a z novim čustvom, ko je mislila, da je že Prepozno, saj se je Lehmann že odpeljal, ne da 1 mu obljubila novo srečanje — To je najina usoda, — je rekel srečen, ker je ni zaman čakal pred hotelom Central v upanju, da mu jo bo prineslo naključje. in potem tisti utrinek, ko se je zarisal v temo nad kraško pokrajino na cesti pod Vrhom sv. Mihaela nad Doberdobsko planoto in ptice, bili so žerjavi ali divje gosi, ki so plahutale skozi večer z juga na sever — Morda se bodo spustile ob kakem jezeru v berlinski okolici, — jc rekel in potem srečanja ob Nadiži in Kobaridu slovo v Borjani, ki ne sme biti zadnje slovo, kakor je rekel in kakor sta upala oba in potem pisma, ki so prihajala s fronte na Marni in strah, ki jo je mučil za njegovo usodo in potem tisto pismo, napisano z neznano pisavo in s sporočilom, da je Fric težje ranjen, pismo, ki ga ji je pisal neki sanitejski vojak, neki Bertold Brecht konec zadnjega vojnega poletja v času, ko so Nemci že doživeli svoj polom na francoski fronti in potem črna misel, da Frica ni več, da je podlegel ranam in nato radostna novica s pismom, ki ga ji je pisal iz Berlina in še mnoga pisma in pesmi pisma in pesmi, ki jih je skrivala pred sinom in domačimi pisma in pesmi, ki so bile (to še vedno čuti) edino, kar lahko imenuje svoje življenje »Ja, samo ti trenutki .. .« Toda tudi te trenutke je zavrgla sama. »Zavrgla s svojim zadnjim pismom.« Zdaj nima ničesar več, kar bi lahko imenovala svoje življenje. In ljudje brez svojega življenja so samo na videz živi, v resnici pa so že mrtvi. »Dihajo, pa ne živijo več!« Tega se ta hip živo zaveda. »Zakaj bi potem še dihala?« se vdaja mračni misli. — Da, zakaj? Nisi rastlina! Samo rastline lahko žive tako, ker življenja ne občutijo. Samo rastejo, ne da bi se tega zavedale. Človek pa nc more tako. človek ne more hoditi okrog in samo dihati. Je še človek, če je samo še živ mrlič? »Ni, ni,« pritrjuje zapeljivemu glasu, ki se drami v njej in ki jo vabi, vedno bolj mamljivo vabi, naj seže po svojem življenju sama. — Nisi prva, ki jc pobegnila praznemu, mrtvemu življenju v smrt. Razbij vazo in zareži v žilo! Prav gotovo je kaka vaza na mizi. »Je, seveda je,« pritrjuje. Sama jo je videla. Toda vaza bi povzročila nepotreben trušč. »Potem razbij zrcalec! Zrcalce razbij in zareži . .. »Ja, zrcalce . ..« To je vabljiva misel. »Samomor? Samomor?« — Samomor je človeka nevredno dejanje. K samomoru se zatekajo slabiči, ki jih jc življenje zlomilo in ki mislijo, da so začetek in konec vsega. Nekje je že slišala to misel. »Komunisti zavračamo osebno nasilje. Tudi osebno nasilje nad seboj. Zavračamo samomor,« se spominja, a se ne more spomniti, kje je to slišala ali brala. — Fraze, prazne fraze, — se njen obup ne more sprijazniti s takimi mislimi. »A če niso?« — So. Tudi komunist je samo človek, — jI šepeta obup. »Toda človek, ki ne misli samo nase in na svojo nesrečo,« ugovarja. — Potem živi in trpi! Živi prazno življenje! »Prazno življenje?« — To je življenje brez svojega osebnega življenja. »In kaj naj bi bilo osebno življenje?« — To so vrednote, ki si jih zavrgla sama. To je ljubezen: ljubiti in biti ljubljen. To je sreča, ki ti je pripadnost kakršnim koli načelom in gibanju ne more dati. »To srečo pa sem zavrgla,« čuti. — Zavrgla! Torej, kaj še čakaš? Umreti je kakor spati! »Da, spala bi, spala... Spala in se nikoli več nc prebudila.« — Smrt je človekova poslednja dobrotnica. »Smrt? Smrt?... O, pridi smrt, predolgo se ne mudi...« Od fanta do moža (2) »Preljubi svet Anton, daj mi možička...« Pozneje so jim rokovnjači dali piti, kolikor so hotele g* »o bile tako poštene. - Rokovnjaške poroke so bile v "dlfem borštu. Poročal jih je Harambaša; tako so pravih "v°Jemu poglavarju. Molitvica ob poroki je bila takale: ^ nomine patre, fce m 1° za ene kvatre, to« * 1 a°bra ne bo, *•« drugo doboš. liknUtil ° Ci8anih je bilo ve-ni£- g0V0rJenja. Najbolj za-k3£*£ bilo» kako so jih Cedro, medro, zeleno, če nočeš krasti, ne smeš gor rasti! Ali: Ne da ti Bog rasti, ako ne znaš ti krasti! O Vodiški Johanci so tudi dosti govorili. Fantje so o njenem »svetniškem« poslanstvu močno dvomili. Nekdo je predlagal, naj jo pribijc-jo na križ, potem bodo pa že videli, kaj jc z njo. Kot jc znano, se je nazadnje zastrupila z. gnojnimi vilami. Mengeški pek je pekel kruh na vodi, v kateri so oprali Jo-hančine rjuhe. Pozneje je propadel. Fantje in dekleta so se večkrat pobliže spoznali tudi na božjih poteh, ki so bile med ljudmi zelo ukoreninjene. Priložnost za spoznavanje je bila tudi pot v cerkev in z nje domov, posebno še za mo-ščanske fante in dekleta, saj so hodili v cerkev v približno 2 km oddaljeno Komendo, in to po gozdni poti. Način spoznavanja se pred prvo svetovno vojno in po njej ni spremenil. Treba pa je pripomniti, da je bilo največ takih primerov, da so se v fantovem imenu med seboj pogovorili kar starši; na čustva bodočih mladih zakoncev se niso dosti ozirali. V današnjem času se je način spoznavanja veliko spremenil. Predvsem so dosti na boljšem dekleta. Nekdaj so lahko samo sedela doma, na ples so jih pustili le podnevi za uro ali dve, drugih priložnosti pa so imela le malo. Danes posebne razlike med fanti in dekleti ni več. Eni in drugi gredo lahko v kino, na različne izlete v hribe in na morje, na razne zabave ipd. Lahko bi rekli, da one prav tako lahko iščejo fante kot fantje nje. Veliko mladih ljudi se danes spozna v tovarnah pri skupnem delu, še več pa pri vožnji na delo in z dela. Nič več ne čakajo dekleta na fante le doma. Prav nič ni videti nespodobno, če gresta dve prijateljici skupaj za več dni od doma, nekdaj pa bi to imeli za velik greh. Nekdaj, kot sta povedala Korbar in moj oče, so imela dekleta svojega svetnika, ki je bil priprošnjik za ženina. To je bil sv. Anton Pu-ščavnik. Vsako leto jih je na tisoče romalo na šmarno goro ob šmarnih, na veliki in na binkoštni ponedeljek in ob drugih priložnostih. V zvezi s priprošnjikom za ženina so nastali med ljudstvom verzi: Preljubi svet Anton, ti mene ne smeš pozabiti, čeprav moj bodoči ne bode baron, lep in mlad pa moral bo biti. Ali pa nekoliko hudomušne j še: Preljubi svet Anton, daj ml možička, pa ti bom zredila debelega prašička! Sveti Anton je bil hkrati namreč tudi priprošnjik za prašiče. Danes seveda dekleta ne prosijo več svetnikov za može. Raje se lepše napravijo in skrbneje uredijo, pa gotovo hitro uspe. Fantje v našem okolišu niso imeli nc nekdaj in ne danes svojih priprošnjic, ki bi jim pomagale pri izbiri življenjskih družic. Med dekleti so bila nekdaj — tega se spominja le Korbar — v navadi vraževerna dejanja, s pomočjo katerih naj bi dekle dobilo fanta. Eno od najbolj znanih je bilo, da je moralo dekle skrivoma dati fantu v žep cep-tec. To je bila posebna roža ki raste v gozdu, imela pa je obliko korenine, kot roka. Te rože so dekletom prodajale ženske, ki so hodile prosit po hišah, ali pa berači. Ze med obema vojnama pa so take in podobne vraže izji-nile. Pred prvo svetovno vojno je bilo v navadi, da so se dekleta še posebno postila k svetim trem kraljem, da bi na ta način dobila večjo božjo milost za moža. Pozneje so to navado opustile. Nekdaj so dekleta tudi verjela, da bodo dobile lepega moža, če se jim bo na sveti večer prikazal na vodni gladini lep obraz. Ivan Sivec (Prihodnjič naprej) lisi w porenjski ln ljudje Vzgoja mladega obiskovalca gledališča Do konca letošnje gledališke sezone, to je do 25. maja, bosta v Prešernovem gledališču v Kranju še dve premieri. To bosta predstavi, ki ju bodo za otroke pripravili člani dramskih krožkov na šolah Staneta Žagarja in Simona Jenka. Dramska društva na šolah poznamo že nekaj časa, vendar pa se je za njihovo delovanje zavzelo Prešernovo gledališče šele lani, potem ko so sc »izpele« ure pravljic. Vodja otroških predstav pri Prešernovem gledališču jc Jože Kovač ič. £ Kako poteka delo s šolskimi dramskimi društvi? »Po desetih letih dela z otroško dramsko skupino smo lani poiskali novo obliko dela z otroki. Sedaj obstajajo dramski krožki na več osemletkah v občini, vendar pa smo mentorstvo prevzeli le nad šolami Staneta Žagarja, Franceta Prešerna, Simona Jenka, pomagali pa smo tudi šoli v Cerkljah. Kot vodja otroških predstav pomagam mladim igralcem pri ustvarjanju otroške gledališke predstave. Pri delu z mladimi igralci, to so učenci od petega razreda dalje, si prizadevamo, da le-ti v kar največji meri sami pripravijo predstavo. Le tako pride do izraza otroška ustvarjalnost in to je tudi — kar mi imenujemo — živo gledališče. Naš namen je, da bi se otroci ob našem mentorstvu naučili gledališke abecede, kasneje pa naj bi samostojno pripravljali predstave. Šole se sicer zelo zanimajo za dram- ske šolske skupine, vendar pa za sedaj Prešernovo gledališče nima več mentorjev, ki bi lahko delali z otroki na vseh šolah v občini.« £ Kaj pa pomeni igranje za otroke? »Otrok se zelo rad pokaže na odru, zanj je najstopanje posebno doživetje, če le malo poznamo otroški svet, potem lahko razumemo otrokovo nagnjenje k igri, k oblikovanju. Nimamo namena, da bi iz otrok napravili igralce, to ne. Glavni namen otroškega gledališča je prizadevanje, da otroku njegova otroška fantazija ne zakrni. Razen tega ima nastopanje tudi to dobro stran, da pomaga otroku premagovati strah pred velikim avditorjem. Koliko pa nas je takih, ki lahko povemo svoje mnenje brez zatikanja na raznih sestankih? Vse naše prizadevanje je usmerjeno v to, da otroci začutijo željo po gledališču ali drugače povedano — hočemo vzgojiti bodočega obiskovalca gledališča. Današnji človek nima potrebe po gledališču, čeprav bi mu bila prav ta kulturna dobrina še kako potrebna. Ne bi smeli dopustiti, da bi že otrok pozabljal na kulturne potrebe. Ko bo odrasel, nc bo znal poiskati poti do kulture. Gledališče pa je ena od tistih kulturnih dejavnosti, ki jih je treba gojiti, čeprav je sicer današnja družba pozabila na čar gledališča. Zato pa si prizadevamo, da bi gledališče zamikalo spet — kot gledalca — mladega človeka.« L. M. Ko zapuščamo Zgornjo Belo, seveda vemo, da nismo še vsega povedali o tej lepi vasici pod gorami. V mislih imamo nekdaj zelo razširjeno domačo obrt v teh krajih — /bićars!vo (žobljičarstvo). Z izdelavo žbic (žebljičev) za čevlje pa tudi za podkovan je konj sd je marsikatera hiša na Zgornji Beli pridobila zanesljiv postranski dohodek. Tudi pri Kosmatu, kjer je bil doma naš bukovnik, o katerem je tekla beseda v zadnjih dveh zapisih, so kovali žbice. še danes so pri hiši ohranjene nekatere naprave za žbičarsko obrt. Toda o tej pisati, bi preseglo okvir naše pripovedi — tembolj, ker so o beljanskih žbičarjih že pisala bolj strokovna peresa, nekatera tudi v Glasu (etnografa Anka Novak in Andrej Triler ter mojster umetnega kovaštva Joža Bcrtoncelj). BLAZIJ GRČA Steče naj nam pa pero o zanimivem možu, ki ga je rodila Spodnja Bela, o politiku in narodnjaku Blaziju Grči. Videli bomo, da je bil mož kar prava gorenjska grča. Čvrst in delaven, nikoli utrujen, je dočakal 92 let starosti Rodil se je Blazij — bolj po domače bi zvenelo seveda Blaž - Grča 29. januarja 1846 Rojstni dom Blazija Grče na Spodnji Bell št. 7 Otroška predstava Martina Krpana, ki so jo pripravili učenci osnovne šole v Cerkljah na Spodnji Beli št. 7. Rojstni dom našega Blazija ni kaka uboga vaška bajta, pač pa je košata enonadstropna stavba. V njej še gospodari stari rod, ime Grča jc še pri hiši in kaže, da bo tako še vnaprej ostalo. Blazij Grča je študiral gimnazijo v Kranju in Ljubljani, bil član ožjega Levčevega literarnega kroga in vse je že kazalo, da se bo mladi Beljan podal po poteh, ki jih je že pred njim utrl sosod in rojak Matija Valjavcc-Kraemanov s Srednje Bole. Toda študij bogoslovja v Gorici je Blaziju določil povsem drugo pot — pot narodnega buditelja in organizatorja med goriškimi in primorskim] Slovenci. Služboval je Grča v Rihcmberku, Kobaridu, čepovanu in celili štirimi vaj set let v Šcmpasu pri Gorici (1892—1916). Blazij Grča je postal izrazito gregorčičevski narodni duhovnik. Strpen do slabosti svojih ovčic, a neuklonljiv borec za pravice slovenskega jezika, neutrudljiv organizator družabnih izobraževalnih, političnih in narodno-gospo-darskih društev. Ustanavljal jc zadruge, sc uspešno loteval uravnave hudournikov, popravila cest, zidav in vsakršnih naprav. Pisal je — kot mladenič je seveda še prej pesni koval — kot zrel, realen mož, o lokalnih gospodarskih potrebah. O osuševanju kobaridskega blata, o snovanju zavarovalnic za živino in podobno. Skratka, Grča se je potegoval za gospodarsko bi a istanje primorskega ljudstva. Nekaj let je bil celo deželni poslanec v goriškem zboru. A tudi tu ni bil kak kimavec, često se je oglašal s plamte-čimi zahtevamik celo dunajski vladi je pošiljaj peticije zvezi z ustanovitvijo slove* ske gimnazije v Gorici. JATELl GREGORČIČEV PRI Se bolj ljub nam postal Blazij Grča, ko zven** kako iskreno prijat-lJ" stvo ga je vezalo na goriškega slavčka, na pesnika Simona Gregorčiča. Bila sta 51 blizu po vročem rodoljubi1?" čeprav pa po smeri mišljeni3 i:n ravnanja docela nasprotni Gregorčič je bil mila, nein3 narava, Blazij Grča pa xf grčast in praktičen. Seveda to ni moglo skaliti njunega prijateljstva. Tako zvemo 'z spominov, ki jih je Grča r>a' psal leta 1925 v Koledarji goriške Mohorjeve družbe. v njih jc Beljan pesnika sin.)3 Soče ožaril s povsem n°?a lepoto. Prva svetovna vojna je GrW pregnala z njegove primors^ fare. Ni mu bilo žal >* stvarmi, ki jih je kot nec moral zapustiti, žal je bilo le za rokopisi in *wL gami. In za obilno koresp-denco, ki jo je vodil z uglednejšimi možmi s dobe. Kot konsislorialni goriške nađškofije in "Pc ^ je po svetih 0w eni župnik se je Pu ' svetovni vojni vrnil v d če kraje. Naselil se je v ■ čurju, danes Mlakarjeva ^ št. 1. Kot biseromašnik * 4 umrl dne 25. decembra Zapustil je med Ijudm' ^ spomin — o tem pa kdaj drugič. Črtomir 1f*. Promet je vsak dan gostejši in gotovo ne vemo, kakšen pomen imajo prometni miličniki ob tem velikem prometu. Tudi jaz sern do nedavnega mislil, da so miličniki 1© ljudje, ki opazujejo promet in venomer nekaj ukazujejo voznikom, čeprav to ne t>» bilo potrebno. Kmalu pa sem spoznal, Prometni miličnik-moj prijatelj da je to ukazovanje edina rešitev za preprečitev prometnih nesreč. K-o sem pred nedavnim prišel na pre-"°d za pešce in ga hotel prečkati, me je miličnik prijel za roko in dejal: »Le pogasi, kaj ne vidiš avtomobila, ki pelje z desne! « Mislil sem si: »Ta presneti policaj, vedno samo opozarja in opozarja.« Odgo- voril pa sem mu: »Ja, vidim! Je že v redu!« Prečkal sem cesto in šel naprej. Čez nekaj dni sem prišel k istemu prehodu in zopet videl miličnika, toda tokrat je držal v rokah mojega prijatelja, ki je čakal na zdravniko pomoč. Stopil sem k njima in vprašal, kaj se je zgodilo. Miličnik mi je pojasnil, da je mojega prijatelja opozoril, kakor mene pred dnevi, toda ni ga poslušal in je brezglavo stekel čez cesto. »No, in sedaj plačuje svojo neposlušnost,« je še dodal jezno. Začel sem razmišljati in kmalu uvidel, kako prav je imel miličnik pred dnevi, ko me je opozoril. Brez opozorila bi jaz prav gotovo naredil tako kot moj prijatelj. Zato sem sklenil, da bom vedno poslušal miličnika, kajti on ve, kaj je in kaj ni prav na cesti. Sedaj pa vidim in slišim svoje vrstnike, ki govorijo, kako so jih miličniki ustavljali ob prehodih čez cesto. Jezijo se in preklinjajo, jaz pa jim pravim: »Spomnite se našega prijatelja, ki ni poslušal miličnika!« Igor žbontar, 8. b r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Pri frizerju Slavni glasbeniki in pevci v šenčurski šoli Torek. Za osnovno šolo anka Mlakarja Šenčur zelo Pomemben dan. Šenčur so "iskali basist Ladko Koro-*ec> altistka Marija Bitenc-amčeva in pianist Igor De-»leva. *e nekaj dni pred nastojim sta se v izložbah dveh \ll°lm bohotila dva velika sa ^ rdečo barvo napi-Vabr beseda »Koncert« je pri-bral- la vašcane. da so prelep . vs°bino lepaka. Marsi-gre 10 k'l takoj odločen, da dru Poslušat operne arije, Cji 8ernu Pa je obisk prepre- a služba ali pa kakšna dru-8avdf^nost. ob ]7°rLH' 10- marca, se je SolQ . ,Ur' na dvorišču pred ljud aI° Precejšnje število je u!j Predvsem mladine. Ura s0 > .ele !6 in 45 minut, pa tegae^u,,i v avlo. Nihče jim Posedj-1 branil in zato so sc priČak' lla. s°deže in nestrpno ci D0-0vau> kdaj se bodo pev-d°lgo •V'li na stoPnicah. Niso *adon cia^ai'- Na stopnicah so donel koraki- v avli pa je ° Ploskanje zbranih po- slušalcev. Deklica v narodni noši je pozdravila goste in vsakemu izročila šopek vijolic. Tovarišica glasbenega pouka Nada Morošek je napovedala prvo točko sporeda. Arijo »če me ljubiš« je zapela Marija Bitenc-Samčeva, spremljal pa jo je pianist Igor Dekleva. Seveda publika ni pozabila ploskati. Ladko Korošec je zapel »Marsičesa boš tamkaj pogrešal . . .« Komaj se je začul glas tovarišice, da nastopa on, je publika zaploskala. Ladko je odpel, odšel z odra, ploskanje pa ni prenehalo. Vrnil se je na oder in sc priklonil. Naslednja točka je bila pianistova. »Kruh z maslom« je povedala napovedovalka in po avli se je začul klavir. Igor Dekleva jc odigral in se s priklonom zahvalil za aplavz. Spet je nastopila Samčeva, za njo Korošec, še enkrat Dekleva. Zadnji je nastopil ponovno Ladko Korošec. Njegovo petje je bilo prečudovito. Ljudje so navdušeno ploskali. Ker pa nasto- »Brstje« je izšlo prstj, J* vedjl0 Jak "v Je čas°P l do 4KranJ- V nižjih razredov osnovne šole Lucijan njem objavljamo svoje prispevke učenci od Razreda, Časopis je zelo priljubljen, saj je časopisov Danes smo dobili drugo številko, ki je takšn^remala i. ^vUek in pred t • nas'°v »Brstje«, zaporedno številko 2 in sliko, p avlja mater, ki vodi za roko svojega otroka. redu, o*^^ SO ° z*rm m zimskem veselju, o življenju v raz-?.0^ivetji^P(?IT1^a^anskib cveticah, o življenju doma, o raznih ln o mamicah, ki so imele marca svoj praznik. bj0 • oajdemo domiselne likovne prispevke, ki list obo ž rn »lasi Popestrijo. Med številnimi prispevki je tudi moj j Vom »Moj prijatelj«. **la t \°\da se bo nabralo vsaj še toliko prispevkov, da bo ^ številka. M 5S?¥«n, 4. ar. UciJan Seljak, Kranj osn. šole pajoči niso bili pripravljeni na dodatne skladbe, nam je Ladko Korošec povedal Kettejevo balado »Pijanec«. Publika je občudovala njegove izraze ob posameznih verzih. Končal je in se priklanjal za zahvalo. Gostje so stopili na oder in Hcnri Potočnik se jim je zahvalil za obisk. Na oder sva prišli dve učenki in en učenec s šopki, bonbonierami in glasilom »žarki« v rokah. Slavka Celjer je stopila k Igorju De-klevi, Darko Strehovec je podal darilo Mariji Bitenc-Sam-čevi, jaz pa sem Ladku Korošcu rekla: »čestitam,« mu dala darilo in mu segla v roko, nakar se mi je zahvalil. Gostje so odšli v zbornico, publika pa domov. Celjerjeva, Kadunc, Bogatajeva in jaz pa smo prosili tovarišico Snedi-čevo, če bi obiskovalcem lahko postavili nekaj vprašanj. Tovarišica se je kmalu vrnila in nas peljala v zbornico. Tam smo brez zadrege spraševali, kar nas je zanimalo. Zvedeli smo, kaj jim pomeni glasba, kje so doživeli največje uspehe, kdaj in kje so prvič nastopili, kako se počutijo ob petju in podobno. Poleg njih je bil v zbornici tudi komponist Milan Stibil in tudi njemu smo postavljali vprašanja. Toda oni se niso zadovoljili samo z našimi vprašanji, ampak so nas tudi oni vprašali, katero glasbo najraje poslušamo. »Simfonično in opere,« se je glasil naš odgovor. Opazili smo, da so že trudni in zato sem se jim zahvalila za odgovore. Domov smo šli veseli, ker smo spet zvedeli nekaj novega. Darinka Miklavčič, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Bilo mi je osem let. Imela sem že precej dolge lase. Mamica mi je naročila, naj grem k frizerju. Nisem šla rada. Godrnjala sem. Materi je bilo tega kmalu dovolj in me je ošvrknila s palico po zadnji plati. Ni mi preostalo drugega, kot da sem lepo odšla. Ko sem počasi pricapljala do frizerja, sem s strahom vstopila. Vse je bilo čudno. V kotu sem zagledala dva strahova, ki sta bila v resnici sušilca za lase, malo stran tri ogledala in omarice. Na njih so bile škarje, lak za lase in neko čudo, za katero še zdaj ne vem, kaj je. Na omarici sem zagledala kar tri lasulje. Moj pogled se jc ustavil na ljudeh in frizerki. Ljudi je bilo zelo veliko, zato nisem čakala, pač pa sem brez besede odšla. Marjanca Maček, 5. r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Prvi zvonček Prvi zvonček v letošnjem letu sem našel danes na poti iz šole. Stal je med dvema kamnoma kot ujetnik med zidovi. Smilil se mi je in odvalil sem kamna. Zdelo se mi je, da je postal nekako bolj sproščen. Mislil sem si, da je tudi on živo bitje, ki nima srca, a je vendar živo. Ni se mi mudilo, zato sem ostal tam še nekaj časa. Gledal sem ga. Videl sem stebelce z listkom, kapico in belo glavico. Zdelo se mi je, da mi govori: »Hvala ti! Mislil sem, da se ne bom nikoli več reši teh kamnov.« Hotel sem ga utrgati. »Ne morem! To je tako, kot če bi ubil človeka, samo da ne bi dobil nobene kazni,« sem po- mislil in roka sc mi jc odmaknila nazaj. »Kaj pa pomaga? če ga ne utrgam jaz, ga bodo utrgali prvi otroci, ki ga bodo našli.« Vstanem in naredim nekaj korakov. Noga mi zastane. Še enkrat se ozrem. Vidim ga, kako svobodno sedaj diha in srečen sem. Obrnem se in se napotim domov. Še sedaj premišljujem o tem bežnem srečanju in vesel sem, da sem človek in ne zvonček, ki ga vsako pomlad utrga nedolžen otrok, ne da bi vedel, da je s tem uničil drobceno življenje. Igor Krstič, 7. b r. osn. šole Stane Žagar, Kranj V trgovini Sonce se je nagnilo k zatonu, ko sem stopila v trgovino. Obstala sem v pisanem svetu igrač in drugih lepot, ki nas otroke vedno zanimajo. Očarana sem opazovala police, ki so se šibile od dobrot. Ljudje so se zadevali vame in godrnjali. Nisem se premaknila, ker jih tudi nisem slišala. Z mamo sem v tej trgovini bila že večkrat. Toda starši te držijo za roko, da se še razgledati ne moreš. Iz zamaknjenosti me je predramila blagajničarka, ki me je vprašala, kaj želim. Opravičila sem se ji in hitro nabrala stvari, ki jih mama potrebuje za gospodinjstvo. Hitro sem plačala in odšla. Vedela sem, da so doma v skrbeh. Še enkrat sem se ozrla na hišo, kateri pravimo trgovina, saj sem vedela, da bom v njej še večkrat lahko potešila radovednost. Špela Taler 5. c r. osn. šole Cvetko Golar, škofja Loka Moj vrtiček Drevesa so si nadela zelene halje. Spomladanske cvetice krasijo lepe zelene travnike. V gozdu se kakor strune oglašajo ptičji spevi. Tudi kmete je iz hiš poklicala pomlad. Lepo jih je videti, kako vlečejo iz mračnih kleti zarjavelo orodje in ga čistijo. Nekateri ljudje že mislijo, kako bodo najlepše okrasili in uredili svoje vrtove okoli hiš. Tudi mene je zamikalo, da sem odšla ven. Mamica mi je za moj vrtiček odmerila dve gredici. Gredici sta pred hišo na sončnem kraju. Bila sem vesela. V kleti sem vzela lopato in grablje. Lotila sem se dela. Sprva mi ni šlo od rok. Pozneje pa sem se privadila. Ker pa je šlo le prepočasi, sem si zraven pela pesmico »Jaz pa vrtič bom kopala«. Ko sem moj vrtiček prekopala, sem se lotila grabljenja. Ker sem prvič slabo pograbila, sero morala pogra- biti še enkrat. Potem sem so usedla na klopco in premišljevala, kako bd uredila vrtiček. Po dolgem premišljevanju sem sklenila, da bom v vrtiček vsadila samo rože. Z vrta sem poklicala mamico in jo prosila za nekaj denarja, da bi si kupila semena. Dolgo sem jih izbirala. Ko sem prišla domov, sem jih posejala. Ker pa sem na moj vrtiček vsejala samo rože, sem ga imenovala »Cvetlični gaj«. Ana Damijan, 5. c r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka S ŠOLSKIH KLOPI M |GTj5!33| m MARTA odgovarja Silva — Stara som 14 let, visoka 168 cm in tehtam 53 kg. Rada bi imela preprosto, a moderno oblačilo za zaključno valeto. Krilo, ki se zapenja spredaj, je črne barve, imam imam ga že pri šivilji. Zraven bi rada imela bluzo, pa ne vem kakšnega kroja in kakšne barve. Prosim, če mi jo narišete! Marta odgovarja — Narisala sem vam dve bluzi. Izbi- Krompir s šunko Potrebujemo: 6 velikih krompirjev, pol žličke paradižnikove mezge, 15 dkg kuhane nemastne šunke, 1 žlico olja, 1 jajce, sol in zeleni peteršilj. Krompir dobro operemo in ga skuhamo neoluplje-«ega v 15 minutah v slani vodi. Pazimo, da ne poči kožica. Nato ga ohladimo. razrežemo po dolgem in izdolbemo polovice. Posebej zmešamo sesekljano šunko z jajcem, poterši-ljem in izdolbeno sredico ter mezgo in posolimo. V vsako izdolbeno polovico denemo nadev. Pekač namažemo z oljem, zložimo vanj krompir in pečemo na slabem ognju okoli 15 minut. raj te med rdečo, violet, oker in umazano rumeno barvo. Lahko je tudi iz rožastega blaga. Leva bluza se nosi pod krilo. Zapenja se zadaj na gumbe. Rokava so široka, v zapestju stisnjena z manšeti. Ob okroglem ovratnem izrezu je rahlo nagubana. Desna se prav tako zapenja na hrbtni strani z gumbi. Je dolga in krojena strogo ob liniji. Na desni strani ima manjši žepek z vašo začetnico imena v črni barvi. Če bo bluza barvasta, žepka ni. Rokavi so široki, spodaj stisnjeni z elastiko, čez bluzo lahko nosite pas v črni barvi. Mlajše in vitke si bodo omislile spomladanski kostim s kratko jopico. Jopica ima večji koničast ovratnik, zapenja pa se v dve vrsti. Krilo je črtasto in ima gube. Kotiček za ljubitelje cvetja Več trajnic v vrtove PISE INŽ. ANKA BERNARD Trajnice so danes v vrtu nepogrešljive, posebno še zato, ker nimamo dovolj časa za vrtna dela. Pa tudi glede stroškov, ki bi jih imeli vsako leto z vzgojo in nakupom enoletnih sadik, je prav, da uredimo vrt enkrat ali postopoma v nekaj letih s trajnimi rastlinami. Ne mislim tu na najobičajnejše trajnice, ki se v vrtu močno razrastejo ter so po vrtovih razširjene zaradi svoje robustnosti. Med trajnicami imamo veliko izbiro za najrazličnejše lege: za suha in močno sončna rastišča, za običajna rastišča na soncu, v polsenci, med drevjem, za vlažna tla, močvirna tla in podobno. Med njimi ločimo trajnice, ki cveto zgodaj spomladi, pozno pomladi, v zgodnjem poletju, poleti, jeseni ali pozni jeseni. Trajnice so rastline, ki prezimijo v zemlji s koreninami, gomolji, čebulicami in vsako leto znova odženejo. Zato nekatere cveto mnogo prej kot enoletnice, saj potrebujejo do cvetenja lc malo časa. Prednost pred enoletnicami pa imajo tudi v tem, da vrt v predpomladi in še pozni jeseni ni pust in prazen, pač pa poln zelenja in cvetja različnih barv in oblik. Treba jih je samo poznati in prav uporabiti. Tudi samonikle rastline iz narave so primerne za vrtove. Mnoge od njih bi zaslužile prostor v naših vrtovih, seveda ne z ruvanjem v naravi, pač pa s presajanjem iz vrtnarij. Tu bi lahko gojili tudi naše zaščitene in redke rastline. Naj naštejem še nekaj hvaležnih trajnic za različne lege: 1. Na soncu rade cveto prve pritlikave ali blazinaste trajnice: grobeljnik, aubrieta, nizke plamenke, rogate vijolice, pritlikave perunike in druge v družbi žafranov, narcis in tulipanov. 2. Za senčno lego so zelo primerne primule ali jegliči, astilbe, japonske anemone v družbi zimzelenih grmovnic, rododendronov in azalej. 3. Poleti rade cveto na soncu v običajnih vrtnih tleh razne sorte aster (trajne astre), plamcnkc, rudbekijc, modri ostrož-niki. rman, orlice, enodnevne lilije, perunike in podobno. Zdravljenje pljučne tuberkuloze I. SPLOŠNI UKREPI Med zdravljenjem pljučne tuberkuloze pri otrocih in odraslih ni bistvene razlike, obstoja samo prilagoditev glede na starost bolnika. Zaradi tega bom pisal o zdravljenju za vsa starostna obdobja obenem. Poznamo tri oblike zdravljenja, ki se navidezno med seboj razlikujejo, vendar pa dopolnjujejo. Odvisno je od oblike obolenja in njegove obsežnosti katero obliko zdravljenja bomo izbrali. Tuberkulozo zdravimo * splošnimi ukrepi — z dviganjem telesne odpornosti, z zdravili in operativnimi posegi. Splošni ukrepi — beseda, ki jo tako pogosto slišimo, ni posebno zanimiva. Kadar pa gre za bolezen kot je tuberkuloza, pomenijo splošni ukrepi dejansko strog režim. Pre-pričan pa sem, da se teb ukrepov 90 odstotkov aH celo več ljudi ne drži. P« začnimo pri prehrani. & hočemo dvigniti moč i" odpornost organizma, £a moramo nenehno prch«*" J njevati. Ni važno, da i* človek sit, pač pa je važno, kaj dovajamo telesu« Bolno telo potrebuje boljšo hrano, ker nima rezerv kot zdravo telo. Bolnik mora premagovati bolezen In vzdrževati telesne organe in s tem njihov« funkcije, če hoče ostati živ. Posebnega pomena za organizem so beljakovine. So osnovni material, baza vsake žive celice, ki tvorijo posamezne o1^3".?' ti pa naše telo. Brez nji" ni življenja. So neprestano v uporabi in obnavljanju. Beljakovine so nosilci obrambnih moči v telesu proti vsakemu škodljivemu tujku, bolje rečen0 proti vsaki bolezenski ku-ci. Uporabljajo se kot v* ri energije, s tem da *~ telo obdrži pri življenj* Telo uporablja kot * energije v prvi vrsti sla kor in maščobo, če pa JF tega premalo, lahko tei uporablja tudi lastne W Ijakovine. Na ta način*» mo sebe ugonablja, d^ kler sc popolnoma ne črpa in umre. dr. Gorazd Zavrnik DRUŽINSKI POMENKI W-12NM, baterija za ročne ure Nove baterije iz ZMAJEVE tovarne baterija za slušni aparat PX-*25, baterija za mini tranzistorje Preddvidevanja o razvoju potrošnje baterij v svetu pravijo, da se bo v desetih letih spremenila potrošnja po vrstah baterij. Danes se v svetu proda okrog 90 odstotkov baterij Leclanchejevega tipa in le okrog 10 odstotkov baterij ostalih tipov oziroma posebnih baterij. Potrošnja baterij pa bo po desetih letih ravno obratna. Ameriški proizvajalci baterij so že začeli delati alkalne in živosrebrne baterije. To namerava storiti tudi ljubljanska tovarna ZMAJ, ki bo še modernizirala proizvodnjo baterij Leclanchejevega tipa, vzporedno pa se bo pripravljala tudi na izdelavo novih baterij. To pa predvsem zaradi tega, ker domače tržišče naenkrat toliko novih, posebnih baterij, še ne more sprejeti, po drugi pa je njihova zmogljivost štirikrat večja od sedanjih, so pa tudi približno štirikrat dražje. Prav tako pa v ljubljanski tovarni ZMAJ že od 1969. leta dalje uvajajo nov proizvodni program, in sicer na področju aparatov na baterijski pogon. Takšnih aparatov v Jugoslaviji doslej še niso proizvajali. Tovarna ZMAJ želi s tem razširiti obseg potrošnikov baterij, pred seboj pa ima tudi druge cilje, predvsem širjenje proizvodnje in poslovanja, povečevanje aku-mulativnosti ter zaposlovanje viškov delovne sile z ustrezno tehnično izobrazbo. Želijo tudi, da bi bile tovarniške umske zmogljivosti polno izkoriščene. K sodelovanju so povabili tudi številne priznane domače strokovnjake na tem področju. V razvojnem oddelku tovarne ZMAJ pa prav tako že delajo poskuse, da bi začeli proizvajati nove vrste baterij po sovjetski licenci. Na primer zračno depolarizacij-ske, ki imajo še boljše električne značilnosti od doslej nam znanih baterij. ZMAJEVA usmeritev je pravilna, saj znanstveniki pričakujejo, da bo potrošnja baterij pri nas naraščala, in sicer 30 odstotkov na leto in »o domači trg 1975. leta pobral 127 milijonov baterij, od tega naj bi jih v ZMAJU izdelali 58 milijonov. Ze letos so se pojavile na trgu nove ZMAJEVE baterije, in sicer alkalne živosrebrne ter baterije s srebrovim oksidom. Te baterije se uporabljajo predvsem za ročne ure, fotografske aparate, snemalne kamere, diktafone, prenosne radijske sprejemnike ter za razne instrumente. V čem je prednost teh baterij? Prvič. Baterije ne izpuščajo elektrolita in je zato stalna napetost zagotovljena. Drugič. Te baterije niso zahtevne za skladiščenje in so odporne proti vodi. In tretjič. Te baterije delujejo tudi v brez-zračnem prostoru. To so torej prvi rezultati nove proizvodnje v ljubljanski tovarni baterij ZMAJ, ki je največja med tovrstnimi tovarnami v Jugoslaviji in je prav tako tudi generalni zastopnik največjega ameriškega proizvajalca baterij, tovarne Mallorv, v Jugoslaviji, (jk) - • Alkalna, zračno depolarizacij-ska baterija (fotografirana t obeh strani) M-122, baterija za fotografske aparate in filmske kamere BAČA tovarna volnenih izdelkov PODBRDO nudi cenjenim potrošnikom na spomladanskem sejmu v Kranju v delavskem domu od 10. do 19. aprila po sejemskih cenah: kamgarne za moške obleke, ženske kostime in težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah iz čiste rimske volne. Izkoristite priložnost! Priporočamo se! ^'''''''"''HiHiiiiimimimiiiiin Kmetovalci! Izredna prilika ( Na gorenjskem sejmu lahko razen drugega kupite za dinarje tudi | motorne kosilnice BCS, 13 KS traktorje Zetor 25 KS solzne stroje Alfa Laval •.....um, priporoča Kmetijska zadruga Sloga Kranj | ,UUum,,l»'Hmmi»iMmmmimiiHimimmm Veletrgovina Živila Kranj ponovno razpisuje delovno mesto šefa maloprodaje Za razpisano delovno mesto so poleg splošnih pogojev še naslednji posebni pogoji: # višješolska izobrazba in 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih v trgovinskih gospodarskih organizacijah ali # srednješolska izobrazba in 20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 15 let na vodilnih delovnih mestih v trgovinskih gospodarskih organizacijah. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Veletrgovina Zi\ila Kranj, Cesta JLA št. 6. 999 Slovenski proizvajalci pohištva so se predstavili z nekaterimi novimi izdelki Največja Murkina razstava na Bledu Za vsakogar nekaj Olga in Jože Guzej sta bila presenečena in zadovoljna * *** stavo in nakupom Ob letošnji največji razstavi trgovskega podjetja Murka Lesce, ki so jo odprli 10. aprila v festivalni dvorani na Bledu, bi bil najprimernejši prav ta naslov. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure (tudi ob nedeljah in bo odprta tudi med prvomajskimi prazniki) zaprli pa jo bodo 5. maja. POHIŠTVO, ZAVESE, TAPETE, PREPROGE IN GOSPODINJSKI STROJI: To so izdelki, ki jih razstavljajo priznana domača podjetja, obiskovalci pa jih na razstavi lahko dobijo na potrošniško posojilo s posebnim popustom. Posebno velika pa je na razstavi izbira domačih in tujih zaves in angleških tapet. Predstavniki Murke so nam zaupali, da si je razstavo že v prvih dneh ogledalo prek 10 tisoč obiskovalcev (med njimi je bilo tudi precej tujih gostov). Murka, ki vsako leto v različnih krajih Gorenjske prireja razstave, sodeluje pa tudi na vseh sejemskih prireditvah v Kranju, je tokrat pripravila v festivalni dvorani največjo razstavo v zgodovini podjetja. Tokrat je festivalna dvorana en sam razstavni prostor. Prek osemsto kvadratnih metrov meri celotna razstavna površina. največja pa je izbira pohištva. Razstavo pohištva je pripravilo šest arhitektov iz znanih slovenskih tovarn. Vse domače tovarne (večina prvič) pa prikazujejo najnovejše izdelke, ki jih bodo začeli serijsko izdelovati jeseni in jih bodo izdelovali tudi še prihodnje leto. Poglejmo, katera podjetja razstavljajo pohištvo: Meblo, Brest, Marles, Stol, Kras-oprema, Iztok, Alples in Garant ter še prok 10 drugih podjetij iz sosednjih republik. Z gospodinjskimi stroji pa na razstavi sodeluje podjetje Gorenje iz Velenja. S poseb- Prodajalka zaves Jasna Hmeljak in šivilja Ivanka Kolarič ni m popustom prodaja na razstavi izdelke Murka: hladilnike, pralne stroje, štedilnike, TV sprejemnike podjetja Gorenje Velenje. Pa še besedo dve o popustih. Ti so letos različni, tako kot je tudi celoten program posameznih podjetij, ki sodelujejo na razstavi, izbran tako, da po izdelkih lahko posežejo kupci z nekaj tanj-šimi in debelejšimi denarnicami. Za omare florida, daniela, claudia in aleksandra znaša popust 8 odstotkov, za vse druge pohištvene in druge izdelke pa 3 odstotke. Gospodinjske stroje podjetja Gorenje Velenje prodajajo s 5-od-stotnim popustom, TV sprejemnike pa z 2-odstotnim. Kot smo že omenili, lahko obiskovalci blago kupijo tudi na potrošniško posojilo. Tako za garniturno pohištvo lahko dobijo do 10 tisoč novih dinarjev posojila. V podjetju pa so sklenili, da bodo kupcem iz bližnje okolice kupljeno blago dostavili na dom brezplačno. Brezplačna pa je tudi montaža pohištva. Druga posebnost letošnje Murkine razstave je, da je vse garni turno pohištvo razstavljeno tako, kot naj bi bilo montirano v stanovanju. To je za kupca prav gotovo zelo ugodno, saj ni treba drugo, kot doma premeriti prostor in se potem na razstavi odločili le še za nakup. Razen tega predstavniki Murke na razstavi vsakemu obiskovalcu in kupcu dajo strokovni nasvet, zavese pa brezplačno sešijejo. Predstavniki Murke pravijo, da je namen njihove letošnje razstave, da domače tovarne prikažejo svoje proizvodne programe za letos. Pričakujejo, da si bo njihovo razstavo oglodalo okrog 30 tisoč obiskovalcev. IN KAJ PRAVIJO OBISKOVALCI? Olga in Jože Guzej iz Kamne Gorice sta na raz/.tavi kupUa. dve ležišči in kuhinj- sko omaro. »Prvič sva obi* kala eno od Murkinih ra* stav. Bila sva presenečen* saj nisva pričakovala toli* sne izbire. Sedaj nama * prav nič žal, da sva se čila za nakup. Ivan Sdmnic iz Sv-Gorij pa je kupoval tap*j~j »V kuhinjo in sobe bom <•* tapete. Težava je le v ta* da človek zaradi velike feb'g prvi hip ne ve, za katere se odločil. In kaj pravita pr^JjS in šivilja zaves na ra^! Jasna Hmeljak in Ivanka larič: »Tolikšne izbire ^ vejših domačih in tuj ves pri nas že dolgo n* imeli. Prav zato kupcem^ ^ ko ustreževa. Mnogi pa nakup odločijo tudi zato'0.t jim zavese takoj sešij Ce torej razmišljate, * se letos odločili za večji kup pohištva in druge *^ ali VTy^ dinjsklh strojev, P^^viJ" vanjske opreme »» "t z* jotem ** - vsak primer pred oglejte razstavo v fef ^ dvorani na Bledu. Ne w» j, žal. Prepričali se boste, ^ Izbira tolikšna In t«***? je res za vsakogar na- ivan šimnic 1* rij: »Tapete za kuhinjo be bom kupil.« OBIŠČITE NAS NA X. SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU OD 10.-19. IV. SAVSKI LOG - HALA B POHIŠTVO i SAMO ZA ENO STEKLENICO NARAVNE SADNE PIJACE VIPI LAHKO DOBITE LEPO NAGRADO Če dobite zamašek, na katerem bo pod plu-tovino narisan znak VIPI, postanete srečni dobitnik ROČNE URE znamke DARVVIL. Z zamaškom, v katerem je vrisan znak VIPI, se osebno zglasite pri Klansku Viliju, Brezje 76a na Gorenjskem, kjer boste osebno prejeli nagrado. Zahtevajte VIPI v svojih trgovinah ali pa se osebno zglasite na Brezjah, kjer lahko dobite »družinske« steklenice (3/41). SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. MARKIC KATARINA izdelava copat vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat po ugodnih cenah na spomladanskem sejmu v Kranju! PRIPOROČA SE MARKIC KATARINA, Bečanova 1, Tržič Mladinska knjiga Ljubljana prodajalna Kranj, Maistrov trg 1. Obiščite nas na X. spomladanskem sejmu v Kranju od 10. do 19. aprila v našem razstavnem prostoru v Savskem logu nudimo: slikanice, otroško in mladinsko literaturo ter lepe knjige za odrasle. Možnost obročnega odplačevanja. Priporočamo se! KOMPAS KRANJ Vabimo vas 2 avtobusom cd 24. - 25. aprila na Dunaj Cena 280 din ■n od 1. - 3. maja v Benetke, Cortino in na Grossglockner Cena 360 din Vse informacije in prijave pri KOMPAS Kranj KMETOVALCI! Kmetijsko živilski kombinat Kranj obvešča: 1. da od 29. 3. 1971 dalje odkupuje na odkupnem mestu Klavnica Kranj, Savska c. 16 vse vrste živine vsak dan od 7. do 13. ure. Za dostavo živine na Klavnico priznamo do 50 din na glavo odrasle goveje živine, za teleta in prašiče pa do 10 din; 2. da prodaja vse vrste reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo v trgovini Šenčur 88; 3. da prodaja koruzo, pšenico, pšenično krmilno moko, krmila za krave molznice in krmila za perutnino v skladišču Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel); 4. da prodaja kmetijske stroje proizvodnje PASQALI, VOGELNOOT, OLT, LEMIND, IMT in druge v prodajnem prostoru Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel). X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. DO 19. APRILA Prodam dobro ohranjen visok otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Jezerska cesta 99, Kranj 1823 Prodam brezove «ŠTANGE« in »SORE« za vozove. Vasca 11, Vodice nad Ljubljano 1831 Ugodno prodam ELEKTRONSKE ORGLE in OJAČEVALEC. Ogled v popoldanskem času. Močnik, Cerklje 73 na Gorenjskem 1859 Prodam rabljene DESKE in avto FIAT 750. Zg. Veterno 1, Križe 1860 Poceni prodam polavtoma-tični PRALNI STROJ v odličnem stanju. Primeren tudi tam, kjer ni vodovoda. Ore-hek 20, Kranj 1861 Prodam »MRVO«. Visoko 50, Šenčur 1862 Prodam PSA volčjaka. Bri-tof 218, Kranj 1863 Prodam 800 kg SENA. Zi-herl, Poljanska 53, Škofja Loka 1864 Prodam KOSILNICO reform, širine 1 m v brezhibnem stanju. Pevne Franc, Zadnja vas 3, Begunje na Gorenjskem 1865 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Mavčiče 4 1866 Prodam dvodelne BRANE in ročno gnojnično ČRPALKO. Poženik 14, Cerklje 1867 Prodam štiri PRAŠIČKE, stare sedem tednov. Breg ob Savi 31, Kranj 1868 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 50 kg. Sp. Duplje 67 1869 Ugodno naprodaj KOCA na Šiji planini (Karavanke). Dostop možen z avtomobilom. Poizve sc: Cvcnkelj, Peračica 4, p. Brezje 1870 Ugodno prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Toporš, Cesta JLA 42, Kranj 1871 Prodam 600 kg vrtnega SENA in MOPED T-12. Podbrez-jc 84, Duplje 1872 Prodam težkega PRAŠIČA. Preddvor 10 1873 Prodam litoželezno kopalno BANJO. Cirče 15, Kranj 1874 Ugodno prodam rabljeno kompletno SPALNICO, KUHALNIK na tri plošče. Ogled vsak dan popoldne. Kolar, Kidričeva 25/1, Kranj 1875 Ugodno prodam skoraj nov italijanski športni OTROŠKI VOZIČEK. Kokalj Marjanca, Kranj, Nazor jeva 8 (za nebotičnikom) 1876 IfllllllllfCIIIIIIIlIIIIIJIllIfMMlIlieilllfIllillltllllllllllllltllllllllllllllllllllBlIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliJIt Mladinska knjiga Izšla je knjiga Ericha von Danikena Nazaj k zvezdam Medtem ko se po svetu še nadaljuje razpravljanje o trditvah, ki jih je postavil Daniken v svoji prvi knjigi SPOMINI NA PRIHODNOST, je že izšla njegova druga knjiga NAZAJ K ZVEZDAM. Svojo trditev, da so bitja z drugih planetov in osončij obiskala naše prednike podpira Erich von Daniken z novimi dokazi in viri, s številnimi ilustracijami in fotografijami. Z zanimanjem ali dvomom sledimo v knjigi presenetljivim pojavom iz preteklosti, ki po avtorjevem mnenju nezmotljivo kažejo pot nazaj k zvezdam. Knjiga NAZAJ K ZVEZDAM je vezana v platno in opremljena s ščitnim ovitkom. Stane 40 din. Prav toliko stane tudi prva Danikenova knjiga SPOMINI NA PRIHODNOST. Knjigi lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa pri zastopnikih in poverjenikih na šolah, pri akviziterjih ali neposredno pri založbi Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3 s priloženo naročilnico. = Naročilnica — G j§ Podpisani(a) natančen naslov, zaposlen (a) pri = naročam knjigo(i) E. von Danikena: 1 NAZAJ K ZVEZDAMI za 40 din S I SPOMINI NA PRIHODNOST za 40 din =i s Knjigo(i) bom plačal(a) — naenkrat — v zaporednih mesečnih obrokih po 40 din — H 5 takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana, = I 501-1030/1. H Neustrezno prečrtajte! E =š Datum: Podpis: MOTORNO KOSILNICO BCS-llOcm s sedežem in rezervnim grebenom, brezhibno, ugodno prodam. Češnji-ca 15, Podnart 1877 Prodam SEMENSKI krompir cvetnik. Cešnjica 19, Podnart 1878 Prodam novo AVBO. Sp. Brnik 80 1879 Prodam dve KLAVIRSKI HARMONIKI, 120- in 96-basni, ročno motorno KOSILNICO, pogon na eno kolo in 100 m2 hrastovega PARKETA, primernega za delavnice. Vrečck Primož, Šenčur, Velesovska 1 1880 Prodam SEMENSKI krompir igor. Čebašck Ivan, Može 22, Smlednik 1881 Prodam 240 kosov OPEKE monta 12. Tomažič, Bičkova 4, Stražišče, Kranj 1882 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK modre barve. Novak, Pipano-va 18, Šenčur 1883 Ugodno prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK in ŠOTOR za štiri osebe. 1884 Prodam osem let starega KONJA (kasača), vajenega vožnje in jahanja, KOZO z mladiči in OVCO z mladiči. Stara Loka 52, škofja Loka 1885 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Gorenjesav-ska cesta 59, Kranj (pri kamnolomu) 1886 Prodam večjo količino LU-CERNE (krme). Sp. Duplje 23 1887 Prodam OVCO. Jezerska cesta 103, Kranj 1888 KOŠNJO dobrega sena in otave ugodno prodam na površini 3 ha v bližini ceste v celoti ali razdeljeno. Kozolec na razpolago. Ogled v ponedeljek, torek, sredo in četrtek. Stara Loka 2, škofja Loka 1889 Prodam mladega PSA in hlevski GNOJ. šutna 32 1890 Prodam kombiniran OBRAČALNIK za seno s kardanom in PRAŠIČA za zakol. Gasilska 19, Šenčur 1891 Prodam 6 mJ KAMENJA za betoniranje, šmidova 3 (Čir-če), Kranj 1892 Prodam PUNTE in BANKI-NE. Andolšek Andrej, Kranj, Valjavčeva 12, telefon 21-872 1893 Prodam trifazno 80-litrsko VODNO ČRPALKO (hidrofor). Jcrše Janez, Sv. Duh 13, škofja Loka 1894 Prodam nov PLETILNI STROJ regina-princes, dvOpO" steljni. Ostcrman, Kranj, ufr ca 31. divizije 56 1895 Prodam globok OTROšKl VOZIČEK. Potočnik, Zg. Bitnje 207 1896 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Huje 23, Kranj 1897 Prodam voz SENA. U-Duplje 47 1898 Prodam hlevski GNOJ io 600-litrski gnojnični SOD ter KUPIM 1000 kosov zidakov. Sp. Duplje 53 1899 ENODNEVNE PIŠČANCE vsako sredo, SVEŽA JAJCA in 1 LETO STARE KOKOŠI pa tudi ob sobotah po zelo ugodni ceni Pr0" daja valilnica v Naklem Prodam dva orehova HLODA s korenino, novo trodeln" OKNO 130 X 120 in MIZO z ležaj i za krožno žago. P'*.' ka 22, Naklo l900 Prodam športni OTROBI VOZIČEK (sedež se debel* „ tef traktorski fergusonov SADJ LEC za krompir. Voklo «* Šenčur Zaradi bolezni prodaj KROŽNO ŽAGO, motor 5 K**' PRALNI STROJ candy i" v^ drugih stvari. Staretova 8-čirče, Kranj sname za v avto). ZasavS*? 15, Kranj Prodam semenski KROMPIR igor in dezire KMETIJSKA ZADRUGA Bled prodaja ves za kmetijstva potreben REPRODUKCKSKI MATERIAL. Poleg tega prodaja W tu di nudi GRADBENI MATERIAL da Posebno opozarjamo, razpolagamo z ve^imIxn;h ličinami vseh vrst °Pe~' izdelkov iz domačih kara in iz uvoza. Sprejemamo naročiIaJfu |ih v najkrajšem c* opravimo :JUiuiimiiiHii!i;miimiiiii!iiim^^ DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC«, KRANJ obvešča vse kandidate, da se začne šiviljski tečaj: ■ nudaljevalni: 26. aprila 1971 ob 15. uri ■ začetni: 28. aprila 1971 '3 15. uri v prostorih delavskega doma Kranj, vhod Štev. IV. Prodam macesnove in borove suhe PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 1904 Prodam semenski KROMPIR igor in KRAVO s teličkom. Štcmpihar Alojz, Vog-Ije 64 1905 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Hudo 6, Tržič 1906 Prodam težko KRAVO s tretjim teletom. Tonejc, Sp. 0t°k H, Radovljica 1907 Prodam 350 kg težkega PLEMENSKEGA VOLA. Brcgant Alojz, Begunje 103 1908 Prodam KOTNO OMARO — delovna miza z ultrapasom. Levstikova 8a, Kranj 1909 Prodam 500 kg SEMENSKEGA KROMPIR! A igor. Cerklje 112 1910 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 57, Cerklje 1911 , Prodam PRAŠIČKE. Zalog «. Cerklje 1912 Prodam mlado KRAVO, sedem mesecev brejo. Sp. Brnik 33 1913 Prodam SENO. Pšenična Polica 9, Cerklje 1914 Prodam leseno ŠUPO 8X8, ^''ito z opeko. Naslov v travki Cerklje 1915 Prodam SLAMOREZNICO s Puhalnikom. Zg. Bela 27, Preddvor 1916 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Cadovljc 3, Golnik 1960 Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Grašič, Cankarjeva 14, Kranj 1961 Proti prhljaju in za rast 'as uporabljajte DROGESAN lasno vodo. Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ulica 19 Kupim delovnega VOLA ali zamenjam za KONJA. Bešter Marija, Zg. Besnica 48 1929 Kupim BETONSKO ŽELEZO 18 ali zamenjam za tanj-šega. Strahinj 20, Naklo 1930 Kupim 500 do 600 kosov rabljene, dobre' STREŠNE OPEKE. Cater Milan, Cesta kokrškega odreda 26, Kranj 1931 Po ugodni ceni kupim rabljeno DVOKOLO za 7-letnega otroka. Colnarič, Podbrezjc 34, Duplje 1932 Kupim PRIKOLICO za osebni avto in prodam 4-stcz-ni MAGNETOFON. Naslov v oglasnem oddelku 1933 Kupim ŠKARJE za pločevino na vzvod, BETONSKI MEŠALEC in rabljeno vrtno mrežo. Ušlakar, Trstenik 17, Golnik 1934 Lepo SOBO v strogem centru oddam samo neporočenemu moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 1963 OPREMLJENO SOBO oddam dvema solidnima moškima. Naslov v oglasnem oddelku 1964 KROVCU ali kleparju dam brezplačno ENOSOBNO STANOVANJE kot hišniku. Ponudbe poslati pod »okolica Kranja« 1965 Dekle nujno išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku 1966 OCENJEVANJE čistopa-semskih PSOV z rodovnikom v Škof j i Loki v nedeljo, 18. aprila. Začetek ob 8. uri na telovadišču. Vabi klub škofja Loka Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1855 V Podreči prodam NJIVO (1500 m2). Prebačcvo 33, Kranj 1946 POHIŠTVENI MIZAR, samostojen, dobi stalno delo. Plača 8 din na uro in samsko stanovanje. Na željo hrana v hiši. Mizarstvo Šivic, Dobro-polje, Brezje 1949 SPREJMEM VAJENCA za popravilo osebnih avtomobilov VVV. Stritar Franc, Čirče 33, Kranj 1950 POKLICNI ŠOFER C kategorije išče službo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1951 Iščemo KVALIFICIRANO KUHARICO za nedoločen čas. Stanovanje zagotovljeno. GOSTILNA pri JOŽICI, Gozd-Martuljk 1952 V VARSTVO sprejmem dva otroka. Valjavčeva 9, Kranj 1953 Iščem ŽENSKO za čiščenje lokala v večernih urah. Slaščičarna Šink Kranj 1954 BRIVSKO POMOČNICO za stalno in DAMSKO FRIZERKO za nekaj mesecev v sezoni ali honorarno sprejme takoj salon Koritnik, non stop in dobri pogoji 1955 HIŠNI SVET, Gosposvef-ska cesta, išče SNAŽILKO (honorarna zaposlitev)- Informacije pri Hrovat, Gospo-svetska 15, Kranj 1956 Diplomiranemu inženirju agronomije FRANCU ŠKR-JANCU iz Lahovč za uspešno opravljeno diplomo iskreno čestitajo domači 1957 PLIN BUTAN za gospodinjstvo preskrbim in dostavljam na dom vsak dan, razen nedelje, Kranj — Naklo — Duplje — Tržič. Rozman Filip, Tržič, telefon 71-341 1958 Obžalujem besede, katere sem izrekel 4. 3. 1971 Jerala Francu iz Srednje vasi 6 pri Begunjah. Božič Polde, Kamna Gorica 60 . 1959 Prodam kombiniran OTROČKI VOZIČEK za dvojčke m FlAT 750. Ferlan, Trojarjeva 18, Kranj 1917 Prodam po 100 kg težke PRAŠIČE. Prebačcvo 13, Kranj 1918 .Prodam stare SKRINJE in KOMBI IMV. Golnik 25 1919 Prodam 10 mesecev stare KOKOSI nesnice in dva me-■?* stare JARCKE. Strahinj 38, Naklo .1920 Prodam skoraj novo diato-Wfcjp HARMONIKO lubas CHF. Žagar Jože, Dvor je 68, Cerklje 1921 OARAžO pri Pekarni Kranj ZAMENJAM za zazidljivo par-S,clo v okolici Kranj—Britof. ponudbe poslati pod »doplačilo« 1922 Prodam 38 m1 BUKOVEGA PARKETA L vrste. Kokrica, uol/.anova 6, Kranj 1923 Prodam SEMENSKI KROM-fIR evetnik in dezire. Okrog-lo 6, Naklo 1924 Prodam SEMENSKI KROM-*jK cvetnik in igor. Strahinj 65 Naklo 1925 Prodam plemensko KRAVO ^izbiri in 2m» SMREKO-]LUi PLOHOV. Srednja vas ^ Šenčur 1926 Prodam KRAVO s teletom, ^'ahinj 69, Naklo 1927 pfj"°dam SEMENSKI KROM-JK igor. Porcnta, Škofjelo-Ska 32. Kranj 1928 Ugodno prodam zelo dobro ohranjen MOPED T-12. Moste 60, Žirovnica 1935 Prodam večjo PRIKOLICO za osebni avto. Stritar Franc, Cirče 33, Kranj 1936 IŠČEMO GARAŽO za osebni avto v Kranju. Dolžina najmanj 5 m. Merkur Kranj, informacije v tajništvu podjetja 1937 Prodam FIAT 750, letnik 1967 v dobrem stanju, prevoženih 47.000 km. Informacije v trafiki Cerklje 1938 Prodam TOVORNI AVTO TAM 2000. Cerklje 164 1939 Prodam FIAT 124, letnik 1968 in električni ŠTEDILNIK. Zg. Bitnje 168 (pri gasilskem domu v jami) 1940 Prodam TAUNUS 17 M. Ur-banček, Šenčur, Štcfetova 6 1941 Prodam dobro ohranjen AMI 6, letnik 1968. Kidričeva 9, Kranj 1962 Iščem SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1849 Fant in dekle iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Stara cesta 8, Kranj 1942 V Kranju, Tržiču ali okolici išče SOBO uslužbenec, prespi štirikrat tedensko. Ponudbe poslati pod »soba« 1943 DRUŽINSKO STANOVANJE v Kranju potrebujem za dobo dveh let. Ponudbe poslati pod »plačava vnaprej« 1944 Opremljeno SOBO s posebnim vhodom oddam mirnemu, treznemu moškemu. Ponudbe poslati pod »2. maj« 1945 GOSTILNA »PRI KONTCU« Jesenice išče NATAKARICO. Možna priučitev 1947 SLIKOPLESKARSKE VAJENCE in mlade fante za priučitev sprejmem takoj ali po končanem šolskem letu. FLE-RIN, slikopleskar in črkosli-kar, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 1948 Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta učna mesta za: — 8 vajencev v trgovski stroki (Sovodenj, Gorenja vas, Poljane, Log, Spodnji trg, Stara Loka, Bukovica, Selca). — 1 vajenca v avtomehanični stroki Pismene prijave sprejema uprava zadruge do 30. aprila 1971. OD 10. APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU POHIŠTVO PREPROGE ZAVESE GOSPODINJSKI STROJI murka nesreče ZADEL OTROKA IN ODPELJAL V torek, 13. aprila, popoldne je na Kokrici pri Kranju voznik osebnega avtomobila Jože Žvokelj iz Kranja zadel Uroša Jenka, starega 8 let, iz Kranja. Deček v nesreči ni bil ranjen, voznik pa je odpeljal s kraja nezgode. ZARADI PREVRNJENE POSODE S CESTE Na cesti drugega reda na Dobračevem pri Žireh se je v torek, 13. aprila, dopoldne pripetila prometna nezgoda voznika osebnega avtomobila Mirku čadežu iz Stare vasi pri Žireh. Med vožnjo se mu je v avtomobilu prevrnila posoda z oljem. Voznik je posodo pobiral, pri tem pa je zapeljal v desno s ceste in trčil v kapelico. V nesreči je bil Cadež laže ranjen, škode je za okoli 20.000 din. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V križišču Oldhamske ceste in ulice Moša Pijade v Kranju se je v sredo, 14. aprila, popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik motornega kolesa Zdrav-ko Piliček iz Kamnika je izsiljeval prednost pred avtobusom, ki ga je vozil Jože Bolka iz Glinj. Pri trčenju je bil huje ranjen sopotnik na motornem kolesu Marjan Košir iz Kamnika. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 2000 din. NEZGODA NA KOROŠKI CESTI Na Koroški cesti v Kranju je v sredo, 14. aprila, dopoldne voznik osebnega avtomobila Anton Resnik iz Kranja prehitel voznika Tomaža Rjavca iz Kranja, ki se je peljal na kolesu s pomožnim motorjem tomos avtomatik. Potem ko ga je prehitel, je voznik Resnik zavil pred voznika Rjavca in mu tako zaprl pot. Voznik Rjaveč je zato padel po cesti in si zlomil roko. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Na cesti drugega reda med Bledom in Lescami je v sredo, 14. aprila, voznik motornega kolesa Anton Žagar z Bleda iz neznanega vzroka zapeljal tesno ob kolesarja Mehoma šaldi-ča, ki je peljal pred njim. Kolesarja je motorist zbil po cesti, njega samega pa je zaneslo s ceste, kjer je tudi padel. Kolesar in motorist sta bila v nesreči huje ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode na vozilih je za 1000 din. NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE Na Kidričevi cesti v škof ji Loki je v sredo popoldne voznik osebnega avtomobila Andrej Lušina iz Gosteč pri škofji Loki zadel Slavka Markoviča, Id je neprevidno na slabo označenem prehodu za pešce prečkal cesto. Pri trčenju se je pešec huje ranil in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Poldrugo leto zapora za smrtno nezgodo Kazenski senat okrožnega sodišča v Kranju je včeraj obsodil Maksimiljana Jezo, starega 28 let, iz Kranja na leto in pol zapora. Jeza Maksimiljan je bil obtožen zaradi kaznivega dejanja povzročene hude prometne nesreče, 24. novembra zvečer lani. Na prehodu za pešce na cesti JLA v Kranju je s svojim avtomobilom, ki ga je vozil v vinjenem stanju, zbil Alojza Dolža-na. Pešec je čez deset dni v bolnišnici umrl. Obtožnica je očitala obsojencu tudi kaznivo dejanje zapustitve ponesrečenca. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo obsojenčevo težko mladost, občutljivost, nekaznovanost ter njegovo prizadeto reagiranje na okoliščine v ožjem družinskem krogu. Sodišče je izreklo tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ca 1 leto. Kmetijska zadruga Sloga Kranj Kmetovalci in obiskovalci sejma! Še dva dni imate čas, da si kupite kmetijske stroje po izredno ugodnih cenah Prodajamo vso kmetijsko in vrtnarsko orodje ter semena. Na zalogi imamo še semenski krompir: E - sorte cvetnik in igor. Se priporoča Kmetijska zadruga Sloga Kranj Zdravstveni dom Kranj proda rabljen skobeljni stroj. Ogled je možen vsak dan od 7. do 12. ure. Poizve se na upravi Zdravstvenega doma nad reševalno postajo. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ objavlja prosti delovni mesti: 1. prodajalke — poslovodje za novo prodajalno živil v Tržiču 2. prodajalke za novo prodajalno živil v Tržiču Pogoji: za obe mesti se zahteva šola za prodajalce, pod točko 1. pa še 3—5 let prakse na delovnem mestu prodajalca. Zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki. Nastop dela je možen s 1. junijem 1971 ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema KŽK Kranj, obrat Komercialni servis, Kranj, Cesta JLA 2. Objava ostane v veljavi do zasedbe delovnih mest. S Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: L OSEBNI AVTO ŠKODA 100, leto izdelave 1971 s 1000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 10.250 din. 2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto izdelave 1960, s 112.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena Je 2600 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 21. aprila 1971, do 12. ure. Zavarovalnica Sava, PE Kranj Zahvala Ob smrti naše ljubeznive hčerke, ki nas je nepričakovano zapustila v 4. letu starosti Simone Gorjanc se iskreno zahvaljujemo sosedom, gasilcem, milič°jj kom, župniku in vsem, ki ste kakorkoli pomaga« in darovali. žalujoči: mamica s hčerko Darjo, »l fan z družino, Ivan z družino, stan a in mama Kranj, 13. aprila 1971 Zahvala Ob prezgodnji in boleči izgubi našega ljubega moža in skrbnega očeta Stanislava Rozmana strojnega ključavničarja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani in ga tako številno PosP.rerm.j na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ter nam osebno ali pismeno izte sožalje. Prav posebno zahvalo izrekamo zdravniškemu osebju kirurg»c klinike v Ljubljani, č. duhovščini in kolektivu Združene lesne industrije zvezi borcev, gasilcem in pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. otroki Loka, 15. aprila 1971 žalujoča žena z roki ^Jj Kolesarski klub Kranj vabi nove člane Kranjski kolesarski klub tudi letos organiziral več *rk za začetnike na navad-■fc kolesih. Izkazalo se je namreč, da ima veliko mladincev veselje do kolesarjenja in zato kolesarijo neorganizirano. Mnogo takih kole-*arjev ne ve, da deluje v Kranju že skoraj 15 let kolesarski klub ali pa ne ve, kako bi se včlanili vanj. Zato so Kolesarstvo Obveščamo vse ljubitelje kolesarstva, da bo Izbirna dirka začetnikov v »redo, 21. aprila, ob 16. uri na progi Kranj — Besnita — Kranj. Start bo pred skladiščem Merkurja pri železniški postaji. Kolesarski klub Kranj dirke začetnikov najboljši stik kluba z mladimi neorganiziranimi kolesarji. Klub želi pritegniti v svoje vrste vse, ki so se že kdaj aktivno ukvarjali s to panogo športa, a so svoje udejstvovanje opustili iz različnih vzrokov. S takim načinom dela je klub že do sedaj dosegel ob skromnih razmerah precejšnje uspehe ne le v slovenskem, temveč tudi jugoslovanskem merilu. Kranjska mladinska ekipa je že vrsto let med najboljšimi v državi. Poleg tega pa sc razvija solidna članska ekipa, v kateri so trije člani, ki jih kolesarska zveza Slovenije obravnava kot možne kandidate za olimpijske igre 1972 in 1976. Prvo dirko za začetnike je klub organiziral minulo sredo, druga pa bo na sporedu 21. aprila. V. Gros Gorenjska rokometna liga Alples in Jesenice se vedno v mrtvem teku o rok prvini spomladanskim kolom so v nedeljo startali tudi onietaši v obeh gorenjskih ligah. Favorita za naslov letoš-rjrEa. gorenjskega prvaka — Alples in Jesenice — sta oba pre-tov?JIV° Premagala svoja nasprotnika in sta Še vedno z 18 Pol t1' V "^rt^"1 teku. Igralci Scširja so katastrofalno nanje l,mre^° gostujoči Kranjski gori, Sava je odpravila zadri^ ^y.r^eno Zabnico, medtem ko je Kranj B premagal Ra-uovijico. le 5EZULTATI — Tržič B : Jesenice 13:20 (7:9), Alples : Kri-,.f b. b., Sava : žabnica 23:13 (10:3), šešir : Kranjska ■ rs» 32:14 (14:8), Kranj B : Radovljica 25:15 (9:3). LESTVICA: Alples 10 9 0 1 148:69 18 Jesenice 10 9 0 1 166:102 18 šešir 10 6 2 2 190:127 14 Sava 10 4 2 4 157:153 10 Tržič B 10 4 2 4 119:135 10 Kranj B 10 5 0 5 126:146 10 Radovljica 10 4 1 5 168:171 9 Kranjska gora 10 3 0 7 150:174 6 Križe B 10 1 2 7 126:178 4 Zabnica 10 0 1 9 126:201 1 I)u j.urugi gorenjski ligi so za presenečenje poskrbeli mladi rite Janci* ki so na domačem igrišču visoko premagali favo-l32ZaiPrvo ligo ekiP° Besnice. Preddvor je na Golniku kar d.oSef . razlike odpravil Storžič. V preostalih srečanjih so bili el^jpT6"'..Pričakovani rezultati, le Šešir B je dovolj namučil Up.r'Jaškega doma, ki je zmagala z minimalno razliko. Krvt^ UkTATI — Storžič : Preddvor 16:48 (8:27), Alples B Besnica 29:18 (12:7), Kranj C : ^ovn, ^i9 (10:9>' DuplJe B vovUica B 16:13 (8:6), šešir B : Dijaški dom 21:22 (12:6). In nVodstvu Je Kranj C z 18 točkami pred Preddvorom in »esnico s po 16. - dh Kegljanje Cadež -9orenjski ^nek^1!1^1' Tri&,ava Je v Kranj ckmoVil,na skupnost renjsJkftite&* letošnje go- Parih^M Prvenstvo žensk v Tr«8hv, • topil° J° 8 P arov ži S ln Eloktre. Najbolj-^ki li in ž"mer, ki sta 11 832 kegljev. — Žumer, prvakinji REZULTATI: 1. Cadež — — Zumer (Triglav) 832 -431, 401, 2. Ccrin — Jasene (Triglav) 797 — 380, 417, 3. Rozman — Mihclič (Triglav) 780 — 409, 371, 4. Popovič — — Kržišnik (Triglav) 763 — 395, 368, 5. Podboršek — ško-fic (Elektro) 732 — 366, 366. Plavanje Kranjski pionirji v Trst V nedeljo bo v Trstu tradicionalno plavalno srečanje pionirskih reprezentanc Slovenije in Julijske Krajine. V ekipo je določeno kar pet kranjskih pionirjev: Barbara Skubic, Breda šarabon, Janez Slavec, Sandi Troha in Jože Strgar. Z njimi bo potoval trener Andrej Slavec. SK Smučarski skoki Pionirji v Reit im Winklu Na mednarodnem tekmovanju šolske mladine v skokih na 50-metrski skakalnici v Reit iim VVinklu so nastopili tudi štirje naši mladi skakalci — Burjak, Bogataj, Zupan in Justin. Med tekmovalci Zah. Nemčije, Avstrije in Švice sta v razredu III in razredu IV zmagala Slovenca Burjak in Zupan. Rezultati: razred III — L Burjak (Jug.) 166,5 (42, 38,5), 2. Maier (ZRN) 156,6 ( 39 , 38), 3. Grobner 154,4 (383, 38), 4. Kogler (oba Avstrija) 153,9 (37,5, 39) . .. 11. Bogataj (Jugoslavija) 136,0 (37, 36); razred IV — 1. Zupan (Jug.) 194,3 (45, 42,5), 2. Favre (Švica) 178,9 ( 44, 45), 3. VVisser 183,6 (43,5 43,5), 4. Ackermann (oba ZRN) 182,2 (42, 44) . .. 7. Justin (Jug.) 172,4 (43,41). F. Legat Šah V vodstvu Bukovac in Šiftar Gorenjsko šahovsko prvenstvo se jc po štirih kolih presolilo iz Lesc v Kranj. V Kranju bodo v prihodnjih dneh odigrali nadaljna štiri kola, in sicer v prostorih šahovskega društva Borec. Rezultati — 4. kolo: Zbil : : Šiftar 0:1, Sterle : Harinski prekinjeno, Presterl : SLmčič 1:0, Roblek : Matjašič 0:1, Djordjević : Bukovac 0:1, Moli : Vojičič odloženo. Zaostalo srečanje prvega kola Simčič : Harinski sc je končalo z zmago prvega. V srečanju Harinski : Šiftar pa je zmaga? drugo imenovani šahist. V vodstvu sta Bukovac in Šiftar, ki imata po 3 točke, njima sledijo Vojičič, Stcrie, Maljašič in Roblek po 2 točki itd. Peto kolo bo na sporedu danes popoldne, šesto pa jutri ob 9. uri. F. štagar Pogovor tedna Viktor Krevsel: IMi vzroka za paniko Tekmovanje v II. zvezni odbojkarski ligi — zahod se je začelo. Slovenija ima v ligi tri predstavnike — Fužinarja z Raven, Maribora in Jesenice. Jeseniško ekipo trenira nekdanji državni reprezen-tant Viktor Krevsel, ki ima prav zdaj z ekipo veliko skrbi. 0 Kdaj si prevzel vodstvo ekipe? »Pred štirimi leti, ko smo bili drugi v slovenski ligi, za Ljubljano. Ker se Ljubljana ni udeležila kvalifikacij za vstop v II. zvezno ligo, smo se jih mi in uspeli. Tisto leto smo bili v tej ligi drugi. Po menjavi generacij, ko so ostali samo štirje igralci nekdanjega moštva, smo bili ob koncu lanske sezone osmi, po zaključku prvega dela letošnje sezone pa tretji.« £ Kakšni so vaši pogoji za delovanje v primci ja\ i z drugimi klubi? »Kljub temu, da so nam športni rezultati zelo važni in smo zadovoljni, če smo visoko uvrščeni, moram povedati, da tekmovanje ni glavni namen dejavnosti našega kluba, temveč je poudarek na vzgoji mladih odbojkarjev in rekreacijski vadbi v delovnih organizacijah in v krajih na Gorenjskem. V primerjavi z drugimi klubi pa je naš klub zelo reven. Prvouvrščeno moštvo Jedinstvo je pred začetkom lige odigralo 25 kontrolnih tekem v glavnem z moštvi iz 1. lige. Mi smo imeli 5 tekem, skoraj vedno s slabšim nasprotnikom. Poglejmo še drugo primerjavo. Modrica je lansko sezona od INA dobila 120.000 din, toliko kot so imeli stroškov za eno ekipo. Mi pa smo imeli za šest ekip polovico manj denarja. Zaradi pomanjkanja denarja lani tudi nismo mogli izvesti tradicionalnega turnirja za memorial T. Trojarja. Igralci pri drugih klubih so tudi stimulirani — z denarjem ali vsaj z zanimivimi turnejami. Pri nas tega ni, čeprav se igralci, ki so delavci, študentje, dijaki, težko odrečejo 13 uram na teden, ki jih porabijo samo za efektiven trening. Nam je sodelovanje v ligi praktično omogočila Železarna, ki nam je z denarjem in z moralno podporo najbolj pomagala.« 0 Imaš dovolj igralcev? »Spisek je precej širok, sposobnih igralcev za igro pa je trenutno bolj malo. Pristov in Rossler imata na nogi mavčno oblogo, Kavčič jc bil šele prišel od vojakov, T. Končnik in šteharnik pa še nimata urejene registracije za naš klub. Tako bodo glavno breme nosili Arh, Bergelj, Božič, P. Končnik, Pogačar, Potočnik in Strnad.« 0 Kaj meniš o vaši uvrstitvi? »Izredno se je zaostrila borba, ne samo za točke, temveč tudi za nize. Iz lige bodo izpadli kar štirje. Po zadnjem kolu za uvrstitev od 2. do 8. mesta odločajo samo 4 nizi — sedem ekip ima deset točk. Doma moramo zmagati v vseh srečanjih, enkrat pa na tujem, če hočemo obstati v ligi. Da bi to dosegli, pa moramo mobilizirati vse sposobne igralske, trenerske in organi-zatorske moči. Situacija je namreč za nas zelo resna, čeprav še ni razloga za paniko.« Z. Felc Gorenjska nogometna liga Šenčur in Alples nevarna tekmeca Jesenicam V 15. kolu gorenjske nogometne lige je slavila mlada ekipa iz Šenčurja v gosteh visoko zmago. Enako uspešni so bili tudi nogometaši iz Železnikov. Rezultati — Predoslje : Alples 1:6, Lesce : Naklo 2:0, Pod-brezje : Šenčur 0:6, Bela : Kranj 2:7, Trboje : Kropa 3:2. V vodstvu so Jesenice z 21 točkami pred Šenčurjem 19 in Alpic-som 18 itd. V mladinski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Tržič : Jesenice 3:4, LTH : Triglav 1:5. V vodstvu so še vedno Jesenice, ki imajo 18 točk. V pionirski ligi so se srečanja končala takole: Triglav A : LTH 16:0, Naklo : Trboje 0:8, PrcJosijc : Alples 1:1, Podbrez-je : Šenčur 0:4, Jesenice : 7- v B 2:4, Kranj A : Kranj B 0:1, Tržič : Lesce 1:0. V vodstvu je Triglav A s 27 točkami pred Trbojami, ki jih imajo 24. P.Novak GLAS SOBOTA — 17. aprila 1971 1"p r a š a nje 3o d g o v o r i Petindvajsetčlanski moški pevski zbor DPD Svoboda S t razišče pod vodstvom Eda Ošabnika bo danes ob 19.30 s slavnostnim koncertom v dvorani TVD Partizan v Straži-šču proslavil 20-letnico delovanja. Tri člane zbora smo vprašali, kaj menijo o zborovskem petju nekdaj in danes in s kakšnimi težavami se srečujejo pevski zbori. Maks Dolenc (1922) iz Stražišča, 19 let sodeluje pri zboru: »Prva leta po ustanovitvi je v zboru sodelovalo precej mladih pevcev. Ta- krat so tudi mnogi prihajali k zboru, drugi pa odhajali drugam. Ker so današnji pevski zbori začeli nastajati pravzaprav šele po 1951. letu, je bila kvaliteta teh zborov nekaj let slaba, šele ko se je članstvo v zborih umirilo oziroma utrdilo, se je začela dvigati. Prepričan sem, da je tudi naš zbor kvalitetno veliko boljši (čeprav nekaj manjši) kot prva leta po ustanovitvi. Vseeno pa si želim, da bi postal še številnejši in da bi bili pevci še bolj disciplinirani na vajah.« Jože Ahačič (1924) Iz Kranja, tajnik DPD Svoboda StražišČe in zbora, 3 leta član zbora: »Pred tremi leti me je popadla jeza, ko sem opažal, da slovenska narodna in zborovska pesem počasi, vendar vztrajno tone v pozabo. Takrat sem začel sodelovati pri zboru. Vesel sem bil, da nisem edini, saj so od takrat tudi drugje v občini zrasli nekateri zbori in danes mislim, da postaja zborovsko petje spet živahnejše in tudi vedno bolj kvalitetno. Mislim, da bo naš zbor postal še kvalitetnejši, ko bo v Stražišču ob- novljen dom Svobode. Takrat bo lahko zaživela tudi druga kulturna dejavnost, kajti danes je naš zbor edina še aktivna sekcija DPD Svoboda StražišČe.« Vencelj Sede j (1908) iz Stražišča, 20 let član zbora (v odsotnosti pa po potrebi zamenja tudi pevo-vodjo tovariša Ošabnika): »Predhodnik našega zbora je bil pravzaprav zbor »Simon Jenko«, ki je bil ustanovljen takoj po osvoboditvi. 1951. leta, ob ustanovitvi, pa se mi zdi, da je bil današnji zbor drugi v občini, takoj za Prešernovim zborom. Šele kasneje so nastajali tudi drugi zbori. Spominjam sc, da smo na začet" ku peli le lahke pesmi in najbrž smo prav lani in letos zabeležili največji kvalitetni uspeh. Vesel sem, da so zadnje čase zrasli pevski zbori na Kokrici, v Britofu, Dupljah in drugje v občini. Škoda je le, da imajo ti zbori velike težave zaradi pomanjkanja amaterskih pe-vovodij in ponekod tudi zaradi dokaj neurejenih pogojev za delo.« A. Zalar Kamničani protestirajo Pred začetkom seje skupščine občine Kamnik, bila je V četrtek, so odborniki z eno-minutnim molkom počastili spomin na premlinulega veleposlanika in narodnega heroja Vladimirja Roloviča. S seje so poslali pismo veleposlaništvu kraljevine švedske v Beogradu in izvršnemu svetu SFRJ, v katerem so ostro obsodili divjanje ustaških teroristov na švedskem. Zahtevali so, naj izvršni svet ukrene vse za zaščito naših ljudi v tujini. J. V. »Malomisto« na plesu v hotelu Creina Plavalni klub Triglav, sekcija za vaterpolo prireja danes (v soboto) zvečer elitni ples v hotelu Creina v Kranju. Posebna privlačnost plesa bodo tudi igralci popularne TV nadaljevanke Naše malo misto. Plavanje Švarčeva Na nedavnem mednarodnem plavalnem mitingu v Pragi (CSSR) so za drž. reprezentanco nasto-pili tudi trije slovenski plavalci: Ljubljančan B. Linhart, Cargo F. iz Krškega in Kranjčanka Lidija švarc. Najbolje od vseh se je prav gotovo odrezala švarčeva, ki je bila na 100 m prsno z 1:22,4 peta v finalu, na 200 pa je delila 3. mesto. Pri tem je postavila nov rekord SRS za st. mladinke in članice, njen čas 2:55,3 pa je obenem letošnji najboljši rezultat v Jugoslaviji. Tekmovanje je bilo v 50-m bazenu in ker je znano, da dela plavalcem velike težave prav direkten prehod iz malih (25-m) v velike bazene, je dosežek ŠvarČeve, ki je tako sredi zimske sezone postavila letni rekord, precejšnje vrednosti. SK Zanimivo je srečanje s takimi ljudmi, katerih ime nam zaradi nenehnega omenjanja v javnosti zveni domače, a jih vendarle tako malo ali sploh ne poznamo-Nepozabno lepi pa so vtisi po pogovoru s takimi ljudmi, ki so v neprestani in vztrajni volji do dela nesebično razdajali svoje znanje, ohranjali topel človeški odnos do soljudi in ostajali preprosti in skromni. Profesor Milko škoberne iz Kranja nedvomno spada med tiste ljudi, ki s svojim znanjem bogatijo druge-Letos slavi 50-letnico dela, 50 let neutrudnega delovanja na področju zborovskega petja, 50 tet vztrajnosti in naporov ter mednarodnih uspehov, ki jih lahko dosele le človek z odločno in iskreno ljubeznijo do petja in glasbe. Profesor Milko škoberne se je navdušil za zborovsko petje že v gimnaziji, kot študent romanistike pa je pel več let v pevskem zboru France Marolt v Ljubljani-V študentovskih letih je vodil znani akademski kvintet in z njim nastopal na Radiu Ljubljana. Po vojni, ko se je vrnil iz partizanov, je težko zbolel, vendar pa je P° okrevanju spet prevladala ljubezen do petja. V kateremkoli kraju je potem bival, povsod je pod njegovim vodstvom nastal zbor ali orkester, ki jih je vodil in usmerjal. Preselil se je v Ljubljano in je kot pomočnik upravnika slovenske filharmonije korepitiral filharmo-nični zbor, leta 1951 pa se je zaposlil kot glavni urednik radijskega programa in vodil komorni zbor RTV Ljubljana. Pozneje je hudo zbolel in je zaradi težke operacije na srcu za nekaj let prekinil z delom. Zdaj je urednik revije Naši zbori, zadnja tri let* pa vodi pevski zbor Jesenice, ki je pod njegovim vodstvom že dosegel zavidljive uspehe doma in v tujini- »Mislim,« pravi profesor Milko škoberne, ko ocenjuje zborovsko petje pri nas, »da sta pomen in veljava Zborovskega petja glede na velike možnosti izobraževanja veliko večja kot nekdaj. Vendar pa je mladega-predvsem dirigentskega kadra, pri nas zelo malo. Za uveljavitev in priznanje posameznega pevskeg* zbora je precej pomemben sam repertoar, program, kajti za občistvo je treba poiskati tiste skladbe, ki s zanimive, lepe in privlačne, a deloma morda že nek:olt* pozabljene. Sam dirigent pa se mora dobro zaveda < kakšne so zmogljivosti njegovega zbora. Z občinstvo bo zbor navezal pristne in prijateljske stike le teda^ ko bo predstavljal svoj program kvalitetno in dovr no.« . D.Sedej