pogovor Naš 22 Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 Piotr Krakowiak je duhovnik in psiholog, direktor Gdanskega hospica, ustanovitelj Fondacije hospic, ki skrbi za delovanje več kot 500 hospicev na Poljskem. Je avtor številnih publikacij na temo hospica, paliativne oskrbe in prostovoljnega dela, predavatelj na mednarodnih simpozijih in profesor na univerzi. Doma je iz Gdanska na Poljskem. Sodeluje pri oblikovanju 'sočutnega mesta'. Je animator tisočev prostovoljcev, v hospic jih je pripeljal tudi iz zapora. V evropskem in svetovnem gibanju hospicev je dobro znan. Je Poljak, ki govori sproščeno in navdušujoče. Pristopi k vsakemu človeku, ga vidi in sliši, z njim najde stik. Je neposreden, odprt, izzivalen. V njem nekaj žari, je poln energije, upanja in optimizma. Trdi, da se vedno da kaj storiti. Letos sem ga drugič srečal v Celju, na posvetu o dolgotrajni oskrbi. Pogovor je nastal tudi za revijo Vzgoja. Izjemno veliko se da narediti Naš pogovor: Piotr Krakowiak Kaj je bila prva iskra, da ste se odpravili v hospic? Začelo se je z diplomsko nalogo, ko sem bil v bogoslovju. Želel sem pisati o odnosu do smrti, pa so mi svetovali, naj grem pogle- dat v hospic. Kmalu sem videl, da knjige in definicije ne bodo dovolj. Rekli so mi, naj grem k bolnikom. Zakaj ste želeli pisati o smrti? Za to je bil poseben razlog. Bil sem seme- niščnik in na Poljskem smo v komunizmu morali imeti svojo medicinsko oskrbo, ker nismo imeli dostopa do javnega zdravstva. Nekateri bogoslovci smo zato študirali zdravstveno nego. To sem želel tudi zato, ker sem hotel iti v misijone v Afriko. V ti- stem času sem srečal gospo, ki je padla z višine nekaj nadstropij. Bila je povsem po- lomljena, a ni umrla. Čudil sem se, zakaj ji zdravniki ne pomagajo. Zdravnik mi je razložil, da ji ni več pomoči. Rekel mi je: »Dragi fant, tu ni pomoči. Samo še moliš lahko zanjo.« To je bila moja prva izkušnja s smrtjo, začetek poglobljenega razmišljanja o njej. To ni bilo samo teoretično vprašanje. Postalo je moje bivanjsko vprašanje. Potem je prišel hospic. Predstojniki so mi nato re- Silvo Šinkovec, D. J., dr. ped. znanosti, psiholog, defektolog in teolog, je predavatelj, terapevt, voditelj več seminarjev, šol za starše in duhovnih vaj, urednik revije Vzgoja, duhovni asistent DKPS in direktor Inštituta Franca Pedička. kli: »Ne boš šel v Afriko, pojdi v hospic. To je tvoj misijon.« Kako se je začelo na Poljskem? Tam imate veliko hospicev. To se je zgodilo še v času komunizma, v sedemdesetih letih. Imeli smo možnost, da ljudem, ki so živeli sami, zapuščeni, poma- gamo. Župnišča so nudila prostor, bila so izhodišče, našli so se prostovoljci, ki so lju- dem radi pomagali. Hkrati pa je bila to tudi opozicija režimu. Do padca železne zavese smo imeli 70 centrov hospica. Vodili so jih župnije, redovniki, redovnice in prostovolj- ci, povezani s Cerkvijo. Danes jih imamo več kot 500. Imamo tudi 404 mobilne time za odrasle bolnike in 66 timov za otroke. Ko je papež Janez Pavel II. prišel na Poljsko, je rekel, da občuduje gibanje hospic. Takrat so škofje to slišali in vsak od njih je želel imeti hišo hospica. Tudi sam želim, da bi vsaka župnija imela svoj hospic. Tudi kardinal Wojtyla je bil del hospica? Neka žena, znana predavateljica, je kardi- nala Wojtylo izzvala z vprašanjem: »Imamo veliko ljudi, ki umirajo sami. Bi jim lahko pomagali?« Rekel je, da ja. To je bilo v se- demdesetih letih, v Nowi Huti, v predelu mesta, kjer so živeli pretežno režimski lju- dje. Tam so zgradili cerkev in center za po- moč umirajočim. Na začetku se je okolica zelo upirala. Potrebnega je bilo veliko dela, da so ljudje sprejeli hišo hospica. V centru Foto: Miha Lokovšek pogovor Naš Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 23 je bila soba, v kateri so bile dobrine, ki smo jih dobili iz tujine in jih delili ljudem. Našli so se prostovoljci, ki so obiskovali stare in osamljene. Vse je bilo prostovoljno. Podpo- ra kardinala je bila pomembna. Kako se spominjate Cicely Mary Strode Saunders, začetnice sodobnega hospica? Cicely sem srečal v Londonu. Bila je zelo neposredna. Vedno je bila zaposlena, toda našla je čas tudi zame. Je tudi prijateljica Po- ljakov. Vedno nas je povabila k sodelovanju in na tečaje. Ona je bila naša ambasadorka, zagovornica. Najprej je bila poslovna žen- ska, natančna, hitra, učinkovita. Ko pa je bila z bolnikom, je bila umirjena in je po- slušala. Takrat je bila povsem druga oseba. Bila je članica visoke Anglikanske cerkve, ki je ohranila latinščino, tradicijo, ki je bli- zu Katoliški cerkvi. Cicely je bila duhovna žena, molila je. Bila je prijateljica poljskega umetnika, s katerim sta se kasneje na Polj- skem poročila. Kot je bil on umetnik, pose- ben človek, tako je bila tudi ona umetnica na svojem področju. Kako vidite razvoj gibanja hospic v Evropi? Od leta 1967, ko se je vse skupaj začelo, do danes se je gibanje hospic zelo razvilo. Danes Evropa razmišlja o oskrbi na domu. Družba, ki se hitro stara, ne bo mogla spre- jeti vseh ljudi v hiše hospica, zato je nujna domača oskrba. Hkrati pa morajo obsta- jati centri, hiše hospica, ki bodo pomagale ohranjati filozofijo hospica in nudile teča- je za sodelujoče. Na primer: ko ima človek raka, je potek bolezni večinoma enak, ko pa ima demenco, je zgodba drugačna. Spre- mljati bolnike je zahteven proces in se ga moramo naučiti. V nekaterih državah za to dobro skrbijo, v drugih slabo. Katere države so sedaj najbolj aktivne? Združeno kraljestvo, vsekakor, tam so vo- dilni. Pa tudi Irska je zelo zanimiva dežela za hospic. T am so zasnovali Vseirski inštitut za oskrbo bolnikov, ki vključuje Republiko Irsko in Severno Irsko. T o sta državi, ki ima- ta različen zdravstveni sistem, vendar sta s tem projektom združili oskrbo in postali zelo učinkoviti. Umreti v Severni Irski ali v Republiki Irski je sedaj nekaj podobnega. Zelo zanimivo. Imajo tudi dobro oskrbo na domu. Tudi duhovno oskrbo imajo uvede- no, podobno kot na Poljskem in v Sloveniji. Papež Frančišek nas spodbuja, naj bomo na strani ubogih. Umirajoči so ubogi, potre- bujejo pomoč. Tam je naše mesto. Cerkev se mora zavzemati za umirajoče. Ustvarjati moramo sistematično spremljanje le-teh. Smrt se tiče vseh. Ne samo zdravstva, am- pak tudi Cerkve in vse družbe. Hospic je tudi izobraževalno središče. Kakšne formativne programe imate pri vas? Srečo imamo, ker je to izobraževanje vklju- čeno v izobraževalni sistem na fakultetah, v programih za zdravnike, medicinske sestre, psihologe, socialne delavce, tudi za prosto- voljce, šole in učitelje. Na univerzi imamo za učitelje poseben program o spremljanju umirajočih. Kakšni so ti programi za učitelje? Ponavadi trajajo en semester, v katerem je več enodnevnih srečanj, da vidimo, s ka- kšno izkušnjo prihajajo udeleženci, kakšna vprašanja imajo. Na koncu preverimo, česa so se naučili. Učitelji so zelo hvale- žni, da jim pomagamo srečati se s smrtjo. Zaradi bolezni, prometnih nesreč umrejo stari starši, starši učencev, včasih učenci. S smrtjo se vsak teden srečujejo na svojem delovnem mestu, nihče pa jih ne pripravi na to. Mesto Gdansk za ta program pode- li diplomo. Radi bi dosegli, da bi se tako priznanje podeljevalo po celotni Poljski. Temu programu rad rečem vzgoja za ko- nec življenja. Te vsebine posredujemo pre- ko javnosti in šol, in sicer tako učiteljem kot staršem. Sad teh programov je, da nas šole kličejo. Ko se zgodi prometna nesreča s smrtnim izidom, kličejo nas. Naši social- ni delavci, naši psihologi gredo na šolo in se tam o tem pogovarjajo. Lani je bil na primer ubit župan Gdan- ska Paweł Adamowicz. Na dobrodelnem dogodku, pred tisoči otrok, je prišel na oder bolan človek in ga zabodel z nožem. Otroci so to videli. Vse mesto je bilo pre- treseno. Mesece in mesece smo se pogo- varjali o tem. Bil je dober in priljubljen človek, animator, dobrodelen človek, vre- den posnemanja. Ljudje so bili pretreseni in treba se je bilo pogovarjati. Kaj pa zdravniki in medicinske sestre? Tudi oni pridejo k vam? Vsi zdravniki morajo imeti pripravo za paliativno oskrbo. Ti pridejo k nam. To je zelo dobro. Tak program bodo pripra- vili tudi za vse lokalne medicinske sestre. Imamo dobro mrežo hospicev, toda slabo mrežo paliativne oskrbe po bolnišnicah in domovih. Na tem področju je še veliko dela, mnoge medicinske sestre niso pri- pravljene na to. Foto: Miha Lokovšek pogovor Naš 24 Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 Kaj pa prostovoljci? V predavanju ste omenili, da je vsak lahko prostovoljec. Najboljši so tisti, ki so doživeli izgubo. Vdo- ve in vdovci. Oni so bili povezani z nami, ko so izgubljali svojo najdražjo osebo. Z nami so bili pri pogrebni sveti maši, pri srečanju žalujočih, na osebnem pogovoru. Te po enem letu žalovanja povabimo, da se nam pridružijo kot prostovoljci. Na tečaj za pro- stovoljce lahko povabijo tudi prijatelje. Na enem izobraževanju za prostovoljce imamo od 50 do 100 oseb. To je ogromno. Na leto skrbimo za 1000 družin. Tako se nam od- dolžijo. Pri nas so dobili pomoč, sedaj oni pomagajo drugim. Drugi prostovoljci pridejo s šol. Pri nas sre- dnješolci ob koncu šolanja dobijo oceno v spričevalo, če so bili vključeni v prostovolj- no delo. Tako se lahko vključijo tudi v delo v hospicu. Pišejo pisma svojcem umrlih in podobno. Tretja skupina prostovoljcev prihaja iz žu- pnij. Povabimo jih, da pridejo kot prosto- voljci. In pridejo. Imamo srečo, da veliko prostovoljcev prihaja iz vrst študentov me- dicine, medicinskih sester, farmacevtov, fizioterapevtov. Ker smo prostorsko blizu, se študentje radi vključijo. Rektor univerze se nam vedno znova zahvali za vse, česar se študentje naučijo pri nas in je pomembno za njihov poklic. Kaj dobi prostovoljec zase, ko je vključen v delo v hospicu? Mladi dobijo 'nekaj za svoj življenjepis'. Mnogi pridejo, da vidijo, kako se umi- ra. To so zbiratelji izkušenj. To je ena od mnogih izkušenj, ki jih iščejo. Gredo v hribe, na morje, prav tako pridejo v ho- spic po izkušnjo. Tudi to je dobro. Tega ne bodo nikoli pozabili. Ta izkušnja jih bo vedno spremljala in bodo lažje razu- meli smrt svojih starih staršev, staršev ipd. Študentje medicine, socialni delavci, medicinske sestre dobijo pomembno re- ferenco za svoj življenjepis. Upokojenci pri nas dobijo nov način življenja. Moja mama, stara je 95 let, je vodja skupine starejših. Dvakrat na teden gredo v ho- spic, pripravijo mašo, nahranijo bolnike. T am so dve uri in se potem vrnejo domov. Mama vedno pove: »Sem prostovoljka v hospicu.« To je del njene identitete. Po- nosna je na to. Kakšno pa je vaše duhovniško delo v hospicu? Duhovna in verska oskrba je bila od začetka del hospica. Prvo duhovniško delo je vsa- kodnevno darovanje svete maše v kapeli hospica. Ljudje prinesejo mašne namene, ponavadi za pokojne, pogosto za srečno zadnjo uro. Potem je tu še podeljevanje za- kramentov. Enkrat na mesec imamo srečanje za žalujo- če. Takrat preberemo imena vseh pokojnih. Vsem svojcem napišemo pismo in jih pova- bimo na srečanje. Vsak mesec. To je od 30 do 50 družin. Dvakrat na leto imamo večja srečanja za vse umrle in njihove svojce. Veliko ljudi pride, celo taki, ki so svojce izgubili deset let nazaj. Pridejo, ker želijo slišati ime svojega po- kojnega. Beremo litanije imen pokojnih in molimo zanje. Pripravimo posebno bogo- služje, pri katerem se spomnimo pokojnih. Lepo in pomenljivo je in svojci radi pridejo. Za hospic radi darujejo tudi denar. To so ambasadorji vrednot hospica in radi izraža- jo svojo hvaležnost do njega. Vsako jutro obiskujem bolnike po sobah. Tudi popoldne jim nesem sveto obhaji- lo, podelim bolniško maziljenje. Nekateri opravijo spoved, drugi se želijo pogovoriti. Obiskujem tudi bolnike na domu. Kaj pa sodelovanje z drugimi verskimi skupnostmi? Imamo seznam verskih predstavnikov, pro- testantov, Jehovovih prič, pravoslavnih. Če bolniki želijo, jih pokličemo. T udi muslima- nov je nekaj in imam pride, če želijo. Pove- zani smo tudi z judi. Za pogovor z bolniki pa so najboljši prostovoljci. Oni imajo čas in so sočutni. Kako ocenjujete slovenski projekt dolgotrajne oskrbe? To je zelo pomemben projekt in bilo bi pomembno, da bi se nadaljeval. Da bi ljudje, ki potrebujejo oskrbo, lahko osta- li doma, potrebujejo pripravljene ljudi, ki jim lahko pomagajo: medicinske se- stre, socialne delavce, druge pomočnike. Ti potrebujejo znanje s področja nege, psihologije, duhovnosti. Če bodo dobro pripravljeni, bodo lahko opravili odlično delo. Tudi družine je treba opremiti, da bodo kos nalogi, tj. domači oskrbi bolni- ka. V Sloveniji je treba podpreti družino. Uveljaviti je treba tudi pravico do dneva počitka za tistega, ki skrbi za osebo na domu. To so ponavadi zakonec ali hčer- ka, sin. Če imajo priložnost za nekaj ur prostega časa, gredo pogosto spat, ker so preutrujeni. Včasih celo prej umrejo kot tisti, ki jih oskrbujejo. Preobremenjeni so. Država mora na tem področju storiti več. Za to delo s strani države ni nikoli dovolj denarja. Toda vprašati se moramo, koli- ko denarja dajejo posamezniki državi za zdravstveno in socialno oskrbo. Država se mora zavedati, da imajo državljani pra- vico do zdravstvene in socialne oskrbe, ki je zapisana v zakonih socialne države in za katero plačujejo. Kako vidite prihodnost gibanja hospic? Pomembno je, da se smrti ne bojimo. Je del življenja, ne samo skrb bolnišnic. Gra- diti moramo dobro zdravstveno oskrbo za vse. Trudimo pa se, da bi šli v smeri pre- dloga Kellehearja, da bi oblikovali »soču- tna mesta«. Tudi družine je treba opremiti, da bodo kos nalogi, tj. domači oskrbi bolnika. V Sloveniji je treba podpreti družino. Foto: Miha Lokovšek