Poštnina platana ▼ gotovini.	/
KRALJEVINA ||gj| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
35. Kos.	V LJUBLJANI, dne 6. novembra 1930.	Letnik	I.
V S E B
207. Zakon o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona ; dne 4. juiija 1829.
208. Zakon o brezobrestnem posojilu v izdelanem gradbenem materialu dobrovoljcem, naseljencem in optantom za zidanje hiš.
209. Zakon o likvidaciji odstopljenega vojnega plena.
210. Zakon o odobritvi računa o dohodkih in izdatkih za leto 1927-/28.
211. Uredba o pogozdovanju kraškega sveta, goličav in sviža.
212. Naredba glede arondacije in komasacije gozdov.
213. Pravilnik o krčenju gozdov in pretvarjanju gozdnega zemljišča v drugo vrsto kulture.
214. Pravilnik o zabrambi pustošenja gozda in o dolžnosti pogozdovanja.
Zakoni in kraljevske uredbe.
207.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929. in njega izpre-memb in dopolnitev z dne 4. decembra 1929.*
§ L
V § 1.:
pod točko 2.c) odpadejo vejica in besede: »o katerih pa se zanesljivo ve, da niso niti pobegnili niti se vdali sovražniku«.
§ 2.
V §4.:
kot drugi odstavek se doda nov odstavek:
>Za , vojnega invalida po odredbah prejšnjega odstavka se smatra tudi oni vojnik, ki brez lastne krivde
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	oktobra 1930., št. 224/LXXVIII/474.
I N A :
213.	Pravilnik o postavljanju kvalificiranih gozdarsko-strokov-nih oseb za upravo nedržavnih gozdov.
216. Pravilnik za opravljanje izpita za gozdafsko-čuvajsko osebje.-
217. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o uporabljanju drž. avtomobilov za gradbeno službo.
218. Otvoritev in začetek poslovanja novoosnovanih direkcij pošt in telegrafov.
219. Izpremembe v razpisu C. št. 48.780/928 o tari na blago, ki se uvaža v	železnih sodih, prijavljenih za povratek.
220. Oprostitev	davkov	in	samoupravnih	doklad.
221. Oprostitev	davkov	in	samoupravnih	doklad.
222. Oprostitev	davkov	in	samoupravnih	doklad.
popolnoma izgubi vdd in postane slep, toda ob pogoju, da to ni posledica kake predvojne bolezni«;
dosedanji drugi, tretji, odnosno četrti odstavek postanejo tretji, četrti, odnosno peti odstavek.
§ 3.
Drugi odstavek § 7. se izpremeni in se glasi:
»Invalidi iz prejšnjega odstavka in vojni invalidi katerekoli skupine, ki se brezplačno zdravijo v bolnici za duševne bolezni, prejemajo, dokler so v invalidskem domu ali v bolnici, eno tretjino svoje osebne invalidnine, ostanek invalidnine z rodbinskimi dokladami — če imajo do njih pravico — pa prejemajo njih rodbine. Ta ostanek invalidnine ne sme biti večji 1 o invalidska podpora, določena za rodbine vojnih invalidov IV. skupine.«
§ 4.
V § 11. se doda nov tretji odstavek:
»Vojni invalidi I. skupine imajo pravico do prejemanja invalidnine neglede na njih imovinsko stanje.«
V zadnjem odstavku se dodasta po besedah: »ob pogoju iz prvega« besedi »odnosno tretjega«, po besedi: »paragrafa« pa odpade pika In se doda: »odnosno drugega odstavka § 99.«.
§ 5.
V prvem odstavku § 12. odpadejo besede: »ki so siromašni«, po besedi »vojne« pa odpade pika in se doda: »neglede na imovinsko stanje«.
V tretjem odstavku se zamenjajo besede: »vojni invalidi I., II., III., IV., V. in VI. skupine« z besedami: »vojni invalidi I. skupine, neglede na imovinsko stanje, kakor tudi vojni invalidi II., III., IV., V. in VI. skupine«.
V petem odstavku odpadejo besede: »aktivni državni 'užbi ali«.
- V § 32.:
vrine se kot tretji nov odstavek:
> Vdove, ki so in dokler so v aktivni državni ali samoupravni službi, ali ki uživajo svojo osebno pokojnino, prejemajo ugrezajočo invalidsko podporo samo za otroke neglede na to, da že prejemajo zanje draginjsko doklado, če otroci ne uživajo rodbinske pokojnine.«
Dosedanji tretji, četrti, odnosno peti odstavek postanejo četrti, peti, odnosno šesti odstavek.
•'* V "	■ 1
§ 7.
V § 37.:
v prvem odstavku se doda po besedah: »ter nimajo in dokler nimajo drugega polnoletnega sina« besede: »sposobnega za hranilca«.
Kot dingi se vrine nov odstavek: »Kot nesposoben za hranilca se smatra oni polnoletni sin, ki je v svojem običajnem poklicu telesno ali duševno stalno nesposoben za delo, kar se mora ugotoviti z zdravniško-komisijskim pregledom. Kot nesposoben za hranilca se smatra tudi oni polnoletni sin, ki je osebno vojni invalid I., II., III. in IV.7 skupine«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti, odnosno peti odstavek.
§ 8.
V § 42., točka 2., se doda nov tretji odstavek.
»Osebe, ki jim je dovoljeno uživanje invalidskih prejemkov v inozemstvu, ne izgube pravice do državne zaščite in pomoči.«
§ 9.
V § 65. se doda nov zadnji odstavek:
»Kadar se opazi neenaka uporaba predpisov invalidske zakonodaje v posameznih oddelkih višjega invalidskega sodišča, se skliče na vabilo predsednika kakršnegakoli oddelka obča seja višjega invalidskega sodišča. O teh sejah se vodi poseben zapisnik. Na tej seji predseduje po činu najstarejši predsednik oddelka. Sprejeta odločba je obvezna za vse oddelke.«
§ 10.
V § 99. se doda po prvem odstavku nov drugi odstavek:
»Vojni invalidi II. in III. skupine se smatrajo za siromašne po prvem odstavku tega paragrafa, če ne plačujejo skupaj več ko 200— dinarjev davka na leto.«
Drugi, tretji, četrti in peti odstavek § 99. postanejo tretji, četrti, peti, odnosno šesti odstavek.
§ 11.
V § 103.:
črtajo se pod točko 3. — ob koncu prvega odstavka besede: »ki jim je bila dodeljena potem, ko je stopil v veljavo invalidski zakon iz leta 1925.«, po besedi »roditeljem« pa pride mesto vejice pika.
Pod točko 12. se dodajo po besedah: »ki imajo polnoletnega sina« besede: »sposobnega za pridobivanje«.
§ 12.
V § 106. se dodasta nov drugi in tretji odstavek:
»Po odredbah prejšnjih invalidskih zakonov se razpravljajo tudi one invalidske zadevo, o ir«.tArih ucotove
invalidska sodišča, da so ostale nerešene (nedokončane) po krivdi pristojnih oblasti, ne po krivdi prizadete osebe.
Če so bile take zadeve že rešene po prvem odstavku tega paragrafa, sme prizadeta oseba zahtevati ponovno sojenje v roku šestih mesecev od dne 1. oktobra 1930.«.
§ 13.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Beograd, dne 18. septembra 1930.
Aleksander s. r.
Minister za socialno politiko	Predsednik
in narodno zdravje:	ministrskega sveta,
Nikola Preka s. r.	minister
za notranje posle,
Videl	častni adjutant
m priusnil državni pečat	Nj. Vel. kralja,
čuvar državnega pečata,	divizijski general
minister pravde:	Peter Živkovič s. r.
Dr. M. Srškič s. r.
208.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za šume in rudnike in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o brezobrestnem posojilu v izdelanem gradbenem materialu dobrovoljcem, naseljencem in optantom za zidanje hiš.*
§ 1.
Minister za šume in rudnike se pooblašča, da izda dobrovoljcem, naseljencem in optantom iz državnega šumsko - industrijskega podjetja »Dobrljin - Drvar« potrebni izdelani gradbeni material za gradnjo do 4.000 (štiri tisoč) hiš po tipu, odobrenem v sporazumu z ministrom za poljedelstvo, v količini do 28.416 (osem in dvajset tisoč, štiri sto šestnajst) kubičnih metrov.
§ 2.
Državnemu šumsko-industrijskemu podjetju »Dobr-ljin-Drvar« se povrne vrednost izdelanega gradbenega materiala (§ 1.), natovorjenega na železniški normalno-tirni voz tako-le:
1. v obliki šumske takse proste sečnje 12 (dvanajstih) kubičnih metrov lesa v gozdu na panju za vsako hišo, ki gredo brezplačno dobrovoljcem po čl. 6. zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928. in naseljencem po zakonu o naseljevanju novih južnih krajev z dne
20.	maja 1922.;
2. s priznanjem zneska 5.000 (pet tisoč) dinarjev za vsako hišo, kateri zneski se odštejejo od dolga, ki ga dolguje šumsko - industrijsko podjetje »Dobrljin - Drvar«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	oktobra 1330. št 224/LXXYUt/475.
na gozdnih taksah iz prejšnjih let, in od taks za leto 1930./31.;
3.	z izplačilom 460 (štiri sto šestdeset) dinarjev na vsako hišo za železne dele na oknih, oboknicah in vratih, katero izplačilo pade pri 2.000 (dva tisoč) hišah, namenjenih za južne kraje, v breme partije 841. državnega proračuna za leto 1930./31., pri ostalih hišah pa v breme sklada za kolonizacijo.
§ 3.
Minister za poljedelstvo predpiše v sporazumu z ministrom za finance s pravilnikom, kako naj se razdeli izdelani gradbeni material, s kakšnim zneskom naj se obremenijo lastniki hiš in na kakšen način naj se vršijo odplačila v korist sklada za kolonizacijo.
§ 4.
1. Prevoz izdelanega gradbenega materiala (§ 1.) po železnici se vrši brezplačno.
2. Dovoz na lice mesta pade pri 2.000 (dva tisoč) hišah, namenjenih za južne kraje, v breme partije 841. proračuna za leto 1930./31., pri ostalih hišah pa ga morajo opraviti prizadeti sami.
§ 5.
Minister za poljedelstvo se pooblašča, aa vodi zidanje hiš, kakor tudi vse druge nabave in dela za potrebe naseljencev v južnih krajih, označene v partiji 841. proračuna za leto 1930./31., ne oziraje se na predpise zakona o državnem računovodstvu (oddelek za pogodbe in nabave).
1. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. .
2. Našemu ministru za šume in rudnike, Našemu ministru za poljedelstvo, Našemu ministru za finance in Našemu ministru za promet priporočamo, da skrbijo za izvedbo tega zakona.
Beograd, dne 18. septembra 1930.
Aleksander s.
Dr. Korošec s. r. Minister za šume in rudnike
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
209.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o likvidaciji odstopljenega vojnega plena.*
§ l.
Oproščajo se plačila vrednosti za prejeto zaplenjeno živino in druge predmete, ki so jih svojčas izdajale: vo-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne 1. oktobra 1930., št. 224/LXXVIII/498,
jaške komande in ustanove, narodni sveti, policijska ob-lastva, okrožni in okrajni odbori in direkcija plena neposredno ali preko svojih podrejenih ustanov, in sicer:
1. občine, prejšnji okrožni in okrajni odbori, šole, narodna gledališča, cerkve, samostani in druge verske ustanove, bolnice in zavezniške misije, kopališčne uprave, sokolska in športna društva, kmetijske in konsumne zadruge in udruženja civilnih in vojaških državnih uslužbencev za celokupno vrednost prejete živine in vseh ostalih predmetov, neglede na to, ali je bila njih vrednost ocenjena;
2. vse osebe za celokupno vrednost prejete živine, navadnih vozov, poljedelskega orodja ter življenskih potrebščin in krme, neglede na to, ali je bila njih vrednost ocenjena;
3. vse osebe za prejete ostale predmete razen onih, navedenih pod št. 2., ako ne presega celokupni neplačani dolg ene osebe vsote tri tisoč dinarjev.
§ 2.
Vsi državni uradi in državne ustanove se oproščajo plačila vrednosti za prejeto zaplenjeno živino in vse ostale predmete v vseh primerih, kadar so bili živina in dotični predmeti uporabljeni za državne potrebe, kar mora predhodno ugotoviti resorno ministrstvo.
§ 3.
V vseh primerih, navedenih v zgoraj omenjenem § 1., v katerih je bilo zahtevano plačilo, preneha z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, vsako poslovanje sodišč in izvršilnih oblastev.
§ 4.
Vsote, ki so bile do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, plačane ali odbite od prisojene vojne odškodnine, se ne povrnejo.
§ 5.
Ž odredbami tega zakona se ne oproščajo plačila odškodnine osebe, ki so prikrivale, uničevale ali kradle vojni plen.
Prav tako se ne nanašajo oprostitve, omenjene v § 1. tega zakona, na odgovorne uradnike prejšnje direkcije plena in njej podrejenih ustanov v vseh onih primerih, kadar odgovarjajo za povračilo vrednosti kakršnekoli vrste plena, ki so ga upravljali ali jim je bil izročen v varstvo.
§ 8.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah<.
Niška Banja, dne 23. septembra 1930.
Aleksander s. r.
Minister za finance: Dr. S. Šverljuga s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
Dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
210.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta ta-le
Zakon
o odobritvi računa o dohodkih in izdatkih za leto 1927./28.*
Clen 1.
Dohodki in izdatki za leto 1927./28. znašajo, in sicer: dohodki:
Redni in izredni proračun . . Din 11.310,411.808-19
izdatki:
Redni in izredni po proračunu, skupno z naknadnimi krediti po 61. 227. finančnega zakona za leto 1927./28. in po čl. 385. finančnega zakona za leto 1928./29	Din	10.983,267.489-24
ostanek Din 336,144.318-95 (tri sto šest in trideset milijonov, sto štiri in štirideset tisoč, tri sto osemnajst dinarjev in 95/100) tvori prebitek, ki se uporabi za povečanje državne gotovino v zmislu čl. 40. zakona o državnem računovodstvu.
Clen 2.
Dohodki in izdatki po čl. 40. zakona o državnem računovodstvu za leto 1927./28. znašajo, in sicer:
Dohodki, upoštevajoč tudi zgoraj omenjeni prebitek ..... Din 1.143,312.992-85 Izdatki .................................Din	757,455.794-40
ostanek Din 385,857.198-45 (tri sto pet in osemdeset milijonov, osem sto sedem in petdeset tisoč, sto osem in devetdeset dinarjev in 45/100) tvori čisti pribitek, odnosno saldo obratnega kapitala, ki se prenese kot prirastek državne gotovine v proračunsko leto 1928./29. in izkaže v zaključnem računu tega leta.
Člen 3.
Vsi Izdatki, ki so se naredili iz naknadnih kreditov po čl. 227. finančnega zakona za leto 1927./28. in čl. 385. finančnega zakona za leto 1928./29., kakor tudi prekoračenja, izkazana v posebnem delu zaključnega računa, se odobravajo in se morajo pokriti iz doseženih presežkov pri proračunskih rednih in izrednih kreditih za leto 1927./28.
Člen 4.
Minister za finance se pooblašča, da sme vse izdatke, ki so bili narejeni v zmislu pooblastila finančnih zakonov in so izkazani v tem zaključnem računu, prenesti v breme obratnega kapitala glavne državne blagajne.
* >S8užbene nov in e kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	oktobra 1930., št. 2£l/LXXVIII/473.
Člen 5.
Ker je ta obči državni račun sestavljen na podstavi odredb in pooblastil čl. 5. in 51. finančnega zakona za leto 1927./28. in v skladu s predpisi čl. 132.—136. zakona o državnem računovodstvu pregledan in poverjen od glavne kontrole, se odobrava.
Člen 6.
Zaključni račun za leto 1927./28. je sestavni del tega zakona.
Člen 7.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj.
V Beogradu, dne 31. oktobra 1929.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
Dr. S. Šverljuga s. r.	ministrskega sveta,
minister
Videl	za notranje posle,
in pritisnil državni pečat	častni adjutant
čuvar državnega pečata,	N j. Vel. kralja,
minister pravde:	divizijski general
Or. M. Srškič s. r.	Peter Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
211.
Na podstavi §§ 92.—105. zakona o gozdih z dne
21.	decembra 1929. se izdaja
Uredba
o pogozdovanju kraškega sveta, goličav in sviža, kakor sledi :*
I.	Komisije za izločanje in obeleževanje zemljišč za pogozdovanje in za privedbo k boljši prizvodnji.
Člen 1.
Za namen izločanja vseh nepogozdenih, absolutno gozdnih zemljišč na kraškem svetu, svižu in goličavah brez ozira na lastnino, ki morejo iz javnih ozirov po svoji velikosti vobče priti v poštev za postopno pogozdovanje, oziroma privedbo k boljši proizvodnji v zmislu § 92. zakona o gozdih, se morajo v banovinah: Savski, Primorski, Zetski in Vardarski, po potrebi pa tudi v drugih banovinah postaviti posebne komisije za sreze, v katerih so zemljišča omenjenih svojstev.
Člen 2.
Čim stopi ta uredba v veljavo, morajo prizadeta obča upravna oblastva prve stopnje staviti predlog za
imenovanje komisij, pobrigati se za potrebni kredit in potem začeti delo za postopno izločevanje zemljišč.
Člane komisije in njihove namestnike imenuje in zamenjuje ban v zmislu predpisov §§ 94.—95. zakona o gozdih.
Delo v komisiji se uredi s poslovnikom, ki ga predpiše ban za svoje področje.
Člen 3.
V komisijo pridejo:
1. predstavnik občega upravnega oblastva prve stopnje za predsednika;
2. gozdarski referent sreskega načelstva;
3. poljedelski referent in
4. po eden predstavnik občine, v kateri se dela.
Predstavnik občine se pozove v komisijo tedaj, kadar komisija obravnava vprašanje dela v občini, ki jo on predstavlja.
Člen 4.
Za celi srez imenovana komisija po členu 3. ima skrajšani službeni naziv: »komisija za izločanje in pogozdovanje v srezu....................«.
Sedež komisije je na sedežu sreskega načelstva.
Pisarniško - manipulativni posli se opravljajo na sreskem načelstvu.
Člen 5.
Člani komisije vrše*svojo dolžnost brezplačno. Kadar gredo na teren in kadar prihajajo na seje, pripada uradnikom povračilo potnih stroškov po uredbi o povračilu potnih stroškov civilnih državnih uslužbencev, ki je v veljavi.
Predsedniku občine pripada povračilo potnih stroškov, kakor je določeno za občinske uradnike.
II.	Generalna osnova in kataster.
Člen 6.
Ko je gozdarski referent pregledal teren in preizkusil vse okolnosti na licu mesta, ravnaje se po eventualnih določilih in napotilih banske uprave, sestavi za vsako občino posebej generalno osnovo o izločanju zemljišč, katero izločanje je diktirano z določili § 92. zakona o gozdih.
Člen 7.
Izločanje zemljišč za pogozdovanje po predpisih § 92. zakona o gozdih se more vpoštevati samo tedaj, kadar je pogozdovanje v javnem interesu, v prvi vrsti na kraškem svetu in na jugu države, posebno pa, kadar naj pogozdovanje prepreči:
1. nastajanje usadov in plazov, rušenje kamenja, nastanek in razširjanje vodnih grap;
2. škodljivi vpliv vetrov in hudournikov;
3. raznašanje sviža;
4. naglo odtekanje vode s strmih, kamenitih hribov, pobočij ter zasipavanje s kamenjem in prodom okolnih potov in kmetijskih zemljišč;
5. da se poboljšajo gospodarske, klimatske in higienske razmere slabo pogozdenih oblasti;
6. da se pospeši promet tujcev.
Zlasti je treba izločiti terene, kjer je vzgoja gozda potrebna iz gornjih razlogov ter kjer se nahajajo elementi vegitacije in kjer bi vzgoja gozda po metodi re-surekcije bila uspešna.
Člen 8.
Generalna osnova mora obsegati:
1. predlog gozdarskega referenta o potrebi izločanja, razvrščen za vsako občino posebej;
2. pregledno karto 1:100.000 ali 1:75.000 ali 1:50.000 ali 1:25.000, v kateri se z zeleno črto okroži prostor, predlagan za izločitev;
3. načrt parcel, predloženih za izločanje in obeleženih z zeleno črto v sorazmerju katastrske izmere, kjer je kataster. Kjer pa katastra ni, določa razmero tega načrta banska uprava;
4. spisek lastnikov, katerih parcele pridejo v celoti ali deloma v poštev, izdelan po podatkih zemljiških knjig, kjer jih pa ni, na osnovi dedščin (tapij) in drugih dokumentov.
Priloge predloga mora izdelati gozdarski referent.
Člen 9.
Spisek lastnikov parcel, naveden v prednjem členu točka 4., mora obsegati:
L ime politične občine in sreza;
2. ime katastrske občine;
3. katastrske številke parcel;
4. priimek, ime in bivališče lastnika;
5. celo površino in površino dela parcele, ki se izloča;
6. vrsto zemljišča;
7. kulturo (rastlinska obrast) zemljišča;
8. v kateri namen se izloča (pogozdovanje ali po-boljšanje.
Člen 10.
Tako sestavljeno generalno osnovo predloži gozdarski referent pristojni komisiji za izločanje in pogozdovanje.
Člen 11.
Komisija pozove po občem upravnem oblastvu prve stopnje za določeni dan vse interesente na lice mesta, kamor pride tudi sama in razjasni najprej koristi, ki se pričakujejo od nameravanih del, potem zasliši želje lastnikov zemljišč, živinorejcev in poljedelcev glede paše, drugih za njihovo eksistenco potrebnih zemljišč, vrste dreves in roka, v katerem naj bi se izvedlo pogozdovanje, oziroma privedba k boljši proizvodnji, in ostalih okolnosti v zmislu § 96. zakona o gozdih. O teh željah se sestavi zapisnik, ki se predloži generalni osnovi o izločanju.
Komisija določi, vpoštevaje želje, izražene po predhodnem odstavku, navedbe gozdarskega referenta in določila § 92. zakona o gozdih, zemljišča, ki se izločijo, naznačivši v posebnem zapisniku meje izločenega zemljišča, in obeleži te meje v primeru potrebe na terenu z vidnimi znaki ter skladno z določeno mejno črto dopolni ali izpremeni spisek lastnikov iz člena 8. in po potrebi ostale priloge generalne osnove.
Člen 12.
Prepis zapisnika o izločanju s kopijo načrta izločenega kompleksa se razpoloži v prizadeti občini za dobo tridesetih (30) dni.
Županstvo razglasi na običajni način imena tistih oseb, katerih parcele so v zapisniku o izločanju.
V času, dokler je razpoložen zapisnik in kopija načrta izločenega zemljišča, imajo prizadete osebe pravico
pritožbe na bana po občem upravnem oblastvu prve stopnje, banova odločba pa je končnoveljavna.
Clen 13.
Po minulem roku za pritožbe in izdanih banovih odločbah na pritožbe o izločanju zemljišč, premeri gozdarski referent izločene parcele in sestavi definitivni parcelami načrt izločenih površin v izmeri 1 :5.000 do 1 :10.000. Spisek parcel in pregledna karta se po potrebi izpremenita po odločbah bana.
Clen 14.
Na podlagi spiska in pregledne karte, navedene v prednjem členu, mora gozdarski referent sestaviti kataster.
Za vsako politično občino se vodi poseben kataster. Načrti posameznih izločenih kompleksov v eni politični občini tvorijo osnovne mape tega katastra.
Kataster mora obsegati poleg razpredelkov, naštetih za spisek parcel (člen 9. te uredbe) tudi še razpredel ek: za izpremembo lastništva, datum in številko odločbe o izdaji zemljišča, glavne smernice za bodoče delo ter raz-predelke za vrsto del, ki se izvajajo, stroške izvedbe, rok, do katerega se morajo dela izvršiti, čas, kdaj se je delo začelo, kdaj se je na isti parceli ponovilo in kdaj se je dovršilo.
Ban sme po vladajočih razmerah v svoji banovini predpisati, kako se vodi kataster.
Clen 15.
Na osnovi katastra, označenega v prednjem členu, sestavi gozdarski referent generalni projekt:
1. o pogozdovanju s posebnim ozirom na gospodarske in naravne razmere kraja, na vrsto lesa, na ureditev potrebnih drevesnic in nabavo sadik, vrsto vzgoje, stroške raznovrstnih del in njih pokritje, na čas, v katerem se morejo zasnovana dela izvršiti, na možnost izvedbe v posameznem letu skladno s § 93. zakona o gozdih;
2. o gospodarjenju v starih kulturah;
3. o delih, ki jih je treba izvesti paralelno s pogozdovanjem ali morda tudi pred pogozdovanjem — posebno o delih glede uredbe pašnikov z ozirom na racionalnejše in boljše izkoriščanje, glede izvedbe dohodnih potov ter glede izgradnje cistern itd. z naznačbo približnih stroškov in o času, kdaj se morajo ta dela izvršiti;
4. o strokovni upravi in gospodarjenju;
5. o personalnih razmerah strokovnega gozdarskega in čuvajskega osebja;
6. o vseh drugih eventualnih peslih, ki so važni za dotično občino ter so v zvezi z izvedbo bodoče generalne osnove;
7. o stroških v zmislu § 98. zakona o gozdih.
Glede del za uredbo hudournikov je treba doseči
sporazum z organi za ureditev hudournikov in postopati po določilih zakona o ureditvi hudournikov.
Clen 16.
Tako sestavljeni generalni projekt o pogozdovanju predloži gozdarski referent komisiji za izločanje in pogozdovanja.
Preden odloči komisija o sprejemu stavljenih predlogov, zasliši želje posestnikov zemljišč glede vrst dreves, roka za pogozdovanje, kakor tudi glede gospodarjenja z izločenimi zemljišči.
Želje posestnikov se ugotovijo v zapisniku, ki se priloži generalnemu projektu.
Potem oceni in pretresa komisija generalni projekt, kakor tudi želje interesentov in izda odločbo.
Clen 17.
Po izdaji odločbe o generalnem projektu sestavi gozdarski referent generalno osnovo o pogozdovanju in jo dostavi komisiji, ki jo predloži občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, da jo razpoloži v prizadeti občini na vpogled interesentom za dobo tridesetih (30) dni.
Istočasno dostavi obče upravno oblastvo prve stopnje po županstvu vsem interesentom odločbo komisije, v kateri se navede, katere dolžnosti se nalagajo vsakemu posamezniku.
Nezadovoljni imajo pravico pritožbe na bana po občem upravnem oblastvu prve stopnje v času, dokler je osnova razpoložena.
Clen 18.
Po preteku roka za pritožbe predloži obče upravno oblastvo prve stopnje generalno osnovo v dveh izvodih z eventualnimi pritožbami banu v odobrenje s potrdilom,' da je bila razpoložena v dotičrfl občini v zmislu člena 17. te uredbe.
Clen 19.
Ban ima pravico dati preizkusiti' generalno osnovo na terenu.
V roku 15 dni po dovršitvi teh preizkušenj izda ban obrazloženo odločbo, ki je končna.
En izvod odobrene osnove obdrži odsek za gozdarstvo, drugi izvod pa se vrne sreskemu načelstvu.
O banovi odločbi se obvesti komisija za pogozdovanje po občem upravnem oblastvu prve stopnje in organ za ureditev hudournikov za tiste dele, kjer je eventualno potrebno njegovo sodelovanje.
Clen 20.
Po banovi odločbi se mora generalna osnova ali izpopolniti ali izpremeniti ter ponovno predložiti v odobrenje ali pa se mora, ako je odobrena, pristopiti k njeni izvedbi.
O definitivni banovi odločbi se obvestijo vsi prizadeti po občem upravnem oblastvu prve stopnje.
Odstopanje od odobrene generalne osnove more dovoliti samo ban.
Komisija za izločanje in pogozdovanje predloži koncem vsakega proračunskega leta banu poročilo o svojem delu v prošlem proračunskem letu.
TIL Letni predlog del
Člen 21.
Na zemljišču, izločenem za pogozdovanje po tej uredbi brez ozira na lastnino, se ne more ukreniti ni-kako kulturno delo brez predhodnega izdelanega predloga za pogozdovanje, ki mora biti v skladu z generalno osnovo pogozdovanja, oziroma s strokovnim projektom za druga dela, kolikor za ta poslednja ne veljajo drugačni predpisi.
Letne vzgojne predloge ter predloge za izdelavo stez in dohodnih notov. mostičev in Drehodov. barak za
stanovanje delavcev, vodnjakov, cistern, mlak in drugih gradbenih objektov, ki so v zvezi z drevesnicami in deli pri pogozdovanju, kakor tudi z deli na pašnikih, smejo izdelovati samo obča upravna c/blastva po svojih referentih ali osebe, ki so za to pooblaščene.
Clen 22.
Letni predlog del obsega:
a) Za dela v državni režiji: 't
1. strokovni opis (tehniški opis);
2. analizo cen;
3. količino dela in proračun stroškov;
4. načrt parcel;
5. spisek parcel, ki se pogozdujejo (člen 9. te uredbe);
6. ostale podrobne načrte;
7. spisek lastnikov tistih parcel, ki se s pogozdovanjem pospešujejo (§ 93. zakona o gozdih) z označbo teh parcel;
8. spisek prebivalcev, sposobnih za delo, ki pa so prizadeti;
9. predlog o razdelitvi stroškov in dajanja brezplačne delovne sile.
b) Za dela, ki jih izvedejo ostale osebe, ne pa država: Vse razpredelke pod 1., 2., 3., 4., 5. in 6., kakor tudi zapisnik o sporazumu udeležnikov za plačilo stroškov gledč izvedbe nameravanih del.
Predlog se predloži po pristojnem občem upravnem oblastvu prve stopnje gozdarskemu odseku banske uprave zaradi odobrenja.
Predloge odobrava ban.
O odobrenih predlogih vodi evidenco obče upravno oblastvo Drve stopnje.
IV.	Izvedba del za pogozdovanje.
Clen 23.
Lotevati se del za pogozdovanje in jih izvajati po predpisu primerno odobrenem predlogu smejo:
1. država;
2. samoupravne ustanove;
3. prizadeti posamezniki, posamez ali združeni:
4. vse ustanove, kolikor se pojavljajo kot posestniki dotičnega zemljišča in
5. pooblaščena društva in zadruge.
Ako izvedejo dela posamezni privatni posestniki in druga telesa, ne pa država, odredi ob*e unravno oblastvo prve stopnje nadzornega organa za izvedbo določenih in odobrenih del.
Clen 24.
Država se loti in vodi pogozdovanje izločenih površin brez ozira na lastnino na svoje stroške, ako to ni drugače mogoče:
t. katerih pogozdovanje je nujno in neodloživo zaradi zaščite državnih železnic, državnih in samoupravnih cest, naselij, klimatskih zdravilišč, za obdelovanje sposobnega zemljišča in drugih objektov javnega interesa;
2.	v hudourniških področjih, kjer je regulacija izvedena ali začeta, ogoljene površine pa kažejo usade, rušenje kamenja in razširjanje vodnih grap kakor tudi v področjih drugih hudournikov, tep v sporazumu z gozdno-tehniškim odsekom za ureditev hudournikov in po odo-brenju bana;	;	'	"	'	" -i- ••
3.	katerih pogozditev zahtevajo neposredno prizadete osebe in je pogozdovanje v javnem interesu.
O udeležbi države in prizadetih oseb v ostalih primerih izda odločbo komisija po določilih § 94. in § 98. zakona o gozdih.
Pri izdaji odločbe o prispevku s strani države se ravna komisija po navodilih, ki jih je izdala banska uprava.
Clen 25.
Osebam in ustanovam, ki po členu 23. same izvedejo dela za pogozdovanje, da država v zmislu § 101. zakona o gozdih:
1. sadike ali seme brezplačno ali po znižani ceni;
2. navodila po posebnih organih, določenih za to;
3. oprostitev od plačila prispevkov za upravo;
4. na prošnjo stranke oprostitev od davkov za dobo 40 let po izteku leta, v katerem se je po banovem potrdilu dosegla popolna obrast v zasajeni kulturi;
5. brezobrestna posojila;
6. podporo za ureditev pašnikov, ki so v zvezi s pogozdovanjem;	>	1	■	;
7. denarne nagrade in priznanja za uspešno • pogozdovanje.
Clen 26.
Dela, ki se jih loti država po členu 24. te uredbe, izvede v popolni ali mešani režiji.
Vodja del je obenem tudi režiser kredita;, on mora vršiti posle »-“7iserja po predpisih, ki so v.veljavi. . .
V.	Organi za izvedbo del.
Clen 27.
Vsi posli po tej uredbi: sestava generalnih osnov, njih izvedba, sestava letnih predlogov za dela, ki jih izvrši država po členu 24., nadzorstvo nad vsemi deli za pogozdovanje, ki jih izvedejo ostale ustanove ali osebe, naprava in vzdrževanje drevesnic, izvedba vseh del za pogozdovanje, ki jih izvrši' država, kakor tudi vsa druga dela, ki izvirajo iz njenih predpisov, spadajo v pristojnost tistega gozdarskega referenta, v čigar srezu se dela izvršujejo.
Dela za ureditev hudournikov spodajo v pristojnost organov za ureditev hudournikov po predpisih zakona o ureditvi hudournikov in pravilnika za izvrševanje te^a zakona, ureditev pašnikov pa izvede gozdarski referent v sodelovanju s pristojnim poljedelskim referentom, ako banska uprava ne odloči drugače.
Clen 28.	-
Ako so posli za pogozdavanje v srezu ta’ n rršir. jeni, da jih gozdarski referent ne more sam opravljati, sestavi ban »začasne odseke za pogozdovati je« izmed osebja svoje banske uprave, ter po soglasju ministra za gozde in rudnike, in iz ostalega državnega gozdarskega osebja.
»Odseki za pogozdovanje« poslujejo v svojstvu eks-poniranih organov občega upravnega oblastva prve stopnje, katerim določi ban po potrebi pomožno osebje.
Sedež in področje dela za »odseke za pogozdovanje« določi ban s svojo odločbo.
Potne pristojbine osebja teh odsekov se odmerjajo, dokler je na terenskem delu. po uredbi o potnih in selitvenih stroških, ki je v veliavL	.	.	^	,
VI.	Zaščitni gozdi — državna uprava.
Clen 29.
Od dne, ko se začne z deli za pogozdovanje, se smatrajo izločene površine za zaščitne gozde in se mora ž njimi gospodariti po predpisih o zaščitnih gozdih.
Člen 30.
Vsako prizadeto samoupravno telo ali privatna oseba lahko zaprosi, da se njeno izločeno zemljišče vzame v državno upravo.
V državno upravo se lahko vzame tudi na predlog komisije za izločanje in pogozdovanje potom občega upravnega oblastva prve stopnje.
O državni upravi izločenih zemljišč po predpisih §§ 92.—105. zakona o gozdih izda odločbo minister za gozde in rudnike po predlogu bana ter na osnovi § 100. zakona o gozdih.
VII. Finansiranje.
Člen 31.
Stroški, ki jih nosi državno oblastvo za izvršitev del, določenih in odobrenih na podstavi §§ 92.—105. zakona o gozdih, oziroma na podstavi te uredbe, se krijejo:
1. iz vsote, ki pride po § 123. zakona o gozdih v državni proračun vsakega leta in ki znaša najmanj 20% od tiste vsote, ki je bila v minulem proračunskem letu oetvarjena kot skupni dohodek iz državnih gozdov;
2. iz fonda za pogozdovanje, določenega v § 123. zakona o gozdih.
Člen 32.
Začetkom proračunskega leta otvori minister za gozde in rudnike banu kredit za vsa dela, ki se izvedejo na njegovem ozemlju po določilih §§ 92. do 105 : zakona o gozdih.
Minister otvori posebej kredit iz proračunske partije in pozicije, posebej pa iz fonda za pogozdovanje.
Kredit se mora otvoriti takoj, najkasneje pa v desetih dneh potem, ko je stopil državni proračun v veljavo.
Člen 33.
Kredit, otvorjen iz proračunske par"je in pozicije, se obračunava po predpisih zakona o državnem računovodstvu v zmislu § 103. zakona o gozdih.
Eventualni presežki pridejo v fond za pogozdovanje.
Člen 34.
Kredit, otvorjen iz fonda za pogozdovanje, se sklene s koncem vsakega računskega leta s tem, da se nepotro-šeni presežek vrne v fond za pogozdovanje, kolikor se za drugačni potrošek tega viška ne izda odločba ministra za gozde in rudnike.
.VIII. Prehodna in sklepna določila.
Člen 35.
Zemljišča, ki so dosedaj že pogozdena, ki bi se pa tudi drugače po zakonu o gozdih izločila in pogozdila, se morajo vpisati v kataster pogozdovanja tudi brez posebne odločbe komisije v roku dveh let.
Zahtevo po arondaciji in komasaciji gozdov, ki se 1 sproži po lastni iniciativi prizadetih strank, morejo stavila samo nesporni lastniki ali posestniki gozdov.
Člen 36.
V letu 1930./31., po potrebi pa tudi v nadaljnjih letih, se izvaja pogozdovanje in delo, ki je s tem v zvezi,
deloma na površinah, ki so že izločene na dosedanji način, deloma pa na površinah, ki jih izloči komisija za pogozdovanje.
Člen 37.
Kjer ne dopuščajo razmere, da se sestavi generalna osnova za vse delo na ozemlju cele občine, se sestavi generalna osnova najprej za tista dela, ki se morejo izvršiti v prvih desetih letih.
Člen 38.
Ta uredba stopi v veljavo dne 1. julija 1930.
V Beogradu, dne 10. julija 1930.
Minister za gozde in rudnike: Dr. Korošec s. r.
Soglašam s to uredbo o pogozdovanju kraškega svgv ta, goličav in sviža.
V Beogradu, dne 16. julija 1930.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
212.
Na podstavi § 112. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929. se izdaja glede akcije po lastni iniciativi strank za arondacijo ali komasacijo gozdov naslednja
Naredba.
Arondacija in komasacija gozdov.*
V banovinah, kjer so v veljavi specialni zakoni za arondacijo in komasacijo agrarne operacije, morajo obča upravna oblastva pri izvajanju predpisov § 112. zakona o gozdih postopati sporazumno s specialnimi pristojnimi oblastmi za agrarne operacije, zlasti kadar gre za agrarne skupine, gozde navedene v § 56., točka 6. in 7., zakona o gozdih.
Po teh zakonih so pogodbe, prošnje, priloge, zapisniki, razsodbe, legalizacije itd. oproščene vseh taks in neposrednih terjatev.
V področjih, kjer še ni specialnih zakonov za aronda-oijo in komasacijo, morajo upravna oblastva podpirati vsako akcijo, ki ima po lastni iniciativi strank za namen arondacijo ali komasacijo gozdov, oziroma gozdnih zemljišč po naslednjih navodilih:
Predmet arondacije morejo biti samo taka gozdna zemljišča, ki so popolnoma ali deloma obkrožena z zemljišči drugega lastnika (osredki (enklave) in poluen-klave).
Oseba, ki namerava izvesti arondacijo ali komasacijo gozdnega zemljišča, mora to po neuspelem poskusu prostovoljne pogodbe predložiti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje.
Ako je več oseb, ki želijo izvesti arondacijo ali komasacijo gozdnega zemljišča, potem je potrebno, da po neuspelem poskusu prostovoljne pogodbe vsaj polovica prizadetih oseb predloži skupno prošnjo občemu upravnemu oblastvu prve stopnje za posredovanje.
Po teh predpisih se more zahtevati pomoč upravnega oblastva prve stopnje samo, ako je vsaj eden izmed delov, za katere gre, gozd ali gozdno zemljišče.
Prošnji je treba priložiti:
1. Načrt delov, za katere se želi doseči arondacija po možnosti v katastralnem merilu. Kjer ni katastra, z načrtom z označenim merilom.
2. Opis opravljenih direktnih pogajanj z lastnikom zemljišča, s katerim se želi izvesti arondacija, pod katerimi pogoji je dosežen sporazum in kateri pogoji so ostali sporni.
3. Ponudbo prosilca glede spornih pogojev za dosego sporazuma.
Obče upravno oblastvo prve stopnje ustanovi na osnovi prejete prošnje stvarno stanje (opis gozda, njegovo vrednost, protivrednost, ali je arondacija umestna ali ne itd.) po gozdarskem referentu, ki poda svoje mnenje in predlog, kako bi se mogla arondacija najbolje izvesti.
Obče upravno oblastvo prve stopnje pozove obe stranki ter poskuša na podlagi dobljenih informacij posredovati za pravičen sporazum med strankami. Za premeno parcel, za ocenitev gozdov in zemljišč, ki se zamenjajo, za sestavo načrta zamenjalne ali druge pogodbe itd. podpira obče upravno oblastvo prve stopnje stranke moralno in strokovno.
Postopek lahko obče upravno oblastvo prve stopnje po izpremenjenih razmerah ponovi.
Ako se tudi z moralnim vplivom oblastva ne more doseči sporazum strank, je treba s predmetom počakati dotlej, da se izda v § 112. predvideni posebni zakon o arondaciji in komasacija.
V Beogradu, dne 20. julija 1930.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter 2ivkovič s. r.
Minister za gozde in rudnike Dr. Korošec s. r.
213.
Na podstavi §§ 6. do 10. in 185. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929. ter v soglasju z ministrom za notranje posle, dobljenim z odločbo štev. 34112-1930, predpisujem ta-le
Pravilnik
o krčenju gozdov in pretvarjanju gozdnega zemljišča v drugo vrsto kulture.*
A.	Dovoljenje za krčenje in pretvarjanje v drugo 'vrsto kulture.
(§§ 6.-9. zakona o gozdih.)
Kdor želi svoj gozd izkrčiti, oziroma gozd ali gozdno zemljišče pretvoriti v drugo vrsto kulture, mora zaprositi dovoljenje za to krčenje in pretvarjanje pri pristojnem občem upravnem oblastvu.
Ako je gozd manjši od 5 ha, je pristojno za izdajo dovoljenja obče upravno oblastvo prve stopnje, ako je večji od 5 ha, je pristojen za izdajo dovoljenja ban.
V prošnji, s katero se prosi .za dovoljenje krčenja gozda in pretvarjanje v drugo vrsto kulture, je treba navesti razloge, zaradi katerih se želi gozd ali gozdno zemljišče pretvoriti v drugo vrsto kulture.
Kjer obstoji zemljiška knjiga in kataster, je treba prošnji priložiti:
1. popolni zemljiškoknjižni izvleček, v katerem je gozd naveden;
2. katastrski posestni list;
3. kopijo iz katastralne mape, iz katere bo viden položaj gozda nasproti ostalim sosednjim zemljiščem in nasproti eventualnim vodam in cestam.
Kjer ni zemljiške knjige in katastra, se mora priložiti dediščina (tapija) v poverjenem prepisu ali drug pravni dokaz o lastnini.
Po tem določi pristojno obče upravno oblastvo razpravo in po potrebi terenski ogled v zmislu § 9. zakona o gozdih ter izda odločbo, zaslišavši pristojne organe in prizadete stranke.
Ko prejme prošnjo, pošlje obče upravno oblastvo prve stopnje pristojni upravni občini objavo, s katero poziva vse interesente, da v reku 14 dni vložijo pri upravni občini svoje eventualne ugovore. Po preteku določenega raka vrne upravna občina v 8 dneh občemu upravnemu oblastvu prve stopnje svoje poročilo z eventualnimi ugovori.
Razen tega je treba ustanoviti, ali gre za prošnjo solastnikov. V tem primeru se vzame prošma samo V Joj v postopek, ako bi jo poslali vsi solastniki ali njihov skupni zastopnik.
Pri razpravi je treba ustanoviti:
1. Kakšna je lega, kakšna so tia, okoliš in zarast dotičnega gozda, kakšno površino ima, ali je ckrožena s kmetijskim zemljiščem, ali se nahaja na relativnih ali na absolutnih gozdnih tleh;
2. ali se z izpremembo vrste kulture stvarno zadošča življenski potrebi, kateri se na drug način ne more zadostiti in ali se more od te izpremembe neizpodbitno pričakovati trajno boljše izkoriščanje zemljišča, ter ustanoviti, v katerem razmerju bi ostala- površina gozda nasproti preostalemu prosilčevemu posestvu;
3. ali je — kolikor gre za gozd na absolutnih gozdnih tleh — krčenje potrebno zaradi postavljanja zgradb, prometnih, melioracijskih in sličnih sredstev, zaradi otvarjanja kamenolomov, osnovanja ribnikov, vodnih reservoarov in sličnih naprav in zaradi njihovega vzdrževanja, ker se v zmislu § 7. odstavka 6. zakona o gozdih sme krčenje takega zemljišča dovoliti samo v zgoraj navedenih primerih;
4. ali bi zaradi krčenja gozda mogla nastati kaka nevarnost za sosednji gozd;
5. ali leži gozd, za katerega se zahteva dovoljenje krčenja, v področju kakega izvirka;
6. ali dopušča krčenje gozda javni interes, kakor je: interes občega gospodarstva, javne varnosti, obrambe domovine ali zaščite klimatskih in higienskih interesov in gospodarskih potreb tistega kraja.
Potem je treba ustanoviti, ali ni interesentov, ki imajo do dotičnega gozda kake zasebno-pravne zahteve. Taki interesenti so n. pr. osebe, ki imajo na ta gozd kako pravico služnosti, hipotekarni upniki itd. Ako bi bilo kaj takih interesentov, jih je treba zaslišati glede eventualnih ugovorov proti nameravanemu krčenju.
Ako je gozd v neposredni bližini železnice, je treba na razpravo pozvati pristojno železniško direkcijo.
Odločbo za dovoljenje krčenja gozda in gozdnega zemljišča ter pretvorb v drugo vrsto kulture izdaja za površine izpod 5 ha obče upravno oblastvo prve stopnje na prvo prošnjo.
Za površine iznad 5 ha odloča na prvo prošnjo ban.
V odločbi je treba navesti rok, v katerem se mora gozd izkrčiti.	•
Prošnja se ne uvažuje, ako je gozd ali gozdno zemljišče na absolutnih gozdnih tleh. Izjemo tvorijo primeri, našteti v točki 3. tega pravilnika.
Prošnja se nadalje ne uvažuje, ako je gozd stalno ali začasno zaščiten, ako se nahaja na kršmih tleh alt v področju hudournika.
Ako je gozd pod posebnim javnim nadzorstvom, mora biti priloženo privoljenje dotične nadzorne ustanove.
Tako je treba:
a) za državne gozde: privoljenja ministra za gozde in rudnike;
b) za gozde cerkvene, župne, cerkvenih dostojanstvenikov, nadarbinske, kapiteljske, samostanske, cerkvenih redov in fondov, verskih zakladov in vakufske: privoljenja dotičnega duhovnega oblastva v sporazumu z ministrstvom pravde, kot vrhovnega nadzornega oblastva Dad cerkvenim imetjem;
c) za gozde premoženjskih občin: sklepa občnega zbora upravičencev, za mestne gozde: sklepa mestnega zastopstva itd., vse odobreno po pristojnem nadzornem oblast vu;
č) za gozde državne, mestne, tržne, krajne, plemenske, občinske, vaške, privilegiranih občin, premoženjskih ' občin in zemljiških skupin odobrenja pristojnega oblastva glede odstopanja od gospodarskega načrta (gospodarske osnove). Za državne gozde: odobrenja ministra za gozde in rudnike, za ostale: bana.
Glede krčenja gozdov, važnih zaradi obrambe domovine, se je treba sporazumeti z ministrstvom vojske in mornarice.
Ako je v teku razprave kaka stranka ugovarjala proti krčenju iz zasebno-pravnih razlogov, tedaj se zaprošeno krčenje ne dovoli, temveč se izda odločba, s katero se lastnik gozda napoti, da sodnim potom dokaže svojo pravico proti tistemu, ki je ugovarjal. Odločba o krčenju se more izdati šele potem, ko se je končno dovršila sodna pravda. Ako bi se dovoljenje za krčenje ne moglo izdati zaradi javnih interesov, se izda negativna odločba tudi brez sodnega postopka.
Dovoljenje za krčenje izgubi veljavnost, ako se ne izvrši V roku, ki je v njem določen.
V upravičenih primerih sme enkratno podaljšanje določenega roka dovoliti tisto upravno oblastvo, ki je dalo dovoljenje.
Stroški postopka oblastva gredo na breme prosilca brez ozira na to, kako se je prošnja rešila.
Upravno oblastvo, ki je izdalo odločbo o krčenju, mora, kadar postane odločba izvršna v zmislu člena 43.
zakona o katastru zemljišč z dne 19. decembra 1928 (Službene novine štev. 14-VIII z dne 18. januarja 1929) obvestiti o tem pristojno upravo katastra.
0 izvršnih dovoljenjih za krčenje mora srezki gozdarski referent za področje vsakega sreza voditi točno evidenco po obrazcu, predpisanem v naredbi, s katero se uteja gozdarska služba pri občih upravnih ohlastvih.
B.	Krčenje brez dovoljenja.
(§ 10. zakona o gozdih.)
Ako gozdarski referent »rezkega načelstva ali gozdarski referent banske uprave najde, da se je kako zemljišče odvzelo gozdni kulturi brez dovoljenja občega upravnega oblastva, mora to takoj prijaviti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje.
Predvsem mora ugotoviti, kdaj se je gozd izkrčil. Ako so minila tri leta ali v zmislu § 12. zakona o gozdih izjemoma 5 let, ali ako lastnik gozda izjavi, da namerava bližnji del gozda trajno pretvoriti v drugo vrsto kulture, potem mora gozdarski strokovnjak na licu mesta ustanoviti:
1. površino izkrčenega gozda;
2. ali je gozd na relativnih ali absolutnih gozdnih tleh;
3. ali so dani za izkrčeno površino pogoji in razlogi, da se izda naknadno dovoljenje;
4. na kateri način bi se dala izkrčena površina najbolje vnovič pogozditi;	i
5. v katerem času bi se morala zopet pogozditi.
O tem, kar se je našlo, se mora napraviti prijava,' ki se mora z eventualnimi ostalimi spisi predložiti za površine izpod 5 ha občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, za površine nad 5 ha pa po omenjenem oblastvu prve stopnje banu, da izda odločbo po izvedeni razpravi.
V tej odločbi je treba:
a) izreči proti prekršitelju kazen, določeno v § 141. zakona o gozdih;
b) izdati odredbo o ponovnem pogozdovanju izkr-oenega zemljišča;
c) določiti rok, v katerem se mora izkrčena površina zopet pogozditi, upoštevaje mnenje gozdarskih strokovnjakov, ki so opravili ogled;
d) zapretiti prekršitelju s kaznijo, določeno v § 143. zakona o gozdih, pa tudi z ukrepi, določenimi v § 14. z. o g., ako ne izvrši ponovne pogozditve v določenem roku.
Ako zaprosi lastnik gozdov oblastvo naknadno za dovoljenje za krčenje, se odredi ponovno pogozdovanje pogojno, to je, ako se bi krčenje naknadno ne dovolilo.
Ako bi lastnik gozda ne zadostil odredbi glede ponovne pogozditve izkrčenega zemljišča, se mora kaznovati po § 143. z. o g. in mu ukazati pogozditev s pretnjo nove kazni dotlej, dokler izkrčeno zemljišče ne bo popolnoma pogozdeno.
Postopek in eventualni ogled se vrši po službeni do’žnosti.
V Beogradu, dne 20. julija 1930., štev. 23345/30.
Minister za gozde in rudnike Dr. Korošec a. r.
Na podstavi §§ 11., 14. in 185. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929. ter v soglasju z ministrom za notranje posle, dobljenem z odločbo štev. 34112-930 predpisujem ta-le
Pravilnik
o zabrambi pustošenja gozda in o dolžnosti pogozdovanj a.*
1. S pustošenjem gozda se razume tako slabo ravnanje z gozdom, zaradi katerega se slabi moč zemljišča ter spravlja v nevarnost ali onemogoča trajnost gozdnega proizvajanja ali gojenje gozda na tem zemljišču.
Zato je dolžnost vseh gozdarskih uradnikov, ki so pristojni za nadzorstvo nad strokovno upravo in gozdnim gospodarstvom za gozde vseh kategorij, posebno pa uradnikov pri občem upravnem oblastvu prve stopnje, da strogo pazijo na to, da se ne bi z nerazumnim postopkom spravilo v nevarnost ali onemogočilo gojenje gozda na tem zemljišču.
To je važno za vse gozde, ki so na absolutnem gozdnem zemljišču, posebno pa za bukove in jelove gozde, ki "-e redno zanesljivo in uspešno pomlajajo po naravni poti
Istotako se mora posebno paziti, da se slaba sečnja ne izvaja v gozdih, ki so na strmih pobočjih, kjer je nevarnost udiranja, izpiranja in usedanja ali v gozdih, ki so na zemljišču, izpostavljenem zamočvirjenju, kakor tudi na zemljišču, izpostavljenem raznašanju z vetrom, potem v gozdih na gornji meji vegetacije ali vobče v visokih planinskih legah.
Ako se pustošenje gozda nesumljivo ugotovi, mora dotični gozdarski uradnik predložiti prijavo pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki odredi razpravo, po potrebi pa tudi ogled.
Po izvedenem postopku izda obče upravno oblastvo prve stopnje odločbo, s katero se predpiše način, kako se mora sečnja dalje voditi, oziroma kako se mora dalje postopati z dotičnim gozdom, kolikor se v zmislu § 15. zakona o gozdih ne proglasi za zaščitni gozd. Proti krivcu se izreče kazen v zmislu § 142. zakona o gozdih.
2. Dolžnost gozdarskih uradnikov, ki so pristojni za nadzorstvo nad strokovno upravo in gospodarstvom v gozdih vseh kategorij posestva, je, da vršijo neprestano nadzorstvo nad tem, ali posestniki gozdov pogozdujejo v roku, predpisanem z zakonom, nove kakor tudi stare poseke in jase, določene za pogozdovanje.
Ako posestnik gozda ni izvršil pogozdovanja posek v roku treh let po opravljeni sečnji, oziroma ako mu je obče upravno oblastvo v zmislu § 12. zakona o gozdih ta rok podaljšalo, v roku 5 let, nadalje ako ni pogozdil jas, ki so določene za pogozdovanje v časih, ko so prišle v red sečnje ali kadar je to predpisano z odobreno gospodarsko osnovo, končno ako ni pogozdil starih nepogozde-nih posek v roku 5 let — oziroma ako se mu je ta rok v zmislu § 12. zakona o gozdih podaljšal v roku 10 let — mora pristojni gozdarski uradnik predložiti o tem prijavo občemu upravnemu oblastvu prve stopnje z obrazloženim
predlogom. To oblastvo odredi po potrebi razpravo in ogled na licu mesta ter izda odločbo, s katero se odredi pogozdovanje gozdnih zemljišč. V tej odločbi mora biti naveden rok, v katerem se mora pogozdovanje izvršiti, ako se pa pokaže potreba, se sme predpisati način, kakor tudi ukrep za čim uspešnejše pogozdovanje. Proti krivcem se izreče kazen v zmislu § 143. zakona o gozdih.
3. Ako pristojni gozdarski uradnik ugotovi, da se je z gozdnega zemljišča, za čigar krčenje se je izdalo dovoljenje, odstranil samo gozd, krčenje pa se ni izvršilo v določenem roku in tako, kakor določa dovoljenje za krčenje, nadalje ako ugotovi, da se v njegovem področju nahajajo neobrasle površine absolutno gozdnih tal ali nepogozdenih požarišč, ter ako ugotovi, da se v njegovem področju nahajajo pašniki, za katere je ugotovljeno, da niso potrebni za drug gospodarski namen, ali ako ugotovi, da je pri planinskih pašnikih potrebno pogozditi eden del zaradi vzdrževanja potrebnega razmerja med gozdi in pašniki, mora o tem predložiti poročilo z obrazloženim predlogom občemu upravnemu oblastvu prve stopnje. Obče upravno oblastvo odredi razpravo in po potrebi tudi ogled ter izda odločbo, s katero se odredi pogozdovanje omenjenih površin. V odločbi se določi rok, do katerega se mora pogozdovanje izvršiti, po potrebi pa se odredijo tudi ostali ukrepi za uspešno pogozdovanje.
4. Ako posestniki gozdov in gozdnega zemljišča, navedeni pod točko 1.—3., ne izvrše pogozdovanja v roku, ki je določen v navedenih odločbah, mora obče upravno oblastvo prve stopnje izvršiti pogozdovanje na stroške in škodo posestnika.
V ta namen odredi obče upravno oblastvo prve stopnje razpravo in izda odločbo, s katero predpiše, da sama izvrši pogozdovanje na stroške in škodo posestnika do-tičnega gozda ali gozdnega zemljišča.
Ako posestnik ne položi dobrovoljno določenih stroškov, se mu naloži, da položi pri omenjenem oblastvu varščino v znesku določenih stroškov za pogozdovanje. Varščina se zmanjša sorazmerno z izvedenim pogozdovanjem.
Preden se izda odločba o varščini, je treba prositi za odobrenje bana.
Postopek, naveden pod točkami 1.—4., vrši obče upravno oblastvo prve stopnje po službeni dolžnosti in posestnikov dotičnih gozdov in gozdnih površin De obremenjujejo nikaki stroški dela, ogleda in razprave.
O izvršnih naredbah za pogozdovanje mora srezki gozdarski referent voditi evidenco po obrazcu, pred pisanem v naredbi, s katero se urejuje gozdarska služba pri občih upravnih oblastvih.
Banska uprava skrbi, da se kontrola odrejenih pogozdovanj vsako leto sistematično izvede po posebnih navodilih, ki jih izda sama.
Banska uprava mora v svojem področju osnovati po potrebi gozdne drevesnice, iz katerih bo dajala kmetskim gozdnim posestnikom sadike po režijski ceni ali brezplačno, da morejo lažje zadostiti določilom te naredbe.
T Beogradu, dne 20. julija 1930. Št. 23344-30.
Minister za gozde in rudnike dr. Korošec, s. t.
—■	—«»	-s
215.
§tev. 30.155.
Na podstavi § 133. zakona o gradili z dne 21. decembra 1929. §e izdaja:
Pravilnik
o postavljanju kvalificiranih gozdarsko-stro-kovnih oseb za upravo nedržavnih gozdov.*
Uprava nedržavnih gozde«,
Cl. 1.
Posestniki nedržavnih gozdov morajo za svoje gozde v zmislu §§ 131. do 133. postaviti posamez ali združeni kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka za vršenje upravne gozdarske službe za površine z najmanj:
2.000ha v Dravski banovini
4.000 ha v	Savski	„
5.000 ha v	Vrbavski	„
10.000 ha v	Primorski	„
5.000 ha v	Drinski	„
10.000 ha v	Zetski	„
3.000 ha v	Dunavski	„
6.000 ha v	Moravski	„
7.000 ha v	Vardarski	„
Ako je najmanj ena četrtina gozdne posesti proglašena za zaščitni gozd, se povišajo zgoraj navedene površine za 30%.
Ako je najmanj polovica gozdnega posestva grmovje (podrasel gozd, v katerem prevladujejo malovredne vrste lesa kakor leska, dren, svib, glog itd.), se povišajo zgoraj navedene površine za 100%.
Cl. 2.
Ni treba, da bi gozdi, navedeni v členu 1., tvorili j eno celoto, temveč morejo sestajati iz več ločenih delov. Ti deli pa vendar ne smejo biti drug od drugega tako oddaljeni, da bi jih postavljeni upravitelj gozdov ne mogel uspešno upravljati.
Cl. 3
Ako je gozdno posestvo enega in istega posestnika v Dravski banovini večje nego	4.000	ha
v Savski	„	„	„	8.000	ha
v Vrbaski	„	„	„	10.000	ha
v Primorski	„	„	„	20.000	ha
v Drinski	„	„	„	10.000	ha
v Zetski	„	„	„	20.000	ha
v Dunavski	„	„	„	6.000	ha
v Moravski	„	«	»	12.000	ha
v Vardarski	„	„	»	14.000	ha
mora postaviti za vsako nadaljnjo polno zgoraj označeno površino še po enega kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka brez ozira na to, ali se postavlja kot samostojen upravitelj ali se dodeljuje kot pomožni strokovnjak.
Poviški, navedeni v člemu 1. za zaščitne gozde, se
ae upoštevajo.
♦
CL 4.
* »Služb. nov. kralj. JugosL< z dne 8. oktobra 1930, št. 230/LXXX/493. — Zakon o gozdih gl. Ur. 1. z dne 28. febr. 1930, št. 162/35. — V slov. prevodu so upošte.vani vsi popravki, objavljeni v »Služb, nov.« z dne 20. oktobra 1930, št. 240/LXXXiv/514.
Sedež uprave določi posestnik gozda. Ako banska uprava ugotovi, da se zaradi prevelike oddaljenosti sedeža uprave od gozda ne morejo vestno izvrševati določila zakona o gozdih ter naredbe in predpisi, izdani po pristojnih oblastvih v zmislu § 133. zakona o gozdih, sme odrediti, da se sedež uprave premesti bliže gozdu.
Cl. 5.
Za gozdarskega strokovnega upravitelja je potrebna kvalifikacija, predpisana v § 132. zakona o gozdih, ki jo mora posestnik gozda dokazati o priliki prijave občemu upravnemu oblastvu prve stopnje v zmislu § 133. zakona o gozdih.
Izjemoma, toda v zmislu § 58. zakona o gozdih in v zmislu postopka države pri upravi, državnih gozdov in referentov občih upravnih oblastev za zaščito doseženih pravic smejo zatečeni upravitelji gozdov, ki so podaniki kraljevine Jugoslavije in imajo popolno srednješolsko izobrazbo s predpisanim izpitom za samostojno vodstvo gozdnega gospodarstva in ki so bili pooblaščeni za tako delo po dosedanjih zakonih in predpisih, tudi nadalje vršiti to službo z odgovornostjo nasproti oblastveni v zmislu § 133. zakona o gozdih.
Cl. 6.
Vsak posestnik gozda, ki mora postaviti kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka za upravitelja, ga mora postaviti najdalj v roku 6 mesecev od dne, ko je stopil v veljavo zakon o gozdih, ali od dne, ko je po predpisih tega pravilnika nastala zanj dolžnost, postaviti takega strokovnjaka.
Isti rok velja tudi za primer, da se mesto upravitelja izpraznL
Cl. 7.
Odnošaji postavljenih gozdarskih strokovnjakov nasproti gozdnemu posestniku se uredijo z zasebno-pravno pogodbo. Postavitev se mora prijaviti pristojni banski upravi.
Cl. 8.
Z dohodki gozdov, navedenih v členu 56. zak. o gozdih, razpolaga posestnik gozda po obstoječih posebnih zakonih (zakon o ureditvi zemljiških skupin z dne 25. aprila 1894, zakonski člen 16. iz leta 1870. o ureditvi občin in trgov, ki nimajo urejenega magistrata, zakon o občinskih sodiščih v Srbiji itd.).
Upravitelj gozdov mora v ta namen staviti posestniku gozda obrazložen predlog.
Cl. 9.
Osebe, katerim je poverjeno upravljanje gozdov, morejo na zahtevanje posestnika opraviti prisego pri občem upravnem oblastvu prve stopnje in s tem uživajo vse pravice organa javne varnosti.
ci. m
Gozdarsko strokovno osebje je odgovorno občim upravnim oblastvom za točno odrejanje in izvajanje gospodarskih načrtov in programov kakor tudi vobče za
»
vestno izvrševanje zakona o gozam v zmislu § 133. istega zakona.
ČL 11.
Kvalificiranim gozdarskim strokovnjakom se dodeljuje po potrebi čuvajsko osebje.
Podrobnejša določila o postavljanju tega osebja predpiše ban s posebno na redbo.
d. 12.
Kdor v določenem roku ne postavi kvalificiranega gozdarskege strokovnjaka za upravitelja po predpisih tega pravilnika ali opusti prijavo v zmislu § 133. zakona o gozdih, se kaznuje po določilih § 148. tega zakona, hkratu pa se po potrebi postopa po § 134. istega zakona.
CL 13.
Zoper odločbe občega upravnega oblastva prve stopnje se lahko vloži v roku 15 dni od dneva dostave pismene odločbe pritožba na bansko upravo, ki končno odloči.
V Beogradu, dne 27. septembra 1930
Minister za gozde in rudnike Dr. Karošee, s. r.
216.
Pravilnik
za opravljanje izpita za gozdarsko-čuvajsko službo v zmislu predpisa člena 135. zakona o gozdih za tiste osebe, ki nimajo tega izpita, pa so v gozdarski čuvajski službi in imajo najmanj dve leti gozdarsko-čuvajske službe.*
§ 1.
Izpit se uradno imenuje: »Izpit za gozdarsko-čuvajsko (gozdarsko-tehniško pomožno) službo«.
§ 2.
Vršitev s tem pravilnikom določenega izpita za gozdarsko-čuvajsko službo se prepušča kraljevskim banskim upravam v zmislu predpisa člena 38. zakona o banskih upravah.
§3.
Namen tega izpita je, da se ugotovi in dokumentira tista mera praktičnega znanja v opravljanju gozdarsko-čuvajske dolžnosti in nadzorstva, ki je potrebna za uspešno uporabo čuvajskega osebja, to pa pod vodstvom in upravo starešine gozdarskega pristojnega oblastva.
Pogoji za pripustitev k izpitu so:
1. da je kandidat podanik kraljevine Jugoslavije;
2. da je dovršil 21. leto življenja in odslužil svoj rok v vojski;
3. da je duševno in telesno zdrav in sposoben za vršenje gozdarsko-čuvajske službe;
4. da je dovršil osnovno šolo;
5. da je najmanj 2 leti bil v gozdarski službi kot čuvaj (logar) pod upravo kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka.
§ 5.
Kraj in čas, kje in kdaj se vrši izpit, določi kraljevska banska uprava po svojem preudarku in izkazani potrebi, pa tudi po številu kandidatov.
§ 6.
Predmeti izpita.
Izpit za gozdarsko-čuvajsko službo je čisto praktičen izpit in mora imeti nalogo, da preizkusi kandidata v posameznih določenih in praksi prilagodenih vprašanjih iz gozdarstva in lovstva. Izpit je v prvi vrsti usten, pismeni izpit pa se vrši toliko, da se more ugotoviti pismenost posameznega kandidata, zlasti pri računanju.
Predmeti izpita so ti-le:
I. Skupina. k. Gozdarstvo:
Poznavanje najvažnejših vrst lesa.
Poznavanje tal, na katerih posamezne vrste drevja najbolje uspevajo.
Način sečnje in izkoriščanje gozdov.
Obnova ter vzgoja in sajenje gozdov.
B. Uporaba gozdov:
Uporaba lesa najvažnejših vrst dreves v veliki in domači industriji.
Poznavanje semen važnejših vrst dreves, ki se uporabljajo za vzgajanje gozda, posebno v dotičnem kraju.
Zbiranje in čuvanje semena.
Važnost in korist stranskih gozdarskih proizvodov.
C.	Račun:
Vse štiri vrste računanja.
Izračunavanje površine trikota in pravokotnika.
Poiskanje kubične vsebine s pomočjo tabel za izračunavanje kubature.
II. Skupina.
Čuvajska služba logarstva.
Semkaj spada poznavanje načina, v kateri meri in kako povzročajo prirodne nezgode, ljudje in živali gozdu škodo in kako bi se moglo to škodljivo delovanje preprečiti, ali zmanjšati; o gozdnem požaru vobče in o načina, kako se more preprečiti, oziroma omejiti; potem poznavanje gozdno-policijskih predpisov, ki se nanašajo na čuvajsko osebje'in so v zakonu o gozdih.
§7.
Trajanje izpita.
Ustni izpit vsakega posameznega kandidata mora po možnosti trajati vsega skupaj tri ure. Za pismena dela se izkoristi trajanje časa doI dneva za vse kandidate skupaj.
§ 8.
Ocena.
Izpitne ocene so naslednje:
»Prav dobro uporaben«,
»uporaben«, in
»neuporaben«.
O oceni odloča večina glasov.
Ako so glasovi enako razdeljeni, odloča predsednik komisije s svojim glasom in potem se proglasi kandidatom ocena.
§ 9-
Izdajanje izpričeval.
Izpričevala o dovršenem in opravljenem izpitu za gozdarsko-čuvajsko službo se izdajajo kandidatom pod pečatom dotične kraljevske banske uprave s podpisom vseh članov komisije.
§ 10.
Ponavljanje izpita.
Izpit za gozdarsko-čuvajsko službo se sme po oceni in preudarku izpraševalne komisije samo enkrat ponoviti po ugotovljenem roku.
§ 11.
Sestava izpraševalne komisije in nagrada.
Po številu prijavljenih kandidatov ali vsaj enkrat v letu skliče kraljevska banska uprava izpraševalno komisijo, ki jo tvorijo kot člani: šef gozdarskega odseka kraljevske banske uprave kot predsednik ali od strani bana določeni mu namestnik in dva fakultetsko izobražena strokovnjaka izmed uradnikov banske uprave, direkcij gozdov, upraviteljev gozdnih uprav ali srezkih gozdarskih referentov.
Članom izpraševalne komisije pripada poleg povračila potnih stroškov po veljavni uredbi za potne in selitvene stroške še tudi specialna dnevnica v znesk« iftv— Din za čas trajanja izpita.
§ 12.
Predložitev prošnje za izpit.
Prošnje za pripustitev k izpitu za gozdarsko-čuvajsko službo se vlagajo po uradni poti kraljevski banski upravi, kadar se objavi rok.
Izpitna taksa znaša Din 10—.
§ 13.
Izid izpita sestavi komisija na zapisnik v tabelarni obliki in ga izroči banu. O izidu izpita obvesti kraljevska banska uprava innistrstvo za gozde in rudnike, /
§ 14.
Po dovršenem izpitu se izroči kandidatu izpričevalo naslednje vsebine:
Izpričevalo:
N. N. po rodu iz srez banovina .,
pripuščen z odobrenjem kraljevske banske uprave v.... štev..........z	dne.........k izpitu za gozdarsko-čuvaj-
sko, oziroma gozdarsko-tehniško pomožno službo, je opravil predpisani izpit in je po izpraševalni komisiji proglašen za uporabnega.	""
V  dne .................19...
Izpraševalna komisija,
predsednik.	člani	komisije.
(M. P.)
Ocene:
Prav dobro uporaben.
Uporaben.
Neuporaben.
V Beogradu, dne 20. julija 1930., št. 8627/1930.
Minister za gozde in rudnike Dr. Korošec s. r.
217.
Na podstavi člena 3. in 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, člena 4. pravilnika o uporabljanju državnih avtomobilov (člen 30. »zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925.) in odločbe g. predsednika ministrskega sveta štev. 36.531 z dne 20. avgusta 1930. predpisujem te
Izpremembe in dopolnitve
v pravilniku o uporabljanju državnih avtomobilov za gradbeno službo M. G. štev. 14.841. z dne 2. junija 1926.*
Člen 1.
V členu 2. se namesto »gradbenih direkcij in gradbenih odsekov« postavlja »tehniških oddelkov kraljevskih banskih uprav in tehniških oddelkov pri srezkih načelstvih«.
Člen 2.
V členu 3. se namesto »Direktorji gradbenih direkcij in šefi gradbenih odsekov« postavlja: »Načelniki tehniških oddelkov kraljevskih banskih uprav in šefi tehniških oddelkov pri srezkih načelstvih«.
Člen 3.
Drugi odstavek člena 6. se izpreminja in se glasi: »Kot povračilo za to kakor tudi za potovanje po odločbi ministrskega sveta štev. 14.395 z dne 28. maja 1926. se jim priznava dnevnica po uredbi štev. 13.400/1 z dne 15. marca 1930. in kilometraža, in sicer: uslužbencem, na-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	oktobra 1930., št. 230/LXXX/494; v slov. prevodu je upoštevan popravek, razglašen v »Službenih novinah« z dne 14, oktobra 1930,, št 235/LXXXI/503,
— cm —
štetim pod 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. tabele člen 4. omenjene uredbe po 3-50 Din, ostalim pa po 2-50 Din od 1 kilometra.
Člen 4.
Člen 7. se izpreminja in se glasi:
»Potovanja z avtomobilom odobravajo načelniki teh niških oddelkov kralj, banskih uprav in šefi tehniških oddelkov pri srezkih načelstvih.«
Člen 5.
V členu 8. se namesto »Direktorji in šefi odsekov« postavlja »Načelniki tehniških oddelkov in šefi tehniških oddelkov«.
Člen 6.
V členu 9. se namesto »Direkcije oziroma odseki« postavlja:
»Načelniki tehniških oddelkov kralj, banskih uprav in šefi tehniških oddelkov pri srezkih načelstvih«.
Člen 7.
V členu 10. se namesto »Direkcije in odseki« postavlja »Načelniki tehniških oddelkov in šefi tehniških oddelkov«.
Člen 8.
V členu 11. se namesto »Šefi odsekov za rekonstrukcijo cest in mostov« postavlja »Šefi terenskih tehniških odsekov«.
Člen 9.
i -
V členu 12. se namesto »iz partije 951 proračuna za leto 1926/27.« postavlja »iz proračunske partije, ozi-, roma pozicije, določene za to«.
Člen 10.
V členu 13. je namesto »Gradbene direkcije« postaviti »Načelniki tehniških oddelkov kralj, banskih uprav«.
Člen 11. .
Te izpremembe in dopolnitve veljajo od dne 1. septembra 1930.
V Beogradu, dne 30. septembra 1930.
M. G. štev. 75.935.
Minister za gradnje:
Fil. J. Trifunovič s. r.
Odločbe.
218.
Otvoritev in začetek poslovanja novoosnova-nih direkcij pošt in telegrafov.*
Po odločbi ministra za gradnje z dne 31. marca in
25.	aprila 1930., P. T. štev. 20662, so se ustanovile te direkcije pošt in telegrafov:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. maja 1930, št, 105/XXXIX/222,
Beograjska direkcija pošt in telegrafov s sedežem v Beogradu za področje uprave mesta Beograda; vardar-ska direkcija pošt in telegrafov s sedežem v Skoplju za ozemlje Vardarske in Moravske banovine, dokler se ne ustanovi moravska direkcija pošt in telegrafov s sedežem v Nišu za ozemlje Moravske banovine;
dravska direkcija pošt in telegrafov s sedežem v Ljubljani za ozemlje Dravske banovine;
drinska direkcija pošt in telegrafov s sedežem v Sarajevu za ozemlje Drinske in Zetske banovine, dokler se ne ustanovi zetska direkcija pošt in telegrafov s sedežem na Cetinju za ozemlje Zetske banovine;
dunavska direkcija pošt in telegrafov s sedežem v Novem Sadu za ozemlje Dunavske banovine;
primorska direkcija pošt in telegrafov s sedežem v Splitu za oz-.ni je Primorske in Vrbaske banovine, dokler se ne ustanovi vrbaska direkcija pošt in telegrafov za ozemlje Vrbaske banovine s sedežem v Banji Luki;
savska direkcija pošt in telegrafov s sedežem v Zagrebu za ozemlje Savske banovine.
Novoosnovane direkcije pošt in telegrafov začno svoje poslovanje z dnem 18. aprila 1930., katerega dne prestane delo v dosedanjih oblastnih p. t. upravah, pri direkcijah v Beogradu in Splitu pa začno administrativni posle dne 15. maja, računsko-ekonomski posli pa dne 1. junija 1930.'
P. T. štev. 20662. — Iz občega oddelka ministrstva za gradnje. V Beogradu, dne 2. maja 1930.
219.
Izpremembe v razpisu C. štev. 48780/928 o tari na blago, ki se uvaža v železnih sodih, prijavljenih za povratek.*
Minister za finance je na osnovi člena 7. in 23. predloga zakona o obči carinski tarifi ter po zaslišanju carinskega sveta odločil: da se točka 6. razpisa C. štev. 48780 z dne 28. decembra 1928. ukine.
V Beogradu, dne 22. septembra 1930., št. 3529/IV. Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine.
^ i
220.
Oprostitev davkov in samoupravnih doklad.**
Odločam:	>
da se nižje imenovane ustanove popolnoma oproste davkov in samoupravnih doklad na dohodke (rente) iz 51. 60. zakona o neposrednih davkih; toda s pogojem, da njihov predsednik polletno dostavlja tisti davčni upravi, na katere ozemlju se nahaja denarni zavod, točen izvle-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	oktobra 1930., št. 224/LXXVIII/486.
** »Službene novine« kraljevine Jugoslavije« z dne 13. septembra 1930., št. 209/LXXIV/459. Objavljeno samo
ček računov, ki jih ima pri ustanovah iz čl. 71. zakona o neposrednih davkih, z izjavo, da je to samo njihov denar; in sicer:
15. Savez godbenikov v kraljevini Jugoslaviji, iz Zagreba — na prošnjo, predloženo pod št. 42537/29. leta;
26.	»Narodna galerija« iz Ljubljane — na prošnjo, predloženo pod št. 60.315/29. leta;
49. Telovadno društvo »Sokol« iz Novega mesta — na prošnjo, predloženo pod št. 85054/29. leta.
Oprostitev velja od dneva objave v »Službenih no-vinah«.
V zmislu drugega odstavka člena 1. zakona o izpre-membi zakonskih določil, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje ministrskega sveta, oziroma soglasje finančnega odbora narodne skupščine, čast mi je zaprositi Vas, gospod predsednik, da se soglasite s prednjo mojo odločbo.
V Beogradu, dne 5. aprila 1930. Št. 25303.
Minister za finance:
Dr. S. Šverljuga s. r.
Soglašam in odobravam prednjo ** iločbo gospoda ministra za finance.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. krat ja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
221.
Oprostitev davkov in samoupravnih doklad.* ,
i
Odločam:
da se nižje imenovane ustanove popolnoma oproste I davkov in samoupravnih doklad na dohodke (rente) iz 61. 60. zakona o neposrednih davkih; toda s pogojem, da njihov predsednik polletno dostavlja tisti davčni upravi, na katere ozemlju se nahaja denarni zavod, točen izvleček računov, ki jih ima pri ustanovah iz čl. 71. zakona o neposrednih davkih, z izjavo, da je to samo njihov denar; in sicer:
18. Srbsko-pravoslavna cerkvena občina iz Celja — na prošnjo, predloženo pod št. 32.623/30. leta.
Oprostitev velja od dneva objave v »Službenih no-vinah«.
V zmislu drugega odstavka člena 1. zakona o izpre-membi zakonskih določil, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje ministrskega sveta, oziroma soglasje finančnega odbora narodne skupščine, čast mi je zaprositi Vas, gospod predsednik, da se soglasite s prednjo mojo odločbo.
V Beogradu, dne 2. junija 1930., Št. 38.239.
Minister za finance:
Dr. S. Šverljuga s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13. septembra 1930., št. 209/LXXIV/459. Objavljeno samo delno.
Soglašam in odobravam prednjo odločbo gospoda ministra za finance.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant N j. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
222.
Oprostitev davkov in samoupravnih doklad.*
Odločam:
da se nižje imenovane ustanove popolnoma oproste davkov in samoupravnih doklad na dohodke podjetij, delavnic in samostalnega posla (dohodnina) na podstavi čl. 47. zakona 'o neposrednih davkih, in sicer:
1. Zavod šolskih sester v Repnjah — na prošnjo, predloženo pod št. 43.317/29. leta;
2. Uršulinski samostan v Mekinjah — na prošnjo, predloženo pod št. 45.900/29. leta;
3. Zavod »Marijin dom« v Kočevju — na prošnjo, predloženo pod št. 50.372/29. leta;
4. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani — na prošnjo, predloženo pod št. 57.258/29. leta;
5. Odbor za ustanavljanje in vzdrževanje delavskih ustanov v Ljubljani — na prošnjo, predloženo pod štev. 58.278/29. leta;
6. Društvo »Dijaški dom« v Kočevju — na prošnjo, predloženo pod št. 63.884/29. leta.
Oprostitev velja od dneva objave v »Službenih no-vinah«.
V zmislu drugega odstavka člena 1. zakona o izpre-membi zakonskih določil, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje ministrskega sveta, oziroma soglasje finančnega odbora narodne Skupščine, čast mi je zaprositi Vas, gospod predsednik, da se soglasite s prednjo mojo odločbo.
V Beogradu, dne 5. aprila 1930. Št. 25302.
Minister za finance:
Dr. S. Šverljuga s. r.
Soglašam in odobravam prednjo odločbo gospoda ministra za finance.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general   	Peter	Živkovič	s.	r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. septembra 1930., št. 209/LXXIV/459. Objavljeno samo delno.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: niep oredstavnik in odeovorni urednik- Pohar Robert v Ljubliani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar MicMlek ▼ Ljubljani,