List slovenskih delavcev v Ameriki*
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.)
V
Stev.
34.
NEW YORK, e. avgusta X903.
Leto X.
Papež Pius X.
Kardinal Sarto, benečanski patriarh, izvoljen Leonovim naslednikom.
Izvoljen pri sedmera glasovanju.
Izvolite* kardinala Sarto so v Italiji toplo pozdravili. Pri papeževem kronanja italijanska vlada
ne bode zastopana.
Rim, 4. avgusta. Kardinal Mačehi, tajnik apostolskih brcv je ravnokar naznanil prt-«! cerkvijo sv. _Petra zbrane j množici, <lsi je I »11 kardinal Sarto izvoljen pajiežem in da si jo dal ime Pius X.
Vojaštvo. ktero je opravljalo na trgu službo, so je takoj uvrstilo v paradne vrste in reprczentiralo.
Deset niinnt po 12. uri pojavil s-' ji* novi papež na balkonu bazilike in blagoslovil pred cerkvijo nabrano množico.
gledati obrazne poteze raznih kardinalov. na kterib obrazih je bilo citati razočaranje radi njihove noizvolitv«5. Papež je vse ksirdinale poljubil na liea.
Pri predaji papeževih časti, je bil Sarto zelo miren in le nekoliko razburil n.
Med tem so tesarji in zidarji odpirali vhode konklave tako, tla so zamogli konklavisti o«liti na balkon sv. Petra.
Na balkon je prišel prvi kardinal
brojno množico, ktera ga je navdušeno pozdravila, blagoslovil. Ko se jo zopet vrnil v sobo, dejal je kraj njega stoječemu msgr. Bisletyju: "Tako, kakor sedaj, ne bodem nikoli vet" vzrujan/
Rim, 5. avgusta. Izvolitev kardinala Sarta je bila jednoglasna. Po glasovanju v ponedeljek je bilo zbranim kardinalom že znano, tla je on jedini kardinal, kteri je imel upanje, da bode izvoljen. Neki kardinal je danes dejal časniškim poročevalcem.
KARDINAL 8AKTO, SEDAJ PAPEŽ PUTS X.
Novi papež je izrazil željo, tla se konklave ne razide preti današnjim večerom. Radi tega so ostali kardi nali do 7. ure v konklavu. Množit a je tiovieo o noveiii pape.žu z veseljem pozdravila ter klieala Piju X. gromov ite evviva-kliee, ko se je pojavil na balkonu.
Ko je knez Chighi, čuvaj konklava pričel izdelovati uradno volilno listi no, je odšel novi papež v malo sobo blizo oltarja, kjer se je oblekel v pa l«eževo obleko. Pri tem ko mu konkla-visti pomagali in poljubovali roke. Na to jim je podelil svoj pr\ i papežev blagoslov. Pajiež je bil oblečen v belo obleko, le čevlji in nogo vice so bile še rndeče. Toda on ni imel časa, po predpisu zamenjati rndeče čevlje in
I logov ice z belimi papeževimi. Sele, ko je tnlšel iz gobe, so opazili ta ne-d os ta tek. Ko se je popolnoma oblekel, mu je. tajnik konklava, monsignor Merry del Val kleče podal papeževo kapo. Pius X. pa ni pri tem ravnal po običaju prejšnjih papežev in se je branil dati svojo rudečo kapo predsedniku konklava. Smeje se je pokril papeževo kaj>o, na kar je svojo kardi-nalsko kapo dej d na glavo monsi-gnor Merry del Vala, kar znači, da bode slednji kmalo postal kardinal. Ko je prišel novi papež izza oltarja, bil je zelo bled in vznemirjen. Ko je ugledal pričakujoče ga kardinale, j^ za trenotek obstal, na kar se je vso-del na prestol. Pri tem se je radi razburjenosti skoraj onesvestil. Na to sc mu kardinali jeden za drugim poljubili roke in noge. Zanimivo je bile
Mačehi, tajnik kongregaeije, kteri je ljudstvu naznanil, da je papežem izvoljen kardinal Josip Sarto, kteri si je dal iine Pius X.
Takoj na to so pričeli vsi zvonovi v Rimu zvoniti.
Ko je kardinal Mačehi izpolnil svojo dolžnost, prišel je nazaj v sik-sliusko kapelo, na kar so novega papeža t a ko rekoč slovesno nesli v njegovo sobico. 1 *ri vsakem koraku se j-■•; moral vstaviti, kajti vsakdo je hotel' poljubiti njegov prstan.
''I t ti 1 d y o u so !"
Mnogo navzočih je skušalo takoj dokazati, da so dobro vedeli, da bode bas Sarto izvoljen papežem in tla so z izvolitvijo zelo zadovoljni. 'T)a, da", vzkliknil je nekdo, "jaz sem že prodno se je konklave pričel vedel, da bo Sarto papež.'*
Je li to papež slišal ali no, to ni znano. Prišedši do vrat svoje sobe, so je Sarto okrenil in navzoče, kteri so pokleknili, blagoslovih
Po kratkem odmoru se je papež s svojim dvorom zopet v prestolnej dvorani sešel, da tu podeli znani blagoslov "urbi et orbi". Papeža se ni nihče upal nagovoriti, ako ni on sam pričel govoriti.
Na to so naredili posebni sprevod, srotli kterega jo šel novi papež v svo-jej beli obleki. Obkolili so ga kardi nali, kteri so bili oblečeni Še v višnjevih oblekah.
Sprevod se je pomikal po raznih dvoranah do okna, iz kterega je videti na Petrov trg. Tu je papež mnogo-
tla bode novi papež gojil Leonovo politiko, no tla bi to posebno naglašal.
Vsi člani kolegija so izjavili, da s-.» z izvolitvijo zadovoljni. Po prvem glasovanju se jo pokazalo, da je kolegij razdeljen v dve stranki, močnejša je bila na strani Rampollc, slabe j ša par na strani Vam iu teli i j a. Ostali, glasovi so bili razdvojeni, toda mnogo kardinalov je glasovalo za Sarta. Tri naslednjih glasovanjih sta obe stranki zgubili več glasov, dočim jih je Sarto vedno več dobival, dokler ni dobil končno M(> glasov. Ko je Sarto o tem zvedel, se ni mogel dalje sevla-<liiti in je izjavil, da mu taka čast in tolika odgovornost ne pripada, radi česar bi najraje odklonil. Pri tem so bile v njegovih očeh opaziti solze In na njegovem obrazu je bilo videti, d» je za trdno sklenil, podeljeno mu čast odkloniti. S tem je mislil tako iskre no, da so bili vsi v konklavu razburjeni in da so ga ves večer pregovarjali, prodno se jim je posrečilo Sarta pregovoriti. Parkrat se je tudi onesvestil. Bil je srečen, toda vendar lo vzrujan. Vseh glasov skupaj je dobil 50.
Popoludno se je vrnil papež Piu.j X. pred otvoritvijo konklava v popolnem papeževem omatu v sikstinsko kapelo, kjer se je vsedel na prestol, t »d kjer je vse navzoče blagoslovil. Na to so odprli velika vrata konklava.
Ob y2G. uri zvečer pozdravil je papeža ves dvor s knezom Chighi nr. čelu. Med častniki je bil tudi grof Camillo Pecei, nečak pokojnega pa-
peža Leonn, kterega je novi papež posebno prijazno sprejel.
Na to je papež odšel v svojo sobo, dočim so kardinali odšli v svoja sta novanja.
Novi papež je včeraj popoludno za-jodno s kardinali Satolli in Saminla-telli obiskal bolnega kardinala Iler rero y Espinosa, kteri najbrže no bo več okreval.
Papež Pius X. jo imenoval svojim zdravnikom dr. Lapponija.
Papež Pius X. (G iusoppo Sarto). dosedaj benečanski patriarh, je bil rojen dne 2S. junija 18555 v Ki oso na lieuečanskem kot avstrijski držav Ijan. Dno ft), novembra 1SS4 postal je škof v Mantui. Ko jo umrl kardinal Agostini, dotedanji patriarh v Bo not kali, postal je Sarto njegov na slednik. To se jo zgodilo 15. junija
Novi papež je zelo učen posebno t cerkvenem pravu. Poleg tega je skromen, energičen in dober organizator. Prijatelj in goji tel j umetnosti, rati": česar je postal v Benetkah pri sloven.
Novi papež je že več let znan kot najvažneji govornik katoliške cerkve.
Novi papež je sin priprostega kmetovalca, vzgojili so ga v salezi-janskom seminarju v Cottolengo. kjer so ga radi marljivosti vsi radi imeli. Potem jo Sarto nadaljeval svoje študije v Padovi. liil je še le 23 let star, ko je postal duhoven v Castel tranoo. rojstnem mostu velicega moj stra Giorgione. Devet let je bil k<>1 koadjutor občinskega duhovna v Tombolo, kjer jo postal takoj priljubljen. Leta 18G7 jo postal župnik v Salzano; leta 1875 kancler treviske župnijo, potom ravnatelj tamošnjega seminarja in končno generalni vikar
Papež Leo, kteri ga je zelo čislal imenoval ga je leta 1ms4 škofom v Mantui, kjer jo ostal do leta 1893, ko je postal kardinal in benečanski patriarh.
Sarto je bil vedno skromen duhoven, kteri se je v prvej vrsti brigal U za svoj poklic.
V Benetkah je živel skrajno jedno-stavno in skromno; bil je vedno prijatelj italijanske države. V Benetkah so se tudi državni in mestni uradniki vdeležili cerkvenih sprevodov, kar se v druzib mestih ni nikoli zgodilo. Kadar se je vozil v svojej gondoli po benečanskih kanalih, ga jo ljudstvo vodno navdušeno pozdravljalo. V Rim je prišel le redkokdaj in ko so ga nekoč vprašali, čemu tako redko prihaja v Rim, je dejal: "Kadar som tam, takrat čutim, kakor riba na kopnem"
Da je energičnega značaja, je dokazal 1. 1891>, ko je proti papeževej volji in proti volji kardinala Ram-polle v Benetkah oficijelno pozdravil kralja Pmborta. kterega je celo os ten tativno obiskal.
Papežev rojstni kraj Riese ima L-4000 prebivalcev. Tam jo prebival;, njegova že umrla mati v malej kmet-skoj koči. Ona, kot pri prosta žena. ni nikoli hotela pri svojem sinu Gin seppe stanovati.
Starejši brat novega papeža. Angelo, prebiva v vasi Delle Grazie \ pokrajini Mantua, kjer služi pri ta-mošnjej pošti za $s0 letne plače. Po leg tega prodaja tudi tobak in pre šičje meso, da si tako dohodke poveča. Angolo ima dve krasni hčerki, kteri sloviti daleč na okrog kot '*1< belle sorelle Sarto".
Ko je bil novi papež škof v Mantui je prišel Angelo večkrat službeno k njemu in njegovi tovariši so ga v šali večkrat vprašali, čemu mu brat ni najde boljše službe, na kar je vediv. odgovoril, da je najraje ono, kar j. sam brez ptujc pomoči dosegel.
Novi papež ima dva brata in šest sestra. Jed na sestra je šivilja, njego va druga sestra je poročena z nekim cerkovnikom, dočim je jedna krčma rioa. Ostalo so še samske.
Benetke, 5. ivgusta. Izvolitev patriarha Sarta papežem, je tukaj pro-: vzročila veliko iznenadenje, kajti ni hče ni mislil, da bode Sarto izvoljen papežem, kajti on ni bil nikdar diplomat in on razun italijanščine nt govori nijodnega druzih jezikov.
Paris, 5. avgusta. Z izvolitvijo kardinala Sarto, je v Franciji vsakdo zadovoljen, kajti on je zvest pristaš Rampollove politike. Glasovanje konklava pomenja poraz avstrijske, an-gležke, nemške in ameriške koalicije, ktera je skušala vničiti francosko-va-tikansko politiko. Čudno pa je, da se je ameriški kardinal združil z reakcionarno in konservativno Evropo, in francoskimi rojalisti. Francoska republika in kev si zamoreta čestitati, da je konklave tako srečno izpadla.
Nadaljevanje na 2. strani.
Carska osveta.
Kitajska cesarica vdova želi pro-livanje krvi.
Peking. 5. avgusta. Kitajska vlad i zahteva, tla jej inozemski poslanik: izrtx'e vso v Shanghaiju za rte reforme rjo in urednike ter trdi. tla po godba, vsled ktore zamorejo v Shanj: luiju soditi inozemski zastopniki, ni veljavna. Radi tega hode poslaniki jetnike najbrže izročili kitajskim ob lastim, ktere bodo brezdvomno vs. reformerje usmrtile.
Pri vsem tem je pa priš!.. meti p< jetlinimi poslaniki zopet d<. riespora zumljonja. Nekteri mislijo, tla bt»d.> iko izroče jetnike oblastim, pridobil: za svoje, dežele razno privilegije. Ne kteri celo mislijo, da hode vlada ču vala misijonarje in inozcmoc v n<' tranjih pokrajinah, ako jej izroče ki tajske reformerje.
Za mučenje noeega časnikarja. < kterem smo v "Glasu NartxJa" že po ročali, je odgovorna kitajska česa rioa. ktera bi na isti način sedaj tudi 7. ostalimi reformer j i postopala.
Zahtevi kitajskega prestola pa ne če ugoditi angležki poslanik, »ločin-, -e hočejo vsi njegovi tovariši cesaric! vdovi prikupti.
V minolem lotu hotela jo vlada sa : na videz preustrojiti kazenski zako nik. Im< ;novani zakonik namreč n«« določa, kaj naj se zgodi z vojn in ii jetniki, ratli česar so jih jednostavn:. pomorili ali pa na barbarski način mučili. Wu Ting Fang, bivši kitajski poslanik v Washington^ bi moral kazenski zakonik pregledati in po praviti. Toda cesarica vdova ga jo imenovala pod tajnikom v odboru za inozemske zadeve, ter je na njemu namenjeno mesto postavila noeega kitajca, kteri je bil dve stopinji za W u Ting Fangom. Cesarica sedaj n< želi nič druzega, nego ugonobiti vsi sovražnike dinastije. Vpljiv inozemskih poslanikov je popolno-na zginol.
Žrtve ljubosumnosti.
Northboro, Mass., 4. avgusta. V veži Sawyer je ve hiše našli so v mino-lej noči trupli gospe Sadie Boothovc in F. P. Egana z prorezanimi vratovi Tragedija je posledica ljubosumno sti. Gospa Boot bova že več let ni ži-vela s svojim soprogom, kteri prebiva sedaj na neki farmi pri Palmerju.
Kri mora teči.
Hartford, Ind., 5. avgusta. Minoli torek sta dva zamorca napadla Poletnega George Hearsh.vja na farmi njegovega očeta, ko je bil na lovu. Napadalca sta zahtevala od njega de nar in sta preiskala njegovo obleko. Ker pa nista ničesar našla, sta mladeniču razrozala njegov obraz in mu raztrgala obleko. Hear shy je odšel na to domov, kjer jo o tem naznanil svo* jemu očetu, kteri je takoj zajašil ko nja, sozval sosetle , na kar se jo pričel lov na zamorce. Zasledovanja si jo udeležilo najmanj 2<m» mož. Tele fonično so naznanili po vsej okolici <■ dogodku in prosili, naj vsakdo lopo va išče. Linčarjem jo sledil šerif / svojim možtvom, da bi preprečil lin •a nje.
O polunoči se je preti tukajšnjim sodiščem nabralo kacih 500 ljudi, kteri so zahtevali, da jim šerif izroči zamorce. Zvečer je namreč pričela krožiti vest, da je šerif zamorca vjel Šerif je pustil linčarje v joče. na kai so vse preiskali. Se le. ko so se pre pričali, da zamorcev ni tukaj, so si razšli.
Umorili malo deklico.
Lewiston, Idaho, 5. avgusta. Mino lo nedeljo je neznano kam zginol-. mala deklica Mabel Richards, hčerk« šerifa R. II. Richardsa od Osotir, couutyja. Danes so njeno truplo na šli v tri milje od tukaj oddaljenem grmovju. Njena glava je razbita in vsa okolica jo krvava, kar znači, tla se je deklica obupno branila. Morilec je 241etni William Hamilton, kterega so že zaprli. On je po svojem zatrdilu deklico napadel, ko so je vračala iz šole.
Z bogom streljanje.
St. Paul, Minn., 5. avgusta. Ker se je pri slavnosti, oziroma pri strelja nju dne 4. julija pripetilo vse polno nesreč, jc mestni zastopnik Mihaej predlagal, da sc streljanje za vedno prepove in da sc prodajalce raketo v kaznuje.
Vulkau Colima še vedno bljuje.
Mexico Ciudad, Mexico, 4. avgusta Semkaj se poroča, da je ognjenik Colima zopet pričel bljuvati. Gora je
(obkoljena z pari in dimom. Večkrat je tudi slišati podzemske razstrelbe i in bobnenje. Prebivalci ^ so okolico ognjenika ostavili.
Iz naših koloni].
Vesti i / Puerto Rico.
San Juan tie Puerto Kieo. 5. avgusta. V petek bi morali tukaj obesiti Petim Diaza. kteri je lani v avgustu v Ilmuaki nekega umoril. Višje sodišče jo pa obsojencu dovolilo vložiti priziv. Diaz bi bil na Puerto Rice prvi ol>. ienoe, kajti preje so tukaj rabili m -to veš.-d ga rot o.
Ponce. 5. avgusta. V minolej noči ie tukaj zgorelo veliko skladišče tvrd-ke lila -i u i liios. Skladišče so zažgali nepoznani roparji, kteri so preje i? blagajne odnesli $14,000.
San Juan de Puerto Iiico. li. avgusta. Po naroeilu gozdnega urada v Washingtouu. potuje sedaj dr. John lavt.iu Gitford po I.uquillc gozdih
v notranjih pokrajinah otoka. Imenovani GitTord je tamkaj našel novo "eke. v kterib pesku je zlato. Razun ega je našel tudi ogromna gumijeva Irevesa.
Vesti iz Balkana.
Solun, 5. avgusta. Pri Jokišovu. »lizo Monastira. so vstaši z dinnmi-om razstrelili t a mošnji železniški nost. kakor tudi pri Bonici. Brzojav-la zvozla med Solunom in Monasti-•om je razdejana. Tukaj vlada velika razburjenost, kajti pričakovati jenov Unamitni napad. Znano je, da je iz Bolgarske jirišlo semkaj več vstašev, radi česar je pričakovati novih ne nirov <1 ne 1. septembra, na kteri dan je sultan prevzel vlado. Tukajšnje -Masti so straže pomnožile. Posadka .' Solunu šteje 5000 mož.
Carigrad. avgusta. Ililmi paša taznanja, da so vstaši streljali na ur-ke vasi I)oliu<lje iu Ramno v Mo-lastirskem vilajetu. Nadalje so vsta-t razdejali vlatliuo poslopje in brzojavni ura<l v Koršovi. Razun tega ■iti požgali tudi polja, ktera so last Turkov in Grkov.
Beli in črni mornarji.
"Washington. D. C.. 5. avgusta. —^ i rad vojne mornarice ima sedaj n nogo opraviti z prepirom med be-:imi in črnimi mornarji, kteri se v novejšem času na ladijah in na kopnem neprestano prepirajo. Beli mornarji tudi niso zadovoljni, ker morajo s zamorci pri jetluoj in istej mizi iesti itd., kar vse škoduje disciplini.
Zamorci so pa mnogo boljši mornarji iu tudi posliišneji, nego beli. Da prepreči nadaljne prepire, nameniva sedaj vlada nek ter« ladije opfe-»liti lo s zamorskimi, druge pa le" z belimi mornarji.
Razbita ladija.
Newport, Ii. T., 5. avgusta. Henry Mason, kteri se je včeraj vrnil s svojo ladijo od ribarenja, pljul jc deset milj južno od Block Ishtnda skozi neštevilne razvaline neke potopljene ladijo. Na razvalinah ni našel nika-•ega imena i/, česar bi bilo sklepati« ktera ladija so je potopila.
Schwab je odstopil.
Ohas. M. Schwab je končno tudi uradoma" odstopil kot ravnatelj tru--ta za jeklo. Minoli torek je korpora ■ija sprejela njegovo ostavko. Bede li tudi v nadalje ostal kot član ravnateljstva trusta. še ni znano. Njegovim naslednikom hode najbrže iz-■ oljen \V. K. Corey, kteri je že dalj •asa vodil posle.
Ko sii Schwabov otlstop sprejeli, je I. P.- Morgan v daljšem govoru ob žaloval Schwabov odstop. Pri tem jc tudi povdarjal zasluge iu ga je imenoval pravega tinaiičnega eksperta.
Stara mamica.
Gospa Ana Ilach z Vinig, Ia., je že 71 let stara in dolgo časa bolna ženica. Iver že dalj časa ni mogla nobenega jedila zavžiti, postala je seveda od dne do dne slabejša. Razun toga imela je pa še eno roko z tekočo rano, tako, da te roke sploh ni zamo-gla pregibati. Njen sin, gospod Peter llach, vgleden trgovec v Cedar Rapids, Ia., poslal ji je Trinerjevega zdravilnega grenkega vina in stara' mamica postajala je vedno krepkeja; roka je že uiko dobra, da lahko navadna dela opravlja. Ta stara ženica pravi: <lTrinerjevo zdravilno grenko vino je najbolje zdravilo za stare ljudi, ker jim podeli zopet novo telesno moč. To zdravilno grenko vino ima prav prijeten okus in kdor trpi na slabem želodcu, breztečnosti, zgubo moči, slabem spanju, najde v Triner-jevem zdravilnem grenkem vinu ne samo najboljše, ampak edino sigurno zdravilo." Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Joa. Tri-ner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL, Pilaen Sta.

•Mi







zim«*^
-isLr ;

Entered January 1&02, a« »e ftond class matter, Post Office at New York. N. Y^ Act of Conxrcaa of iCareh 8d, 1679.
„Glas Na**oda"
List slovenskih delavcev v Ameriki Urednik:	Editor:
ZMAQO SLAV VALJAVEC. yjafnilr;	Publisher i
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City.
—

Ka leto velja list za Ameriko . .$3—,
„ pol leta............1.50.
Ea Evropo za vse leto . . srld. 7.50, M	„ pol leta . . gld. 3.75
m	četrt leta . *ld. 1.80
V Evropo pošiljamo list skupno dvt številki.
••Glas Naroda" izhaja vsak četrtek in soboto.
torek
..GLAS NARODA"
(MVoiee of the People")
Will be Issued every Tuesday, Thuri day and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za off lase do 10 vrstic se plati 80 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ae ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Honey Order.
Pri spremembi kraja na ročni k®* prosimo, da se nam tudi prejšnje bi ▼ališče naznani, da Litreje najdem , natlovnika. ,
Dopisom in poliljatvam narediti' naslov:
ff6LAS NARODA1',
10P Greenwich St., New Y*rk. Git> — Telefon 37»5 Cortlaadt. —
Kapitalistični zločin.
Ko se jo nedavno pripetila v "Glasu Naroda" natančneje opisana katastrofa v Hanni, Wyo„ kjer je bil«> nad s to premofjarjev usmrtenih, na-zvali smo katastrofo "kapitalističnim zločinom".
Ko srno takrat objavili tozadevni članek, nam ti i bilo prav nič natančnega znano o okoliščinah, ktere so prouzročile rnzstrelbo, kljub temu sino na že takrat,bas tako. kakor danes rabili izraz "kapitalistični zlo-čii^". Delodajalci so nam, kakor tudi VB<fcn delavcem dovolj dobro 'poznani in vsakdo mora vedeti, da so take ni slične razstrelbe v rovih pravopravi zločin delodajalcev.
Sedaj so pa prišle na dan podrob-nosti o rovu, v kterem je takrat na*! Sto premoffarjov zadavilo in sedaj st je tudi zvedelo, da smo imeli povsem prav, ko smb imenovali posestnik • imenovanega rova kapitalistične zlo činee.
Iz Ifanna, Wyo., se namreč o do f?odku poroča:
"Ako bo<lo uzroke tukajšnje raz strelbe kedaj natančno preiskali, bode zvedelo, da je bila plavili uzrok razstrelbe edino Je sebičnost.
Rov Hanna, v kterem se jo pripetila razstrelba, stane delodajalce 1" male svote denarja in priti«»bivanj' premoga stane v omenjenem rovu manj. nego v kteremkoli drugem ro vu na svetu. Množina premoga ir njegovo netežavno pridobivanje, vi-B<ike cene pridelka, toraj tudi veliki dobiček, vse to je napotilo delodajalce, da so imenovani rov v dvojni meri izkoriščali. ^ Pri tem pa rov ni bil nikoli v redu pregledan in prt' iskan. Tudi je bilo znane, da je bilo na dan razstrelbe v rovu mnogo plinov, toda kljub temu so uradniki poslali delavce v njihovo smrt. dobro Vedoč, da se zamore vsaki trenotek pripetiti nesreča. Na vse to se pa niso ozirali z«olj radi tega, da pridobe wvojim gospodarjem kolikor mogoč« velike dobičke."
Tako poroča brzojav v kratkih be sedah, s kterimi obdolži rudniške uradnike, da so zakrivili smrt več j nego sto premogarjev.
Jednako se glase tudi poročila iz druzih držav, v kterih je prornogar-ska obrt razvita. Toda kapitalisti ter njihova orodja pri washington.sk; vladi in upravi se skrbuo čuvajo, da se o tacih "nesrečah" nikoli natanč no ne preiskuje. Inšpektorji rovov s-; večinoma odvisni od kapitalistov in kedo naj potem priča, da se posestniki rovov ne zmenijo za rudniška vladine predpise. Najboljše priče sr, mrtve in so globoko v rovu zasute. Oni, kteri so se rešili, molče, tudi če v resnici kaj vedo. kajti oni se boje, ida ne zgube svoj borni vsakdanji kruh. In ako se slučajno kedaj pri „ peti. da se posestnikom rovov dokažt krivda smrti njihovih delavcev -čemu neki imajo na razpolago odvetnike, čemu kapitalistične sodnike, da jim v slučaju potrebe pomagajo iz zadrege!
Na ta način kapitalistični zločine; nikoli niso kaznovani. V kolikor nam je znano, še nikoli *ii kak ameriški državni ali pokrajinski pravdnik vložil tožbo proti posestniku kacega rova. v kterem se je pripetila razstrel-
Ako bi pa delavci iz svojih lastnih vrst izvolili sodnike ter se politično organizirali, potem bi se gotovo tudi k daj pripetilo, da bi tu pa tam kak posestnik rovov sedel v zaporu. Do tedaj se pa kapitalističnim zločincem ne bode nič zaloga pripetilo in prc-mogarji bodo še vedno umirali v rovih.
Zadnji Obrenovič.
Bivši srbski ministerski predsed-n k dr. Vladali Gjorgjevič je priobčil v dunajskem listu "Zeit" velezanimiv članek, v kterem popisuje tragično zgodovino srbskega naroda od nje<xo-wga osvobodenja, zgodovino nešte-vilnrh revolucij na dvoru, državnih prevratov, dinastičnih bojev in
-	rankarstva. Potom podaja grozno -liko strahovlade kralja Aleksandra in pravi, da Evropa po krivici za hteva, naj se kaznujejo zarotniki, k-
-	■ bi pravzaprav morali slaviti kol junaki.
"Jaz sem bil ministerski predsed nik kralja Aleksandra", pravi dalje pisatelj, "in jaz, Vladan Gjorgjevič. ki stojim na robu groba, pričam tukaj prod celo Evropo, da je kralj Aleksander najel morilca, ki naj bi umoril njegovega lastnega očeta MI-l ina. Kralj Aleksander in njegova i.ietresa ter poznejša soproga Draga sta najela morilca Knozoviča, kter. naj bi zahrbtno umoril Milana, usta uovitelja novega srbskega kralje • tva. Kralj Milan je slutil, da se na : lerava Aleksander poročiti z Drage u se je izrazil, da sam nastopi proti •mu sramotnemu početju- .Nato j', treljal morilec Knezevič na Milana, >:e da hi ga znatno poškodoval. Kaj bilo storiti, dn se odvrne sum od , >ravih prouzročiteljev t Da, morilca • treba pomiriti in pregovoriti, d;i '.pove neresnico in radikalce obdol iti, da so oni prouzročili z:iroto. Ii loj, posrečilo se je! Knezeviča, ki s: ■ še na inorišeu smehljal, upajoč na , omilošeenje in mastno plačilo, s« «aglo spravili na oni svet in prefektn Andjeliča, ki je tudi o tem vedel, so krivnostno zadavili, in kaj je počel vleksandcr? Se tistega dne, ko se i< '.vršil atentat, je poklical ministrt sebi in ukazal, naj puste aretirati se radikalne vodje. Takoj nato jt il poklican polkovnik Konstantino-ič v dvorano in tega je kralj v prič linistrov tako nagovoril: "In če i kaicin izdaj u-e, ki so zaznamovani
-	tem zapisniku, še lo noč postreliti k- boš ubogalf Polkovnik in mini ri so bili po leh besedah osupnjeni. >a lii preprečili strahovito klanje rivolili so v kraljevo zahtevo. Zdaj
0	so imeli rtidikalce, treba je bilo U orak dalje iti in jili radikalno od
1	raniti. Aleksander je sklenil pro lasi ti obsedno stanje in preki sod. :«• so so pa ministri in Milan proti ili temu, ter kralja svarili, dejal j< led nji: "Pod takimi okoliščinam! ečem niti trenotek več vladati", ii 'ro("-il lastnoročno spisano odpoved ojnemu ministru Vukoviču. To j nolo vsjieh - Kralj je bil neporočen, ežela ni inula prestolonaslednika i: .lilan sam se je izrazil, da bi ne prežel vlade, če hi slučajno Aloksandei god a j umrl. Da I>i obvarovali deželo Iržavljanskih vojsk in drugih zmed »odpisali so s težkim srcem proglasi ev obsednega stanja in prekeua so ta z dostavkoni, tla se morajo sodnik! krbno iziirati. da bi justioa sama in akrivila kakega umora. Ali tudi t-ih je varalo. Kraljeve spletke so se •;alo tudi v sodno dvorano. Da je bi1 amo morilec usmrčen, a nedolžni adikalei zaprti, se ima Srbija za ivaliti le cesarju Franu Josipu, ki j >o vojaškem zastopniku kralja izra-:il svoje mnenje kratko in jedernato. il danes, ko sem prijel za poro, da arujem svoj zatiran narod pred kri-ično sodbo ostalega sveta, danes re
-eni in prisegam, da mi je kralj Mi an, ki je v mojem naročju na Dima u umrl. malo pred smrtjo rekel: Zadnji atentat na mojo osobo ji >ilo delo onega, kteroga sem edino . jubil, bilo je delo mojega sina, radi vterega som pozabil, da sem bil kralj iti kteremu sem s teboj vred služil '.vesto in pošteno. Proiizročitelja te atentata sta bila Aleksander ii Draga."
Nazaj t solnčno Italijo.
S parnikom "Roma" od Fabr< Lino odpotovalo je minoli torek vet sto Italijanov nazaj v njihovo d< tnovino. Vsi so se namreč varali, k< so mislili, da bodo v Ameriki našli pravi raj in obilo dela, mesto česar -o pa tukaj dočakali le bedo in po manjkanje. V soboto odpotuje s parnikom "Perugia" nadaljnih 1000 Ita lijanov nazaj v domovino. Med njimi je tudi mnogo tacih, ktere je obsodil naselniški urad v povrat.
Veliki lilevi zgoreli.
Na Pratt ovoj posesti v G len Cove. L. 1 . N. Y„ zgoreli so minoli torek hlevi in z njimi zajedno tudi 12 kont mnogo vozov, konjske oprave, 17 ton sena in 70 ton slame. Skoda znaša $40,000. Petindvajset konj so rešili Gasilci niso mogli ničesar storiti. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Papež Pins X.
Nadaljevanje i. strani.
Naročujte in priporočujte "Glas Naroda". Za celo leto stane k $3.00
V nedeljo bode novi p a p e / kronan.
Rim. H. avgusta. Iver žele inostrani kardinali, kakor hitro mogoče odpotovati v svojo domovino, so izrazili željo, da bi bil papež kakor mogoče hitro kronan, radi česar je Pius X. privolil, da ga bodo že v nedeljo kro nali.
Novi papež je imenoval kardinal i Gregi lo svojim merlengom, ti oči m bode postal državni tajnik najbržf kardinal Agliardi.
Včeraj zjutraj je novi papež vstal ob Y>G. uri in je pripomnil, da svojih navad neče premeniti. V minolej noči je spal v stanovanju, kjer je bival kardinal Oroglia za časa interregnums, namreč v prvem nadstrop ju Vatikana. Kje se bode novi papež za stalno nastanil, se šp ni odločil, p ič pa je izrazil željo, da mora biti njegovo stanovanje zelo jednostavno Ob 7. uri in 15 minut je maševal. Pri maši mu je stregel msgr. Bres-s in. Kasneje je zajuterkoval kavo in komadič kruha. Potem je gledal na vatikanske vrte in dejal, da bode po irrešal peš hojo po deželi in kako mi bode dolgočasno po morju. Na to j\ i tal razne brzojave in odredil odgo-v ore.
Pri tretjej slavnosti v sikstinskej kapeli se novi papež ni pustil nositi \ takozvanej "sedia gestatoria" in j« ! ri tem msgr. Bislettiju dejal: "Pro-- tovoljno ne bodem nikdar šel v tc :maro."
Rim, 6. avgusta. Včeraj zjutraj ■ papež izvolil svoje dvorjanike, mod feritni je tudi Zioh.v, Seapinelli. !Mi-iatelli in Sanz de Samper kot tajni omomiki.
Popoludne je papež sprejel v avdi--nco nrineezinjo Beatrice, hčer Don 'ariosa, španskega pretendenta. Pa-e/. je bil zelo vesel, da jo je videl. 'rincezinji je dejal: "Midva priha-iva iz jednega mesta. Vaš oče ja loj prijatelj in jaz nisem pozabli. >n je prišel celo na kolodvor, ko sem dpotoval h konklavu, ne da bi vedel, ia mojih ljubih kanalov ne bodem eč videl. Jaz upam, da bode vaš oče tnalo obiskal naš dvor.
Prvi božjepotniki, kteri so obiskali lovega papeža, so bili Američani. Američane sta vodila John J. Mu> -Irane iz New Yorka in Rev. Lynch * Niagara vseučilišča (Buffalo, N. :'.) Američani so nameravali že od-otovati, ker so mislili, da je nenio-oče. da bi jih novi papež sprejel, oda kardinal Gibbons jim je pi l -krbel avdijenco. Ko je papež predle-al vrsto božjepotnikov, podal je vsa-•*mu posebej roko v poljub. Skoraj z sakemu je govoril par besedi. Pup. a e bil oblečen v belo. Včeraj je pai>ež ocnovno obiskal »hieea kardinala Ilerroro y Espim*-.i, kteri jo sedaj že boljši.
Ministerski predsednik Zanardelii ■■ danes razposlal okrožnico, s kiero Prepoveduje vsem državnim uradni-om udeležiti se slavnosti v počasi ovega papeža, ker sle<Jtiii vlado o vojej izvolitvi ni obvestil.
Ekspresni parnik "KRONPRIXZ WHLHELM" odpljuje 11. avgusta ob 7. uri zjutraj iz Now Yorka v Bremen.
Lepi poštni parnik "Rod Star črte'"
"FINLAND" odpljuje dne 1">. avgusta ob 10. uri i iz New Yorka v Antwerpen.
Ekspresni parnik "francoske družbe'
"LA SAVOIE" odpljuje dne žl". ivgusta ob 10. uri iz New Yorka v Havre.
Lepi poštni parnik "Red Star črte"
"VADERLAND" odpljuje dne 22. avgusta ob 10. uri iz New Yorka v Antwerpen.
Najnovejši ekspresni parnik "KAISER WILIIELM II." odpljuje dne 25. avgusta ob V2S. tiri iz New Yorka v Bremen.
Kranjsko slovensko Katoliško podporno dmstvo -
svt Barbare
v Forest City........Pennsylvania.
Inkorporirano 31. januarja 1902 v PeniisjlvaiMji.
Odborniki:
John Žnidabšič, predsednik. Maiittn Kastelic, podpredsednik. John Telban, L tajnik. Anton Tejslc, IL tajnik. 31 auxin jVIuhič, blagajnik.
Gospodarski in računski odbor:
Anton Germotšek, Maktln Gekčman, Josip Gorenc, Josip Zalak.
Do]»isi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, P>ox 007, Forest ^ry, Pennsylvania.
Clusilo 5,GLAS NARODA".
Vožnje listke za te pa mike prodaja F r. S a k s e r.	Greenwjc '1
S t., New \ o r k. Z:i ekspre^ne pur-nike si je preje potreba zagotoviti j prostor, ker so po navadi prenapol- j njeni in obilo potnikov zaostane. Na-I znanite nam odhod ^-»torn brzojava! ali pa nas pokličite telefonu: 3795 j Certlandt. ako «;e 11a kaki postaji v: v ,w ^'orkn. Dobro si to zapomnite.1
KJE JE?
E i1 \v a r il S m i t, doma iz Lehnov. f.n «iija sv. Lovrenc v PuSčavi na Si. j rskem. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bivSi sošolec Jakob Oz-vald. lG9(i St. Clair St., Cleveland. (Jiiio.	(Gavg)
I'EIv
slovenske narodnosti ter dobro iz-vežbau,
dobi s t a 111 o delo.
prosta. Ponudbe naj se dopošljejo "(ilasu Naroda"*, 109 Greenwich St., New York.	(4avg)
G BOLNIM!
Profesor Collins dobiva pripo-znanja od vseh strani.
Ol »en o vanja vredno je, da zamore jeden človek otreti toliko solza z očes ol»npanih, vtisi ti toliko vzdihov in Ijrdi oj.rostiti skrb L Na stotine holnih ljudi zateče se sedaj k dobro poznanem zdravniku profesorju Colli" u in od teh jih je le malo, da jili on v zdravitev ne sprejme. On prične le tedaj zdraviti, ko je prepričan, da zamore dotic-nika ozdraviti, inace mn pa naznani, da bi bilo škoda denar proč metati za zdravitev in zdravila. Ljudem, kterih ni mogoče v«č ozdraviti, svetuje, kaj jim je storiti in kako naj žive, da si svoje življenje podolže.
Dopisi.
Johnston n, Pa., 4. avgusta.
Tz našega kraja že dolgo ni bilo či-ati kacega dopisa v cenjenem "Glasu a roda", čemur se pa ni čuditi, kajri : delom gre pri nas bolj po malem, ako, da večkrat po pol dneva počivamo. Tukajšnji Slovenci smo po--ebno v premogovih rovih Cambri.i ->teel Co. zaposleni.
Naši mladeniči se tukaj zelo prid iio može, tako, da se tukajšnja slo renska naselbina vedno povečuje.
Z ozirom na društvene zadeve pa (,po napredujemo, vendar je pa med lami še mnogo rojakov, kteri še niso ;>ri ni kakem društvu, nektcri z vzro-kom, drugi brez vzroka.
( lanom društva sv. Cirila in Me-oda naznanjam, <la se bode dne 1(>. jvgusta. na dan sv. Roka, vršila ob t1 2 uri dop. božja služba v hrvatske) Ivo rani. Tega opravila naj se vsi čl a ni s svojimi znaki udeleže. Zajedno vabim tudi ostale rojake v John--townu, Windbearu, Loydale in Dun-lo, da se udeleže božje službe v polnem številu.
K sklepu iskreni pozdrav vsem ro iakom širom Amerike, "Glasu Naro-la" pa želim, da nas v kratkem obišče kot dnevnik.	Iv, Zigon.
Ma Mjf H
Ljudje vprašujejo, kako je mogoče, da juofesor Collins toliko število paeijentov s tako dobrim vspehom zdravi. Tt» je zaista di\*no. Danes morda ni mesta, kjer bi ne bilo nekoliko ljudi, ktere je profesor Collins ozdravil. To dokažejo mnogoštevilni dopisi, v kterih se njegovi pacijenti zahvaljajo profesorju Collinsu za ozdravljenje. Kdor pa tega učenjaka osobno pozna in je opazoval način njegovega zdravljenja, se temu ne bode čudil, kajti profesor Collins ni le obdarjen z neobičajno znanostjo in učenostjo, temveč 011 je tudi dolgo vrsto let proučeval težke bolezni in izdravil za te bolezni. Poleg tega je on dobra, pravična in poštena duša. Profesor Collins se ne ozira na to, je li kdo siromak ali bogatin in ali dobi za svoj trud veliko ali pa majhno nagrado, temveč on vsaeega svojih paeijentov zdravi, kakor najbolje zamore. On vsako bolezen z največjo pozornostjo proueava. Kadi tega je njegovo ime poznano med vsem' stojami ljudstva. Cestokrat prihajajo k njemu tudi zdravniki, da se ž njim posvetujejo o i>osebuih bo-lezliili.
I VSE BOLEZNI.
KJE JE?
M a rtin Savor, doma iz Gra-brovca št. 1 pri Črnomlju. Trod štirimi meseci je bil v Pittsburgu, na kar ie neznano kam odšel. Njegov naslov tii rad zvedel: Ivan Nemanič, i>7 Pre-wiek St.. Steelton, Pa.
OBJAVA. Slovencem in Hrvatom naznanjava, da sva odprla lepo urejeni novi — .SALOON:— 20G Main St., Memphis, Tenn. v kterem bodeva točila vedno sveže pivo in dobra vina*. V zalogi imava vsake vrste žganje in izborne smod-ke. Gostom je na razpolago tudi sen-ni vrt, kakor tudi čista prenočišča, izvrstna jedila itd.
V obilen obisk se priporočata Osienik & Molnar, 206 Main Street, Memphis, Tenn.
COLLINS ZBRATI VSE MOŽKE, GENSKE IN OTROČJE BOLEZNI, K0-TRANJE ALI ZTXAN.'F, AKUTNE IN KRONIČNE.
Z veliko ] ; 0111 us t jo se peča s zastarelimi boleznimi, kterih drugi zdravniki niso zamogli ozdra viti. Veliko skušnjo ima zlasti v zdravljenju naslednjih bolezni:
Frieetek jetike, astma, želodčne bolezni, bolezni na jetrih, mehurja in ledvicah, rane vseh vrst, revmatizem, katar, bolezni na maternici, kostolom itd,, itd.
ZBRATI SPOLSIiE BOLEZNI T NAJKRARJŠEM ČASU ZA TEDN0. Ako živite v nesrečnem zakonu, pišite njemu.
Veliko skušnjo ima o nalezljivih tajnih boleznih, tako da ga kličejo v bolnice, kadar zdravniki *
ne morejo bolniku pomagati.
NJS OBUPAJTE,
temveč obiščite osobno ali pa pišite profesorju Collinsu, kteri iz opisa bolezni takoj spozna, kaj vam je in kaka zdravila morate vživati. Xa tisoče in tisoče dopisov, kteri so vsakomur na razpolago, najbolje dokazuje, s kakim vspehom profesor Collins zdravi in pomaga bolnim ljudem. Ker je že tisočere ozdravil, ne obupajte, kajti on vam bode pripomogel zopet do zdravja.
metajte proč denarja in ne gubite časa, ampak v vsakem slučaju bolezni takoj pišite prof. Collinsu po nasvet. Opišite natančno svojo bolezen, ne zamolčite ničesar, naznanite svojo starast, spoi in kaj oziroma kje vas boli. Iz tega bode profesor Collins spoznal vašo bolezen in vam odgovoril. S zdravljenjem ne odlašajte, pilite takoj, ker drugače bode to imelo slabe posledice za vas in tem težavneje bode vašo bolezen zdraviti. Mali ogenj lahko pogasimo, toda ko se razširi, je težje gasiti. Tako je tudi z boleznijo. Ako so vas zdravili že drugi zdravniki, ne da bi vas ozdravili, ne obupajte in se s polno nado ter brez sramožljivosti obrnite na prof. Collinsa, kteri o vseh dopisih vestno molči. On le one dopise priebči, c kterih mu bolniki dovolijo, da tako izdajo spričevalo o dr. Collinsu,
Pišite slovensko in pisma adresujte sledeče:
rof. E. C. Collins,
140 W. 34th. St,
New York, N. Y.


.....:.
- I.*	i - . -
Supplement to
0 kihanju.
Kihanju se jc v ljudskem praznoverju pripisoval od nekdaj poseben pomen. Dandanes si sicer znamo povod kihanju natančno razlagati. Ako pride kaka ptuja snov, in če le neznaten prašek na žlezno kožieo v nosu, ima takozvani peti žive«; refleksni učinek, izdihalnc mfriee trebuha in prsi se skrčijo, vsled česar mora človek globoko vdihniti, takoj pa se zrak z močjo in šumom izbruhu«* skozi nos ali tudi skozi usta. To .>e ponovi tolikrat, da se ona nadležna stvarea odstrani z žlezne mrene v nosu.
V starih časih si seveda vsega teg.-i niso znali tolmačiti, temuč so pripisovali kihanju preroški pomen. To velja še dandanes pri neomikanib narodih, a tudi pri kulturnih narodih so št- ohranile vsakojake vraže glede kihanja.
0	Penelopi pripoveduje Ilomer, d. je tedaj, ko si je najbolj goreče želela, da bi se ji vrnil mož Odisej ter j«> osvobodil nadležnih snubcev, njen sin Telemah tako močno kihnil. da ji po celi hiši strašno odmevalo. Tako je bila Penelopa pomirjena in uver-jena, da se ji želje v kratkem izpolnijo. In to se je res zgodilo.
Rimi j ani in (Jrki so smatrali za dobro znamenje, ako je kdo na nji hovi desnici kihnil, nesrečo pa je pomenilo. ako je bil kihalec na levici. Za modrijana Sokrata je imelo kihi-nje še poseben pomen, veroval je, d: mu napoveduje kihanje bližajoč iz bruli togote j»ri njegovi "boljši polo viri" Ksantipi ter se je vselej po ki lian ju poiskal varen kotiček. Škod-;, da ne velja dandanes več tak rešilni signal!
1	toiler t Lawrence je spisal za čas,: kraljice Elizabete celo knjigo o kih:i lijii in njega pomenih. Po njegovih naukih pomeni enkratno in trikratn kihanje nesrečo, dvakratno kihanj. I>a src.'o. Ako dva Človeka obenem kihneta. pomeni za oba nekaj ugod nega. Kdor pri vstopu v kako hišo « nkr.-it kilme. ta naj i.i ostal, ako le mog,«%.. za stalno v isti hiši. kajti |mh| streho Um le bivala sreča; kdoi pa pri enaki priliki dvakrat * kihne ta naj hišo naglo zapusti ter se j<- i,-ogiblje. Kdor na potovanju vstopi t gostilno ter kihne. naj jo brž zapu Sti ter si poišče drugo. Pri bolnik-pomeni enkratno kihanje ozdravlj. nje, dvakratno pa gotovo smrt.
Na Nemškem Še velja dandanes vera, da ni dobro, ako mož zjutrn kihne; najbolje stori, da se še za ne knj ur vleže nazaj v posteljo, sicer ga hode ves teden vladala žena. Ako Tn dijec ined molitvijo kihne, začne ta koj opravljati molitve znova. Kitajec J«' uverjen, da ga čaka velika nesreč za bodoče leto, ako kihne na starega leta dan ter napravi v od vrnitev oso d«- razne copernije. Oboževalci ognja verujejo, da je pri kihanju odgnal ogenj hudega duha, ki neprestano sili v človeka; zato spremljajo kihanje s klicem: "Hvaljen bodi Ozmud". A a Škotskem verujejo celo izobraženi krogi, da je treba za kihanje go tove me.e inteligence, in da idioti n. morejo kihati. Pri vseh narodih pa je vera, da ako kdo med pripovedovanjem kihne, pomeni to toliko, ka kor: res je, kar pravi! Na Angle škem s«* veruje, da se novorojenček ne obvaruje poprej proti copernijani. dokler ne kihne.
Kavno tako stara in razširjena kakor vraža o kihanju, je tudi navada, da se želi onemu, ki kihne, sreča, zdravje itd., kakor: "Hog pomagaj! Na zdravje!" itd. Po mitologiji iz vira ta navada od Prometeja. Ko j-ta napravil človeka iz ile ter g;, z ognjem oživel, je močno kihnil. Če sar se je zelo razveselil, ker je bi; uverjen, da se 11111 je delo posrečilo. I Ml je zato svojemu stvarstvu krepak blagoslov na pot, in od takrat si ljudje žele pri kihanju srečo, da s«, tako dobro pogojeni. Naši viri uče. da je nazdravljetij« pri kihanju nastalo v r». stoletju za časa papeža (Jregorija Velikega. Takrat je raz sajala po Italiji neka kuga, da ji vsakdo umrl, ko je kihnil. Zato j. papež zai»ovedal neke molitve med gotovimi znaki križanja. In res ima jo kmečki ljudje še dandanes navado da se prekrižajo, kadar kilinejo. Z s om i kance pa velja, da mesto križa drže robee ali vsaj dlani pred usta iz est etičnih ozirov.
Posebno verjetna pa ni legenda o koleri s kihanjem. Tudi pri skrajnih divjakih se je našel običaj, da se pri kihanju izrekajo želje. Ko je leta 151 prišel Spanec Hernando de Soto v Florido, dbiskal ga je poglavar do mačinov in med pogovorom kihnil. Takoj se jo vzdignilo celo poglavar jevo spremstvo in govorilo sploštlji-vo v zboru: "Naj bi te ščitilo solnce, bilo s teboj, te razsvetljevalo, te odlikovalo in te napravljalo vedno mogočnejšega." Angleški raziskovalci so našli pri najoddaljenejših divjakih podobne običaje pri kihanju. Divjaki, pri kterib ni bilo sledu o kaki veri, so imeli neko kratko arabsko molitvi co, s ktero so želeli nebeško varstvo nad tistim, ki je kihnil. Siamci verujejo, da najvišji sodnik neprestano lista po knjigi, v kteri je vsakgea človeka življenje natančno opisano. Kterega list pride pri tem na vrsto ta mora kihniti, če bi hotel ali ne. Zato se glasi pri njih pri kihanju nagovor : "Bodi ti sodba pravična! Izlandi voščijo sebi ter drugemu pri
kihanju: "Bog mi pomagaj!" ali "Bog ti pomagaj!" Na Francoskem in Angleškem je zahtevala v prej šnjih časih olika, so odkriti, ako je kdo zraven kihnil. Tudi kihajoči sc je moral z odkrivanjem zahvaliti.
II
o m a n t 1 e Ti i 1 J u h a v n i d o-godek. V rumunski vasi Lakoni irra poročil se je pred več leti Niko-laj Maeodon z lepo Kaviko. Macedor K* ljubil svojo soprogo, a ona mu ljubezni ni odvračala. Ko pa se jima jo rodil sinček, naselila se jo vsaj navidezno sreča v njuni skromni hiši. Ravno na tretji rojstni dan pa je zginol sinček, in niti oblasti niso mogli zvedeti, kdo ga je od vedel. Kmalo n:. 'o je žena obolela. Poklicala je soproga k sebi in mu povedala, da je ljubila samo ubogega Vasilja, ki je na lan njene poroke zginol, da je slednji "če dečka, kterega jo on sam odpeljal. Soprog ji je vse odpustil, da bi ji lajšal ločitev od toga sveta. Ali kakor da bi ji ta izpoved odvzela bolečine, začelo se je njeno stanje boljšati. Nekoga dne so od pro vrata in \ -oho stopi neki pravoslavni menihi Iržeč za roko lepega dečka. Oba hi-j ita k postelji in poljubita bolno Ka-J viko. Bila sta to Vasilij in sin. Ma-•edoii ni hotel dalje biti na potu nju-li ljubezni, zato jo blagoslovil hiše in so napotil v širni svet. — Ravilca je kmalu ozdravila. O svojem možu ie izvedela 1«- toliko, da je šel v samo stan na goro At bos in ji odpustih Ko ie pa dolgo časa potem šla neko jutro na vrt. našla jc pod nekim grmom truplo nekega redovnika, v k tereni j. spoznala svojega nesrečnega moža. Macedon je bil prišel s samostani Ia umre na zemlji, v bližini hiše, \ kteri je mislil nekdaj najti srečo.
1' sin i 1 j o n j a v r o d n o je revno ljudstvo v Portomaggiore v Italiji.
Z« zadnjič s..... navedli, da je tam do
Hmmi revnih kmetovalcev, ki so do ae kij delali za malo plačilo — lo do .".< nvč. na dan! Poročali smo tudi. da ■e to bedno ljudstvo ustavlja Še na laljnetnu trpljenju in da zahteva, naj ga "sign-.ri" plačujejo saj tolik.. Ia mu no b-.de i«>trvba lakote rati. V n g« »s|
•liti o razmer.
unn-
:iki po-e-tniki, ki so tam edi-odarji zemljišč, nočejo ničesar kakem izl»oljšanju neznosnih vladajočih med tauiošnjim
revnim ljudstvom. Sedaj je čas žetve Nek. k uiji pokorni sužnji nočejo več Ii lati za gos|>odo in ob enem trpeti glad. Gospoda pa nočejo dati tem re veži tn niti toliko, da bi mogli pošte no preživljati sebe in svojce. Za vz-Irževanje miru in reda je vlada podala v Portomaggiore do 2<>0 mož vojsko, kar pa ne zadostuje, ker sc kjub tej veliki vojni sili vrše razni in nevarni spopadi mod stavkarji in stavkolomi. Obupnost je taka, da so ženske in otroci mečejo pod noge ko ujenikom, ter tako zabranjajo nasto-panj^^^ proti možem stavkarjeni. Sigffiri pa, mesto tki bi gledali na to. da so konflikt poravna lepim, mirnim potom, zahtevajo od oblastev, naj iste z vso možno strogostjo potlačijo to gibanje, oziroma uničijo bedno — gladuo ljudstvo! Celo to so zahtevali signori, da naj vojaštvo nastopi proti stavkujočim brezobzirno in z vso strogostjo! Tamošnji prefokt (kraljevi namestnik), pa je bolj človekoljuben Oil signorov; zato jc rekel, da vojaštvo mora nastopati s strogostjo le tedaj, ko je domovina v nevarnosti. Bati pa se je, da hov Portomaggiore tekla kri, mesto, da hi se skrbelo za to, da bi ljudstvo ne trpelo glada!
Prodan nos. Trije trgovski potniki so sedeli nedavno v neki sze-gedinski restavraciji in si pripove-lovali svoje doživljaje. Ko so se do volj nalagali drug drugemu o junaških činih, začeli so so pogovarjati o blagu, ki so ga zastopali, .leden iz-aiitl njih je v največje začudenje obeh Irugih trdil, da firma, ktero on zastopa. kupuje in prodaja človeške no--ove ter j«* bil takoj pripravljen kupiti nos od jed nega izmed tovarišev, zatrdil mu je, da bode dobil plačilo takoj, prodan nos pa da bode lahki »bdržal do smrti. "Koliko mi date «i moj nos?" vpraša oni. "Moram prej pogledati v cenik", odgovori <upčevalee s človeškimi nosovi. — Nato je začel meriti nos svojega tovariša in po dolgem premišljevanju izjavil, da je izvanredno velik nos vreden :2<h» kron. Kupčija je bila sklenjena in sklenili so, da plača oni, ki bi odstopil od pogodbe, deset steklenic šampanjca. Potnik za nosove so ie obrnil, nato k natakarji in mu ne-icaj pošepnil na uho. Ta je odhitel v kuhinju in se kmalu vrnil z žarečim Čelczom, katero je vzel potnik in so -ačel slovesno pomikati proti onemu, ki je nos prt »dal. "Kaj hočete?" vprašal ga je ta. "Jaz navadno na vsak kupljeni nos "vtisnem pečat svoje firme, da ga potem lažje spoznam", odgovoril je potnik. Tega seveda prodajalec ni hotel dovoliti in je moral plačati deset steklenic šampanjca, ker je odstopil o<f pogodbe.
konkurentinjo počakali in ubili. Je-den teh lopovov pa je izdal naklep,
a prepozno. Njegova tovariša sta med tem že napadla deklico in jo tež ko ranila. Romantično komteso s. že zaprli.
Novice. Znorel jo v Slovenski Bistrici Jožef Justinek ter grozil mnogim, da jim bode hiše zažgal. Z velikim naporom so ga vjeli in izr«. čili opazovalnici v Gradec. — Oškodovanim vsled povodu j i je daroval krakovski mostni občinski svet ."»<>,-oon kron. — Umrl je ogrski drž. poslanec, pristaš liberalne stranke, Ka- ' rol Luger. v To. letu starosti. Obesili so v Londonu morilca Dou pala, ki je umoril gospodično Bolan 1
—	Zaklali so pretepači v Velikovou ; nekega pekovskega mojstra. Eden mu' je zadal zbodljaj v trebuh tako globoko, da mu je želodec, prcrezal. — Ptouil je v Spitaliču desetletni deček Rudolf W eimer. — \ nedeljo jo pa-del v S. t Jiacorao pri Trstu v mlako neki Tlet ni deček. To je videl lSletni Ivan Sgur ter skočil nenadoma po nesrečnika v precej globoko jamo tei ga izvlekel iz nje še živega. — Gorel., je v Iglavi tovarna za suknjo. Škoda jo velika. — Ustrelil se je v Toplicah veleindustrijec Leopold Iloller. — Dinamitno bombo, v kteri jo bilo ki
h »gram dinamita. so našli v bližini h i se, v kteri stanuje bivši poslanec in zagrebški vidiki župan Kovačevič.
—	Lapplandska železnica v Skandinaviji, ki bo odprla svetu to na raznih rudah bogate pokrajine, se je 14. julija izročila prometu. Umoril jo \ Zadru T. Zdunič v prepiru kočijaža Klija Vukodina z nožem. Morilca so aretirali. Povozil je voz električne cestno železnice v Gradcu nekega po-stresčeka in ga popolnoma razmesa-"1- — Cesar je podaril iz "svoje" privatne blagajne po povod nji ošk«»do-vanim prebivalcem na Moravskem PKio K. — Velike skalnate mase s., -c utrgale v gorovju Kalanda v Grau-buendenu. Več hiš so morali izpraz uiti. — Kalenderberg v (iraubuend. liu i»okii. hišam iu polju preti velika nevarnost. Prebivalci lieže iz svojih stanovanj. — Nekaj propalih deklet ki s., bila nastanjena v Magdaleni nem za v« hi u v Deltowu. se je spuntak. in uhcžalo v Berlin. — Kapele štirih neavtoriziranih francoskih kongre-gacij si > uradno zaprli. I)o nemiri, ni prišlo. — Ženske v Avstraliji so l>odo prvič vdeležile volitev decembra meseca t. 1. Dosedaj je vpisanih v volilne zapiske nad 850,000 ženskih vo-lilcev. — Dunajski univerzi je zapustil predsednik dunajskega trgovinskega sodišča dr. Rudolf Dekret vsi svoje premoženje v vrednosti 200,000 K. — V občini Marchtrenk pri Wel-•su so našli razmesarjeno truplo neke petletno deklice. — Ubegli dunajski odvetnik dr. Zimmer, ki ima na vesti veliko poneverjenje, je bil v Londonu arotovan in je londonska sodnija dovolila včeraj, da se izroči avstrijskim oblastvom. — Nesreča na železnici se je zgodila pri postaji Roggio Calabria v Italiji. Vlak se je prevrnil. Ponesrečilo se je 15 osob.
POZOR! rojaki v Pittsburgu in
okolici! Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in'posojilnega društva", 513G Ruby St. v Pittsburgu, Pa., kajti z malo vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno!	(Ijan04)
Romantična komtesa. Pariški časopisi se bavijo sedaj z sen-zacijonalno afero. Krasna dvajsetletna komtesa Gabrijela, edina hčerka grofa Malherbesa, se je pred kratkem ločila od svojega moža, bogatega bankirja, in je raje živela z nekim
-: VABILO :-
Slovensko kat. podp. društvo sv. Barbare št. 4 v Forest City, Pa., spadajoče k J. S. K. .1. priredi v prostorih Mr. Ivan Kržišnika
<1 n o 1 f» avgusta 1 !> 0.1 VELIKO VESELICO IN FAIR
v prid društva.
K veselici se vljudno vabijo vsi tukajšnji rojaki in okoliški Slovenci.
Pričctck t o č n o o b 2. uri popol.
Ples, Fair na vrtu v posebnem šotoru. razne burke za mladož. — Godil a p.hi vodstvom Mr. V. Kovažiča.
Za okrepčanje je preskrbljeno z vsakovrstnimi jedili, pijačo in slaščicami.
Ker so dobitki na Fair prostovoljni darovi posameznih udov, niso dragoceni.
Vso rojake najuljudneje vabimo 1: obilnemu obisku.
ODBOR
VABILO
na
=■ PIC-WIC:
kterega priredi slov. katol. podporno društvo SV. ALOJZIJA št. 19, J. S K. J., v nedeljo dne 10. a v g u s t.r 1903 v Baronwald, Blass and Router's Grove, Pennfiold Ave., pol ure daleč od Lorain, Ohio.
Imenovanega dne se vrši blago-slovljenje društvene zastave v cerkvi sv. Ivana na Steel plantu. Pričetek ob uri popoludne. Zbirališče je na dvorišču g. Alojzija Viranta, eor. 10. Ave. in Globe St. (ob 1. uri pop.)
Po blagoslovu zastave odkoraka društvo skupno v imenovani Baren-wald, kjer bode za postrežbo že vse preskrbljeno. Vstopnina je prosta.
K "pic-nicu" vzemi električni voz ki vozi iz Clevelanda, Elyria do Lo-
tnenihom, ki pa kljub temu ni hotel	^ ______________
pustiti svoje prejšnje ljubice, ne kol raina, izstopi Stop 48. trgovke s papirjem. Gabrijela je na-j K obilni udeležbi vabi najuljudneje jela tri postopače, ki naj bj njeno (13avg.)	ODBOR
" » **
■ r*
Stalijo hranilnih ulog:
17 milijonov kron.
Rezennf zaklad:
okroglo 400.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovza
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do i2. ure doooludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uloznih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunil- ulagateljem.
Za varnost nlog jamči polos: lastnega rezervnega zafclaria mestna občina ljubljanska z vso,,, svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. |>„ je varnost i,log popol-
na, svedoci zlasti to, da nihajo v to hranilnico tudi sodišta denar iiialoletiiih otrok in varovancev.
OST Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.
O
'	- V-tl i	I v^'cVtHt-Jw^S	- i^OOc^tl'o-t cJ^-tl cVfc ..Jo-tl	rX--« <1 rA ^	S-'O
I*
m *
**
strt m*
Stil Sili
EDINI SLOVENSKI 0F1C1JELNI AGENT V NEW Y0RKU.
* ft
109 GREENWICH ST,
NEW YORK, N. Y.


Oficijelni zastopnik družb:
Bremenskega Lloyda • Hambur^America Line . Compagnie Generale Trans itlantique Holland=America Line • . . . . Red Star Line .......
in druzih prekomorskih črt.
Parobrodni in železniški listki so dobiti po najnižjih cenah.
KDOR ^'ovoncev lutnjo v staro domovino, najbolje stori, da knpi vozni" listek v NEW®
YOUKII, krr j»ot«'iii sc lahko odpelje s prvim parniko u in mu ni ]»otr»*ba tukaj c*a- g kat i t<*r denarje po nepotrebnem trositi.
I/1\AT> kojja 17. stare doni<?vine sem vzame ali ž«*li vzeii, najlwlje stori, ako se na nas obrne, ker hude točno postrežen in potnik ima opraviti na vsej riti s poštenim! agenti (n<* s kakimi ribniškimi Italijani ali Zidi). V MEW YORK <lospevsiin <^reino kolikor le incg§ goee na roke in k t- le potreba.
VSF pivdnosti <;ovor% da naj se vsak Slovenec in Hrvat le edino na nas obrne, k, * ^^ bode najhitreje, najceneje in pošteno postreže n.
A A kdo pritlf v Nf\v York 11a kako železniško ] »ost a jo in sr- ne ve kam obrniti, naj fn*e " ]»»st;ij<> le (i li loiui iu pokli<V	Cortlaiidt, ali eonnect tliree seven nine live Co
land! in potem se s nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon plaea \7t cento? prihrani dolarje. To je zelo važno!
Dalje pošiljamo najceneje in najhitreje
denarje v staro domovirj
Ogromno rastoči promet nam daje priliko naše rojake CFNO postreči, ohjedne dokazuje, da kdor se na nas obrne, je dobro postrežen in s«' še večkrat na nas obrne in drugim enako storiti svetuje.
Cena, hitra in solidna postrežba je naše trgovinsko geslo.
%
P ^ *
>
VC Al( potnik, naj jiride o<l kteregakoli kraja Zjedinjenih držav ali iz stare domovina T Ji\t\ 1>az[ 1IU 11;lš naslov, ulico in številko
109 Greenwich Street.
|WA I ne: posluša nikogar, ako ga tmli slovensko nagovori in drugam vleče, za Slov<1
*	pravi kraj le pri nas. Nas Ialiko vsakdo ob kterejkoli uri pokliče.
pni V pa stori, kdor nam njegov prihod natančno naznani, po k ter e j železnici pi
*	" je odhod t.d kraja in kedaj sem pride, to mu na vsakej železu i ej povedo.
I FPF NAVfP PPIHPANI vsak letujoči rojak, ako naše nasvete ul>oga in l^Drtr 1WTIL riviftiaani p;lzi> da pride na pravo številko in ne da novcev
rok, dokler ni povsem preverjen, daje na pravem mestu.
Ubogajte naše nasvete in vedno ste na pravem potu!
FRANK SAKSEI
109 GREENWICH ST., NEW Y
		^.■•J1 T -T—		
J ■ - ■-. f) ^ ■ - 71				
!sma iz toplic« I
Mt. Clemens, Mich.. 23. jtil.
Danes vas hočem se nadalje dolgočasiti z mojimi pismi, pa nič za to, ali po "kuhel tajč niks pozamern".
Vročo je bilo v Chicagi dne 4. julija, mogoče je k temu pripomoglo nebroj "fire craekerjev", ktere so ta dan požgali, in tako sem se ves poten vsedel v voz. Nasproti meni je sedela dama in gledala, kako si v enomer Enoj brišem z robcem ter smilil sem aei jej! Vendar enkrat, da se me je ionska usmilila! IJrzo je posegla v ročno torbico in mi zelo uljudno ponudila pahljačo. Seveda sem jo z velikim veseljem Bprejel, nasmehni! som se seveda tudi njeni ljubeznjivo-sti, najbrže Se lepše, kakor prosjak kosu belega kruha ali rekrut prvej vtrinolej zvezdici na ovratniku.
Dama je bila enaka starosti meni, no, pride j al bi jej še kaj povrhu in jo v mislih obsodil, da ima poleg štirih križev še pol petega, da je bila pa se bolj častitljiva, je imela očala. Vprašal je nisem zakaj ta vljudnost, odkod je in kam gre, vse to ni moj bitftiness, za uljudnost je treba hvaležnosti in sem se jej, ko sem se ohladil. zahvalil z lahnim poklonom. Se veda, ako bi bila ta hčerka Venere saj za 50 odstotkov mlajša in za 7f> odstotkov bolj "aauber", potem bi se spustil ž njo v pogovor in se interesi-ral za njo, ali tako prazno slamo mlatiti! No, pa ni prav, da se šalim i. galantno damo, naj reče kar kdo v drugih narodnostih ni najti »iti približno toliko uljudnosti, ka-[ kor jo ima baš izobražena Ametikan ki je seveda že prekoračila "gosja i". '
Dne 5. julija dospel sera v Omaho Tebr,, popoludne in se takoj podal k ajakti g. Pezdircu, kjer sem našel ž.i delegate zbrane. Popoludne sin< igoalovili zastavo tamošnjega dru tva v češki ccrkvi. Omeniti mi je, da je imel govoi blagoslovljonju zastave češki du ren iz okolice Omaho; dasi smo ti* in vsi katoliški Slovani praznovali tnik sv. Cirila in Metoda, in das bilo blagoslovljenje zastave, n-irej je podoba sv. Štefana, ni go duhovnik nič o tem omenil. Vet gov govor se je vrtil okoln "špat novink in Koledaržev". Ves t: iror je bil seveda če^ki, razumeli s< le f'ehi in že ti niso vedeli čemi ko je vendar blagoslovljenje za D. Meni pa se je dozdevalo, da g<> iz njega graf of on, ali pa ga j. češki list kaj zmazal in ob tej |iki svojo sveto jezo spustil. No ^udi to mu ni nič pomagalo, vst lo bob ob steno, prvič ljudje nis< >ra razumeli, drugič pa ni bil ni tu in če je bil "persufliran" n;
lal. Drugo jutro je domači du lik nekaj popravljal prej omenjc 3Vor, a tudi to ne bi bilo potreba ^ači duhovnik je gotovo zmeren mu ni dopadalo kvasenje prej dne.
riborovanju vam ne bodem poro sr vas ne utegne zanimati, ali iti vam le moram, da bi kmalr ol" pri volitvi glasila; prav spodje, kteri so se pred leti k de tel i, so letos puško v koruzo mever se ni posrečil, ker iz igače sodi in možje iztoka S' J. S. K. J. ne bi nikdar to je danes, ako ne bi "Gla sa njo delal, in to je pribita ktera se ne da ovreči. Go »z eevero-zapada so si mislili: je svojo dolžnost storil — Pa menite, da bi točil kro solze i! Nikakor ne! Druga i nastopila kmalu med zavod skimi delavci, tega sem t? ft, kakor je dvakrat dve štiri. rajnoet in delavnost pa poje čedno moBto, Slovence»' »bilo, več bratov Hrvatov, iji pa nič kaj radi ne dela-licah, pa saj ni čudež, delo je posebno po leti zelo Si novo došli bratje Hrvat->čislajo: dolce far niente! li je obilo Cehov in so že ;; a tudi Zidov jim ne Sircev. Nemci in Čehi so carji, posebno se v tem ri steklenici piva. Omaho roljntvom ostavil in se žolni; v Chicagi sem prebil tem obiskal La Salle in »mesta lepo napredujeta iso naši rojaki cerkev že je na lepem prostoru. V dobro giblje naš narod, čast. Dela je povsod i nas narod spoštujejo, li, ako si razmere od •Toliet se mi dozdeva, bodočnost; 'lega jc slezniške zveze ima in s, kamor se steka vsa trgovina. Tako ča-[končano drugo pismo, ^a kaj res iz toplic, lani____F. S.
se napravi običaj-whiskeya, kteri velja
od Imenovane svoto
davkih^iO— —
prevoz Jfl. $4.
ostanek, ijan.
jtane lačna in dobi
Izživljenja prejšnjih papežev. Papež Pavel IV. je dal na
praviti v Rimu najlepše vodomete. Zato ga je imenovalo ljudstvo namesto pontifex maximus — fontifex maximus. Neki goljuf je prišel k papežu Inoceneu X. in mu hotel povedati, kako se dela zlato. Papež bi rad vedel to skrivnost, ker njegove finance niso bile v prav dobrem stanu. Ko je vprašal goljuf, koliko mu bo plačal, šel je papež v stransko sobo, prinesel veliko mošnjo in mu jo pomolil. "Svetost saj ni nič notri", rekel je na to izdelovalec zlata. "Ljubi moj sin", je odgovoril papež smeTiljaje, "čeznaš res delati zlato, potem na tem svetu ne potrebuješ druzega, nego mošnjo, v ktero boš stavil zlato." Papežu Kle-inentu XIV. poslal je neki menih svoj govor proti krivovercem in ga prosil, naj bi govoru pridejal priporočilo, kor ga misli dati natisniti. Papež mu je na to odgovoril, da je pripravljen, naložiti kakemu grešniku branje tega govora kot pokoro.
Redovniki kot papeži. A* dolgi vrsti papežev najdemo mnogo bivših menihov. Zadnji papež menih je bil Gregor XVI. Ta niti škof r.i bil, ko so ga izvglili papežem in je prejel po.sveeenje še le t H) izvolitvi. 27 papežev je bilo iz redu avgustin-cev, 27 benediktincev, 5 frančiškanov, 4 dominikanci. 4 cistercienzi, 1 kartuzijanee in 1 karmelitar. Iz jezu-vitskega reda ni bil izvoljen noben papež. Ko so nekega jezuvitskega kardinala vprašali, kaj je temu nzrok, odgovoril je prav resno: "Vi se motite. Tudi jezuvitski red se ponaša z enim papežem iz svoje srede. Ne veste vi, da je bil prvi papež sv. Peter iz Jezusove družbe?"
L u r d s k a il a t i i> o ž j a v Dja-kovskem okraju. Nekega dne minu lega meseca vračala se je llletnn deklica s svojimi goskami iz paše <! > tnov v Jasipovac. Ko je prišla »lomov, začela je vsa vznemirjena pripovedovati, da se ji ji prikazala Mali božja pri neki mlaki na robu bližnje ga gozda. Vest o tem se je nato hitro razširila po okolici. Ljudje so se za ~eli zbirati krog omenjene mlake v -verami v rokah, gledali v votlo in si umivali z njo obraz in roke. Nekterih se j«> polastilo tako navdušenje, da so se onesvestili. Mlada pastarica pa i« ie trdila, se ji vsako noč prikazuj« Mati božja, da so z njo pogovarja in da ji je tudi rekla, da je ona gospa iz Lurda. Zagrozila ji je baje tudi. da bode poslala točo itd. Ljudje, kte-rili je vso polno okolu čudapolne mlake, govore, da se bode zgradila na onem mestu cerkvica. Škofijski ordi-narijat v Djakovu je proglasil to za praznoverje in storil primerne korake, da se prepreči nadaljno obiskovanje čudapolne mlake.
Državi n e v a r n o d r u š t v o.
V neki vasi v okolici Kološa na Ogrskem se je ondotni duhovnik na vs. moč trudil, da bi odvrnil svoje ovčice o<l pijančevanja. Slednjič se mu i« posrečilo velik del vaščanov spreobrniti. Da bi pa njegovo prizadevanji imelo tudi trajen vspoli, sklenil jf ustanoviti društvo zmernosti. Minister notranjih zadev pa ni hotel po trditi pravil tega društva, či*š, da n more dovoliti, da bi ustanovilo dru -Ivo, ki bi s svojim delovanjem zmanjševalo emrične prejemke države.
Smešna pomota. Neki župan v mestu Papa na Ogrskem je naznanil velikemu županu, da je koufisci-ral ponarejen bankovec za 20 kron. Veliki župan mu je na to sporočil, naj mu pošlje omenjeni bankovci: v svrho pn i ska ve. Mesto da bi tra v zavitku poslal, - napisal je naivni župan poštno nakaznico in ž njo vred oddal bankovec na pošti, ki ga je tudi sprejela. Naslednji dan pa jv. dobil veliki župan mesto pričakovanega ponarejenega bankovca — zlat '.a dvajset kron.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da sem otvoril
trgovino z vinom,
m sicer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valle.v po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct, naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Zjed. državah. Za obila naročila se priporoča
s spoštovanjem
M. ROGINA, Box 64, Crockett, California.
31 dec.
svoli jesti.
John Venzel,
74 Munich St., Cleveland, Ohio,
izdelovalec kranjskih in n~inških
harmonik
se priporoča rojakom za izdelovanje in popra vi jenje harmonik. Delo na ! pravim na £uhtev>:nie naročnikov.] JQg&g ^bCT primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do £45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine.i Cena tri vrstni in je od >4."» do Več in natančno povč:
JODN VEN ZEL,
i .
74 Munich St, Cleveland, Ohio-
Piflte -
mU * il«-
ZASTOIJ
14 kr-s
Električni DIAMOND kriz,
--	m
tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskimi« vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Franco/.ko, Skandinavijo in v države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in jaobit* ^ ?! "P \ I.' Prot* revmati/mu
vsak uj"i\ l ... i ,u j i., auic! [»Lii.sk , l.< lesov je in pokrov, je s 14 karatnim zlatom p zlač n 'I/sgi :.i k.-, meni . - 1 .i-ena m regulirana s pismenim jamstvom za 20 let. Naji.uljV £ s .ni r i>. iv tn in Ha j dnaka pravi /lati uri za $40. Za nekaj časa damo z \s.:ko ur ■ slcii. £v. Ura>:: ri ■ dv.najsk pipo i morske pene v vrednosti $1.50: i cev za sm<~ike i/ prav rs, • . r 75 c : cev za cigarete 5«J el,; X usujat mošnjiček za tobak 25 ct.: 1 jasio žkatl.ic« za ui.gabce ct.: ti do pozlačeno verežico $ .50; 1 pozlačeno brošt> $;; p:i! finih uh ; i>v - kamenčki $1: « kravat 00 bulico 40 ct : vič pozlače< ih gumbov iid. Uro in r, štet daiiia p..i'-.-,no po C O. 1). za $2.99 za možke in $5.75 za ženske nreu-r t ksj rcsne T k l>.vol; ■• jcr.i, da se blago lahko ogleda in na naše stroške nazaj 5 o?lje ako :i ne ugaj . Kj. r ni ek - presne jioslaje, ]««-slati sr mora svota z naročilom in takim dodamo še prn r.^ei: žepni n< , tor pošljemo idago v registrov 3 nem zavitku. Kdor kupi ali ; roda 6 ur z d .-.rili, ivi.r.i .lamo eno uro z darovi v nagrado. 1 iši, ako želiš uro za možkeg i -.li žensko, l i.ši lants predno je zaloga ]«>šla na
atlas jewelry co., 351 Metropolitan Bloc , Obicago, 111.
Naš veliki katalog, v kterem je čez 600 različnih ur. dr g >c nosti puške, samokresi, noži, pipe. cevi, šivalni sti oji itd. pošljemo ]>o_s^ rcjci .4 ct. v . • .■li zn. mk h.
Kranjsko katol .pod. orno društvo PRESV SRCA JEZUSOVEGA
v Clevelandu, Ohio.
Odbor za leto 1903 je:
Predsednik: John Saje, 06 Diemer Street.
Predsednik: John Saje, 87 Iloffman Street.
Podpredsednik." Anton Ojrrinc, 1 Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave.
II.	tajnik: Anton Sepie, 796 St. Clair St.
Blagajnik: Lorenc PetkovSek, I85V2
E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Anton Novak, John Petkovšek, Alojzij Saje.
.Maršal: Martin Janežič. Pisatelj pobotnili knjižic: Anton Smole.
Zastavonoša: Jernej Kro^uvec; po-ma^ača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drugo ne-deljo v mesecu v „Jaittes Hali". 1716 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naslov za pisma je: John Avsee, 104 Case Ave.. Cleveland. Ohio.
mzr^^pncV^ QfiJflBW
Čast mi ic naznanili slavnemu ob-iinsivu v Chicagi,	ka!:or tudi
Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „TrigIavfi*'3
So. Center Ave., blizu ro-ulice, kjer točim pi^sino uic-žar;' ..ATLAS" pivo, izvrstni v.-hiskey, ^ajbolja vina in dišeče cigare, so j.i meni na razpolago. Nadalje je vsakamu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegližče in igralna miza (pool table)'
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno post/ežbo. '-"sak potujoči Slovenec dobrodošeL Korčno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti £ svojim obiskom !
Ta križ ozdrnyljaod rev-matizma, neuraigije, bolezen v križu, bolezni v glavi, živčne bolezni, otožnost, brezsenčnost, kar), bozjast, slaba prebavanja, zgubljenje teka in bolezni zobe .
Navodilo : Vsaki dan ^ajte križ v kozarec napolnjen z najboljšim jesihom za dve minute. Za otroke zmešajte iesih z vodo v vrinieru z njih starostjo. Ta križ mora viseti na s\ ilenem traku, okolu vratu tako, da leži m.xlra 5tran naravno na koži na lelodcu. Ta električni Diamond križ velja samo eden dolar ter se odpošlje v vsaki
kraj Zjed. drlsv. Jamčimo, da Vam bode tako koristil, kakor kterokoli električni
pas, kteri velja lo ali 2okrat
večjo svoto. Vsaki vsake družine moral bi imeti električni Diamond kriiec, ker ni boljšega in sigunusj-šega sredstva proU vsako-yrstnim boleznim.'" Tisoče priporočil od ljudi, kterira je ta kril poiuogel, oziroma jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Poiljite jeden dolar bodisi ro Money Order ali v registriranem pismu za 1 kril ali $5 za 6 križev na : Tiie Electric 1 >ia-morJ Cress Co. I >ep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago
Priporočila s
Vaš električni Diamond kri/, me je ozdravel od revmatizma v gTavi po 2 tedenskej ■porabi in bolezen je popolnoma ponehala. T riporočam ga povsod i svojim prijateljem.
11. MlLLi r, Pipestone, Minn.
Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč T Eelodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj ]*>pr-_ie.
Et>. GaLLit, Fairbanks, Ia.
Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnr^o zdravnikov, Električni Dia-tnond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila, lkxiite ta!:- prr.a/en, in ^>ošljite mi še 4 križce.	J. Bali.k, Stuttgart, Ark.
Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski v po rabi Vašega križa, ju ram prip >/nati, da ni boljšega sredstva za zdrayljenje od revmatizma. Pa C i. P'W is, Milwaukee, Wiss,
THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 33, -3C5 WSiiwauke- C.ve,f CHICAGO, ILLINOIS
Ne-* Orleans. L-x., 28 sept Cisl-.ni posp d ! V prijbu Vam pošiljamo zi pt t električnih križev. O.ii, ktere smo popreje pr jeli, s > čud-.-zno delovali. l'r«sino za naj-h trejše p iposlar.je.	Sestre Benedikt'nske, 282^ Dou^hine S: , New Orle-ns, I.a.
P&ZITE DOBRO M MOJ NSSLOV, ZAPIŠITE SI GA!
KADAR POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA
ZASTAVE, REGAHJE, ZNAKE, KAPE i. t. d„
CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone i 1722 Mnrjran.
NAZNANILO.
Dobro Izvežbanih delavcev, Slovencev, Hrvatov in tudi druzih narodnosti se ue branim, potrebujem. Delo ni težavno, je stalno dokler je kai drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo piti, vsake vrste smo tke kaditi, dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu ni treba plačati, kegljišče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po ceni proti „caskJ Za obilen ©bisk se priporoča:
JAKOB MARTINČIO, aalooner.
Surmxit, Illinois-
Math. GraLek,
201—1203 0or. M-ia in Santa Fe^ L-:
PUEBLO, CDL0EAP0, priporoča slovenskemu ir> hrvats" aiu občinstvu svojo veliko zalepi možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog
'----rt
'n zeleznine : v zalogi ima tudi Tr?" ierjevo grenko vino.
Pošiljam denarje v stari domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Saksei jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK. lastnik.
a
~ '-!. ■: 1 T Tj

JE r^BGLJfl.
K>« . oiino Va> u. slov, . s*3ti Vam ' fiie runarro-r., ^ j; sT pregledanje naslednjo

jjta
N %
____iakom m kr;-.snim amar škim
i>-d- u- q yc in !-.s >r._ - ne stroške.
O. D. «4> O J.in-Jim : 20 let. Verižica n. dal . • / v s o ur. . l'<> so aj-bolj."e ure n-v l-.-.io ••e!v> i:i :'<»1edajo, ka kor I t m .f+o. A .0 -v p '■ . -te $3.75 - naročilom. Van d; ;n tu 1 fin* J.epn: sv»2. J-.-d -o uro asto ij. aku kui-iie i prodate šest if. Žensk- !•) / k e. V< -i.Le 4 ct jnamk 7,a naš veliki cenik s poj i.-om Oo<i ra/nih ur, zlatn :ie diamantov, ^le s- ih ur pušk, revolverjev. iiiStrunie to k dil egi <jrrdja in d uzih stv ri	w
ATLAS JEWELRY CO ,
Dept. X 163 Kanrio ph St. Chicago, 111.
pišite slovenski po moj renik nli uzorce, ker to vsem pošljem l>rcz stro !|P Škov. Moja tvnlka jo slovanska.
iwl
Imnni na razpolago obilo uzorcev slovenskih, hrvatskih, čeških, slovti škili, 1'iisiuskih, lit\in škili in poljskih tlrustev.
Rojakom, k eri potujrjo skozi Du-rtiiiiro na Silvcrtoit, Jurey liico in Teluride, naznanjava, da sva odprli ' novo gostilno
a¥sfri;sk i Jcmoviaa j
poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako i -g' tla na ^lain St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar bode- j va postregla z dobro pijačo, okusni-: mi jedili in izvrstnimi smodkami. /'a obi'en obisk se priporočata
BLATNIK in BRUCE,
S 0 U T II C E > T R E A V E N l E , CHICAGO, I L L.
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
od gospoda J. Stuhlerja
v Dulutfe, IVIiim.y 217 W. Superior St,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, inunn lej)0 prenočišč© za Durantro. Č«lo potnike, kakor tudi jn-osti lunrh.
Prodajam tu<ii železniške in paro1>rodne listke ter pošiljam denar v staro domovino- liojakom pi eskrbiin delo, kteri delajo po šu-opdpisant naznanjam br« s 1M;)I| j>0ja];e Slovem e in Hrvat«-, kteri jMitiijein čez Duluth, Minn., va-nc-1-m in Hrvatom, da »cm ,	da blagovolijo obiskati, kei ikmio gotovo zel', dobro postreženi
Ni^je tom
se pr 1 iz East Helena, Most., v Aldridge, Alont., in tu odprl novo urejeni
!5e spoštovanjem
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropa v i ca od 82.50 do S3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ue naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki doj>ošljejo ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich^
594 Vermont St., SAN FRANCISCO, CAL-
II

v Lt^rira točim redno SVEŽE PIVO. DOBRO KALIFORNSKO VI-AO. IZVRSTEN WHXSKET in pro, i, t jam EiNE SMODKE. S 5p<,>?toTanjeni
M AKT IN P.ilU.
Aliiri ^ont.. Park Co.
U
Anton Rebek,
iodvorske ulice v Ljubljani,
koncesijonirani zastojinik
Red Star Line.
Slovence zelo dobro in pošteno
streže pri izseljevanju v Ameri-Preskrbi i>otne liste.
Vožnja z novimi parniki te družbe je ugodna, ljudje so po 4 in 0 v jednej kajiti, pri obedih jim strežejo jui pogrnjenih mizah, ni treba umivati posode. Snaga vlada na teli parnikih in tudi za ženske je ugodno, ker se glejja na liravno vedenje.
V New Yorku je moj dopisnik g. Frank Sakser, 101) Greenwich St.
Novi parniki te družbe vozijo po osem dni.
Se spoštovanjem
Anton Rebek,
koncesijonirani agent Red Star Iiae.
t- ^M kalif r^iiska vin« na prodaj.
Dobro čr:.o vino po 33 do 45 centov galona.
Lansko belo vino po 35 do 45 centov galona.
Staro belo vino po 50 ct. galona.
Reesling po f>5 ct. galona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 ga--Ion skupaj. Naročilom spod 50 gnlon je potreb.: posebej pridejati $J.0C za pos. lo. Pu~ljem dobro belo vino 20' galonov za ,$14; staro belo ali črno 20; galonov za -$1G s posodo vred in plačam sam vožnino (freight) v vsaki kraj Z i od. držav.	(4kr.)
S spoštovanjem. ŠTEFANJAKSHE, P. O. I los 77. Crockett, California, Contra Costa ('o.
(31jl)
Josip Sch.arabon. Velika zaloga dobrega
^floiačiam^
— ter —
doma kuhanega žganja.
Naročila se točno izvrše.
Kdor hoče toraj dobro kapljico vina ali pristnega žganja, naj se obrne na:	(31 jI)
John Ki
1199 St Clair St.,
^aeker-ja,
Cleveland, 0.
Osreči tvoj dom
s hišnim godbenim zabojčkom
(Il<»tne Mus;c Box), naizanimivejiini in najcenejšim mnzikalifrim instrumentom /a do u. Ti nii^iivi vei veselja nego orgije 7a f ion. Vedno pripravljeno. Igrati zasiiorc vsakdo, c<;lo otr- k. Vsi odjemalci so zadov Ijni, kajti dobili so. kar so fri-čakovali. Igra eč nfgr. sto komadov, kakor je iz imenika, kteri se nahaja v vsakem zal« -£ku. ra»- idno^ Kabi se tudi v cerkvah, šolah, pri j e>skili in drugih društvih za spremljevanje petja. Zasluii svojo ceno v jednej noči. Svira vse stare himne, koračnice, valčke, polke, četvorke in operne napeve, kakor tudi najnovejše pesmi. Jeden komad zamoreš ponovi*i ali pa novega igra'i. Sam« S dolarjev V finem zaboju z glasbo. K dol žel rru pošljemo gl; siten i zabojček po sprejetju $2 na račun; plačaš potem. Ageutje zaslužijo mnogo denarja. I' š1 i 2 C. za cenik.
standard mfg. company,
29 BEEKHAN STRtET P. O- BOX 1179. OEPT GL- N-. NEW YORK CITY-
Cenjenim da so
rojakom naznanjam.
HA^ONSKE,
Rojakom naznanjam, da sem se preselil iz Aldridge, Mont., sem na llibbinp, Minn., in v družbi g. Fr. Arkota otvoril
S/^looist,
ktere jaz izdelujem, v Washingto nu patentirane za Ameriko. Delo' je izvrstno in solidno. Cene so zelo1 ,	, x -
nizke in sem prepričan, da bodo!T.kterem vedno tOL'lV£ 8Teze' odjemalci zadovoljni.	_ r,,v
Kaj topleje se priporoča
John Golob, 203 Bridge St., JoUet. BL
dobro
pivo, izvrstna vina in dobre smodke. Rojake bodeva vedno skrbno postregla. Za obilen poset se priporočava
S spoštovanjem (lag) Luka Klun in Frank Arko.
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočam v obilen obisk
ssclcoin.,
v kterem vedno točim sveže Schlitz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. S spoštovanjem
JOS. DEMSHAR, Rock Springs, Wyo.
_ILL

if!
Jj Jugoslovausku Katoliška Jednota,
"F
ill
Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: John ITabjan, P. O. P.ox 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keužišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: Josip a g Nič, P. O. Box 2GG, Ely, Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, M i oh. Blagajnik: I van Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Geem, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, E velet h, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabi kovec, .">102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Buožič, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na T. tajnika: Josip Agnič, P. O. Bos 206, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
namreč Benussi, Liebman in Cumer. To je vzrok, da cesar tržaškeg-a župana še ni potrdil. Župan je hotel ie odstopiti, a dr. Venezian «;a je ^>re-jarovoril, da je ostal. Vodja nasprotne italijanske stranke dr. Dompieri jc proti rolitvi v III. razredu vložil več pritožb na upravno sodišče iu nr državno sodišče. Upravno sodišče se je že izreklo, da se vrši o jedni teh pritožb obravnava in bo ta obravnava meseca septembra ali oktobra. Ako sc razveljavijo te volitve, bode s tem namestniški svetnik Jettmar tak ► kompromitiran, da bode moral iti v pokoj. Jettmar je bil dosedaj vladni zastopni v tržaškem mestnem, svetu, a namestnik ffa je že odstavil in je to zastopstvo izročil namestniškemu svetniku Fabianiju.
D i n a m i t n o bombo so našli ^opet v Zagrebu na Zrinskega šeta-lišču, v kteri je bilo G00 crramov di-namita. Dosedaj se še ni izvedelo, kdo .io je položil.
KJE STA? Marija P i k e 1. poprej Ferjuc. doma iz Stranice, spod. Štajerska, stara 32 let in njen ljubček Al jj-zii G unča r. doma iz Krškega na Dolenjskem. Iz Willocka, Pa., odšla sta dne 18. avgusta m. 1. Kdor kaj o begunih ve. naj blagovoli naznaniti njenemu možu: Mihael Pik«]. Box j 105, Connorville, Jefferson Co., Ohio (lOavtf)
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti de nama pošiljatev registrirana.
Društveno glasilo je „GLAS NAHODA".
Evropejske in druge vesti.
Dunaj, 5. avgusta. Danes se je pričela obravnava proti nadkomisar-ju deželne vlade v Lvovu, avst. Poljska, Bronislavu Osolinskemu. Slednjega s(» v niareu zaprli, ker je bil ob-dolžen. da je zajeti no z nekim Jeod-rowskim skušal Rusiji prodati vozni red železnic v času mobilizacije.
Kijev, 5. avgusta. Delavci jugoza-padne železnice so pričeli štrajkati. Delavnice in kolodvor je zasedlo vo jaštvo.
Metat, Nemčija. .r>. avgusta. Tukajšnje vojno sodišče je pričelo z obravnavo proti podčastniku Dunklu. kte ri je vojake na uprav nečloveški način mučil. Imenovani poUeastnik ima opraviti z .r>7r> slučaji mučenja. Med drugim je prisilil vojake, da sy se z glavo zaletovali v zid. Sodišče je lopova obsodilo v degradacijo in v 21 . letno ječo. Radi njega se je več vo jakov usmrtilo.
Paris, 5. avgusta. Iz I.'Orienta de partement Morbihan se brzojavlja tu k:ijšiijemu "Petit Journal", da tamkaj včeraj obsodili ntscega štrai-karja v dvomesečno ječo. Radi tegri se je preti sodiščem nabrala velik:, množica ljudi, ktera je glasno protestirala proti obsodbi. Ljudje so ho teli orožnike napasti, radi česar se morali bežati v sodno poslopje, K on « čno jc ljudstvo nekaj okenj pobilo in naskočilo sodišče. Končno je moralo vojaštvo posredovati, ktero je napravilo zopet red.
London, f>. avgusta. "Daily Mail" poroča, da se bode angležki parla-ment v kratkem razšel. Ostavko hod , podal miuisterski predsednik Bal four, na kar 1>im!*» kralj poveril vsta riovitev novega kabineta vojvodi De-vonsh irskemu.
Petrogr-id, 0. avgusta. Iz Fliz:d)e(h grada se poroča. da sc1 Zidovi iz Iler-zonske gubernije v«lno bol* selijo \ Ameriko
London. <>. avgusta. Vaje angli /.k' vojne mornarice so se pričele veer j Bojevalo Si' hode domače 1 n>dovj< i sredozemskim. Prvo brrdovje re je skupilo pri Layos na Portugalskem. Vaj se bode vdeležilo 70 vojnih lad I j
Peking, H. avgusta. Vsled povod nji, ktera je 'hie 27. julija t. 1. pr< -plavila mesto ('hitu, je vtonilo TtM1 ljudi. Voda je razdejala več mostov in odnesla mnogo hiš; 2<HM> ljudi i brez hrane in stanovanja.
Drobnosti.
P o p r a v e k V "vabilu" k veselici društva sv. Barbare št. 4, v prilogi današnje izdaje čitnj mesto IV rest Cit>, Pa., Federal, Pa
V A m e r i k o se je odpeljalo dn 18. jul. ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 140 osob s Hrvatskega ii1. 21 s Kranjskega._Dne 19. jul. ponoč. pa l<i s Hrvatskega ir. 10 s Kranjskega, dne 21. jul. ponoči pa 70 osob -Kranjskega in 51 s Hrvatskega. Med izseljenei je bilo tudi več osob iz I. j ubij a ne.
Z nožem ranjen. V Spodi.' je bil 20. julija zvečer pre« > in je bil v pretepu hlapec Frane lovčan z nožem sunjen v levo stran prsi pod srcem in nevarno ranjen Pripeljali so ga v bolnico.
Orožniki prijeli so pri Škofji Loki tata F. Repa, ki je h"! 20. junila t. 1. ušel iz kaznilnice v Mariboru.
Tatvina. Ivan Potokar, po d -mače Jakeljčkov iz Laz pri Javorju, občina Trebeljevo, je prišel v hiš.* kajžariee Jere Tomažičeve v Javor; i in s sekiro podprl kovčeg in ukradel i k njega Jeri Tomažičevi 12 K 90 vin in Lorencu Tomažiču pa 6 K 30 vili pa kar je pobegnil v Ljubljano.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču: Blaž (Vrne po domače Bla-žetov. zidarski ponioenik iz Zg. fla-meljnov. je o priliki vojaškega nabora v tukajšnjem mestnem domu dne 11. sušea t. 1. hotel s silo zabraniti aretovanje pred škofijo v Ljubljani razgrajajočegn Jožefa Civko s tem.
da je redarja s postjo v prsa sunil. Obsojen je bil na P"l leta težke ječe.
—	Delavce Anton Malcnšek iz Tuka lira, je dne 3<>. rožnika t. 1. zvečer v' \ odmatti poseslniku Florijanu Lav riču grozil, ker ga ni pustil na kopici pred podom nočiti z besedami: "Pro-<let, še nocoj ti hodom zažgal, ves lTdmat mora noeoj goreti". Sodišče ^ra je hudodelstva nevarnega prete-
ija krivim spoznalo in na 5 mese-
<•1 v težke ječe obsodilo. — Makso Vi
■ Irili. posestnika -hi iz <o»č je dne 21. nal. travna po.-< -tnieo in gostilničar-• ;o Jero Zloban pahnil raz ognjišča n jo potenj ~e trikrat ob tla vrgel, tako, da se ji je zlomil mazinec desne roke in sicer zaradi tega. ker je bra iiila pri njej posluj<»čo šiviljo pro1 i njegovej nadlezuosti. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — Ze večkrat '.aradi beračenja in vlačuganja ka novani prosjak Lojze Prežel iz Moravč je dne l.">. rožnika t. 1. v Jeseni' •ali posestniku Antonu Lukaneu za rrozil iz jeze, ker ga ni pustil v veži ia tleh ležati, rekoč: "To bajto ti bolem zažgal. boste vsaj kaj dela imeli; saj tako druzt ga ni notri, kakor ravharji"; tudi je Lukancove otrok
7. najbolj nesramnimi besedami pso-
v;d. Al. Prezelj je vzlie njegovej ledeni tio«>i nevaren človek, zato ga ;i -odi-ee na 1 leto težke ječe obsodilo.
—	Jožef M a ve. posestnika sin iz To-
!ni>lja. je po drugem voja-kem naboru nieseea rožnika ]s<>8 odpotoval v Vmeriko in -e je ši-lo pred dobrim .neseeem vrnil domov. Ker je olidol-■ uec brez pot n. ga lista odpotoval --ti >e je tako odtegrnil vojaškej dolžno-
ii. je bil na 14 dni strogega zapora ill na 10 K denarne globe ol
Nova metla... Iz Zagreba se
piše: Snetju madjarskega napisa s poslopja železniškega obratnega ravnateljstva je na banovo odredbo sledil koj drugi korak. Začeli so izpu-šeati iz zaporov razne "sumljive'" ljudi. V Požegi so izpustili 24 obdol-ženeev, v Zagrebu so po večmesečni preiskavi izpustili glavnega urednika "Obzora" prof. Pasariča. v Oseku pa urednika Lorkoviča in Wilderja. Izpuščenih je kacih 50 ljudi, seveda ta-eih. ki so bili popolnoma nedolžni.
(10 pušk (karabinerjev) je odnesel neki macedonski četovodja v sporazumijenju s puškarjem 2. pijo n irskega bataljona v Sredcu. Tatvino je opazil zvečer neki častnik. Ta koj se je napravilo vee konjenikov na pot. da ujamejo Maeedonca in ube-glega puškarja.
oDsojen.
1 topljen c i. Iz Ptuja se poroča, da so imeli .tam tri dni zapored nesreči pri kopanju. Dne 16. julija ie v Dravi utonil mizar Vojska, dne 17. julija šola r Mušfer dne iS. julija ia geometer M i beli.\ Ko je slednji "koeiI v vo lo, se ji takoj pogreznil, najbrž, ga je zadela srčna kap.
Poncverjenje pri okrajnem ta s topu eeljskeui. Aretovani tajnik »krajnega zastopa Kosem je poneve-ril kacih lit.ooo K. Sleparil je že on !. IS!>8 na jako premeten način, toda načelstvo mu je prišlo vendar na sled. Ko je Kosem to zapazil, jo pobegnil v Ljubljano, a se zopet vrnil, na kar j< ■ il \ >h '<1 ovadbe mi čel s t va okr. zastopa aretovan. Nenu-i bi radi iz tega slučaja kovali politični kapital za svojo stranko, zato razširjajo po svo jem časopisju najneverojetnejše laži O tej stvari. No, koristih« jim tudi to ne bo.
Kriza v Trst u. Tudi Trst ima svojo krizo. Različni dunajski listi poročajo, da bode tržaški namestnik grot (foess še kaki dve leti v državni -lii/hi, potem pa pojile v pokoj. Sililo se ga ne bo, da se odpove kot tržaški namestnik, a če se odpove, dobi kaka višjo službo pri upravnem sodišču. A udi če ostane grof (loess namestnik I rstu, se razveljavijo na jesen zadnje mestni', oziroma deželnozborsk.« volitve v Trstu. Kar se tiče tržaških volitev, ki so se letos vršile, pa čujemo od zanesljive strani, da zamorejo meseca septembra ali oktobra doživeti velezanimiv volilni proces. Kakor znano, je pri teh volitvah zmagala na tržaškem magistratu vladajoča stranka v vseh štirih razredih. V III. razredu je dosegla zmago, ker je vprizo-rila velikansko sleparijo. Glavni pomočnik pri tej slepariji je bil neki Cossani, ki je sedaj v Trstu zaprt in proti kteremu teče sedaj sodna preiskava. Zaslišanih je bilo že kakih •iOO prič, toženi so pa radi te sleparije tudi trije laški mestni svetniki.
N o v i c e. Borzni zastopnik bero linske banke "(rebrneder Scliindler' je poneveril 140.000 mark in pobeg nil. Lastnik banke se je hotel iz obup-iiosti vstreliti. — V neki tovarni za vinski cvet v Maison la Fort na Francoskem je eksplodiral kotel; tri je delavci in jeden davčni uradnik slabiti, deset delavcev je pa težko ranjenih. — Postrešček Kringl v Celovcu se je vlegel na železniško progo in ira je vlak na drobne kosce raztrgal. Nesrečnež je bil umobolen in trdovraten samomorilec. Pred kratkem je skočil v kanal, ki veže Celovec z Vrb-skim jezerom, iz kterega ga je potegnil nekdo, ki je šel slučajno mimo. — Z britvijo si je prerezala vrat dietna soproga upokojenega svetnika pri nainestništvu, barona Bailona. Pre peljali so jo v bolnico. — V budim-peštanskem predmestju Cuklo je vstrelil 021etni kolar Franc Kincz® svojo ženo. ker mu je slabo kuhala, in ! je na to pobegnil. Morilca so že pri | jeli. — Živahna volitev župana je bila v občini Salkyi na Ogerskem. Orožniki so vstrelili tri volilee, vo-j lilci pa so tri orožnike nevarno ranili. — Črnogorska prineezinja Ksc-' nija. ki je porojena 1. 1882, se menda 1 poroči z velikim vojvodo hesenskim.! Eruestom Ludovikom. Vsa knežja' rodbina črnogorska se sedaj mudi v! Ileidelbergu. — Tatvine v svet ovac-' lavski posojilnici v Pragi pj-idejo. kakor se kaže. kmalu pred sodnijo. Proti nekaterim udeleženim osobam je preiskava že končana, tako proti »•ospodinji in ljubimki prebita Droz-da, ki je bila izpuščena iz preiskovalnega zapora, v kterem je sedela od i. oktobra. — Od svojega moža ločena grofica Russell se je meseca decembra poročila s svojim kočijažem Brownom. Odkar se je Brown iz hleva preselil v grofovsko spalnico svoje žene, j<> začel uganjati vsakovrstne lumparije. Nastopal je kot vojvoda. Modena in napravil mnogo dolgov. Zaradi tega ga je žena pred nekaj tedni spodila. Sedaj je pa prijavila v londonskih listiii naznanilo, da je Brownu odpustila in da zopet ž njim živi... — V Draždanah sta dva ro parja pri belem dnevu prišla v prodajalno zlatarja Molla. Napadla sta »latarja, ga težko poško<lovala, pobrala vse kar je bilo v prodajalni — celo premoženje — in pobegnila. Policija nima nikakega sledu, kdo sta in kam sta šla.
Kretanje parni kov. V New York so dospeli:
Kronprinz Wilhelm, 4. avgusta iz
Bremena s 13:VS pot. Lahu, 4. avgusta iz Genove. Statendam, 4. avgusta iz Rotterdamn s 953 pot.
Grosser Kurfuerst. r> avgnsta iz Bremena s 05(1 pot.
Dospeti imajo:
Carpathia iz Liverpoola. British Empire iz Antwerpena. Georgie iz Liverpoola. Palatia iz Hamburga. Ktruria iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona.
Odpljuli so:
Teutonic 5. avgusta v Liverpool. Potsdam 5. avgusta v Rotterdam. New York 5. avgusta v Southampton Barbarossa G. avgusta v Bremen. Mol tke G. avgusta v ITamburg. Lo Touraine G. avgusta v Havre.
Odpljuli bodo:
Arabic 7. avgusta v Liverpool. Zeeland 8. avgusta v Antwerpen. Furnessia S. avgMSta v Glasgow. <!raf Waldersee 8. avgusta v Hamburg.
Lucania 8. avgusta v Liverpool. Kronprinz Wilhelm 11. avgusta v Bremen.
Germanic 12. avgusta v Liverpool. Statendam 12. avgusta v Rotterdam. Philadelphia 12. avgusta v Southampton.
Grosser Kurfuerst 13. avgusta v Bre men.
La Champagne 13. avgusta v Havre. Cedric 14. avgusta v Liverpool. Finland 15. avgusta v Antwerpen. Lahu 15?1 avgusta v Genovo. Prinz Sigismund 15. avgusta v Hamburg.
Etruria 15. avgusta v Liverpool.
BOLSM3&C1,
ki so se zaupljivo obrnili, na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, se zsuHnL^v^sulj -CLfj ej c.
Smth Bend, Jnd., io. aprla 1903.
Velecenjeni gospod profesor-
Pet let s-m trpel vsled tajnih bolezni), zaprt j p. in ki .n čnega i/t^ka. Mnogi zdravniki so me zdravili, izdal sem nebroj denaren za zdravnike in zdramila, toda *9e zastonj. Končno obrnil s-m se na vaš zavod in po v porabi saino en-— ?1 .jfk »v> F r s>i. ni poslanih zdrnvi", sem ozdravel; verujte mi, da vam- l»»lem za t" vadnoh\ u...-/.-:;.
Peter Skorja. San Jose Cal., 3. maja 1903.
Spoštovani gosp>od doktor:
Dolgo časi mučilo me je trganje po r lih. Mn< ^i havi iki so nad mojim kroničnim revmatizmom obupali. Našel sem lju!> avi-j še ie vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam k- t str.d. ivnakn v tej stroki prav toplo zahva-ljajem.	Jakob 1'rbas.
Copper Cliff Ont , Canada.
Blagorodni gospod:
S svojimi zS Teti počel sem zgubljr.ti lase in i'rke ter <em v t ku dveh 'et rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, t. da brezvsp^no. Še le k.» sem začul gl;S o vašem za 1 odu, pisal s-m vam ter dobil po Kkspresu dravila, k' «<• mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. IzčUtil sem si tudi kri s temi zdravili.
Martin Pehar
Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Kkspresu od posh tn a zdravila našega zavoda, povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL IXSTITI TK ni zavod za milostno zdravljenje, nego je iiov zavod, ki obstoji i/, zdravnikov vešeakov, kterib vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsa1: imv «l«>šli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseli zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter sc potem odstopi dotieneinu zdravniku vešča k u. v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO — BOLEZNI NA Cf'EH, USESIH *CSU. VRATU A I NA PR iH — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE BOL I NA A-J ODCU. NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMER9IDE ?P0LSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČ EVANJU — AKO £! E NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAvLJATE IMATE ASTMO, KASLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI «A MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd, itd.
Ste Ii blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov.
Naročil j te in priporočajte ,Glas Naroda".
Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš s r.aznrni da ne nieČe'e brerkoristno vrtš-ga dr: fesor -,trokovnjak oddelka, v kterega sprda valjenjem začeli, pripravil i am bode potrebna /ii koj odposlal v kterikoli kraj Zjed. držav, Kan ]x>s!ana zdra-ila sprejmite brezpogojno, br<-gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sjirejetr <hx se niti na naš zavod ne obrnete, ime".
Ako ste blizo, pridite osobno, ako st p ejeli boste v stem jeziku i odgovor in nay
ačni ne sprejme in se v;mj to k-atkim potom ega denarja. Ak'j ste pa ozdravljivi pro-1 bolezen, raz«idi da mor;)te r-akoj s zdrav-a\ila. Zav m vam jiii Inwie po Eksj resu ta-de ali M hi i.e. Le ta po Kkspresu vam pri-• J7ira na itak slepo ceno, ka:ti ona vas bode
pri poslana V 1111 zdravila, je bolje, ker naš zavod ni zavod za ..v Boga
daleč proč, p-site v vašem maternem jeziku »<lila. Tu vam ie naš na>lov:
UNIVERSAL MED G6L! STITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure : Vsaki dan ■ d 10, do 2 d *p. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. d > 1. ure popoludne.
KJE STA? F e r d i n a n d P o 1 a 11 e in Juri i !* o t e r p i n. doma iz Vač pri Litiji. Za njun naslov bi rad zvedel: Jolin Ilegali. !»<>x 7. Harrison. Pa., Westmoreland ('o	(13avc^
KJE JE?
JOSIP MEt i LEX. doma iz Strug. V Ameriko ji pri-el pred dvema leti, :n sTCer v Pu.'bl". Colo. Za rjegov aaslov Id rad zvedel: Josip Javornik, [\ O. Box ICO, 1 libbing. Minn. CSavg)
v
ZAHVALA.
Vsem eenj. rojakom in slovenskim družinam, delegatom in uradnikom J. S. K. J., kteri so mi na mojem potovanju izkazali svojo pravo, odkri-tosreno slovensko gostoljubnost in prijaznost , izrekam javnim potom svojo prisrčno zahvalo. V prvej vrsti se imam zahvaliti spoštovanim družinam : Joe Pezdirc v Omaha, Nebr.. John Ognlinovej v Joliet, IU., Mladi-<"evej v Chieagi, 111.. Komparetovej v South Chieagi, 111.. Alojz Virantovej
v Lorain. O., Frank Rusovej 111 Kor-četovej v Cleveland u, O., in vsem ostalim, ktere vse posamezne ne 1110 rt'in navesti.
Vsem eenjenim rojakom naznanjam ob jed nem, da šem hvala Bogi. zdrav domu dospel 111 so toplice v M t Clemens jako dobro uplivale ter upam, da me revmatizem in bolezen na led i oah ne bode saj tako hudo nadlegovala. Še enkrat: presrčna hvala vsem, kteri so mi izkazali tudi najmanjšo ljubav in prijaznost.
S presrenim pozdravom Vaš
Fr. Sakser. New York, 5. avgusta 1903.
IMA ZELJO,
da se mu zdravje hitro in gotovo povrne, če je bolan?
Vsakemu takemu priporočamo samo jednega zdravnika, namreč DR. E. G. DRAKE, prvega zdravniškega upravitelja NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION, kakor tu« i i zdravnika vseučilišča države New York iu Pennsylvanije, kteri je po 311etnem vs peš nem delovanju dokazal, da ni težke, stare in zanemarjene bolezni, pa bodisi pri inožkih, ženskih ali otrocih, da bi je 011 sigurno iu vspešno ne ozdravil.
Da se njemu posreči vsako resno in težko bolezen ozdraviti, prihaja od tod, ker je on posvetil vse svoje življenje in svoj poziv zdravljenju bolnikov; dočim je njegovo glavno načelo, da jih ne le samo ozdravi, temveč popolnoma ozdravi ter reši muk in bolečin. On jamči, da ozdravi vsacega bolnika, kteri se mu poveri v s vrli o zdravljenja, in sieer v najkrajšem času, kar z am ore vsaki čas dokazati in o čemur dokazujejo spodaj objavljena pisma. Zato mu pa t ud' vsaki dan pišejo neštevilni po vee tisoč milj oddaljeni bolniki, kteri ga prosijo za pomoč. Zadostuje jedno pismo; v njem opišite bolezen, kako se počutite in kje vas boli. Pismo pošljite po pošti na zdolaj označeni naslov, na kar bode on temeljito pregledal vaš slučaj ter vam poslal iskreni inisvet in naznanilo, jeli mogoče vašo bolezen ozdraviti ali ne.
Glavni zdravniški upravitelj I>1I. DIJAKE je zvršil z najboljšim vspeliom medicinske nauke v najboljših svetovnih vseučiliščih; on si je v največjih bolnišnicah iu zdravilnih zavodih pridobil mnogo izkušenj ter je dobil priznanje od zdravnikov, kteri somu za zasluge darovali naučilo povelje ali diplomo priznanja. On zdravi sam vsacega bolnika, kteri se nanj obrne, in sieer ne Ie s svojim pomožnim zdravnikom, temveč vedno le s špeeijalistom strokovnjakom.
POSEBNO PA NAGLAŠAM0, DA NA SVETU NI ZDRAVNIKA, NITI PROFESORJA, KTERI IU ZAM0GEL SAM VSAKO BOLEZEN OZDRAVITI. 0 SIJAJNEM YSPEHU ZDRAVNIŠKEGA UPRAVITELJA DR. DRAKEJA NE MORE NIHČE DVOMITI.
DOKAZI GOVORE!
Tu objavljena pisma svedočijo o njegovem sijajnem vspehu.
Dano 13. julija 1903.
Stanujem jot 2nd Ave., Johnstown, Pa, Spoštovani g. doktor!
Vsakemu rojaku priporočam gl zdravniškega upravitelja dr. Drakeja kteri ir.e je po večmesečnej bolezni, namreč kaiaru v g.avi, v par dnevih ozdravil, dasiravno se drugim odličnim zdravnikom to ni posrečilo. Poleg tega me pa dr. l">rake ni niti videl kajti jaz sem mu s samo jednim pismom naznanil mojo mojo bolezen, na kar me je popo'noma ozdra^ vil. S spoštovanjem	Andrej Slava
Pittsburg, Pa., 15. julija 1903. Sp^št. g. gl. zdravniški upravitelj!
Ne morem drugače; nego da se vam javno zahvalim za plemenitost^ da ste me od moje stare bolezni na pljučih ozdravili. Boloval sem več nego 5 let. Zdravili so me razni zdravniki in profesorji, toda vse je bilo zaman, dokler se nisem do vas obrnil, na kar ste me kljub oddaljenosti v 35 dnevih popolnoma ozdravili, ne da bi me videli. Srčna vam hvala! Bog z vami!
Nikolaj Ljubič
Indianapolis, Ind„ 12. juFja 1903. Vlsokospoštovani g. zdrav, upravitelj!
Na syetu ni peresaT s kterim bi zamogel opisati našo zahvainost, ktero sem vam dolžen jaz in moja soproga, kajti njei ste rešili življenj-*, k'ero bi zgubila radi resne bolezni ni maternici. Zdravilo jo je več sdravnikov, ali pomagal jej ni n hče, dokler se ni do vas obrnila. Bolela io je maternica, ledja in ko6ti, a vi, kteri jo niste niti videli, ste jo po pismenem opisu njene bolezni popolnoma ozdravili. Hvala vam!	Janez Petrovič in soproga.
Ako ste bolni! Ako bolujete za kterokoli, resno, staro, zanemarjeno boleznijtf, potem ne obupajte in ne čakajte, temveč pišite v materinem jeziku glavnemu zdravniškemu upravitelju I)K. DRAKE-JU.
Zavod je odprt ob delavnikih od 10. ure dop. do 5. ure popoludne iu ob nedeljah ter praznikih od 10. ure dop. do 1. ure pop. — Pisma naslovite:
DR. E. G. DRAKE
MEDICAL
34 WEST 36th ST^ NEW YORK CITY, IN. Y,
Tii prfrfaHsz-Bratje in sestre.
Spisal Hugo B e r t s c li.
(Dalje.)
Brate, sedaj Ti moram vendar pri Četi pripovedovati. TŠTamroč božično povest. Pravzaprav je nisem hotela povedati. Hotela sem jo prihraniti, kakor na ulici najden zaklad, skriti! cakriti in odnesti domov v prostore mojega uboze^a srca, da jih tako oki tim in se potem ob žalostnih urah 9 zakladom igram. Sedaj Ti pa hočem vse naznaniti in tako moje materino veselje olajšati.
Jednajsta ura po noči. Willie iti mama sta se kolikor mogoče toplo oblekla in tiho ostavila kočo. Peter in mali so spali. Pot v eorkrv vodi po dolini in tako sva prišla kmalo tje kaj. Polje je pokrival mehek, jedva ir.padli sneg. dočim se je nad fjozdi in poljem razprostirala zvezdokrasnn noč.
Prišedši v cerkev sva se poslovila. Dete je odšlo gori na kor, mati pa na levo, v zadnji kot.
Tam som pokleknila in se nekoliko tresla. Bolela me je glava in v noge me je zeblo. Potem sem trudna zamižala.
Ko sem zopet odprla oči. bile s« povsodi sveče prižgane. Orjrlje «,» pričele igrati, kakor vihar v gozdu sedaj valovito, potem šepetajo, pro-movito, žalostno, hoteč s svojimi glasovi pririti v človeška srca in vzbuditi trudne duhove.
In zopet sem zamižala.
In potem! Zaslišala sem pesem in med njo tako sladek, čisti glas, kteri mi jo segal v dušo. Namreč pesem: "Tiha noč, sveta noč!"
O, ono peseir poznam. In angelja. kteri jo je pel, tudi poznam — on Je moje dete, moje dete! — Bila sem nv najvišji gori materinega veselja, od dal jena le še za korak od nebes — !<■ ?e umreti.
Vsemogoči! Radi tega sem hodil; po trnjevej poti mojega življenja! Radi tega sem imela toliko bolesti, skrbi in razočaranja. Od spanja v zibelki do sedaj na tisoče neutešenih solza, neizpolnjenih želja. Radi tecrn pot proti grobu, nade, pričakovanja, iskanje miru, in bojazen pred mirom. Radi tega je morala biti Jennie ro jena tam na gori, v naročju siroma atva, v prosjaškej koči. Rojena p< materi, bogatej na odrečenju, v sr." nosti pričeti boj proti lakoti in bedi. Zato sem šla lačna v šolo, bosa v cer kev. Zato se je morala uboga .Tetini, sirota — in njen brat tako daleč, okleniti moža, kteri je sedaj oče nie nega otroka — Bože! ako je bilo tak< v načrtu, potem sedaj hvalim in obo žavam osodo!
Iz sanj aren j a me je probudil po ljub. Kraj mene je bil Willie, kteri roe je smeje vprašal: "Je li bilo lepo. roam a
Vidiš, dragi Tom. tudi jaz sem bila
deea. Jaz sem čez mero srečna. Resnica je vendar lepša, nego najlepše sanje!	Jennie:
Brooklyn. 14. jan.~l901
Ljuba sestra!
Jaz sem toraj zopet brez dela. Po dnevu sedim večinoma v mojej toplej kuhinji v Brookl.vnu in ako ne pišem potem gledam in zdeham skozi okim na zimsko ulico ter štejem kamenje tlaka.
II inolo sobot o zjutraj prišel sem do črte, ktero nazivljajo izkoriščevalci "odveč'* ali, da me bodeš bolje umela: mene so z breo v nežni del telesa odslovili.
Pat, oni nesramni in brezvestni Irec, mi ni hotel storiti ljubav in —
—	ne, smrti mu baš ne želim — toda
—	toda— da, dober svet bi bil tukaj drag; kaj naj neki želim ubogemu možu z jednajstimi otroci. Milijon srebrnih dolarjev in zdravje. Baš ta! Amen!	v
Da, Pat jo nastopil službo, dasirav-no v to še ni sposoben. On izgleda strašno bolan in jaz dvomim, bode Ji zamogel priti v p, to nadstropje skladišča brez palice. Toda je že tako. v alavnej deželi strica Sama. Skrb, d:t se v n j ego ve j službi nočnega čuvaju ne udomačim in strah, da ne izgubi svoj vsakdanji kruh. privabila je pro-letarea na pol ozdravljenega iz la-zareta v boj tekmovanja.
(Dalje prihodnjič.)
Nad let se jo obnašal Dr. RICHTERJEV
svetovki, prenovljeni
if
SIDRO
T7vna

kot najboljši lek zoper
reuhattzem,
POKOSTUICO, PODAGUO itd.
in razne reiimatične nepriiike.
SAHO: 25ct. i a S Oct. v vseh lekarnah all pri
F. A<L Richter & Co.
21S Pearl Street, _ Now York.
J« Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom svoj
SSULOCOTL,
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedno bodem točil sveže pivo, fina kalifornijska vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in ptujcem postregel s tečnimi jedili.
Za obilen poset 3e priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Av. -ne, Butte. Mont.
NAZNaNILO.
Podpisani naznanjam
jedno uro v božje j delavnici, kjer sera Podpisani naznanjam rojakom smela gledati, kako teko kolesa. | Slovencem in Hrvatom, da imam
Potem sva odšla iz cerkve. Bila svoj lepo urejeni eva zadnja. Zunaj je ležal na sveže
padli sneg, kteri je pokrival zemljo kakor mrtvaški prt, kakor slika mi nolosti. Na nebu je pa bilo skozi oblake opaziti neminolost in med ob< roa sva hitela po hribu navzgor proti domu.
Willie je hodil prem menoj lahnim korakom, kakor mladost. In mati mu je sledila okorno, kakor starost.
"Willie", dejala sem, ko sva prišla onstran potoka, "ali si se bal peti flolo pri maši V'
"Prav nič, mama."
"Willie!" dejala sem, ko sva šla memo Murphyjeve koče, "aii ti je duhoven želel lahko noč, ko si šel proč C
"Nego 1"
"Willie, ali si v cerkvi slekel tvojo suknji co ?"
"Da, mama."
"Willie, ali te zebe?"
"Ne."
Pot je postajala vedno bolj strma in jaz sem le težavno dohajala dečka. "Willie! ali moreš malo lntlj počasi hoditi r
"Da, mama.'"
"Samo malo, tako — Willie?"
"Mama ?"
Jaz sem obstala. Tudi dečko se je vstavil in se ozrl proti meni. Njegov obraz je bil zelo rudeč od krvi iii vro čega življenja. "Willie!" zakričala sem nenadoma. Veter je namreč prinesel beli oblak mrzlega snega baš med mene in njega ter je skušal naju ločiti — toda jaz sem pred otrokom klečala ter sem ga iskreno pritisnila k srcu. Čemu si tako mrzel in prazen proti meni, odgovarjaš mi le z "da" in "ne" in čemu gledaš le na neb ). Ali so ti zvezde lepše, nego oči tvoje matere? Poljubi me, dete! In ljubi mel O ljubi me, prosim te!"
In tu, le pred Bogom, ločena od »veta po oblaku snega, kteri je naju r.akril e svojo bleščobo, kakor žar Boga — tu se je sinko pritisnil na mojo srce, žareče vroče me poljubljajoč in ljubkajoč: "Omama! mama, tako te imam rad!"
Toni! slikaj Ti nadalje, jaz moram kreniti na stran. Sedaj se prične zo-^et divji lov. Otroci prihajajo iz Pot terjeve farme s svojimi božičnimi darili, in mala Molly je tako trudna, da fonirej z številko 3795 Cortlandt, pa io mora Peteroek nos;ti. Juhej! moia 86 slovensko zmeniš ž njim.
SALOON,
408 Corner It h & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska v i 11 a, vsakovrstni whiskey ter brandy, tine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano 2 uajljoljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: (3ldc)	lohn Puhek.
Berite, poskusite in se prepričajte!
Slab želodec, ki nima moči prede lati in prebaviti zavžitih jedi, je vzrok, da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kteri pečejo, ali kakor pravimo "peče zgaga", kar provzroča slab okus v ustih in smrdljivo sapo. Ako jedila leže neprebavljena v želodco, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krt-v želodcu, jed mu ne diši, postaj;! nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srcu.
Kdor trpi vsled slabe prebavljivo -sti ..flodca in družili prebavnih org:i nov, naj redno pije
zdravilno grenko vino,
ktero napravlja Anton Kline v Clevelandu, O., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin.
Navodila za vporabo ter spriČaln na vsaki steklenici.
Edino slovensko podjetje - Ameriki!
Naročila sprejema družbin tajnik:
Frank R u s s, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
"H I P7T se> ako potuješ v staro k fl /jI domovino, kupi tiket za parobrod pri F. Sakserju 109 Greenwich Str., v New Yorku; brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorške postaje tele-
International Manufacturing Company
Box 948, New Yorls City, W. IT-
Priporoča sLivnim slovenskim, hrvatskim in ostalim
slovi nsicina druitvam sv b. >gato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regaaje), gumbe, čepice iu uniforr.:c va vanska društva.— Raznih društvenih <-.. :t- v iz gumija, vlitega žel .-za l.Se-ii Press ,. žepnih pečatov (I'ocket Sea* Iiess) c mas i h črk za samostojni tisk v škrM jicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, s; osel j mand o'in. harmonik, orgeljc, ur ('1 .te srebrne in nikelna-ste). uhanov, prstan v, kravatnih igel), ženskih zapestnic, verižie in verižuih na-Vitov, nožev, britev, škarii, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj^m, ruda. - ._-:n to'-::rniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem: y elegantnih šatuljnli
od $2.00 dalje.
Grafofoni- fonografi, amsteor-fo'ografiini aparati, carrc-re it>'., —Bogata zaloga godbenih
inštrumentov- ktere tudi na zahtev popravii.uno. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore piip slati je znamko za 2 centa.
international manufacturing company,
P. O. Box 948, NEW Y0I1K CITY, X. Y.
BABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Matija, Pogorele
9
prodajalec v
UR, VERIŽIC, URANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
KMF"* Novi cenik knjig in zlatnine pošljem pošiiiir- prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$G.—
13 Jewels Walt h am	$9.—
Srebrne ure z enim pokrovom	812.— Srebrne ure z 2 pokrovoma 6IG.— in višje.
Boss ease 20 let garancije: IG Size 7 Je v els	§15.—
n „ 15 „	8 IS.—
Boss ca s«' 25 let garancije: IG Size 7 Jt wels	$25.—
r I? «	830.—
O p o m 1» a. Vse zlate ure-so z u vojni;, j t • vom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoi ia i > želi. Blago pošiljam j »o Express. Y$e moje blago je garan! ira h-.k ž {a z prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pisne nem «logo\>>\ a. ■•! . m ski naj se poši jjajo v poštnih znamkah. .Naslov v naioeUo 3 s J i: : praviti:
M. POGORELO, >x l TcefieM, Mieli.
NaroČila za ure in vse druge stvari a 1 ij » sedaj naprej po šiljajo pod naslovom:
Care - f B. Schuette, . Pogope^. 52 State St., Chicago, 111.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Krpi ter pt.streži svojemu možu z lepim kos<;m pe-.'«-; ka! «>iŠno dobiš pri
Martin Geršieu
C^Govori-se v vseh slovanskih jezikih, in dru trim brat<mi Slovanom
301 I^orthe n Avenue, Pueblo, Golo.
Telefon: 439 Union.
Priporoča se rojak; Martin <_ieršič, Listni.
T aoo^o
89 E. Madison Sti»ect.
Slika predstavlja srebrno uro ;:a go spode. 18 Size Screw H navijak.
Cena uram:
Xikel ura.......$ «.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložile $.2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 10 "15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 0 Size ura za dame 2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s r najboljše delo Elgin in VValtham ter jauičene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočani.
1 '"toisc^fc:
'T^iieatro, 111.

I
VH m ^'y ,J
89 E. Madiscn Street, CHICAGO, ILL.

^-tC^r J'vmS^ < "ji-
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo
rpr_ -

14'.

Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad- | docku, Pa., ima svoje redne mesečne j seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v ! dvorani Mr. Kečmajerja, Kankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; HitevŽ Fvikil, podpredsednikom, 854 Cuerry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II. tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc. Frank Setina, Jakob Maček. Zastavo-1	m	-	m
noša: Josip Troha. Maršab. Ivan	fZVfSlflS ^liJU,
Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran -p,
Opombo. Tem potom se društveni- J^k<e vino P° 4r> ct- ffal., bele ki društva sv. Alojzija opominjajo v .V*'^;1jboljši domači la v najkrajšem času poravnajo svoj	™	Za
lolg, ali pa da se pismeno obrnejo do v>,no' 1 "^vb-mijo in Illinois pla r. tajnika, da se jim podaljša obrok '	roško m dam poso
ker inače jih mora društvo suspen- I i ° 'V,T1^ ^ Ino ^ najboljše vrste dirati.	tor 3main »knpaj v s^ulih jio 1200
Društveniki agi tirajte v prid dru	Po«1jein ^	kot 25
štva! "	ODBOR. I	. '
4 apr 04, ^ Aar«ciIoni je priložiti denar.
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cievsiand, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
Cmagnie Generale Transaffiantiqu^
Francoska parobrodna družba
biSEKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SV1C0-SNHSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO: nt dva vijaka._________________
13.OCO	ton,	35.000 konjakih	moil.
13.000	„	35.000	„	„
10.000	,,	12.000	„	,,
10.000	,,	16.000	,,
8.000	9.000	,,
8.000	,	9.000	,,	,
8.000	,,	9.000	„	„
.ji _ Lorraine",
L.a Savoie", 1'La Touraine1', L'Aquitaine", .jl^a Bretagne", . . . ,.L,a Chaaipagne!<i. ; .a Gascogne", __
k$MJm Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob IG-
uri dopoladne.
Farniši odpljujejo li pristanišča «tv 42 North R:.?wr oh M rton Rtro^r •
*La Savoie	17. sept. 1903.
La Bretagne	24. sej>t. 1903.
*La Loraine	1. ok t. 1903.
*La Touraine	8. okt. 1903.
La Champagne	13. aiignsta 1903
*La Savoie	20. avgusta 1903.
La Bretagne	27. angnsta 1903.
*La Lorraine	3. sej »t. 1903.
■La Touraine	10. sept. 1903.
*La Savoie
13. okt. 1903.
f^" Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
GIjtb* agencij*: S? BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAM)-A 3! EI? IS K A ČIITA) vozi kraljevo n^oz^.TiSko in poštj Zj^dinjenih držav
med NEW YORKOM In ROTTERDAMOM preko Boulogne-ssirMer.
NGORDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAW, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton. RYNDAMj parnik z dvojnim vija
kom, 12,500 ton. POTSDAM, varnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cen clej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:
DUNAJ, I. Kolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
P a rn i k i <><1 j> 1 j 11 j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak retrtek in i/. NEW TORKA vsako sredo
- - . ——-—1 ob 10. lui zjutraj.	----- ■■■ -11--^
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW. YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
STAR
N12
(Tr^liomoi-ska parobroilna družba ,,I»udeea zvezda4')
posroduje redne v žnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * + + + * + + + + + ^ + Philadelphijo in Antwerpenom.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11S99 ton. IEELANB............ 11905 ton.
KROONLAND..........127G0ton.
FINNLAND- .......... 12760 ton.
Pri cenah medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra irana, najboljša poslrežba.
1'ot č-ez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših >:a »otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajerski«, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ol» 10. uri dopolndne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz 1'IIILA-DELP1IIJE vsako drago sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na:
Officc, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts^ ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.