-----    53   -----
Slovstvo.
* Čitalnica. Podačilni listi za slovenski narod. Izdal Ivan Grčah. 1. zvezek. V Gradcu natisnil Jo%. A. Kienreich.   Cena 70 kr.
Knjižica ta namerava taka znanstva širiti med narod slovenski, ki jih človek vsaki hip potrebuje v vsakdanjem (praktičnem) življenji. Tak namen pa daje knjigi vso večo vrednost, kakor samo to, da prejme imenik slovstva našega le — eno številko več. Ali je pa izdatelj tudi izpolnil, kar je obljubil, v prvem zvezku? Prebravši knjižico od konca do kraja, brez hvalisanja, z dobro vestjo, rečemo: da! V sestavkih: ,,Obresti, in obrestne postave", „banke in papirnati denar", „Ste-vilna (navadna) loterija", „o varstvu in skrbstvu ali je-rofovanji", ki jih je izdatelj sam spisal, „o krvenem kroženji (krvotoku) človeškem", ki ga je popisal in po podobah razjasnil dr. Matija Prelog, je svojim brav-cem toliko lepih in za vsakdanje življenje koristnih in večini bravcev še neznanih naukov podal, da že sami ti spisi so vredni denarja, ki ga stane cela knjiga. Lepo se tem sestavkom vvvrstuje zgodovinski in narodopisni članek prof. S. Subica pod naslovom „pota človeške omike".   Pridjano je še več druzih drobtinic.
Ali tudi mi moremo pritrditi častitemu g. Gršaku, da za prosti naš narod ni ta knjiga, kajti pisateljem ni bilo vodilo, da bi le povrh posnemali, kar se jim potrebno zdi povedati, ampak spustili so se globokeje v predmet svoj; tako, na priliko, more izvrstnemu (le sem , ter tje po tiskarnih, deloma sicer popravljenih pogre-ških pokvarjenemu) spisu o „krvotoku" le zel6 razumen bravec kos biti. Al prav to nas veseli, da knjige slovenske se čedalje bolj povzdigujejo v viša okrožja, in da ne pišemo vsega le prostemu narodu.
Kar pa se tiče jezika,  v kterem  so stavki pisani, je beseda večidel gladka in  lahko   razumljiva   (za priljubljeno besedo   „narodarstvo" za „nationalokonomie" 1    se ne bomo pričkali, ker bo gospod izdatelj se sam pre-•    pričal, da ne bo obveljala);   le slovniških pomot se bo ,    trebalo  bolj   ogibati v prihodnjih zvezkih,   ker   veliko l    več stoji na tem,  da je jezik pravilen,   kakor da hre-1    peni po nenavadnih oblikah, ktere niso nič več vredne kakor navadne; čemu da se tudi proti navadi izpuščajo po prvem  izgledu „Allgemeinerice" vejice, ne vemo si razjasnila; tako, na priliko med sto druzimi izgledi, ne vemo,  zakaj se piše:   „Med sedem planetov (med sedmerimi planeti) ki so jih starci poznali so razdelili go-
-----   54   -----
spodarstvo na zemlji" — brez ktere vejice nasproti pa : „Sredzemsko morje s svojimi oddelki: z egejskim, jonskim in tirenskim morjem, ki zadevajo grško, laško in špansko deželo, in pa po morji" itd. — pa z vejico pred ki? itd. Vejice jasnijo čitatelju berilo — čemu jih izpuščati, ker nimamo ne pravega vzroka ne stanovitnega pravila za to? Nam se take reči zdijo le afek-tacije brez vse koristi.
Ker je „Citalnica" knjiga velike notranje vrednosti, s ktero je gosp. izdatelj lepo pokazal višo omiko v vednostih, ki se tičejo družnega in državnega življenja, ji sicer take pomanjkljivosti ne jemljejo cene, vendar naj bi se vprihodnje še to popravilo , kar se je prezrlo v prvem zvezku. In tako sklenemo vrstice te s srčnim pozdravom: Dobro nam došel novi delavec! Drugi vezek je napovedan v kakih 2 mescih.
* Slavische Bldtter. lllustrirte Monatshefte fur Literatur, Kunst und IVissenschaft, fur offentliches und gesellschaftliches Leben, fur Ldnder- und Volkerkunde, fur Geschichie, Belletristik etc. der slavischen Bldtter. Herausgegeben und redigirt von Abel Luk Si 6, Wien 1865.   Erstes Heft.
Prvi vezek je prišel konec januarja meseca na svetlo in tako bo izhajal zadnje dni vsacega meseca vezek od 3V2 do 4 pol. Gospod izdatelj je lepo izpolnil, kar obeta naslov časnikov. „Potopisne črtice iz Galicije" spisala Hermina Glinska, ,,ostanki slovanski v Tirolih", spisal profesor doktor Biederman, dalje „nosnja mestjanska hrvaška" z ilustracijama, življenjo-pis s slikama slavnih glediščinih igravcev Bogomila Da-vison-a in Alojza Ander-a (obeh Slovanov), soneti iz „Slavy dcera" Jan. Kolldra, „Dumka", rusinska narodna pesem, z rusko in nemško besedo in napevom za glasovir in mnogo manjših stvari — evo! to vse je zanimivi obseg prvega vezka, ki je v vrlo lični obliki stopil pred svet, kakor je to že navadno pri vsem, kar izdaja domoljubni A. Lukšic. Želimo mu prav obilne materijalne in duševne podpore, da more zvršiti hvalevredno svojo nalogo. Ker „Slavische Blatter" hočejo tudi drugim narodom kazati duševno, nravno in zgodovinsko pomembo S lo vano v in preganjati meglo, ktero je valila ,,nevednost mednarodna" na veliki narod slovanski, je tedaj treba, da vsak rodoljub, komur je dana moč pisave in tolika materijalna zmožnost, da ga za četrt leta ne bolita 2 gold., podpira po tej ali uni poti z velikimi stroški združeno podvzetje Lukšičevo.