List Tečaj lui. I / Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemaDe pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Lj ubij ani januvarija 1895. Politiški oddelek. Italijani pod zaščito koalicije. Zadnjič smo že poročali, kakšen škandal so priredili italijanski poslanci že v prvi seji isterskega deželnega zbora. Ko začel govoriti vladni zastopnik hrvaški, je večina kričeč ostavila dvorano. Galerija jej je pa po stari navadi pomagala kričati. Seja se je zaradi nesklepčnosti morala zaključiti. Vsa ta stvar je pa bila že poprej dogovorjena in ni dvomiti, da je o nj ej vedel tudi deželni glavar. parjena pa ni Na- proti Slovanom, temveč tudi proti vladi Po seji so pa bile tudi demonstracije po mestu Poreci. — . A I. . k Slišali so se zopet klici „Evviva Italia". Isterski Italijam se čutijo faktično že popolnoma kot italijanske državljane. Vsi ti dogodki pa ne odpro oči vladi na Dunaji. Da celo vladni krogi na vse mogoče načine skušajo do-godke v Istri olepšati in vladni korespondenční biro j kateri dnevnike preskrbuje s telegrami vselej klice » Evviva Italia u spremmja v n Evviva Istria !0, katerih klicev pa nikdo ne sliši, razen dotičnega poročevalca. Sedaj, pričali Italijanski predrznosti se pa mi nikakor ne čudimo, ko so zmagali v zadevi uličnih napisov in se pre- » da se jih boji država in parlament, se vse upajo Vsaj so prepričani, da se jim ničesa ne zgodi. zbornico, ker je večina principijelno nasprotna vsem slovenskim težnjam. Pri otvorjenji je deželni glavar naglašal, da bode zbor visoko dvigal zastavo narodnosti. Kaj to pomenja iz ust Pitterijevih, to ve vsak, kdor količkaj pozna Lahe. deželnem zboru sklepali se bodo zakoni, kateri bodo merili naravnost proti Slovencem. Tudi tukaj Italijani niso mogli, da ne bi bili demonstrovali proti vladi. Na podoben način pač niso mogli, kakor v Poreči, ker se vladni zastopnik ni zagrešil, da bi bil zinil kako slovansko besedo in ker slovenski poslanci niso bili navzoči zato je pa deželni glavar prevzel nalogo, da demonstruje proti vladi. Omen jal je, da vlada deželnemu zboru ni » prijazna, kajti več sklenjenih zakonov se ni potrdilo, drugi se pa še řešili niso, potem je pa nekako pretil vladi z zagotovljenjem, kako bode deželni zbor bránil narodnost in avtonomijo. Naposled je skušal celo pravičnost krone nekako uporabiti proti vladi, kar je bil že več kot vrhunec italijanske nesramnosti. Vlada vedno boža Italijane in za hvaležnost pa ima to, da jo deželni glavar v javni seji grdi. Vse to je pa posledica onega premehkega postopanja. Govoreč o dogodkih v isterskem deželnem zborur celo glavno glasilo dunajskih konservativcev přiznává, da bi bilo drugače, da se je v zadevi isterskih napisov pokazalo malo več resnosti. Vprašati se pač moramo, kdo je tisti, ki ni dovolj resnosti pokazal. Mari ne tista vlada, za katero » Vaterland u ne najde dovolj hvale, mari ne To je pa le začetek. Kdo ve, kaj še vse pride. Vse baš člani tište stranke, katere je glasilo „Vaterland". To delovanje deželnega zbora, bode naperjeno proti Hrvatom. Vse je posledica omahljive koalicijske politike, katera se Govori se, da mislijo pazinsko občino razdeliti, da bode pri nas od neke strani tako zagovarja. Vse drugače krotki město zase volilo, da tako dobe večino. Da bode deželni bi bili Italijani, ko bi bili vsaj naši slovenski poslanci 9 zbor to sklenil, ni nobene dvojbe. Tudi sankcijo utegnejo ki so y koaliciji, vladi brez vseh ovinkov povedali, naposled izsiliti, kakor so izsilili, da so se v Piranu niti jeden dan jo več ne podpirajo, ako bode Italijanom odjenjavala. Vlada bila bi stopila drugače Italijanom na zopet izobesili jedino italijanski napisi. Jednako predrzni, kakor v Istri so pa Italijani tudi ker prste j ker bi se bila bala, da se ne razdere koalicija. v Trstu. Tukaj se Slovenci niti sej ne udeležujejo, ker Italijani v Istri v deželnem zboru bili bi najkrotkejše nečejo biti izpostavljeni izgredom zbornične večine in ga- ovčice, ker bi vedeli, da jih vlada sicer takoj pošlje domu lerije. Naznanili so deželnemu glavarju, da ne pridejo v in si pri novih volitvah preskrbi drugačno večino. Pa kaj se hoče, vsaj se nekateri ljudje sedaj ne - Ah je nalog, da zborovanje zaključi, ko bi se podobni do } morejo spoznati, da je potrebno energičneje postopati. godki ponavljali. ■ a n Vaterland" sam, ki obžaluje pomanjkanje resnosti, obža tretji seji so se obravnavali vsi gori omenjeni luje, da slovenski poslanci niso prišli v tržaški zbor ter predlogi. Vládni zastopnik je z vso odločnostjo jih po misli, da nimajo dovolj povoda, delati pasivno opozicijo, bijal in bránil vlado. Porogljivo so se mu pa smejali ita-Gospodje konservativci menda niso zadovoljni, da se je lijanski poslanci in galerija. Deželni glavar pa ni imel to zgodilo pod koalicijsko vlado, ker to je pač najhujša poguma i pa tudi dobre volje ne, da bi bil bránil vlad obsodba koalicijske politike. Kolikokrat je baš „Vater- nega zastopnika pred grdimi napadi na galeriji zbranih land čili. u grajal v prejšnjih letih levičarje, ki so bili prouzro- pouličnjakov. S tem je očitno pokazal, da ni vreden zau- da so Čehi ostavili državni zbor in torej parlament panja, katero se mu je skazalo pri imenovanju. Galerija ni bil popolen, ravno to se je pa sedaj zgodilo v Trstu je ploskala in odobravala, ko so italijanski govorniki na pod vlado, ki.je pri konservativcih v največji milosti. padali vlado. Da deželnemu glavarju niti na misel ni Najbrž pa isterski slovenski poslanci tudi ne bodo mogli dolgo več vztrajati v deželnem zboru, ker je že v prvi seji deželni glavar pokazal, da nima dovolj moči ali mu pa manjka dobre volje, da bi varoval poslance proti surovostim galerije. Pa tudi v Poreci niso niti življenja varni. Ko so bili zbrani v neki gostilni, so italijanski pobalini odtrgali vrata od sobe, v kateri so bili. Če vlada ne poskrbi za red, bodo slovanski poslanci prisiljeni ostaviti deželni zbor. Opravijo tako v zboru ničesa, ker ve-čina se nanjo ne bi ozirala. Pač bode^ po odhodu slo-vanskih poslancev Italijanom še bolj zrastel greben, in bodo še bolj kazali svoje iredentovsko mišljenje, a za daljše dogodke naj bode odgovorna le vlada sama in pa koalicija, ki s svojim podpiranjem daje Italijanom potuho. Naposled bodo pač odločilni krogi morali na Dunaji spoznati, da politika ni prava, ki na Primorskem1 odriva Slovane. Kdo ve, če baš zadnji dogodki na Primorskem ne odpro oči odločilnim krogom na Dunaji, da spoznajo, da koalicija ne varuje pravih avstrijskih koristij. Vlada je, kakor je posneti iz novejših poročil, žela zares dober sad za svoje postopanje. Skandali so se ponavljali v drugi in tretji seji isterskega dež. zbora. Slovanski poslanci menda k tem sejam niti več prišli niso, vsaj govoril ni nobeden. Vladni zastopnik sam se je moral upirati napadom razdivjane laške večine in galerije, drugi seji je poslanec Silvester Vernier stavil predlog, da se premeni deželnozborski volilni red tako, da se bode smelo govoriti le v italijanščini, v katerem jeziku se bodo morali staviti tudi vsi predlogi in interpelacije. Poslanec Buba je predlagal, da se naj prekliče ukaz zastran dvojezičnih uradnih napisov v Istri. Poslanec Nikolo Venier stavil predlog, da deželni zbor ugovarja, da se je v prišlo, da bi zaradi nedostojnih napadov koga poklical k ii redu, je naravno. Vsi predlogi so se skoro jednoglasno vsprejeli v veliko veselje večine in galerije. To veselje pa ni bilo dolgo. Vladni zastopnik je vstal in mirno na- znanil, da zaključuje na najvišji nalog zasedanje. To je pa vse poparilo. Pričakovali niso, da se bode upalo kaj tacega, ko imajo na Dunaji pri koaliciji take zagovornike. Z večer so italijanski poslanci imeli posvetovanje, kaj storiti pri premenjenem položaji. Jeli so se bati, da vlada zbor razpusti, ker je prestopil vse meje dostojnosti. Pri novih volitvah se pa ne ve, kako bi bilo. Ta strah, ki ga je samo zaključenje zbora napravilo, je pać najboljši dokaz » da ne bilo težavno v Istri narediti reda j i dobre volje je treba. Pred vsem se pa morajo razmere v Trstu premeniti. Za namestnika mora priti mož, ki bode odločen, nepristransk in pravičen. Da bi se pa to godilo mi ne verjamemo, ker se vlada boji za koalicijo, ako bi se začelo ozirati na Slovane. Mi niti ne verujemo, da bi se zbor zares razpustil. Skoro bi reidi, da se bode vlada ker se nima rajši popolnoma udala Italijanom posebno bati » da bi jej potem dělali slovenski poslanci, ki so v î koaliciji, kake neprijetnosti. Da bi grof Hohenwart šel v opozicijo, o tem še misliti ni, pač bi pa utegmli to storiti nekateri nemški liberalci in Italijani, ako bi videli da jim ne gre po volji. Zvečer so v Poreci Italijani na čast italijanskim poslancem razsvetljili mesto in priredili jim lepe ovacije zlasti deželnemu glavarju. Že popoldne je godba igrala pred deželno hišo, ko so se poslanci posvetovali. Po ulici so pa klici „Eviva Italia" pričali o pristnem avstrijskem y domoljubji tistih, ki so bili našli zavetje pod zaščito strank reda, zbranih v koaliciji. Piranu bil razobesil dvojezični napis pri okrajnem sodišči. Italijani niso zadovoljni s tem, da se je ta napis zopet zaměnil z italijanskim, temveč se zaganjajo v vlado, ker jej je sploh na misel bilo prišlo v Istri uveljaviti narodno jednakopravnost. Poslanec Glezer je pa predlagal, da se naj razveljavijo seznami porotnikov za leto 1894. Vladni Politični pregled. Koroški deželni zbor. Povedali smo že, da je koroškemu deželnemu zboru předložil deželni odbor načrt nd-vega deželnozborskega volilnega reda, v katerem priporoča, da zastopnik je odločno ugovarjal vsem tem predlogom. Ita- se vpeljejo neposredne volitve v kmetskih občinah in pa raz lijanski poslanci so se mu pa rogali in galerija je pa kar širi volilno pravico na vse tište, ki imajo hiše. Predlog divje tulila. Pri tacih razmerah je bilo naravno, da se dober, samo, da ima neko določbo, ki mu jemlje vso veljavo. Po tem predlogu bi se volilo na sedeži okraj nih sodiâô. lilci Vo- morali po več ur daleč hoditi volit. Namen je oči- zborovanje ne bode moglo redno nadaljevati. V vsaki seji bi bila vlada tarča, v katero bi bili leteli razni napadi. viden. Od daljnih krajev bi přišel malo kdo volit, blizu mest Vladni zastopnik je stvar poročal na višje mesto in dobil so se pa ljudje že bolj navieli liberalnega in v slovenskih «S . i krajih ob jednem nemčurskega duha in te bi lahko vse zbob- Azija. Poroci la o vojski mej Kitajci in Japonci eo nali na volisče Zmaga tako liberalcem bila zagotovljena. zadnji čas bolj redka. Japonci se počasi vsled mraza, ki Vlada se je pa že izrekla proti takému volilnemu redu in je jih precej moři, pomikajo proti središču Kitajske Penkingu. Na npanje. da ne bode potrjen, ko bi ga deželni zbor tudi sklenil. pomiad bodo Japonci odloČno udarili proti Penkingu in ga si Češki deželni zboř odklonil je Vašatyjev predlog o brez dvoma tudi podjarmili. Kitajci se vkljub temu resnemu odpravi izjemnega stanja v Pragi. To je bilo pričakovati, ker položaju ne trudijo preveč, da bi izposlovali toli potrebni mir Němci in veleposestniki gotovo ne bodo glasovali proti na- za se. Ne brigajo se pa tudi za to, da bi se previdno in mo- mestnika Thunu, kateri zmatra izjemno stanje protrebno, da žato v bran postavili Japoncem. Malomarni so v pravém pose tako ne more kritikovati njegovo delovanje po shodih in v menu besede, manjka jim poleg izvedenosti in zmožnosti tudi časopisib. Veleposestniki se izgovarjajo, da so zaradi tega že vsak pogum. Japoncem je sedaj v zimskem času prava do v prvém branji glasovali proti temu predlogu, ker ga e Va- brota, da nimajo v svoji lasti Port Arthur, kjer so sigurno šaty nedostojno utemeljeval. Da to ni res, je vsakemu jasno, vkrcani in kjer imajo vsa sredstva za dobro ohranitev svojega Vse bilo že popřej natancno dogovorjeno. Staročehi so brodovja pri rokah. prišli tudi s svojim predlogom o premembi volilne pravice Njih predlog je pa ustřižen prav potem, da stvar zavlečejo. Zahteva se namreč, da se pravico voliti državne poslance zopet vrne deŽelnim zborom. ostalem pa predlog jako nejasen. Govori o tem, da naj se raztegne volilna pravica tudi na tište sloje prebivalstva, sedaj nimajo, naj se voli v čeških in nemških krajih na jednak način, naj se volilni okraji pravično razdele. Natančnejega pa gospodje v svojem predlogu ne po-vedo, kako naj se vse to zgodi. Moravsko. moravském deželnem zboru se od s*"""...................»"u""««««......................................................i...........>_. s*. Obrtnija. Električna razsvetljava v Ljubljani (Dalje.) VI. Amortizacija kapitala: češke strani predlagalo, da se osnuje češko vseučilišče na Moravském in da se naj na visoki tehnični šoli v Brnu uvedejo tudi Češka predavanja. Glede volilne reforme so pa Čehi stavili predlog, da se naj okraji razdele po narodnostih in pa volilna pravica za deželni in državni zbor razširi na vse, ki imajo pravico voliti v obČinske zastope. 24 novih članov gospodske zbornice je imenovanih, mej njimi je konservativnih samo devet. Vlada je gledala, da se v gospodski zbornici liberalna stranka bolje utrdi. Poprej odstotek od 390.000 gld. = 3900 gld. B. Letni dóhodki. Donesek mestne občine za javno razsvetljavo (kakor doslej) 10.000 gld. 400 privatnih svetilnic z 2,400.000 urami svetljenja ali z 2,400.000 X 55 132,000.000 vat-urami 3-5 kr. 46.200 gld. 1,320.000 hektovat-urami po 3. Motorji za 50 konjskih sil se je govorilo, da bode mej drugimi imenovan za člana go- (konjska sila pri parnem stroju računjena na 100) 6250 gl spodske zbornice tudi bivši minister Steinbach To se pa ni zgodilo Pač sta pa imenovana minister Bacquehem in bivši minister Gautsch, sta pri liberalcih v milosti. Pa tudi ko- roškega deželnega glavarja dr. Josipa Erwina je doletela ta 4. Razni drugi dohodki, kakor dobiček iz prodaje žarnic, za instalacije 500 gld. Dohodkov bi bilo torej 62.950 goldinarjev, stroškov čast. Že iz teh imenovanj je vidno, kako načelo vodi vlado pri 59.725 gld., in prebitek bi znašal 3225 gld. iibiranji novih Članov. Ogri so vendar dobili novo ministerstvo. Predsednik mu bode Banffy, dosedanji predsednik zbornice, 0 katerem se dru-zega ne ve, da je kot bivši veliki župan jako zatiral Rumune. V narodnem oziru bode novo ministerstvo še slabše od prejšnjega, Račun 0 rentabiliteti kaže, da bi bilo podjetje pio donosno > da bi dajalo celo dobiček, to seveda, če se iz polnijo pogoji, na katere se račun opira. Letni stroški znašajo po tem računu 59.725 gld. in v verskem oziru bode hodilo ista pota. Poljedelski, deželno- sestoje iz upravnih stroškov, plač in mezd pri napravi brambovski in hrvaški minister so ostali prejšnji. Ti možje poslujočega osebja, 2. iz stroškov za uporabo materijala pa niso dosti vplivali na politiko. Drugi politično vplivnejši možje so pa šli. finančnem oziru bode nova vlada nadalje- vala delà Wekerlova, kajti minister je postal dosedajni državni tajnik v finančnem ministerstvu, ki je tudi dosedaj prav za . iz stroškov, da se naprava ohrani v dobrem stanji, 4. iz zaklada, iz katerega se kupujejo oni deli naprave, ki postanejo s časom nerabljivi in se morajo nadomestiti prav vodil finance. Drugi novi ministri so manj znane osebe, z novimi, iz stroškov za amortizacije in obrestovanje Dobro je pri kraju Dreyfussova afera, že srednje zmožnosti Francija. bega francoski narod drugi škandal. Sedanji minister notranjih del, žid Raynal, leta 1883. sklenil z nekimi železniškimi glavnice. Kakor razvidite iz posameznih nastavkov, se upravni stroški, in plače za poslujoče osebje nikakor niso nizko društvi pogodbo, vsled katere ima država jamčiti za dobre nastavili in so ljubljanskim razmeram primerni in tudi obresti delničarjem. Da je bila pogodba na veliko gmotno ko- število osobja nikakor ni majhno. Glede mesta inženerja rist Daynalu je ob sebi umevno. Sedaj je prišlo do tega, da ki bi imel vodstvo vse naprave, dovoljuje se odsek opo morala država plačati v vsem 1500 milijonov frankov kot y ê • imenovano garancijo. Da dalo povod veliki razburjenosti v poslanski zbornici, je umevno. Minister javnih del, Barthon, se ni upal zagovarjati zadeve, pelacije, ki se je stavila 0 zoriti na to, da bi se pozneje utegnili združiti mesti inženerja pri električni napravi in pri vodovodu. Stroški za uporabo materijala, za ohranitev naprave zadevi v zbornici, je vlada v dobrem stanji in za obnovitev naprave proračunjeni dal ostavko Vsled inter- predlagala svoj dnevni red, ki se ie pa zavrgel, vsled česar so po ključi, po kakeršnem računajo drugod. vse ministerstvo podalo ostavko. Poroča se celo, da je tudi predsednik republike Casimir Perier odstopil. V koliko je njegov odstop v zvezi s to železniško zadevo, ni znano, kakor tudi ne, Če je ravno zaradi tega odstopil. Novim predsednikom je voljen Feliks Faure. Letni stroški za poprave so proračunjeni na 2900 gld. Čisto gotovo pa smemo upati, da bodo prva leta dosti • y t • nižji. čiti Jedno ali dve leti mora itak za vso napravo jam podjetnik, kateremu se vsa zgradba izroči takrat torej tacih stroškov ne bode. Pozneje se pa tudi ta svota 1*8 ur na dan in da bi stala hektovatura uporabljene ne bode prekoračila, če se pomisli, da se poleg tega na- električne eneržije 3*5 kr. ali kar je isto: jedna žarnica haja še drug zaklad za vse, kar je treba z nova narediti, svetljosti 16 sveč 2 kr. na uro. zaklad za obnovitev posameznih delov naprave bi bilo po predloženem proračunu plačevati 6500 gld. Ako se denar obrestuje po 4 odstotke in se obresti njegove zopet (Dalje sledi.) obrestujejo, dobimo v desetih letih glavnico 78.000 gld., v s katero lahko kupimo na novo vse parne kotle in parne 9** w t i m ' 10 stroje, ako bi postali do tega časa absolutno nerabljivi. I Mogoče je, da bode treba čez 10 let jeden parni kotel Obrtnij ske raznoterosti. Učni tečaji za čevljarje. kr. tehnologiáki obrtni muzej na Dunaji priredi tečaje za izučbo ia nadaljno izobrazbo čevljarjev. teh tečajih se bode poučevalo o jemanji mere, ali dva, jeden dinamoelektričen stroj ali kaj druzega ku- strokovnem risanji, prikrojevanji, o vporabi strojev itd. Tečaji piti, pa malo verojetno je, da vse to stalo vkupe trPeh bodo po tednov in bodo po šfcirje v letu. Učnina 78.000 gld. Za obrestovanje glavnice računa odsek á1/^ znaša 25 gld in vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obisk tečajev z oproščenjem od učaine in podelitvijo ustanov (po 50 — 150 gld.) Prvi tečaj se prione dne 15. februvarija 1895. 1. Prošnje za vsprejem je vložiti do 20. januvarija t. L jeden odstotok, kar se pravi, da bi bila glavnica v 42tih pri ravnateljstvu tehnologiškega obrtnega muzeja na Diinaji. odstotkov, ker se za gotovo nadeja, da pod temi pogoji dobi posojilo. Za amortizacijo glavnice je vzeti v pošte v letih popolnoma poplaćana. Ako se izpolnijo pogoji i na katere se naslanja račun, bi mestna občina čez 42 let prišla v posest električne naprave, ki bi bila kakor nova in za katero bi občina ne dolgovala niti vinarja. Vse podrobnosti se poizvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. , To bilo pa tedaj mogoče, ako se odsekove Ij^^MI®! KmetîjstVO. I ISllII!!^ ! ! nade glede dohodkov tudi vresničijo. Letni dohodki se sestavljajo iz dohodkov mestne občine za mestno razsvet VM / . * ljàvo, dohodkov zasebnih konzumentov za električno luč Nov propis glede olajšave prejemanja soli in pa iz dohodkov za instalirane električne motorje. Za Živino in 0 napravi dopuŠČenih skladiŠC Mestna razsvetljava sedaj sestoji iz 399 plinovih pla- za živinsko sol. menov in 168 petrolejskih svetilk torej skupaj iz 567 luči j. Plinovi plameni imajo po pogodbi povprek svetlji vost 12 normalnih sveč, Auerjeva plinova luč okrog 30, petrolejske svetilnice pa manj nego 12 normalnih sveč. Za to razsvetljavo plača mesto na leto 10.000 gld. Ako se uvede električna razsvetljava, služilo bi po Ravnokar izdana številka 244 državnega zakonika, oziroma številka 50 ukaznika finančnega ministerstva iz m leta 1894. obsega novo naredbo c. kr. finančnega ministerstva z dné 28. decembra 1894. 1. o dobavi soli za živino po znižanej ceni. Dočim zadeva prvi sedanjem projektu 30 obločnih svetilnic, katerih bi vsaka Za živinsko sol" *- * & " ? • . ", i h * - ' ». — - .a iL - - ■ i» imela svetljave najmanj 400 normalnih sveč, 175 žarnic oddelek te naredbe „skladišča povsein novo napravo, v kateri se bode s svetljivostj po 32 malnih še pozneje govorilo, se v drugein oddelku naredbe vsem a sveč in 506 žarnic po občinam, za katere bi se v prihodnje ne ntegnila napra- 16 normalnih sveč, ali skupno: 30 obločnih svetilnic po 400 in 836 žarnic po 16 normalnih sveč. Svetloba bi se bila torej mnogo jačja, nego je sedanja. Pomnožilo število svetilnic in vsaka bi imela dosti večjo svetljivost, kakor sedanja. Za razvrstitev posameznih svetilnic je iz- delala načrt tvrdka Ganz Comp. viti posebna skladišča za živinsko sol in za katere tedaj glede dobave živinske soli po znižani ceni od strani nji- % hovih živino posedujočih poljedelcev v obče dotična do-sedanja določila naredbe finančnega ministerstva z dne 20. decembra 1893. leta (drž. zak. št. 176, ukaznik nančnega ministerstva št. 57 iz leta 1894.) tudi nadalje Kar se tiče načina mestnega razsvetljavanja, nasve- še v veljavi ostanejo, ta določila na dvojno stran prav tuje odsek naj ostalo vsaj za nekoliko časa pri se- bistveno olajšujejo. danji navadi, da bi se polovica svetilnic po 11. uri ugas Po 19. nove naredbe so namreč občinski pred nila in da ob času polne lune in jasnega neba svetile stojniki pod v tem paragrafu navedeními pogoji poobla svetilnice le ondu, kjer je to neobhodno potrebno. Kar ščeni potem, ko je naročena pošiljatev živinske soli se pa tiče obločnih svetilnic, pa nasvetuje odsek, da bi njim dospěla, uradno zaporo, ki se nahaja na vsaki vreči čez 11. uro nikjer ne svetile, ampak da jih potem taiste i svrho razdelitve v nji obsežene živinske soli med nameščale žarnice. V račun postavljen znesek mestne ob- za vsprejem te soli vpravičene poljedelce sami od vzeti, čine v dosedanjem znesku 10.000 gld. je po povedanem če v dveh dneh po zglasitvi, da je pošiljatev živinske soli utemeljen. Kot donesek zasebnih konzumentov je v račun dospěla ne pride k njim nobeden finančni organ, da bi postavljena svota 46.200 gld Pr tem se računa, da bi zaporo odvzel. važnejša je v § 18. naredbe do voljena odprava bilo instaliranih 4600 privatnih žarnic po 16 normalnih sveč ali pa v razmerju večje število žarnic z manjšo ustanovitve in naznanila določenega roka za vsako posa svetlostjo po 10 in 12 normalnih sveč da svetila mezno občino glede naročitve živinske soli po znižani vsaka teh instaliranih svetilnic po 600 ur na leto ali ceni. Doslej je mogla občina naročiti oziroma přejeti to sol še le od tistega osmih mesecev februvarija do všte- učila se je človeško jesti in piti, toda jezik ji ni Sel, in tega septembra počenši, katerega je dotični občini v to deklico so nato neozdravljeno na cesto položili, kjer jo določila vže naprej pristojna finančna deželna oblast, je potem našel omenjeni misijonar. On jo prenesel v Vsled tega si moglo več občin živinsko sol oskrbeti neko hišo v Kalkuti, katera hiša je spadala pod njegovo čestokrat še le mnogo pozneje, kot so taisto potrebovale, sekto in deklica je bila ondi dobro postrežena. Da bi po dočim so prišle marsikatere druge občine, koje bi živinsko koncu hodila, dělalo je deklici veliko preglavice, tudi ni sol rade dobile še le v poznejšem času, po vsporedu za zamogla govoriti, a rada se je pa smejala, kadar so dobavo te soli vže v kakem prejšnem meseci na vrsto, podali živež. Zdaj se nahaja v „Asramu" v nekem clo Po prej navedeni novi določbi smejo od leta 1895. naprej vse občine množino živinske soli po znižani ceni, ki pripada na leto za njihove živino posedujoče poljedelce, kadar koli hočejo med 1. januvarijem in 15. decembrom vsacega leta naročiti ter je nadalje popolnoma občinskim se je neko človeško bitje v grmovji skrilo, njegovi ljudje predstojnikom prepuščeno, določiti za to najprikladnejši čas. piijeli so člověka, in so ga přenesli v Bacipur, kjer ga vekoljubnem zavodu, kjer jo zdravniki preiskujejo. Druga dogodba je sledeča; Babu-Bhagelen Singhy šel je meseca februvarija , v Dčnugelu pri Bacipur na lov, kjer je videi, da 1893 V Zivinska sol, ki se naroči potem od občinskih pred- je še danes mogoče viditi. Bil je približno štirnajstletni, ki ni znal govoriti, kateri ni hotel kuhanega nag deček, stojnikov s posredovanjem oddelka za solné posle c. kr. g!a\nega ra\nateljstva avstrijskih železnic, se bode odda- živeža vžiti, temveč jala pri od finančnega ministerstva določenih c. kr. za- in ob jednem krulil. Če surove ribe in žive žabe vjel žabe ali kake jedel druge logah soli po vrsti, kakor so posamezna naročila pri teh majhne živali, šel je po vseh štirih in je nazadnje po-zalogah dospěla, kolikor je mogoče z ozirom na vsako- skočil kakor mačka, na kar je naenkrat plen pogoltnil. kratne tamkaj shranjene množine živinske soli. (Konec sledi.) Kmetijske raznoterosti. Polagoma se je učil jesti kuhani riž, a obleke ni hotel nobene na sebi. Bil je napaden od kolere, ubežal je stre- žajem, in je tekel k reki, kjer je pil vodo kot žival î on ne zna govoriti. Tudi je neznano, ako je přišel a Dčnugel. Za 15 milijonov mark zajcev. Skušeni lovski na- jemniki so izračunili, da se bode v Nemciji v tem letnem času postřelilo 5 milijonov zajcev. Ce se zajec računa po osem funtov, bodo tehtali 40.000 centov. Vredni bodo 15 milijonov maik, ker jeden zajec velja povprečno 3 marke. Dvanajst naukov za žene in dekleta. 1.) Preden daješ v perilo » poglej če ni v obleki kaka igla, ki bi utegnila perici biti nevarna ali vsaj V mestni klavnici ljubljanski zaklalo se je v pre- hude bolečine prizadeti. teklem letu 25 414 glav živine in sicer: 4235 goveje živine, 7769 prašičev, 8156 telet, 2266 koz in ovac in 2988 ko- zličkov. Poleg tega je bilo na ogled pripeljanega 17.216 kg svežega mesa. Konfiskovalo in deloma uničilo se je 57 pra- 2.) Ne vtikaj šivank v zagrinjala, odejo in naslonila. Največja nesreća se lahko pripeti vsled neskrbnosti, zato sploh ne pripenjaj igel na obleko. Če si v kuhinji, šičev in 214 govejega mesa. € :.............. : : I Wčm : Poučni in zabavni del. \iM : kako lahko ti pade igla v jedila. JUSdi^• ' » * W MUM' ^ l'-( jn' ' J, ' j ^ .-jjfn. rty i pMBB^jft fJ| i . 1" -, .i Ï ' fj ftffI 3.) Navadi se, da boš počesane (izčesane) lase vsako jutro skrbno sežigala in jih ne puščala po kotih, ta raz-vada Divji otroci. napravila že mnogo zdražb in sitnosti. # 4) Dvakrat tako dolgo te obleka traja, če jo pred perilo m zašiješ. Tudi veliko časa in delà si prihraniš. 5.) Velike ključe, ki jih vedno rabiš, obešaj vselej Globus poročal je nedavno 0 divjih otrocih, kateri na eno in tisto mesto ? da ne bo potem nepotrebnega so bili najbrže dojeni od živalij. Da je to resnica î poka iskanja in nereda. 6.) Ne meči nikdar obrabljenih šivank, pereš ali zalo se je že nedavno. Vse te dozdaj opažane dogodbe zadevajo dečke in prostake, obe novi dogodbi v Bengaliji stekla po tleh in skozi okna. Kako lahko se rani ž njimi in Beuar zadevajo posamezno neko deklico in nekega na člověk ali žival. umu zdravega dečka. Meseca decembra 1892. obiskal je 7.) Nikar ne puščaj stvari, kjer ni njihovo mesto misijonar Jalpaiguri, kjer je neko približno osemletno če nanje pozabiš, prav lahko nastanejo neprijetnosti. okoli potikajočo se deklico našel, katera je živela od 8.) Izposojenih knjig in drugih tujih stvari ne dajej ostankov in odpadkov, kateri so ji bili vrženi, in katera okoli. tem si lahko zgubiš zaupanje ? ker ne veš, kedaj spala po noči na prostém pod drevjem. To deklico so jih bo treba vrniti. našli delavci v čajinih vrtovih v neki medvedji jami. Ko 9.) Če se utrgal trak na obleki, ne pripenjaj so jo ven potegnili, bila stara okoli tri leta ter si je ga z iglo ali morebiti celo z lasnico, potem se ti ne bo grizla prste, se praskala, je krulila in imela popolnoma treba v nobeni družbi sramovati. živalska premikanja. Deklico so nato přenesli v neko go-stišče, kjer so nekatere njenih slabih navad zginile, 10.) Kadar hočeš različne kemične snovi ali teko učila čine v skleničicah shraniti, zaznamuj natančno vsako i da se hoditi med tem ko je dozdaj lezla po vseh štirih, jih ne zamenjaš in se ne zgodi nesreča. Ce je pa lepenje 26 i listekov zamudno ali ce ni lepivá pri rokah, jih lahko kranjska Predlog se i z roči upravnemu odseku v pretres na sklenico privežeš. in poročanj I 11.) Dobra gospodinja natanko razdeli plaćane in kamor Poslanec Luc km poroča imenom finančnega odseka neplačane račune in ima sploh vsako reč tam, spada, da jo takoj najde, kadar jo potřebuje. Koliko za-mudnega iskanja, koliko zadrug si prihrani s tem! 12.) Luč in žveplenke imej po noči vedno pripravljene, &er ne veš, kaj te caka. Preden greš spat, odstrani o proračunu zaklada deželne prisilne delavnice za se v zûesku 91.994 odobri. 1895 Poslanec Stegnar poroča imenom finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1893. vse stole, in kar je jednakega, da se v temi ne zadeneš liškega zaklada za 1. 1893. in o proračunu za 1. 1895. Zaključek se odobri in proračun s potrebščino 204.268 gld. potrdi. Poslanec H ri bar poroča o računskem sklepu gleda- Pokritja je 28 656 gld. potreb- obnje. Poučni in zabavni drobiž. za ščine 26.022 gld.; premoženje se je od lanskega leta 23.053 pomnožilo. Poročevalec predlaga imenom finančnega odseka, da se sklep odobri Posl. dr. Žitnik pravi, da se nekih 38.097 gld., ki so se porabili za zgradbo gledališča, ni dovolilo od deželnega zbora in predlaga, da se naj deželnemu Slavnému slikarju Rafaelu postavili so spomenik v odboru naroča, da predloži natančen račun o imenovani svoti. njegovem rojstnem mestu Urbinu se knrlu odkrij Spo Posl. dr. S chaffer stvar pojasni, zatrjujoč, da se več do- menik, ki 12 m visok izdelal slavni kipar Luigo Belli, volilo, ko potrošilo. Poročevalec Hribar oporeka poslanců Slavni angleški romanopisec Robert Louis Stephenson umri v Alpiu na otoku Samoa, kamor je bil šel zdravit se. Pokopali so ga na vrhu neke 1300 metrov visoke gore. Prebivalstvo na Irskem se poslednjih 50 let za 3,600.000 pomanjšalo. Pred pol stoletjem je Irska imela 8,300.000, sedaj pa le 4,600.000 ljudij. Vsega tega so krive neznosne gospodarske razmere. Novice. ii »říj 4b ft ^ jj. 4 . a • » «) . A • to' Deželni zbor kranjski. tretji seji dne 11. januvarija stavijo posl. Hribar in drugovi nastopni samostalni predlog glede premestitve vo-jaške bolnice in vojaškega oskrbovališca v Ljubljani. Visoki deželni zbor skleni : Premestitev ob Dunaj ski in Fran Josipovi cesti v Ljublj ležeče vojaške bolnice in vojaškega oskrbo vališča, je iz zdravstvenih ozirov potrebna in nujna. Visoka c. kr. dež. vlada se torej nujno naprosi j glede te přeme stitve stopi z občinskim svetom ljubljanskim v dogovore z ono dobrohotnostjo, katera gre tako vážnému vprašanju in zlasti pri c. kr. vojnem erarji htevam sedanjega časa ni več odgovarjajoča poslopj tudi za nezidani prostor ne zahteva cen, naj posreduje, da za obstoječa, za- kakor niso v nikaki razmeri s faktičnimi okoliščinami. Predlog piide v edni pri-hodnjih sej na dnevni red. Poslane Po vše utemeljuje svoj in drugov samostalni preulc? glede revizije zemljiško-davčnega katastra. Poslanec v daljšem in teii^ljitem govoru poudarja preveliko obremenenje našega kmeta z lavki, niso v nobeni primeri z pridelki. Treba kmetu o jšati stanje. Z revizijo se da to deloma do- seči. Zato je treba kmeta o tem poučiti. Edino živinoreja drži Se nekoliko kmeta po konci. Treba je, da revizija da kmetu, posebno na Gorenjskem potrebne pašnike nazaj Predlog s© izroči upravnemu odseku \ poročanje. dr. Zitniku in mu pravi > da v namen strankarske agi- tacije spravil tu v zbornici v razgovor gledališko vprašanje, dočim v finančnem odseku ni imel pomisleka proti računskemu sklepu. Predlog-finančnega odseka se na to sprej me in odkloni dr Žitnikov predlog. Poslanec Višni kar poroča imenom finančnega odseka o proračunu deželne kmetijske šole na Grmu. Poslanec dr. odbora napram Vošnjak opravicuje postopanje deželnega opazkam posl. LenarciČa, katere je ta v zadnji seji izrekel o Poslanec Len arci č ostane pri svojem mnenju, dasi šoli. mu prav pri srci napredek te šole. Posl Langer-ju ne zadostuje letno poročilo te šole, kar mu posl. dr. Vošnjak razjasni Posl baron Wurzbach predlaga, da bi se na soli tudi o gozdarstvu poučevalo, o cemur je treba, da začne deželni odbor s potřebními poizvedovanji. Proračun skupno po- trebščino 17.517 gld. se na to potrdi in sprejme predlog posl. barona Wurzbacha. Prošnja pristava g Rohrmanna glede uštevanja službenih let in dovoljenja petletnic se usliši, prošuja 3. učitelja Lapajneta za funkcijsko priklado se odkloni. Na poročilo poslanca Višni kar ja imenom finančnega odseka se dovoli kmetijski podružnici v Kiškein za nakup vinograda 500 gld. brezobrestnega posojila. Posl. Murnik poroča o prošnji strokovne šole za lesno obrt v Kocevji za podporo. Dovoli se 200 gld. Na poročilo istega poslanca se dovoli šoli za deška ročna delà na Dunaji 25 gld. podpore. r Poslanec Kersnik poroča imenom upravnoga odseka o dopisu dež predsedstva glede ustanovitve dež. komisije v namen revizije zemljiško davčnega katastra. Zbornici je voliti 4 Člane v to komisijo. Sprejme se poroČevalcev predlog, da naj vsaka kurija voli po 1 Člana, cela zbornica pa ednega. Poslanec Vošnjak poroča o prošnji župnika J. Grčarja pri sv. Trojici pri Mokronogu za podporo za trtnico, sklene se, da deželni odbor sme dovoliti 200 gld., kader se bode začelo delo. Učiteljski vdovi Tereziji Vrančić se na poročilo poslanca Kluna imenom finančnega odseka dovoli letnili 173 gld. 83 kr. pokojnine in po 20 gld. odgojnine za tri otroke. Cetrti seji dne 15. januvarija otvori in vodi dež. gla- Poslanec dr. Tavčar utemeljuje svoj in drugov samostalni predlog glede splošne direktne volilne pravice. Zastareli varja namestnik baron Apfaltrern, ker je dež. glavar Detela volilni zakoni so za danes nemogoči, potreba je volilne reforme, zaradi bolehnosti zadržan vdelešiti se seje. Poslanec Po v se in tov ariši stavijo nastopni samostalni slancu se koalicija, ki je nekaj nenaravnega, pač ne zdi zmožná predlog: 1. Visoki deželni zbor izvoli izreči se za potrebo dec. 1863, drž zak. št. 105, . Deželnemu odboru se na- Govornik povdarja nepravičnost volilnih redov za Slovane. Po- ûapraviti koristne volilne reforme. Pri volilni reformi se treba postaviti na stališče pravice. Sedanje stranke pa stoje mmňjĚkmÉÉljm^ Go- na stališči političnega posestva, kar je goli „schwindel". vornik dvomi. prenaredbe zakona z dne se tiče domovinske pravice roča, da o tem sklepu vis. zbora obvesti s peticijo državni da koalicija izvela volilno reíormo, morda se zbor. Predlog pride v prihodnji seji na vrsto. razbije nad njo, vendar pa treba, da na podlagi koalicije o volilni reformi razpravlja tudi deželna predloga zbornica skem Posl. Klun poroča imenom finančnega odseka o račun- sklepu deželnega zaklada za 1893. Potrebščina unašala 875.697 gld. čisto imovine koncem leta 1893. je 1,962.158 gld. 331/2 kr in je večja nego prejšnje leto za 48.353 gld. 491/2 kr. Sklep se odobri. Posl. dr. Žitnik po-roča imenom finančnega odseka 0 podporah za šolske zgradbe in 0 prošnji županstva v Želimljah za podporo za popravo župnišča. Dovolijo se nastopne podpore za šole: 1. Harije 200 gld., 2 Zagorje 200 gld , 3 Prem 200 gld., 4. Raz-drto 300 gld., 5. Gora 300 gld., 6. Mesto Kočevje 1000 gl., 7. Mozelj 400 gl., 8. Bučka 400 gl., 9. Škofja Loka 500 gl., 10. Rakitna 200 gld., 11. Zasp 100 gld., 12. Leše 100 gl, 13. Ratece 200 gld, 14. Belapeč 200 gld., 15. Bled 200 gld., 16. Sv. Jošt 200 gld., 17. Trnovo 500 gld, 18 Mengeš 400 gld, 19 Tribuče 100 gld, 20. Preddvor 100 gld.; za župnišče v Želimljah se dovoli 200 gld — Usmiljenim bratom v Kandiji za ondotno bolnico se podpora zviša na letnih 2000 gld. (poročevalec dr. Papež): Prošnja posestnikov v Ja-kovcih za podporo za napravo vodovoda se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Poslanec Lavrenčič priporoča prošnjo. Na »poroČilo posl. Murnika imenom finančnega odseka se dovoli Marjeti Ahčin, vdovi bivšega pomočnega uradnika pri zemljiško odveznem uradu v Radovljici, za tri leta po 50 gld. milošcine. Občini Moravce pri Lifciji se dovoli za vodovod podpora 100 gld. Poslanec Len arcič poroča imenom upravnega odseka glede dovolitve přiklad za cestne namene. Sklene se po- oblastiti deželni odbor, da dovoli onim cestnim odborom, ki ne bi mogli shajati z 20% priklado, naložiti potrebi primerno višjo naklado za 1. 1896. Podobčini Vodice pri Vipavi dovoli se 100 gld. podpore za uravnavo hudournika (poročevalec poslanec Po vše). Prošnja županstva v Vodicah, v okraji Kamnik za uvrstitev občinske ceste Vojsko-Koseze-Kot med okrajne, se odstopi deželnemu odboru v rešitev (poročevalec posl. Kersnik) Pošl. Murnik poroča imenom upravnega odseka 0 prošnji županstva v Selcih za dovolitev občinskih přiklad in predlaga, da se naj prošnja odstopi deželnemu odboru v rešitev, Čemur se pritrdi. Poslanec Kersnik poroča imenom upravnega odseka 0 prošnji zvršilnega odbora okrožnih zdravnikov na Kranjskem za predrugačenje nekaterih dolocil zdravstvenega zakona. Po debati, katere so se vdeležili poslanci dr. Vošnjak, dr. vitez Bleiweis, baron Schwegel, deželni predsednik baron Hein in poročevalec, vsprejme se predlog upravnega odseka, vsled -katerega naj se prošnja izroČi deželnemu odboru, ki naj 0 posameznih točkah poizveduje, se glede eventuelne premembe zakona dogovori z vlado in v prihodnjem zasedanji 0 tem poroča zbornici. Poslanec dr. Tave ar poroča 0 prošnji vasi Laze in Ivanje Selo za uvrstitev občinske ceste Dolenji Logatec-Laze-Rakek med okrajne ceste. Prošnja todstopi se deželnemu odboru v nadaljno poizvedovanje. Poslanec Po vše poroča 0 prošnji kmet. podružnice v Košani za podporo za napravo trtnice. Dovoli se 50 gld. V komisijo za revizijo zemljiško-davčnega katastra se izvolijo: Za veleposestvo grof Barbo, namestnik poslanec pl. Langer; za mesta, trge, trg. in obrt. zbornico posl. Lenarčič, namestnik župan Gabrijel Jelovšek ; za kmetske občine posl Pakiž, namestnik posl. Lavrenčič ; za celo zbornico dež. glavar Detela, namestnik grajščak Urbančič. V posebni odsek za pre-tresovanje samostalnega predloga dr. Tavčarja glede reforme splošne volilne pravice se izvolijo : Klun (načelnik), dr. Schafter (nač. namestnik), dr. vit. Bleiweis, Gfrasselli, dr. Papež. Povše, bar. Schwegel, Šuklje, dr. Tavčar, bar. Wurzbach, dr. Žitnik* Prihodnja seja je danes. — Osobne vesti. G. Rok Merčun, spovednik v uršulinském samostanu v Skofjiloki, je prestavljen kot podvodja in ekonom v ljubljansko bogoslovno semenišče, — Gr. Feliks Zavodnik dosedanji katehet pri uršulinkah v Škofj i Loki, je imenovan za cerkvenega voditelja in spovednika ondi. Službo kateheta na vnanji soli bo začasno oskrboval , gosp. vpokojeni župnik Karol Lapajne. — »Narodni sklad«. Shod zaupnih mož v Ljubljani dne 29. listopada 1894. je sklenil osnovati poseben organizacijski fond, iz katerega se bodo zajemala gmotna sredstva za borbo v korist aklenjenega programa. Izvrsevalni odbor narodne stranke je spolnujoč ta sklep sedaj otvoril nabiranja. za omenjeni sklenjeni fond, kateremu bodi ime: „narodni sklad". Temelj skladu je položila družba kranjskih duhovnikov in poslala zanj 80 kron, kar naj bo v posebno spodbujo vsem rodoljubom, ki naj čim zdatneje prispevajo k narodnemu skladu. Doneske sprejema g. Ivan Gogola, c. kr. notar v Ljubljani. — Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovci so darovali družbi sv. Cirila in Metoda slavna podružnica na Vranskem 10 gld.; g. L. Zablačan 20 kron, ki jih je nabral g. Colarič pri zborovanji kat. pol. društva na Trati ; duhovnik z Notranjskega 7 gld. 25 kr. ; preč. g. dr. J. Muršec, konz. svetovalec v Gradcu, po preč. g. dr. Iv. Križaniču, kanoniku v Mariboru, 10 kron; vč. g. Ljud. Jenko. župnik pri sv. Duhu na Dolenjskem, 10 kron; g. Ivan Prijatelj 10 kron kot dar družbe zbrane pri godovanji g. Kristana v St. Vidu na Dolenjskem; Kranjčan 5 gld; vč. g. Jožef Zelnik, župnik v Čem-šeniku, 8 kron; vc. gosp. Josip Lavric, župnik v Ambrusu, 6 kron ; gosp. dr Jernej Glančnik v Mariboru 200 kron kot dar za šolo v svojem rojstvenem kraji Velikovci; si. citalnica v Planini 40 kron, po predsedniku vč g. župniku J. Podboji ; si. slov. kat delavsko društvo v Ljubljani 12 kron in sicer je bilo 9 kron nabranih na veselici v rokodeljskem domu, 3 krone pa so dar vesele družbe pri Vipavci ; gosp. Karol Šavnik, kranjski župan, 10 kron; g. Miha Pesjak, posestnik v Kameni Gorici, 10 kron kot dar za leto 1895; po vc. g. arhivarji A. Koblarji č. g. Josip Benkovič, vikar v Novem městu 4 K, g. Gustav Pire, ravnatelj kmetijske drušbe 5 K, g. dr. Lovro Požar, c kr. profesor v Ljubljani, 1 Kr. ; po g. Ivanu Kremžarji v Št. Vidu pod Ljubljano : vg. J. Zorec, A. Rojec, A. Kastelic iz Doba in F. Eržen iz Št: Vida po 1 krono ; č. g. J. Barle iz Zagreba 4 krone. — Iskrena hvala gg. darovalcem, ki so nam porok, da se smemo i v letu 1895. nadejati veliko požrtvovalnih prijateljev. Rojaki ! Stopite polnoštevilno v njih krog, da prej dopolnimo nalogo letošojega družbinega leta, da prej sezidamo slovensko šolo v Velikovci! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Družba sv. Cirila in Metoda žaluje ob smrti svojega dobrotnika, rajnega gosp. Adalberta Candolinija, c. kr. okrajnega sodnika v pokoji, ki je umri 27. dec. 1. 1894. v Kostanjevici. Pokojnik je v svojih sivilr letih spoznal važnost naše družbe ter jej vsako leto poslal dvakrat po 5 gld. — Slavna ženska podružnica v Trstu nam je poslala 1000 kron kot novoletno dařilo. V zadnji družbini zahvali smo omenjali Šentjakobsko-Trnovske ženske podružnice, ki je- med ,ntfpre-možnimi slojevi ljubljanskega obcinstva zadnjij^as nabrala in nam doposlala 430 gld. Zato jej je vodstva naše družbe iz-reklo soglasno zahvalo in toplo priznanje. Isto tako zahvalo in prav tako priznanje izrekamo danes tržaski ženski podružnici, zlasti gdč. Ljudmili Mankočevi, ki je duša tržaške ženske podružnice in vtelesen vzor rodoljubnemu našemu ženstvu. — Pokrovitelj z doneskom 200 kron je postal preč. g. dr. Fran Sedej, dvorni kapelan in vodja višjega duhovskega zavoda Av-guštineja na Dunaju. — Dalje so družbi od 20. dec. do 31. decembra leta 1894. poslali: G.Andrej Jeram iz Vrh Cerkna, 18 gld, katere je družbi volil rajni preč g. monsignor Josip Jeram, dekan v Cerknem; g. nadučitelj Ignacij Rozman 12 kron 40 beličev. katere je darovala vesela družba, zbrana v praznik nedolžnih otrocicev na Brezjah, in sicer so darovali gg. jurist Bulovec 1 Kr, Jos. Finžgar 2 Kr, gospa Gabri-jelčič 2 Kr, gdč. Gabrijelčič 2 Kr, ž pan Jurgele 1 Kr, Fr. Kocijančič 1 Kr, J. Kocijančič 1 Kr, nadučitelj Rozman 1 Kr, Jan. Pristave 1 Kr, A. Reš 20 bel. in „Tetka" 20 bel. — G. R. Peiušek, e. kr. profesor v Ljubljani, je darova 8 kron kot novoletnino. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — 25letnico svojega obstanka praznuje letos septembra meseca prostovoljno gasilno društvo ljubljansko. — Goriški deželni zbor je sklenil 501etnico vladanja Nj. Veličanstva presv. cesarja praznovati z usfcanovitvijo ka-kega dobrodelnega zavoda. — Javni shod je priredilo „Slovensko društvo" v Ljubljani dne 13. t. m. v salonu hotela „priMaliči". Na dnevnem redu je bil razgovor o volilni reformi. Porocal je dež. posl. gosp. dr Iv. Tavčar, sicer so pa govorili še gg : dr. Triller, Ivan Hribar, Gostinčar, dr. Ferjančič. Shod je sprejel z veliko većino nastopno resolucijo poročevalca g. dr. Tavčarja: „Današnji shod se izreka za splošno in direktno volilno pravico, če bi se pa to doseči ne dala, odobrava vsa tista načela, katera se naglašajo v nasvetu, kojega je glede volilne reforme v imenu narodne stranke stavil poslanec dr. Tavčar v deželnem zboru kranjskem". Soglasno je bila sprejeta tudi naslednja re-solucija, katero je predlagal posl. g. Ivan Hribar: „Odboru „Slovenskega društva" se nalaga, naj odpošlje 'do državnega zbora obrazloženo prošnjo, da se onim davkoplačevalcem, ki so imeli volilno pravico na podlagi sedanjega cenza, ista ohrani tudi za ta slučaj, ko bi vsled nameravane davčne reforme pla-čevali manj ko 5 gld. davka". — Volitev državnega poslanea v skupini mest in trgov Novo mesto, Višnja gora, Krško, Metlika, Kostanjevica, Crnomelj. Kočevje in Ribnica namesto gosp. dvomega svetnika Sukljeja je določena na dan 25. februvarija t. 1. — »Glasbeni Matici« je podařil biskup Strossmajer 100 gld. kot dobitek za efektno loterijo. — 5oletnico svojega zdravniškega službovanja je praz-noval dne 16. t. m. okrožni zdravnik v Planini gesp. Julij Mayer. — Ponarejene krone krožijo v prometu. Te krone so ogerskega kova, so ulite iz jako mehke kovine in nimajo na robu nič napisa. — Pralnico na par so, kakor znano napravili pred svojim časom v Trstu. Ko bi se bili ljudje navadili na njo, bi bila na veliko škodo okoličanskim pericam. Ker se pa ljudstvo ni moglo je privaditi, so te dni ustavili delovanje ž njo. — V Ljubljanico skočil je dne 14. t. m. zjutraj na trnovskem pristanu vojak Edvard Knavs tukajšnjega topničar-skega polka in utonil. Vzrok samomoru ni znan. — Mrtvega našli so minolo nedeljo zjutraj v hlevu tukajšnje gostilne pri „avstrijskem carju" znanega postopača, bivšega markerja Henrika Toniutti-ja. Zadela ga je kap. — Umri je dne 13. t. m. na Jesenicah na Gorenj-skem ondotni nadučitelj gosp. Karl Bernard v 45. letu svoje dobe. N. v m. p. — Trebuh si je přeřezal 741etni Andrej Celhar v Rodohovi vasi na Dolenjskem. Nesrečnež je bil že dlje časa bolan na vodenici in se mu je že mešalo. Minole dni, ko je bil sam, zgrabil je za břitev in si přeřezal trebuh, da so mu ven stopila čreva. Kmalu na to je bil mrtev, . — Nesreće. Frančišek Susman, posestnik iz Jezera pri Cirknici je dne 8. t. m. šel z voli iz Grahovega, kamor je les iz Loža vozil domov, a je v obilném snegu obtičal. 171etni fant, ki je bil ž njim je šel ljudi klicat, ki so Sus-mana vsega premrtega přenesli v bližnji Martinjak, kjer so ga komaj še k zavesti spravili. Vkljub temu pa je revež dne 10. t. m. umri. — Blizu Lučenj v Poljanski dolini nad Škofjoloko našli so zmrznjenega mizarja z domačim imenom „brzek" iz Škofjeloke. Mož je bil žganju vdan. — Dne 10. t. m. napotila sta se oženjeni Anton Vidmar in 231etni Frančišek Vidmar iz Kolka pri Šturji v kupčijskih zadevah proti Vojskému nad Idrijo. Zalotil jih je pa v hribih močan plaz snega in jih gnal v dolino in zasul. Nesrečneža našli so dne 14. t. m. oba mrtva v snegu zasuta. — Dne 8. t. m. je snežni plaz podsul hlapca posestnika Andr. Corna v Spodnji Kanomlji pri Idriji. Našli so ga drugi dan pod snegom mrtvega. — Dne 11. t. m. zjutraj našli so v Gorenji Besnici nad Kranjem v snegu zmrznjenega nekega člověka. — Vřeme, kakoršnega nismo navajeni meseca januvarija, imamo že par dnij. Potem, ko je minoli teden močno zapal sneg, ojužilo se je minolo nedeljo in od tega dne se ob močnem južnem vetru in dežju sneg taja, da kar lije od streha. Lep del debele snežene odeje je že zginil. Vode nara-ščajo in bati se je povodenj. Sredi januvarija meseca, ko bi imel najbolj pritiskati mraz, pa južno vreme, zares nenavadno t — Iz raznih tujih krajev se čuje o povodnjib, velikih snežnih plazovih in tudi o potresih. Ljubljansko barje je deloma že pod vodo, ubogi ljudje, če bode voda dalje naraščala. — Přemožen revež Gašpar Klun, bivši delavec v Lloydovem arzenalu, je minoli teden umri v Trstu. Pri moživ ki je jako revno živel, našli so do 4000 gld. denarja. — Brata ustřelil je 191etni posestnikov sin J. Duri* iz Gradiš v postojinskem okraji. Nabasal je ravno puško, kar se mu nehote sproži in zadene tako nesrečno njegovega 61et-nega brata Karola, da je ta drugi dan umri. — Obešenega so našli v Velikih Poljanah na Dolenjskem v kuhinji šolskega poslopja ondotnega učitelja Franca Koželja. Nesrečnež je bil še le 21 let star in kakor priča> zmedene pisanje, katero so dobili poleg njega, moral je dopri-nesti ta obupni čin v trenotku duševne nezavednosti. — Zmrznil je na poti iz Vinice v grad Podbrezje v črnomaljskem okraji 501etni gozdar Ant. Fink. Šel ]• proti noči iz Vinice domov, a je v snegu ostal. Dobili so ga še le čez tri dni zmrznjenega, na njem pa je ležal njegov zvesti tovariš pes. Joniaux. V Bruselji se sedaj vrši obravnava proti gospej Joniaux, ki je tožena, da je zastrupila tri sorodnike. Ko- i ff • ^M f "é f f f je predsednik sodišča najprej pojasnil denarne manipulacije gospe Joniaux, je přešel na umor njene sestre. Tu-kaj zatoženka ni mogla skrivati solza. Na vprašanje, zakaj je sestro Leonino šest tednov pred smrtjo zavaro-vala za 70.000 gld., je odgovorila, da jej je sestra Emilija na smrtni postelji povedala, da je mati iz nekega tajnega, njih rodbino zadevajočega uzroka 50.000 frankov izposodila. Sestri sta sklenili ta dolg. Na vprašanje predsednikovo, kakošen je bil ta dolg, je odgovorila, da je to vedela le sestra Emilija, ki je umrla. Povedala bi pa tudi ne, ko bi vedela. Na vprašanje, zakaj je možu prikrivala to zavaro-vanje, je odgovorila, da za to, ker je mož sam rekel, da ga njih rodbinske stvari ne zanimajo. Zatoženka je jako oporekala, da bi bila morfij kupila, da je umorila sestro. Njena sestra je umrla za influenco. Pogreb je pa zaradi taga po možnosti po-spešila, ker se je bala, da ne bi za influenco z boleli njeni otroci. Predsednik jo je opozarjal, da je sestra umrla z znaki, ki kažejo na zastrupljenje z morfijem, a ona je le odločno oporekala. Predsednik je opozoril, da se zavarovalnim družbám zdi, da je pokojna prezgodaj umrla. Zatoženka je rekla, da se tem družbám vselej zdi, da za varované osebe prezgodaj umrjo, ker morajo denar izplačati. Potem je pa predsednik začel jo popraševati, kako s smrtjo njenega bogatega strijca Van der Kerckhove, o katerem je vedela, da ima oporoko narejeno v njeno HT ^ ' r^i iJn^^HlR K 1 4 "i _MEln"-j Mr TBlBW^B korist. Vedela je pa tudi o njem, da ima nezakonskega otroka in namerava vzeti mater tega otroka, ter bi s tem najbrž ji odšla dedščina. Spominjal jo je, da je strijca oavadno vabila na pojedine in ni maral priti. Naposled ga je le bila izvabila, postregla mu s crno kavo, in je Tsled tega drugi dan umri. ■ Ona je odgovorila, da so se zdravniki izrekli, da. jej je strijc umri za mrtvoudom. Predsednik ji pa ugo* varja, da zdravniki le pravijo, da je bil zastrùpljen z atropinom. Nadalje se predsedniku čudno zdi, da je ona poslala takoj svojega moža iskat strijčevo oporoko. V m < - i'j f ^ jb ! 'c* 'v* ua ^ ' iSmf J Bt* ? y óporoki je pa strijc le bil svojega nezakonskega otroka postavil za glavnega dediča, njej pa odločil jeden del pri industrijskem podjetji. ; .*•>■' Zaslišavanje prie je dognalo, da je zatoženka kupo-vala morfij po lekârnah, na drugi strani pa tudi, da je strijca njenega bil že jedenkrát popřej zadel mrtvo.ud in * — ■ 9 l • a ^ bi torej ne bilo izključeno, da bi ga ne bil tudi sedaj. k A -Zdravnik se je izjavil, da pri dveh umorjenih osebah ni t _ . j t našel sledu strupa, če tudi more reči, da prvotno pove-dani uzrok smrti ni bil pravi. Ker je poklicanih mnogo ^^^Jáčft^^^^^H %. job přič, bode obravnava dolgo trpela. * « I - -V jlsa . U - é U ■ & >m • ✓ • 'flfc «• — * ? V' ^ "(.'"" «f * • - - - » i* r LI ,* 9 * p * *' fl Trije sleparji pred sodiščem. I V Mitrovici bili so te dni trije pravi tički pred sodiščem. Ti trije sleparji so bili za vso iloško okolico i ^ -« • *% • I t nevarni. Ti trije sleparji so obetali, da za dober denar preskrbe desetkrát toliko dobro ponarejenega dènarja. F k i $ • à ^ Jf Hitro so se mej kmeti našli ljudje, ki so jim šli na led., > a i i • * # Glava tej sleparski družbi je bil Martin Markovič, iz Bacs-Yjsala, ki se je pa bil nastanil v Iloku v Sremu, V iloskih Slovakih Janku Hodoliči in Janku Romanu je dobil agenta. Kmalu sta mu pripeljala več kmetov, kateri so přinesli precej denarja in Markovič je jim ob-ljubil, da jim čez nekaj tednov naredi ponarejenih ban-kovcev. • ' ... — C V Stvar je pa izvedel iloški župan. Policija je zasle- ,0 dila, da k Markoviču prihajajo po noči razni ljudje. Ne-kega večera je šel župan z dvema policistoma prežat. Kmalu pridejo nekateri ljudje in gredo k Markoviču. Sedaj župan in policista izlezejo iz svojega skrivališča in tudi stopijo v Markovičevo stanovanje, ter hitro na--znanijo, da vse zapro. Župan Dubočevič je še zvečer zaslišal ujetnike. Sprva so tajili, a kmalu so priznali hudobijo. V vsem so osleparili kmete za kacih 3000 gld. . « • Sodišce je obsodilo Markoviča v petletno, Romana ■ & v štiriletno in Hodoliča v šestmesečno ječo. — Žensko truplo brez glave. V Dunaustaufu so iz vode izvlekli vrečo, v katero je bilo zašito žensko truplo brez glave. — Napaden grajščak. Veleposestnik Hanvay na Oger-skem je te dni videi hlapca, ki je v hlevu neusmiljeno pretepal konja. Ko hlapec, Hlavač ni hotel nehati pretepati konja, mu « ^ ^ — M4 V «9 4 V fe ' ja Ji I \ — I ' » J ' li ' • m * 9 L 1 . ^„ à. ^^^ je gospodar přiložil zaušnico. Na to je pa drugi hlapec Susvak přišel hlapcu na pomoč in oba sta1 jela pretepati gospodarja. Poslednji je bežal v hišo, a hlapca sta šla za njim, pobila okna in vdrla vrata. Še le, ko je gospodar jel streljati z re-volverjem, sta pobegnila. Hlapca so potem přijeli in odpeljali v ječo. % A. A - . « "W » * — Velik goljuf. Iz Lizabone je pobegnil bankir, ki je poneveril nad 8 milijonov državnega dénarja. Popřej je ta slepar še vsa^ svoja posestva'spravil v denar. Ta dogodek je napravil veliko senzacijo in baje bode vsled tega nastal velik krah mej trgovci, ker je mnoge tudi poškodóval. * f h '1 I k t^xJŘ i - v^jj t X * J4» I ^ 1 m -w ť i* , M-1 w ' ' ■ jH/^"s L* »Jf li t. If K m m i £ I lE Samomor pri vojakih. Orožni stanovski mojster na pomorski akademiji v Reki Fran Losermuller se je oběsil. Imel bi biti degradovan zaradi surovega vedenja proti neki, dami. — Stotnik 96. polka Matera, ki se je imel v krátkém oženiti, se je ustřelil, ko se je peljal po železnici z Dunaja v' Znojni. — Osleparili so ga. Kmetovalec Janez Eberhart iz Toleda v državi Ohi v Ameriki je imel pismeno znanje z I & « V' i ' . I m l k nekim nevjorškim sleparjem, ki je na, skrivnem barantal z '. -, M *M • , W* _ jf\ k 1 i I i J I « „Greenbacks" (amerik. papirni denar) Imela sta dogovorjeno, da naj pride Eberhardt ta dan v Flemington, N Y., kjer mu bo odštel barantač za 500 pravih dolarjev tri tisoč ponarejenih, katere bo lahko oddal za prave. Sešla sta se na zgo- vorjenem kraji, kjer je ubogi kmet samega veselja koprnel po i 3000 dólarjih Na videz prijazen slepar odšteje kmetovalcu pred njegovimi očmi 3000 dolarjev, na kar zahteva pravih 500 dolarjev zanje. Eberhart mu jih takoj izroči. V tem se obrne slepar k miznici in se oprosti kupcu, da mu bode skrbno "zavil denar. V hipu je bil denar zavit in zabojček iz-ročen kupcu. Nato se poslovita z obljubo, da ne sme nihče o tem nič izvedeti. Obljuba velja. Kmet odide in se usede na prvi vlak, ki ga popelje domov. Radovednost mu ni dovolila, da bi ne pogledal „zelenjakov'' v vlaku — zato je sklenil, da jih še enkrat prešteje in shrani v žep. Ko odpre skrbno zaviti zaboj — je skoraj omedlel, kajti namesto denarja, tičal je notri slamnat papir. Sopotniki to videti, so se mu jeli na vsa usta smejati, ko jim je povedal svojo dogodbo. — Visoko starost je dosegla v Brodu na Savi pred kratkim umrla gospa Ana Magut. Bila je stara 104 leta. Že enkrat oslepela se ji je vid nerazumljiv način zopet povrnil in zadnji čas je bila popolnoma zdrava ter je zamogla brati in šivati brez očal. •• t^1 . t.. — Preďrzen tat. V Zagrebu přijeli so tatu, ko je ukradel zajčjo kožo. Přijeli so ga in odpeljali k sodišču. Sodnik je tatu rekel za nekaj časa iti v stransko sobo, kamor so spravili zajčjo kožo. Čez nekaj časa ga je poklical, da mu naznani, da ostane do obravnave na prostih nogah. Tat se je ravno mislil posloviti, ko pride sodnji sluga povedat, da zajčje kože v stranski sobi ni več. Preiskali so tatu in našli jo pod njegovo suknjo. Bil jo je zopet ukral. — Tatinska družba. V Giinsbergu pri Levovu je policija přijela celo družbo tato v, kateri so hodili krást po vsej Galiciji, posebno po tobačnih trafikah. Poslednji čas so posebno veliko pokrali v Kaluszu, Stanislavu in Rogatinu. — Rop na ulici v Pragi. Kollarjeva žena Karolina Růžička v Pragi je poslala svojega šestletnega sinka k peku po kruh. Dala mu je seboj 80 kr. Dečku se je na potu přidružil sedemnajstletni brezposelni kovaški pomočnik Janez Vo-drlink. Izprašal je dečka, kam gre in če ima denar pri sebi. Deček mu je pokazal robec, v katerem je denar imel zavezan. Pomočnik je hitro prijel za robec, dečka sunil v sneg in zbežal. Policija mu je pa bila takoj za petami. Přijela ga je in našla pri njem še robec z denarjem. Izročili so ga zaradi ropa deželnemu sodišču. — Nesreća v kamnolomu. V Laufenu na Bavarskem je v kamnolomu se utrgal kamen in pomečkal štiri delavce. 30 Za 20 milijonov bankovcev 100 1000 gld. sežgali so te dni v državni banki bankovce so zadnji čas vzeli iz prometa, Dunaji vani. Poleg tega so pa sežgali Skurili so jih v posebno visocih bančnih uradnikov. poškodo zplačanih kuponov narejeni pričo popolnom Tovarna pogorela. Umor stroje Škode kaznilnici Rosenthalu Liberci 100 tisoč goldinarjev. monakovski kaznilnici Z neki smrt obsojeni, druzega kaznenca, Umor pomiloščeni kaznene s sekiro čepila drva. kulisama. Nekega večera minuli mesec Schutzmarke. Valparaisu v Ameriki igrala igra „Miss Helyett". pove drugim in tretjim aktom pride more dalie igrati, oder neki režiser ravnatelj orkestra Benavent koristinjo Marjeto Martinez zaklal v njeni gardarobi. Truplo umorjenke hitro odnesli mrtvašnico. Morilec živel divjein zakonu zadnji sumil, mu zvesta, zatorej umoril. skem Dvojni samomor, postaji Savona Itali jan- oblečena moška in ženska planila žen je povozil vlak. Monte Carlu. Sodi zaigrala vse premo- Tržne cene. V Ljubljani . 5-5G 12. jan. 1895. Pšenica gld. 7*50 ječmen 6-50 oves 6 50 proso 6-50 turšica 7-25 kr prirejene od lekarne k „Angelj Varhu" Brady Kromerižu (Moravsko). kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep- čilno zdravstveno sredstvo želodec in za prebavanje. fižol Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom. cene veljajo 100 kgr.) Cena: stek. kr., dvojne stek. 70 Brnu Dunaji Gradci Loterijske srećke. 16. jan. t. 1. : jan. 4, 18, 86, 43 jan. t. L: 26, 25, 13, 43, 36 Vsebina naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice prave dobe: Ljubljani: Piccoli Beccarich; v Skofji Loki: Svoboda ; v Postoj ni : . Karl Fabiani; v Radov lek. Aleks. Roblek ; v Novemmesty: v lek. J. Močnik; Črnomlju : v lek. J. Bla^k % bobovo priporoča j Nnjokuinejša, edino zdrava in ob otrokoox in. bolaikom najcenejla primes k bobovi karyi je; Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki