Leto UMI PoJfnTnft pltfau T gofovInL f CJflbllanT, v ffifliflo, ?ne 18. TunTTa 193! Stev. 1371 Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, ca inozem« gtvo 40 Din — ne deljska izdaja ce« Joletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Čekovni račun Ljubljana številka 10.630 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva nlica številka 6, Telefoni nredništva hi nprave: 40-01, 40-01, 40-03, 40-04, 40-05 — izhaja vsak dan z]ntra] razen ponedeljka in dneva po prazniku Praznik naših obrobnih pokrajin Danes praznuje naša Bela Krajina svoj dan narodnih plesov in češenj, slavnost svojih narodnih izročil in posebnosti, kola in zelenega Jurija, bele noše in nežne pesmi, praznik 6voje edinstvene slovenske barvitosti in slovenske pripadnosti. Praznuje pa danes tudi Prekmurje odprtje svojega »prekmurskega tedna«, 6 katerim hoče pokazati gospodarsko in kulturno delo tega našega najbolj obrobnega ozemlja, ki je šele pred dvajsetimi leti prišlo v našo slovensko skupnost, pa je V6a 6toletja prej s ponosom trdilo, da je Slovenska Krajina, tisti del Slovenije, ki je gledal sveta solunska brata in vzdrževal z zadnjim slovenskim knezom Kocljem najdlje slovensko državno samostojnost. Prekmurje in Bela Krajina — dve naši obrobni pokrajini na skrajnem severnem in južnem vzhodu slavita danes svoj dau, ki ne sme iti mimo celotne slovenske javnosti. Da, to je praznik naših obrobnih krajev, ki danes bolj kot kdaj teže k središču in ki jih bolj kot kdaj tudi središče samo želi približali k sebi in jim dati od svojih oživljajočih moči. Prekmurje! Onstran Mure, ki je oddelila Slovence in jih priključila Madžarom, je trpela Slovenska Krajina vsa stoletja največje nasilje na svoji slovenski duši in jeziku. Bila je najbolj raznarodovanju izpostavljen del slovenstva, bila najmanj povezana z narodnim središčem in najbolj pozabljena tudi od Slovencev 1 Toda v njih samih je bilo toliko življenjske moči in toliko privezanosti na pristno slovensko preteklost, da kljub vsemu ti »vendsko govoreči Madžari« niso pozabili svoje narodnosti. — Če tudi odmaknjeni vsemu narodnemu in političnemu življenju Slovencev — so ustvarili sami iz sebe svojo književnost v lastnem narečju, ki živi še danes in ki je nekaj tako samosvojega, milega in svetega, napolnjenega s tako ljubeznijo do domače grude in domače besede, kakor Slovenci v drugih krajih ničesar podobnega pokazati ne moremo. In iz tega dela starih Kuzmičev, Bakošev, Severjev, Terplanov, katoliških in protestantskih slovenskih duhovnikov, ki so v ljubezni in žrtvah z duhovnim berilom ohranjali ljubezen do Boga in jezika, je zrastel nov rod prekmurskih preporoditeljev koncem prejšnjega in začetkom tega stoletja. Ta rod z Ivanocyjem, Bašom, Kuharjem, obema Klekloma in drugimi je pripravil podlago za narodno skupnost in osvobojenje, za kulturno in gospodarsko rast. Delo teh ljudi, organizatorja Ivanocyja, kateremu zdaj odkrivajo spomenik, Baša in urednika Klekla, je prenovilo Prekmurje, ga zbudilo iz madžarskega uspavanja ter ga iz največjega suženjstva prepeljalo v svobodo, v meje Slovenije. Kleklov »Marijin list«, še bolj pa njegove »No-vine«, so razgibale slovenstvo tedaj, ko ta del našega naroda še ni imel izobražencev, razen duhovnikov in odpadnikov, ter ga je z lastno življenjsko nevarnostjo reševal v stiskah, ga navduševal ter se strnil z njim v eno, da je postal resnični predstavnik te zemlje. In kot tak jim je osvobojenje pred dvajsetimi leti naznanil z vri-skajočimi besedami: »Veseli 6e, dobro slovensko liidstvo, vura tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila! Zajovči Prekmurec! Radostno prepevaj in hvali Boga!« In zdaj hoče s »prvim prekmurskim tednom« ta pokrajina pokazati svoje delo v dvajsetih letih svobode in skupnega življenja v Sloveniji, pokazati, koliko je prejela od središča in koliko je dala skupni kulturi iz svojih lastnih moči. In prav tu moramo poudariti, da smo Slovenci nasproti našim mejnim krajem, ki so naši obrambni zidovi na zunaj in morajo biti naša zedinjajoča težnja na znotraj, premalo storili, da smo ce premalo zavedali pomena obrobnega slovenstva, premalo mu nudili gospodarske opore in ga tudi kulturno zapostavljali. Nasprotno pa je Prekmurje samo v zadnjih letih dalo pozitiven prinos našemu kulturnemu delu, dalo iz sebe več svežih moči — zemlja, ki je počivala toliko let, ter nam prineslo nov zvok in novo barvo, novo podobo. Dalo je svoje pesnike, svoje pisatelje, svoje umetnike, 6voje znanstvenike: Prekmurje živi in diha z dihom Slovenije in raste in slavi danes svoj god, praznik svojega gospodarskega in kulturnega uspeha. Delo prebuditeljev Slovenske Krajine je rodilo plodove: oživilo je že skoraj za slovenstvo mrtvo zemljo, ki zdaj daje sad. In ta pada na skupen vrt Slovenije, v katere mejah Prekmurje živi in se samo v njej in v okvirju države lahko tudi razvija v še lepšo bodočnost ter v še tesnejše sodelovanje obeh strani, tako da ne bo razlike med gladino kulture tu in v središču, le da bo ena panonska, druga savska, obe pa — slovenski. In Bela Krajina! Pastorka naša in naša ljubezen. Zvok na naši najlepši piščali: pesem Župančičeva! Živa prvotnost naših običajev, gib naših plesov, živahnost kresovanj, narodnih iger, vraž in rekov. Lepota noš in jezika na pretoku v nove odtenke, ki nas vežejo z jugom. Pokrajina onstran Gorjancev, polnih bajk, in hrvatske nižine onstran Kolpe. Živopisna kakor se ozreš: na nizke griče in polja, na cerkvice in vinograde in na cvetoče češnje, ki danes posebej vabijo tujce. Ne, ne več tujce: drage goste, ki bodo še in še obiskovali našo belo Belo Krajino, da pokažejo, da ne teži samo ona k Ljubljani z vsemi svojimi gospodarskimi in kulturnimi žilami, temveč da tudi mi težimo k naši Krajini ob poti na morje, želeč zaživeti znova v davni pristnosti in prisrčni lepoti, ki je v središču ne poznamo več. Bela Krajina je naša posebna barva in poseben glas v zboru slovenskih pokrajin, častitljivo lepa v svoji beli prvotnosti, kraj. ki naj postane Slovencem največja turistična privlačnost. Vredna je ljubezni vsega naroda, tudi tistega, ki uravnava pravilni razvoj vseh slovenskih delov in skrbi za čim večji blagoslov zemlje in ljudi. In tem, ki so ji — izsušeni — dali že vodo, se Bela Krajina še najbolj priporoča v veri, da ji bodo dali tudi kruha, tistega, za katerim so se sinovi selili v Ameriko in je doma ostal samo vdovice jok... Ko danes oživljajo naši obrobni deli, je to znak, da je življenjska moč naroda prišla iz srca že tudi v ude in da slovenstvo raste v gospodarski in kulturni obliki v tistih krajih, v katerih si tega poudarka najbolj želimo in smo ga najbolj potrebni. Slovenci rastemo! Rastemo tudi na svojih robovih! Ti pa, Ljubljana, srce naše daj tej rasti srčne krvi in daj ji pogona, da bodo tudi ob- Tajinstvena nesreča francoske podmornice S podmornico „Phoenix" je utonilo 71 mož posadke Strašno odkritje v ameriški vojni taki Francoska podmornica »Pcrseus«, ki je prav takšna, kakor je bila »Phoenis«. Pariš, 17. junija. TG. Francoska podmornica »Phenix« se je v tajinstvenih okoliščinah potopila ob indokitajski obali. Pri nesreči je našlo smrt 71 mož posadke. Niti eden ni bil rešen. Vest o nesreči je na pariško prebivalstvo napravila grozen vtis, saj je to že tretja podmomiška nesreča, ki se je pripetila v razdobju treh tednov. Povsodi se sprašujejo, če ni na delu tajinstvena roka sovražnikov, ki uničujejo ladje. Vse mornariške kroge je objela nervozna zaskrbljenost. >Phenix< je bila dolga 101 m in je imela 1300 ton ter je spadala med najmodernejše in največje podmornice. Kako se ie zgodila nesreča Saigon, 17. junija. AA. Podmornica »Phenix« je imela dne 15. junija zjutraj vaje skupno s podmornico »Espoir« in raznimi drugimi edini-cami pred Kamprano. Potem ko se je »Phenix« spustila pod površino se ni več pojavila. Iskanje se je začelo takoj ter je trajalo 24 ur, vendar ni bilo uspeha. Pri iskanju je sodelovala vsa mornarica in vse vojno letalstvo Indokine. Morska globina na kraju, kjer se je potopila podmornica, znaša okoli 100 m. Dasi ni nobenega upanja več, da bi se rešila posadka, se dela za reševanje nadaljujejo. V podmornici je bilo 71 mož posadk« Po večurnem brezuspešnem iskanju so prišle pomorske oblasti do zaključka, da se je podmornica »Phenix« potopila na dno morja. V času katastrofe se je podmornica nahajala ob obali Indokine, ter bi bila morala doseči opoldne svoj cilj. Del pota je podmornica napravila pod površino. Vrhovni poveljnik mornarice je izdal takoj zapoved, naj vse vojne ladje in letala v lndokini iščejo podmornica Kje počiva Pariz, 17. junija, b. Uradno poročajo, da je mornariško ministrstvo izgubilo vsako upanje za rešitev posadke francoske podmornice »Plienix?', ki se je potopila v Aziji. Na kraju, kjer se je podmornica potopila, so opazili velike množine olja in petroleja. Navzlic temu pa vsled veliko globine, v kateri leži podmornica, doslej ni bilo mogoče točno ugotoviti njeno ležišče. Domnevajo, da so podmornico morske struje brez dvoma zanesle na drug kraj. Sledovi olja na morski gladini v bližini zaliva Legamlana dajejo možnost ugotoviti kraj, C H I N E Hongkonp-^. £ kjer leži v globini več 100 metrov podmornica >Phenix«. Znano je, da je poveljnik podmornice »Bushakur« po mornariških običajih sporočil, da se bo podmornica »I'henix« potopila in da se bo po toliko in tolikih minutah spet pojavila. Podmornica »Phenix« je bila zgrajena za globino 100 m in za pritisk več ko 10 kg na kvadratni centimeter. Daladier o nesreči Pariz, 17. junija. AA. Havas: V zvezi s katastrofo podmornice »Phenix< je podal predsednik vlade Daladier danes ob 13. v imenu vlade tole izjavo: Ves narod je danes prežet z Isto mislijo in tflijokuje pokojnike, ter se pobožno pridružuje žalosti družin, 71 pogumnih mož posadke »Plie-nixa«, vendar vidi v njihovi žrtvi tudi zgled tistih, ki so ustvarili Francijo. Vlada pošilja poslednji pozdrav naroda štabu in posadki podmornice »Phenix«. Vlada je odredila, da bodo zastave mornarice, kopensko vojske, letalstva, in kolonijskih čet povsod razohešene na ped droga, v slavo tistih Francozov, ki so izgubili življenje v službi domovine. Uradno poročilo Mornariško ministrstvo sporoča: Skrb glede podmornice »I'lienix« je bila na žalost utemeljena. Podadmiral, poveljnik dal jnovzhodne mornarice je izjavil ministru, da velja podmornica Phenix« za izgubljeno. Iskanje se kljub temu nadaljuje brez prestaiika. Pri tem sodelujejo vse enote vojno mornarice in letalstva, s katerimi razpolaga pomorsko poveljstvo v lndokini. Podadmiral je imenoval preiskovalno komisijo, ki naj jiojasni okoliščine, v katerih se je pripetila katastrofa- Njeni vzroki so dozdaj še neznani. Žalovanje v Franciji Pariz, 17. junija, c. Jutri bo dan narodne žalosti za ponesrečenci, ki so našli svoj grob v podmornici. V vsej Franciji vejejo z vseh uradnih poslopij zastave na pol droga, prav tako pa se bodo žalovanju priključile tudi vse kolonije. Zaradi nesreče s podmornico »Phoenix« je mi- nistrstvo za vojno mornarico odpovedalo vse prireditve vojne mornarice, prav lako pa tudi zaključne slovesnosti ob odhodu mornariških kadetov iz mornariških šol po opravljenih izpitih. V Parizu bi moral biti ob tej priliki velik mornariški ples in slavnostni koncert na mornariški šoli, Vse te prireditve so v znak žalovanja odpovedane. Jutri bi morale biti velike slavnostl vojne mor-narivce v Le Havreu in bi moral priti v Le Havre tudi minister vojne mornarice Campinchi. Camp:nchi je udeležbo odpovedal in ostane jutri ves dan v Parizu v svojem ministrstvu. Hitlerjevo sožalje Berlin, 17. junija, c. Hitler je poslal predsedniku republike Lebrunu sožalno brzojavko zaradi nesreče podmornice »Phoenix«, Strašno odkritfe v San Dieflu Japonci bi bili z neko tajinstveno tekočino skoraj potopili vse ameriško brodovje, ne da bi bil padel en sam strel 'Washington, 17. junija, c. Nova nesreča velike moderne podmornice je zopet spravila na površje tiste, ki spravljajo s temi dogodki v zvezo najneverjetnejše domneve. Tako se sedaj Uri vest, da je ameriška zvezna policija nedavno odkrila v ameriškem vojnem pristanišču ob Pacifiku, v San Diego tajinstveno zaroto. Tam je policija ie dalj časa opazovala skupino Japoncev, ki je bivala v skromni baraki v pristanišču. Ko je policija vdrla v barako in uvedla strogo preiskavo, je našla cevi s tajinstvenimi kemičnimi tekočinami. Zaplenili so steklenico in jo ponesli na policijo. Komaj je policija zapustila barako, je že zletela v zrak. Ko so na policiji preiskali to tekočino, so ugotovili, da je njena učinkovitost strašna. Cevka te tekočine bi zadostovala, da bi v določenem polkrogu na morju razjedla vse kovinske predmete, ki so bili zasidrani v pristanišču. Tedaj je bilo v vojnem pristanišču skoraj celotno ameriško vojno brodovje. Ne da bi bil torej oddan niti en strel, bi Japonci lahko uničili celotno ameriško vojno brodovje. Pri Tjencinu vedno huje Anglija grozi z najhujšimi protiukrepi denarja na Zemljevid, ki kaže kraj nesrečo robne pokrajine, kakor po svoji lepoti in po delu svojih ljudi zaslužijo, vzcvetele in da bo vsa Slovenija v celoti lep, tudi ob mejah cvetoč vrt, najlepši vhod v Jugoslavijo, kjer bo lepo in dobro prebivatil Pa tudi varnol td Tjencin, 17, junija AA. Havas: Danes četrti dan blokade tujih naselbin je dopoldne vladal popoln mir. V britansko naselbino ni prišla nobena pošiljka blaga in tudi ne odšla iz nje. Ulice so puste in prazne, trgovina je pa mrtva. Medtem ko začenja v britanski naselbini primanjkovati raznega živeža, je francoska doslej še dobro preskrbljena. Preskrba angleške naselbine z življenjskimi potrebščinami te vedno slabša. Japonci so poostrili blokado na reki s številnimi motornimi čolni, ki zavračajo vse ladje, ki dovažalo sočivie in druge življenjske potrebščine v koncesijo, Blokada postaja na ta način vedno ostrejša. Angleški protiukrepi London, 17. junija, b. Člani angleške vlade ostanejo čez nedeljo v Londonu, ker ni izključeno, da bo sklicana izredna seja britskega kabineta, in sicer iz teh-le razlogov: . , „ . . , j 1. Ako bi se zgodile važne stvari ah ce bi se dogodki razvijali tako, da bi bila Anglija prisfljena odgovoriti na napad. Merodajni politični krogi v Londonu izjavljajo, da je angleška vlada kot tudi Velika Britanija v polnem obsegu pripravljena na vse. 2. Za primer, če bi Tokio pristal na pogajanja o angleških predlogih in bi se odpovedal svojim pretiranim zahtevam, tako da bi obstojala možnost mirne rešitve spora. 3. Za primer, da bi odbor strokovnjakov angleškega ministrstva predlagal vladi nujne ukrepe za izvedbo gospodarskih kazni proti Japonski Politični krogi so že pričeli proučevati gospodarske sankcije Anglije proti totalitarni državi na vzhodu. Japonska vlada mora računati z angleškimi protiukrepi, če bo vztra- — Braniti mora 60 milijard svojega Kitajskem jala pri svojih zahtevah, ker Vel. Britanija ne more odstopiti od svojega stališča, ker ni v vprašanju samo ugled Vel. Britanije na Daljnem vzhodu, temveč tudi njen denar na Kitajskem sploh. VeL Britanija je namreč vložila v Kitajsko 250 milijonov funtov (60 milijard din) in tega kapitala ne bi mogla nikdar dobiti nazaj, če bi dobila nadoblasl nad to veliko deželo totalitarna Japonska. Vel. Britanija pa je tudi v skrbeh za svojo trgovino na Daljnem vzhodu, ki je res ogrožena. Ta ukrep proti Japonski se bo posrečil le v primeru, če se mu bodo pridružile tudi Združene države. Japonske zahteve Tjencin, 17. junija, b. Japonske vojaške oblasti v Tiencinu so izročile britanski delegaciji sledeče štiri minimalne zahteve: 1. svoboden pristop japonske vojske in policije v mednarodne koncesije, 2. poostritev kontrole nad protijaponskimi elementi, 3. ukinitev kitajske valute in priznanje japonskih novčanic kot plačilnega sredstva, 4. izročitev kitajskih zalog v britanskih in kitajskih bankah, katerih vrednost cenijo Japonci na 3,750.000 funtov. Zagrebška vrem. napoved: Prehodno oblačno z nevihtami. Zemtinska vrem. napoved: Prehodno oblačno me v vsej državi. Tu pa tam kratki nalivi in nevihte. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, od časa do časa sončno. Krajevne nevihte. Prekmurski teden Slovesen začetek v Murski Soboti Murska Sobota, 17. junija. Prekmurje, la najmlajša slovenska pokrajina, Ki je prava slovenska zemlja, s'avi danes in bo slavita ves prihodnji teden svoj veliki praznik. Lansko leto je Prekmurje z veličastnim taborom v Črenšovcih proslavilo 20letni.'o svoji svobod*. Prekmurski teden je v Miirsni Soboti, ki je od prevraia sem središče Slovenske Krajine. Vse mesto ie v znamenju tega tedni. S slenerne hiše vihra zastava. Vse ulice so žive. Pok«g domačinov vidimo čedalje več tujcev. Vidi se, da je taka prireditev jx>gnala globoke korenine ne samo v domači, temveč tudi po vsej slovenski zemlji. Danes, ko je bila otvoritev prekmurskega tedna, :je izgledala Murska Sobota posebno živahna. Iz vseh krajev Slovenije so prispeli razni zastopniki na otvoritev. V izredno velikem številu so prispeli tudi slovenski trgovci, ki imajo jutri svoj kongres v Murski Soboti. Poseben poudarek pa je dal vsej prireditvi prihod g. bana dr. M. Natlačena, ki je prišel osebno otvarjat prekmurski teden, obenem pa je sprejel čas'no občanstvo mur-sko-soboške občine, ki mu je bilo podeljeno lansko leto 20. julija. »Nerazpoloženje napram Vatikanu« Nekaj pripomb k pisanju »Slovenskega naroda« Na čelu levičarskega in ljudskofronlaškega tiska v Sloveniji stoji slejkoprej »Slovenski narod«, ki je glasilo velikega nacionalista dr. Alberta Kramerja. Kramerjevi nacionalisti v Sloveniji piskajo sploh na dvojno piščalko: V »Jutru« so unitaristi in veliki Jugoslovani, kakor mislijo, da se lepo vidi in sliši v Belgradu. (Federalistična avantura JNS z dr. Mačkom je bila le inter-niezzo prikrojen za volitve.) Toda v »Slovenskem narodu«, ki se ne bere v Belgradu, pa so isti nacionalisti jako rdeče pobarvani in udarjajo skozi H in skozi levičarsko politiko, tako da konkurirajo s samimi marksističnimi listi. Špenaliteta »Slovenskega naroda« so njegovi »izvirni« telegrami o zunanje političnih dogodkih, s katerimi pa bi ata »Narod« radi delali našo domačo politiko. Iz teh »izvirnih« zunanjepolitičnih telegramov, ki seveda nastajajo v »Narodovem« uredništvu, je vedno lahko razbrati, kaj Kramerjeve liberalce tišči in kakšne so njih želje in upi. Tako je n. pr. »Narod« dobival pred tedni od vseh delov sveta brzojavke in jxiročila, kako po raznih državah hite s koncentracijskimi vladami »spričo resnega ]K>ložaja«. Takrat so Kramerjevci hrepeneli po jiolitični koncentraciji v Belgradu, ki naj bi jih rešila političnega poloma. Ta želja je bila zelo na debelo namazana v vseh »Jutrovih« in »Narodovih« stolpcih. Zadnje čase pa s« masonerija po svetu trum, da bi Cerkev kako politično umazala in po svojih preizkušenih metodah spletkari proti Vatikanu; Največkrat se pojavi oguljena laž, da se papež enostransko zavzema za en političen tabor v Evropi. Ljudskofrontaško časopisje, ki ga vodi loža, neprestano namiguje, da papež posreduje v prilog Italije in Nemčije, hoteč za vsako ceno rešiti interese fašizma... V totalitarnih državah pa se jtonavlja sumničenje, da Sv. stolica dela za tako imenovane demokracije. Tako hodi laž po svetu in vedno se dobe nepoučeni ljudje, ki ji nasedajo. V resnici pa papež in Cerkev delata samo za mir in ni prav nobena skrivnost, da se Sv. stolica v resnici zelo trudi, da bi preprečila usodno svetovno klanje, o katerem bi prav nihče ne mogel z gotovostjo reči, kako in s čigavo zmago bi se končalo, ampak vemo vsi le to, da bi pomenjalo propad kulturne Evrope. »Slovenski Narod«, ki bi seveda bil prvi, _ki bi zarjul, da katoliška Cerkev blagoslavlja orožje in hujska na vojsko, ko bi drugače delala kakor dela se gnan po inasonskih inštinktih ne more zdržati, da ne bi osumničil tudi mirovnega dela Cerkve. Že nekaj časa »Narodovo« uredništvo »dobiva telegrame«, kako so na enem in drugem mestu odločno odklonili papeževo mirovno posredovanje, češ da izključno služi le nemškim interesom. — Najnovejše »Narodovo« poročilo nam pove, da je bil papeški nuncij v tem smislu zavrnjen v Varšavi..., kar je bilo seveda takoj sporočeno uredništvu »Slovenskega naroda« z natančnim besedilom... Ne omenjamo te nečastne igre zaradi tega, ker bi bil »Slovenski narod« kak vpliven in mnogo čitan list, ko ie znano, kako mesto zavzema v slovenski žurnalistiki. ampak da opozorimo, kako ta tisk dosledno skuša kompromitirati ce o tako resno mirovno akcijo, kakor je mirovno delo katoliške Cerkve. Čigavim koristim sluzi takšen tisk?! Dr. Sidor odhaja za poslanika v Vatikan Pred tedni je »Slovenec« objavil izjavo slovaškega ministra dr. Karla Sidorja o slovaški mladini in njenih organizacijah ter njenem delu za preporod Slovaške. Tedaj se Krainerjev tisk ni mogel zdržati raznih dvoumnih pripomb, lu za ministra Sidorja niso bile baš laskave. Senca naj bi padla seveda tudi na »Slovenca«. Pozneje so krožili celo neki od »nacionalistov« podpisani letaki po Ljubljani, v katerih se je Sidor slikal kot tisti, ki je izdal slovansko stvar. Preteklo pa je le nekaj tednov, ki so zadostovali, da je slovanski svet o Sidorju dobil drugačno mišljenje, kakor pa so ga skušali ustvariti naši »nacionalisti«. Polagoma je boljša sodba o njem prodrla tudi v našem liberalnem tisku. — Dr Sidor odhaja sedaj v Vatikan za poslanika. O tej poti se zopet veliko piše, in sicer v tem smi=lu. da je neprostovoljna, da torej mora iti v inozemstvo, ker Nemčija to želi. Ob tej prilik, se ne varčuje s hvalo za njegovo moško zadržanje in se mu tudi priznava odkrito slovansko mišljenje, istočasno pa se ponavljajo napadi na ministrskega predsednika dr. Tiso, češ, da je Sidorja odstranil na lep način zaradi njegove Pol lakom prijazne orientacije. Dr. Tiso se je čutil prizadetega in je zato izjavil v francoskih listih, da odhod dr. Sidorja v Vatikan nikakor ni pregnanstvo, a.npak da odhaja k Sv. stolici zaradi sklenitve konkor-data, ki ga Slovaška želi. Razmerje med Tiso in Sidorjem pa da je slejkoprej Pr"alelJ^n. r . np Koliko je na vsem tem resnice, zaenkrat ne moremo dognati. Hoteli smo le opozoriti kako enostransko je poročanje takšnega tiska, ki je že vnaprej obremenjeno s predsodki do vsakega katoliškega politika. I Predstavniki prekmurskega tedna eo priso- stvovali sprejemu g. bana na meji Prekmurja, to je na veržejskem mostu. Okrog tri četrt na deset se je pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane g. ban dr. M. Natlačen v spremstvu svojega tajnika g. svetnika dr. Kovačiča. Pri mostu se jo avto ustavil in župan g. Hartner je g. bana prisrčno jx>zdravil v imenu prekmurske metrojiole. Nato so se vsi odpeljali v Mursko Soboto. Na čelu kolone avtomobilov se jo peljal g. ban, ljudstvo ga je živahno pozdravljalo. Najlepši sprejem pa mu je bil prirejen pred vstopom na razstavni prostor prekmurskega tedna. G. bana je nagovoril mursko-soboški župan g. Hartner, ki jo v svojem govoru opozarjal na pomen prekmurskega tedna. Nato je spregovoril g. ban, ki je med drugim dejal: Govor g. bana »Spoštovana gospoda! Slovenska Krajina je slavila že lansko leto v mesecu septembru na veličastnem taboru na črenšovcih 20 letnico svojega narodnega in političnega osvobojenja. Zares^ veličastna je bila manifestacija v Črenšovcih, kjer se je zbralo do 20.000 ljudstva iz vseh slovenskih pokrajin. Prekmursko ljudstvo je izrazilo svoje veselje in svojo radost, da more živeti skupno z večino ostalih Slovencev v svobodni državi Jugoslaviji. Prekmursko ljudstvo je dalo tedaj tudi izraza svoje hvaležnosti vsem onim, ki so ga z modrim vodstvom pripeljali izpod tujega jarma v svobodo in vsem onim, ki so s svojim požrtvovalnim delom osvobojenje pripravili in ki so z' tveganjem svojega življenja in s krvjo pripomogli, da se je lepa Slovenska Krajina združila z Slovenijo in uživa svobodo v Jugoslaviji. Prekmursko ljudstvo je tedaj tudi jasno in glasno izrazilo svojo nezlomljivo voljo, da hoče vsikdar deliti skupno usodo s svojim narodom in si kovati lepšo bodočnost ter živeti v Jugoslaviji pod glavnim vodstvom kralje- vega doma KaradJordj«vi6ev. Prekmurski teden, U ga pravkar začenjam, je nadal|«vanj« lanske manifestacija v Črenšovcih. Namen Prekmurskega tedna je pokazati sadove dela v preteklih 20 letih svobodnega življenja in tako nekako postaviti spomenik preteklemu delu. Ob pregledu dela v preteklosti pa nam Prekmurski teden postavlja tudi smernice dela v bodočnosti Prirediteljem prekmurskega tedna izrekam za njihovo nesebično ln idealno delo, za vse njihove žrtve, ki so jih morali doprinesti, da izvedejo na čim lepši in dostojncjši način organizacijo te gospodarske in kulturne prireditve, svojo najlepšo zahvalo ln priznanje. Z željo, naj bi vsi narodni delavci, ki so 8 tako nesebičnostjo in ljubeznijo do Slovenske Krajine pripravljali Prekmurski teden, tudi v bodoče delovali za gospodarski in kulturni napredek Slovenske Krajine in to v tesni povezanosti z vsem ostalim slovenskim ljudstvom. Čestitam k tej prireditvi z iskreno željo, da bi Prekmurski teden v vsakem pogledu kar najlepše uspel in da bi v prebivalstvu Slovenske Krajine čim bolj utrdil slovensko narodno zavest in užgal gorečo in nikdar usahljivo ljubezen do naše skupne domovine — kraljevine Jugoslavije. Ovtarjam Prekmurski teden s klicem: »Naj živi močna in velika Jugoslavija! Naj živi naš kraljevski dom Karadjordjevičev! Naj živi naš kralj Peter II. in kraljevi namestnik Pavle!« Navdušeni živio vzkliki so bili odmev govora g. bana, nato pa je godba zaigrala državno himno. Župan g. Hartner je za tem prečital pozdravne brzojavke, ki jih je dobil Prekmurski teden od predsednika senata dr. Antona Korošca in od Slovenske akademije v Ljubljani. Po začetni slovesnosti so ee gostje ogledali Prekmurski teden. Ob 11 so se zbrali vsi odličniki v dvorani grajskega kina v mursko-soboškem gradu, ki je bil lepo okrašen. Župan Hartner je imel daljši govor, v katerem je prikazal velike zasluge g. bana za Slovensko Krajino. Murska Sobota je v znak svoje hvaležnosti imenovala lansko leto 20. junija za svojega častnega občana g. bana ter na ta način izrazila hvaležnost za vse dobrote, ki jih je bila deležna s Prekmurjem vred v času, odkar banuje ima tako častnega občana, kakor je g. banbfskpz g. dr. Natlačen. Nato se je g. ban v lepem govoru zahvalil za podeljeno mu čast. Poslanski klub JRZ zahteva izključitev dr. M. Stojadinoviča in njegovega kroga iz stranke Odločitev bo padla v ponedeljek Belgrad, 17. junija, m. V zvezi s položajem, ki je nastal v poslanskem klubu JRZ po vložitvi interpelacije proti predsedniku vlade Cvetkoviču zaradi sporazuma, ki ga je pripravljal z dr. Mačkom in zaradi rešitve hrvatskega vprašanja, je predsedništvo poslanskega kluba JRZ danes objavilo, da bo seja predsedništva kluba in ožjega klubovega odbora v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 18 zvečer. Na seji bo predsedništvo kluba razpravljalo o vseh poslancih, ki so podpisali interpelacijo ter nagovarjali na podpis interpelacije tudi ostale člane, kluba JRZ.. Kakor smo že poročali, je predsedništvo po^ slanskega kluba JRZ že ob prvih sporočilih, da se na dr. Stojadinovičevem stanovanju zbirajo poslanci ter dogovarjajo o akciji proti predsedniku vlade Cvetkoviču, uglednemu članu JRZ, ki je za stranko storil več kakor vsi podpisani na inter-pelaciji, sklicalo takoj sejo ter na njej opozorilo vse poslance, ki bi se priključili tej gonji, da bo proti vsem kršiteljem discipline uporabilo vsa sredstva, ki jih ima za take primere na razpolago. Poslanec dr. Gjura Stankovič, ki se je spozabil tako daleč, da je pričel nastopati kot član stranke proti predsedniku vlade, je bil na zadnji seji predsedništva kluba JRZ izključen. Poslanci iz tako imenovane savske skupine, za katere je ugotovljeno, da niso člani stranke, nimajo v klubu nič več iskati, ker so uživali gostoljubje v klubu, čeprav stranko niso z ničemer zadolžili, da bi morala biti z njimi posebno ljubezniva in nanje pozorna. , . ., Znano je, da Je s temi poslanci napravil sporazum dr. Stojadinovič, ki je šel celo tako daleč, da je dejal, da se program JRZ ne razlikuje od programa JNS ter za tako važne politične korake nikdar ni konzultiral člane pristojnega foruma, kar bi moral storiti po strankinih pravilih. Že tedaj se je jasno videlo, v kateri smeri vodijo pota dr. Stojadinoviča. Kakor že večkrat poprej, je bilo tudi tedaj videti, da dr. Stojadinovičeva vlada ne zasleduje več onih ciljev, zaradi katerih je pnsla na upravo države, temveč samo osebne, kar so poznejši politični dogodki še jasneje dokazali. Dr. Stojadinovičeva vlada je morala tudi oditi in prišla je sedanja vlada na čelu z Dragišo Cvetkovičem. , .. ,. Vse kasnejše dr. Stojadinovičeve akcije proti Cvetkoviču so znane. Dr. Stojadinovič se je napram svojem političnemu tovarišu in dolgoletnemu sodelavcu v radikalni stranki obnašal tako, kakor se nikdar ne bi smel in to tem manj, ker se je vsa leta svoje vlade v Srbiji dr. Stojadinovič mogel naslanjati samo na politično moč Cvetkoviča. Toda vodstvo poslanskega kluba in nosilci sedanjega režima, ki so prišli na oblast z nalogo, da rešijo hrvatsko vprašanje in uredijo državo, so mirovali in niso podvzeli nič, kar bi moglo vzbujati videz, da se kdo bori za osebni položaj v stranki ter ruši nekoga iz čisto osebnih raz? logov. . Šele ko je Stojadinovičeva skupina poslancev m senatorjev šla tako daleč, da je iz čisto osebnih nagibov in zaradi užaljenosti in zagrenjenosti zaradi izgubljene oblasti, s čemer so bili marsikomu prekrižani veliki in važni načrti, ki bi jih ljudstvo težko občutilo, pripravljala napad na nosilce sedanje vlade sredi njihovih največjih naporov za rešitev hrvatskega vprašanja, t. j. našega najvažnejšega notranjega vprašanja, je nastopilo predsedstvo kluba, ker je ugotovilo, da poslanci grdo kršijo strankino in klubsko disciplino, česar nobena resna in dobro organizirana stranka ne more dopustii in tudi ne dovoljuje. Na opozorilo predsedstva kluba je najožp Stoja-dmovičev krog odgovoril na ta način, da je pričel izvajati še večji pritisk na posamezne poslance — vsi poslanski krogi tako zatrjujejo — ter jih pričel nagovarjati, da podpišejo interpelacijo proti g. Cvetkoviču. Interpelacija je bila zatem tudi vložena. Predsedstvo, ki je ostalo dosledno svoji napovedi, je za ponedeljek sklicalo tudi sejo ožjega odbora, na katerem bodo »prejeti potrebni sklepi proti vsem podpisnikom interpelacije iz kluba JRZ. Tudi danes so poslanci JRZ, ki jih je še vedno dosti v Belgradu, zatrjevali, da je treba strankino disciplino za vsako ceno obdržati in da se je treba pri odmeri kazni zaradi kr«lve discipline predvsem ozirati na iniciatorje te akcije proti predsedniku viaae Cvetkoviču ter zbirateljem podpisov, končno Seje proti vsem onim, ki »o sicer interpelacijo podpisali, sedaj pa izjavljajo, da so bili napačno obveščeni ter so interpolacijo podpisali zaradi neiniormiranostL Poslanski krogi JRZ zahtevajo, da mora naj-hnjša kazen, t. j. izključitev iz kluba, zadeti predvsem samega dr. Stojadinoviča, zatem pa takoj njegov najožji krog, v katerega spadajo Djuro Jankovič, Dobrivoj Stošovič, dr. Ljuba Popovič, Veljko Kazimirovič, Pante Jovanovič, Drago Stojadinovič in Momčilo Jankovič, prvi podpisnik interpelacije. Poslaniški krogi tudi izjavljajo, da bodo vsi ti na ponedeljski seji izključeni iz poslanskega kluba JRZ. Poslanci, takozvane savske skupine so pa že po zadnji ugotovitvi predsedniškega kluba prenehali biti člani kluba, ter z njimi klub, še manj pa JRZ nimajo prav nobenih stikov več. Glede ostalih poslancev, ki so interpelacijo podpisali po njihovem zatrjevanju zaradi neinfor-miranosti, bo verjetno klubsko predsedstvo prepustilo sklepanje o njihovi nadaljni usodi v JRZ posameznim banovinskim odborom. Gotovo je tudi, da bo predsedništvo poslanskega kluba o svojih sklepih o izključitvi gotovega dela poslancev, ki so grdo kršili klubsko disciplino, obvestilo tudi glavni odbor JRZ, ki bo iz tega izvajal potrebne posledice. Nekateri poslanci so že preje, takoj potem ko so se raznesle prve vesti o sporazumu s Hrvati, izstopili iz stranke. Med te poslance spadata dr. Branko Kaludžerčič bivši poštni minister ter dr. Miuškovifi intimni prijatelj Djura Jankoviča. V senatu je pa izstopil iz stranke Bogoljub Ku-jundžič, bivši minister za gozdove in rudnike. Na ta način se bo izvedlo potrebno čiščenje v stranki. Osebne novice Belgrad, 17. jun. m. Z odlokom ministra za telesno vzgojo so sprejeti na 14 dnevni plavalni tečaj, ki bo v Splitu od 19. junija do 3. julija, med drugimi tile kandidati: Ivan Keržan, Boris Kogovšek, Jože Tiran, Karel Inder, Jakob Dobrovec, Lojze Sinili. Imenovani se morajo javiti do 19. junija ob 20 starešini tečajev Drago Ulagi v Domu Jadranske Straže v Splitu. Belgrad, 17. jun. A A. S kral jevim ukazom je premeščen za višjega veterinarskega svetnika v 4/1 na okrajno glavarstvo v Novem mestu Ivan Bandot, doslej na banski upravi v Ljubljani. Upokojeni so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Ivan Kilek. inšpektor v 5. skupini; Josip Valand, poverjenik v 6. skupini; Ivan Zapečnik, kontrolor v 7. skupini; Anton Albert, višji prometnik v 7. skupini; Aloizij Zaverl in Nikola Rataj. višja prometnika v 7. skupini _ ter Maksimiljan Dojčman, višji proin. v 7. skupini. 10 zapovedi za Čehe V »Narodnih listih« beremo Bledeče 10 zapovedi za Cehe: 1. Misli na to, da si Ceh in bodi na to ponosen. 2. Bodi strpen, a ne hlapčevski. Samozavest svobodnega državljana je njegova prva čednost. 8. Spoštuj druge narode, pazi pa vedno in povsod na to, da bo tvoj narod v enaki meri spoštovan. 4. Vztrajaj vedno trdno in neomajno na svojih pravicah. Vedi, da je le zelo težko zopet pridobiti lahkomišljeno izgubljene pravice. 5. Bodi dober, plemenit človek, toda ne zamenjuj dobrosrčnosti s slabostjo. Ostani trden, kjer je vztrajnost in trdna volja potrebna. 6. Bodi človek s širokim obzorjem v okviru svojega ljudstva. Veliki ljudje so bili največkrat vdani sinovi in hčere svoje domovine. 7. Ljubi svoj jezik, ki jo najdražje izročilo tvojega rodu. Nikar ga ne skruni in ne onečaščaj z nemarnostjo. Daj svojemu jeziku prednost pred drugimi. 8. Ne daj se_ zbegati z gesli, ki te odvračajo od tvojih dolžnosti napram narodu. Cim manjši je kak narod, tem bolj mora biti navezan na svojo narodno bitnost. 9 Časti Boga, kajti On je delivec vseh vrednot. Ne zapostavljaj, kar je rodovom bilo sveto. 10. Bodi delaven in varčen. Pomagaj svojemu narodu z gospodarsko sposobnostjo. Misli na to, da samo delaven narod obstane v tekmi narodov. Strang tretjič pri Molotovu Moskva, 17. junija, b. Danes popoldne je bil tretji sestanek Stranga z Mololovim v Kremlju. Tudi temu sestanku sta prisostvovala francoski in angleški veleposlanik. Udeleženci pogajanj so zelo rezervirani in ni mogoče ničesar izvedeti. Ruski tisk se omejuje samo na končni prikaz dogodkov, toda ne komentira pogajanj. Diplomatski krogi trdijo, da zaenkrat še ni nobenega končnega sklepa, čeprav so pogajanja zelo napredovala. Iz italijanskih in nemških diplomatskih krogov se širijo novice, da je Molotov izročil Angliji in Franciji nove predloge, ker hoče izkoristiti v polnem obsegu sedanji položaj, kajti Rusija se zaveda, da Francija in Anglija brez nje ne moreta ničesar storiti. Krali Jurij na Novi Fundlandiji Saint John, 17. jun. AA. (Nova Fundlandija)' Reuter: Takoj ko je odšel z ladje »Empress of Britain« na kopno, je kralj Jurij VI. govoril po radiu. V tem govoru je omenil svoj jioslednji obisk na Novi Fundlandiji leta 1913. Dalje je kralj med drugim dejal: Prav dobro mi je znano, da je zadnja leta Nova Fundlandija prav tako kakor drugi deli sveta občutila in prestala dobo hude gospodarske stiske, toda odlike, hrabrost in vztrajnost, ki niso nikoli manjkale novofundlan-skemu prebivalstvu, mu bodo ludi to pot pomagale, da prestane sedanje težave. V iskreno zadovoljstvo mi je, da imam priložnost izraziti Novi Fundlandiji in Labradorju svoje osebno zanimanje za njuno blagostanje in svoje globoke simpatije prebivalstvu teh krajev in njegovemu prizadevanju. Drobne novice Oslo, 17. junija, b. Iz Christiansanda poročajo, da se v Skagerraku vršijo nemške mornariške vaje, pri katerih sodeluje okrog 100 ladij in ogromno število, letal. Norveški ribiči se_ pritožujejo, da jiin nemške ladje trgajo mreže, ter zahtevajo od norveških oblasti, da zahtevajo povrnitev škode. Pariz, 17. junija, b. Francoska vlada bo objavila belo knjigo o monakovski konferenci. Knjiga bo vsebovala zbirko francoskih dokumentov o monakovski konferenci, ki so bili izročeni zunanjepolitičnemu odboru senata. London, 17. junija, b. »Daily Sketch« poroča, da tajnik Zveze narodov Avenol vodi neobvezna j>ogajanja za premestitev Zveze narodov iz Ženeve. Mislijo, da bi se urad Zveze narodov premestil na Norveško. Belgrajske novice Bolgrad, 17. jun. m. Upokojen je inž. Krsto Mozetič, gozdarski svetnik pri banski upravi v Splitu. Belgrad, 17. jun. AA. V zvezi s proslavo olimpijskega dne 18. t. m. bo ob 19.30 govoril v okviru nacionalne ure po radiu Belgrad-Zagreb in Ljubljana minister za telesno vzgojo Djuro Cejovič, predsednik jugoslovanskega olimpijskega odbora. Belgrad, 17. jun. m. V Belgrad sta prispela podpredsednik skupščine g. Mihelčič in celjski župan dr. Voršič ter sta v zadevi mestne občine posredovala na več merodajnih mestih. Bolgrad, 17. jun. m. Komisije mestnih strokovnjakov, ki so bile določene na včerajšnjem kongresu Zveze jugoslovanskih mest, so danes nadaljevale in zaključile svoje delo ter izdelale resolucije za jutrišnji redni občni zbor Zveze jugoslovanskih mest. Zaradi priprav za ta občni zbor sta imela danes popoldne sejo tudi upravni in nadzorni odbor zveze. Belgrad, 17. jun. AA. Jutri ob 9.30 bo prispel v Belgrad predsednik narodnega sveta italijanskih industrijskih delavcev, članov velikega fašističnega sveta in korporativne skupščine Tulio Gianctti. Želi se seznaniti z organizacijo industrijskih delavcev v naši državi. V spremstvu Gia-nettija potuje nekaj zastopnikov italijanske delavske organizacije Doppolavoro. Gobbels napada Anglijo »Anglija je kriva, če poljski general grozi, da bo diktiral mir v Berlinu« New York, 17. junija. AA. Minister za propagando Gobbels je napisal v listu »Volkischer Beobach-ter« članek, v katerem komentira najnovejšo dobo angleške zunanje politike. Med drug;m pravi: Po ustanovitvi protektorata nad Češko in Moravsko je smatral London, da je prišel trenutek, ko lahko javno nastopi za politiko, ki jo je že davno izvajal tajno, to je politiko obkoljevanja, ki gre za tem, da obda Nemčijo z zidom sovražnikov ter jo polagoma politično in gospodarsko izstrada Mogoče so angleški politiki mislili, da bo Nemčija poizkuse obkoljevanja isto tako brez odpora trpela, kakor jih je trpela pred vojno od leta 1908 do 1914. Toda o tem ne more biti več govora. Vsi poizkusi angleške propagande, da zakrije pravo stanje stvari in da se zavede nemški narod, so ostali brez uspeha. Še pred nekoliko dnevi je iziavil neki poljski general, da bo poljska vojska izpolnila svojo nalogo, ter bo nato diktirala Nemcem ni i r v B e r lin. Take besede je lahko izzvalo samo stališče Velike Britanije. Besede Hali-faxa, da Anglija ne želi ovirati nemškega gospodar- skega razvoja, so brez vsake vrednosti. Naciocalso-cialistična Nemčija se trudi samo za to, da pride do blagostanja, ki je potrebno vsaki državi in vsej Evropi. Ugotoviti je treba torej protislovje med izjavami angleških državnikov in njihovimi dejanji, posebno med miroljubnimi izjavami lorda Halifaxa in politiko obkoljevanja, ki jo izvaja Anglija. Stroge poljske odredbe proti Nemcem VarSava, 17. junija, TG. Poljska je v odgovor na neke protipoljske ukrepe v Nemčiji izdala zelo stroge ukrepe proti Nemcem na Poljskem Z vladno odredbo so bila razpuščena vsa nemška druStva, njihove uradne prostore pa postavila pod zaporo. Poljska društva so dobile pravico, da se poslužujejo igrišč, dvoran itd- razpuSčenih društev. Z drugo odredbo je poljska vlada tudi prepovedala uvoz nemških knjig in časopisov na Poljsko, Sovjetska Rusija sili Anglijo v zvezo proti Japonski Nemško poročilo o ozadju moskovskih pogajanj Francoska poročila zanikajo vsake obveznosti za Daljni vzhod Berlin, 17. junija. TG, NemSki službeni dopisni orad objavlja zanimivo poročilo, ki ga je dobil od svojega moskovskega dopisnika o pogajanjih med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. To poročilo si je pustil potrditi še v Londonu, tako da je veliko verjetnosti, da poročilo odgovarja stvarni resnici. Poročilo se glasi: Baltik nI glavna ovira Po zapadni Evropi so razglasili, da Je glavna ovira za sklenitev angleško-rusko-francoske vojaške zveze vprašanje baltiških držav. Sovjetska Rusija zahteva, da tudi njim Anglija obvezno jamči za nedotakljivost državnega ozemlja, med tem ko se Anglija takšnemu jamstvu nekoliko upira, ker je preveč nevarno. Toda na merodajnih mestih v Moskvi izjavljajo, da je vprašanje baltskih držav v sklopu angleško-sovjetskih pogajanj čisto podrejenega pomena. Anglija da se je izjavila pripravljeno — prav tako, kakor Francija — da nudi vsa potrebna jamstva baltiškim državam, ako bi nastopila takšna potreba. Anglija bi jamčila za baltske države tudi proti njihovi volji, ako bi bilo s tem Rusiji ustreženo. Anglija bi bila celo pripravljena, prepustiti baltiške države na milost in nemilost Sovjetski Rusiji, ako bi Sovjetska Rusija tudi to zahtevo postavila. Toda baltsko vprašanje ni poglavitno področje, glede katerega želi Sovjetska Rusija imeti pomoč angleške oborožene sile. Sovjetski zastopniki od prvega početka zahtevajo mnogo več. In kaj zahtevajo. Bolj važna — Japonska Sovjetski državniki so postavili zahtevo, da mora Anglija obljubiti svojo oboroženo pomoč tudi v primeru, ako bi se Sovjetska Rusija pri izvajanju svoje zvezne pogodbe z Anglijo, to je pri zaščiti Poljske, Romunije, Turčije in baltskih držav, zamotala v vojno z Japonsko. To zahtevo je sovjetska vlada stavila že prvi dan pogajanj z Anglijo, toda pristala je na angleško željo, da se o njem no bo javno razpravljalo. Angleška vlada je Sovjetski Rusiji odgovorila, da je pripravljena dati tudi takšno jamstvo, toda z ozirom na razvoj mednarodnega položaja bi ne želela, da tudi ta, proti Japonski naperjena obveznost, pride v besedilo vojaške zveze, marveč naj se zapiše v tajni del zvezne pogodbe, ali naj pa bi veljala samo ustmeno. Sovjetska Rusija se z angleškim odgovorom ni zadovoljila, češ da Anglija ni iskrena in odkritosrčna. Sovjetska vlada da zahteva jasno in nedvoumno pisano obveznost od strani Anglije, da jamči Sovjetski Rusiji pomoč tudi v boju proti Japoncem na Daljnem vzhodu. Trda pogalanla Ker fe dopisovanje o tako rahločutnem vprašanju nemogoče, da ne bi prišla vsebina v javnost, česar se Anglija najbolj boji, fe angleška vlada sedaj poslala v Moskvo posebnega odposlanca v osebi Williama Stranga, ki naj angleške pomisleke ustmeno obrazloži sovjetski vladi ter v Imena angleške vlade da vsa potrebna ustmena zagotovila in jamstva. Pogajanja v Moskvi do sedaj še niso nspela, ker pač sovjetski zunanji komisar Molotov neusmiljeno vztraja pri svoji prvotni zahtevi, da mora Anglija v zvezni pogodbi Rusiji obljubiti pomoč na Daljnem vzhodu, čemur pa se angleški odposlanec upira, čeprav ga k sprejetju sovjetskega pogoja priganja tudi francoski veleposlanik, češ da je svetovna vojna itak neizbežna, da bo takrat Japonska itak tako ali tako stala ob strani Nemčije in Italije in da je bolj pametno, ako se med Anglijo, Rusijo in Francijo že sedaj določi način sodelovanja pri belem dnevu brez vsakega plahega prikrivanja. Angleži v precepu NemŠld službeni poročevalni urad pristavlja, da eo mu to vest potrdili angleški krogi v Londo- nu, ki Jih je treba smatrati za točno obveščane. Isti krogi še vedno stojijo na stališču, da bi bila takšna jasna nedvoumna obveznost Anglije, da pomaga Rusom proti Japonski, zelo nevarna stvar, ker bi razdražila Japonce, a na drugi strani bi usodo angleškega imperija in njegove politike t a -korekoč izročilana milost in nemi-los t S o v j e t s k e R u s i j e. Ni pa znano, kako dolgo se misli Anglija upirati, odnosno, če je Anglija pripravljena, da se na tej sovjetski zahteva IJPganja za sklenitev zvezne pogodbe med Anglijo 'n Rusijo razbijejo. Japonska protipoteza . To poročilo pa se zdi verjetno tudi za to, ker se je Japonska, ki gotovo ve o čem se Rusija in Anglija pogovarjata, uprav sedaj v Tjencinu napadla Anglijo, da se že v naprej maščuje za vsako kovanje načrtov proti njej in morda celo prepreči, da bi se Anglija tako daleč vezala na Sovjetsko Rusijo. (Gornje poročilo objavljamo po časnikarski N a j č i s te j s gaianja v Moskvi, kjer se nahaja posebni angleški odjx>-slanec Strang, cja sklene z Rusijo vojaško zvezo. Uspeh še ni dosežen, ker Rusija zahteva pravljično ceno, toda vtis le prevladuje, da se bo Anglija uklonila in drago plačala zavezništvo s Sovjetsko Rusijo, ker jo tudi Francija sili v to smer, češ da ni drugega izhoda. Anglija tudi močno oborožuje Poljsko ki ji je dala 5 milijard din posojila za nabavo orožja. Isto opažamo v Romuniji, od koder so prišla mogočna naročila v ,Angli jo. Tudi .Turčiji bo Anglija posodila do 4 milijarde din za nabavo orožja. Poleg tega pa angleška politika silno podpira prizadevanja, da bi se B^lkapska zvrza še bolj učvrstila s pristopom, Če le mogoče, tudi Bolgarije. Turčija bo v Aleksandreti, ki jo je vrnila Francija, zgradila s francoskim denarjem močno vojno luko, ki bo na razpolago angleškemu in francoskemu brodovju. Anglija in Francija izvajala tudi močan pritisk na Španijo, da se ne bi vojaško vezala na Nemčijo in na Italijo. Pritisk je denarnega značaja in je očividno zaenkrat uspel, ker kljub izredno slovesnim izjavam o prijateljstvu med Španijo ter Italijo in Nemčijo, ki so jih dali španski državniki, je obdržala veljavo tista izjava španskega poslanika v Parizu, kjer pravi, da Španija z nikomur ne bo sklepala kakšne zavezniške vojaške pogodbe. Proti angleški ofenzivi pa se opaža v Evropi tudi odpor, in sicer na Balkanu, kjer se Italija in Nemčija trudita, da bi Bolgarijo pritegnili nase, nadalje v Srednji Evropi, kjer je bilo pretekli teden mnogo govora o vko-rakanju nemških čet na Slovaško, o zasedbi slo-vaško-poljske meje po nemških četah in o vedno hujši napetosti med Poljsko in Gdanskom. Itali-jansko-nemški odpor je bil tudi močan, na Baltiku, kjer si je osvojil nevtralnost baltiških držav, ter v Sredozemskem morju, kjer imamo vtis, da bosta Italija in Nemčija skupno s Španijo sprožili silno neljubo vprašanje mednarodnega mesta Tangerja. KCPeinsooD vMAniBonu V DNEH ODQ9.JUN.DO2.JUL.1Q30 Nujen poziv Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom l Vse odseke In krožke, ki še niso vrnili ii-polnjenih prijavnih pol nujno pozivamo, da to store takoj. Jutri v ponedeljek, je zadnji dan, ko mora imeti Pripravljalni odbor zadnje prijave. Storite še danes svojo dolžnost! Taborne knjižice razpošilja pisarna Pripravljalnega odbora le onim odsekom in krožkom, ki so jih naročili in vnaprej plačali. Ako še tega niste storili, storite takoj. Knjižica vam daje pravico do znižane voznine v Mariboru in do prostega vstopa k športnim tekmam iu telovadnemu nastopu. Darila za zmagovalce V okviru mariborskega mladinskega tabora se bodo vršile tudi športne tekme za prvenstvo Zveze fantovskih odsekov iu Zveze dekliških krožkov v lahki atletiki, plavanju, odbojki in orodni telovadbi. Za te tekme so poklonili do sedaj dragocena darila: ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič: pokal; predsednik senata dr. Anton Korošec: zlato uro s kaseto; minister za gradbe dr. Miha Krek: pokal iz brušenega kristala; minister Franc Snoj: kompletni zbirki Finžgarjevih in Pregljevih zbranih spisov. lupan ljubljanski dr. Juro Adlešič t (dragocen pokal, delo domačih umetnikov; župan mariborski dr. Alojzij Juvan: pokal; senator Franc S mode J: pokal. Narodne noše. Pri slavnostnem sprevodu v nedeljo, 2. julija dopoldne bodo sodelovale tudi narodne noše iz vseh krajev Slovenije. Prosimo vse one, ki imajo narodno nošo, da se prijavijo pri svojem krajevnem fantovskem odseku odnosno dekliškem krožju. Narodne noše bodo v sprevodu tvorile posebno skupino. Pripravljalni odbor vabi vse narodne noše, da se udeležijo mladinskega tabora. Ljudski oder v Mariboru se z vso vnemo pripravlja uprizoritev slavnostne igre ob mladinskih dnevih. Uprizorila se bo v Narodnem gledališču ljudska igra iz turških časov »Miklova Zala« in sicer na praznik, dne 29. junija in v petek, dne 30. junija vsakokrat ob pol deveti uri zvečer. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri dnevni gledališki blagajni in v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti. Stanovska zborovanja. Vse moško udeležence mladinskega tabora vabimo,da so udeležijo tudi stanovskih zborovanj, ki bodo za kmete, obrtnike in delavce v soboto, 1. julija predpoldne in popoldne.Vsi, ki se nameravate udeležiti stanovskih zborovanj, oskrbite si torej taborne knjižice! Znižana voznins. Navodila za znižano voznino po železnicah smo že večkrat objavili v časopisju 'n okrožnicah. Preštudirajte jih natančno! Na splošno pa lahko rečemo, da je ngleško-franco-ska ofenziva še vedno huda in daje značaj evropskemu položaju. Drugače pa je v Aziji, kjer je tabor Italija - Nemčija s pomočjo zavezniške Japonske prevzel hudo razbremenilno ofenzivo, ter tabor An-glija-Francija potisnil v obrambo. Japonska je namreč začela blokirati izredno bogato angleško naselje v milijonskem mestu Tjencinu, ki leži južno od Pekinga. Anglija je razdražena, prvič, ker je v nevarnosti, da bo njen ugled sploh padel, ako se ne postavi v bran, drugič pa, da bo izgubila težke milijarde, ako Jajioncev pravočasno ne [>oniža. Anglija ugiblje, kaj bi naredila proti Japoncem, ki pravijo, da ne bodo odnehali, dokler bo Anglija podpirala Kitajce. Anglija ima v rokah močno orožje. Ona lahko Japonsko bojkotira. Toda to lahko jKimeni vojno. Morda pa je Japonska Angleže izzvala samo zato, da bi v Evropi razbremenila Italijo in Nemčijo ter preprečila, da se ne bi Sovjetska Rusija pridružila angleški obkolje-valni fronti. Ako je bil to namen japonskega napada, je verjetno, da bo imel nasproten uspeh in da bo le pospešil angleško zvezo s Sovjeti. Potem bi se položaj v toliko razčistil, da bi se morala Japonska javno in nedvoumno izjaviti kot zaveznica Italije in Nemčije, kar bi imelo tudi jasne posledice v zadržanju nasprotnega tabora. Po drugih celinah diplomatična borba med obema taboroma zaenkrat počiva. V A I r i k i je potna pripravljenost na severu od Egipta pa do Maroka^ V Ameriki je po odhodu angleškega kralja ostal globok vtis o vzajemnosti krvi in kulture angleškega in ameriškega naroda. Domači pregled Politična delavnost vlade oziro-da vladno stranke JRZ se sedaj osredo-točuje okoli tega, da se vrste stranke očistijo vseh nezanesljivih ljudi. Ko je dr. M. Stojadinovič po strmoglavljenju diktature JNS prišel na oblast, je prestopilo v JRZ precej politikov, ki so bodisi kot člani, bodisi kot somišljeniki pripadali JNS in so podpirali vlado dr. Stojadinoviča, da obdržijo svoja mesta ali pa si pridobijo v novi vladi dobre položaje. Merodajni krogi so storili napako, da je nekaj teh ljudi prišlo tudi v vlado, iz katere so pa bili, kakor vemo, kmalu izločeni. Volitve decembra 1938 so prinesle v stranko skupino poslancev iz hrvatskih krajev, ki so se dali izvoliti na programu JRZ, ne da bi jim bilo v resnici za ta program, ampak 6anio zato, da imajo v državnem političnem življenju, posebno pa na Hrvatskem, vlogo, katera daleč presega pomen poslancev, ki hrvatskega ljudstva nimajo za seboj, ampak so dobili le glasove raznih švi-gašvag. Ko je nedavno bivši predsednik vlade dr. Stojadinovič začel delati proti sedanjemu ministrskemu predsednik in je sestavil ter dal svojim pristašem podpisati interpelacijo, v kateri se obrača zoper delavnost sedanje vlade za sporazum s hrvatskim narodom, je našel odmeva predvsem v teh poslancih iz savske in primorske banovine, dočim so vsi poslanci JRZ iz Srbije in, razume se, da tudi iz Slovenije, ostali zvesti stranki in njenemu programu. Dr. Stojadinovičevega delovanja v trenutku, ko so oči vsega sveta uprte na našo državo in ko mednarodni položaj zahteva močno in enotne ter ugledne Jugoslavije, ni bilo mogoče delj trpeti in vsa jugoslovanska poštena javnost, liodisi v srbskih, bodisi v precanskih krajih, je dala vladi g. Cvetkoviča vso moralno ojioro, da je začel odločno čiščenje v vladni stranki, da odstrani iz nje vse škodljive elemente. Razume se, da so zlasti Hrvati podprli vlado, ki ima fiošten in odločen namen, da delo sporazuma dovrši do konca in da državo preuredi tako, da bodo v njej jugoslovanski narodi resnično enakopravni in da bo ljudstvo v svojih domačih zadevah imelo samovlado in samoupravo v okviru skupne države, ki bo skupno zadeve upravljala v pojioliii slogi srbskega, hrvatskega in slovenskega ljudstva. Predsedniško parlamentarnega kluba JRZ je doslej izključilo 19 poslancev lako zvane savske skupine, ki je podpisala Stojadinovičevo interpelacijo, izključila pa bo še vse ostale, ki bi dr. M. Stojadinoviča podpirali. Osrednje glasilo JRZ »Samouprava« pa prinaša uvodnik, v katerem pravi, da hrvatsko vprašanje ostaja osrednje politično vprašanje države, oziroma sedanje vlade. Vlada je svojčas izjavila, da^ bo storila vse, kar more, da se s Hrvati doseže sporazum, in bo to svojo obljubo tudi držala, ker je sporazum prvo in glavno ier najbolj nujno vprašanje naše države in se njegova rešitev no sme odlašati. Pri tem delu bo Cvetkoviča krepko podpirala vsa stranka, ki je izčiščeua ljudi, kateri so to delo hoteli motiti. Slovenske občine ro 11. junija izročile po svojih županih voditelju našega naroda dr. Antonu Korošcu album z diplomami 322 občin, ki so ga izvolile za častnega občana. Slavnost je bila v veliki dvorani Hotela Union, ki so jo napolnili do zadnjega kotička zastopniki našega ljudstva. Pri tej priliki je dr. Korošec, ko so je zahvalil za dar slovenskega naroda, z ozirom na naš notranji položaj, dejal, da živimo v dobi borbe za široke samouprave naroda. Za te samouprave, je dejal dr. Korošec, smo so prav za prav borili ves čas. kar smo ustanovili svojo državo. Te samouprave pa morajo biti seveda take, da Jugoslavije tio bodo razrahljale, ampak jo okrepile in utrdile. Izjavil je, da upa. da smo taki ureditvi naše države vsak dan bliže. Da jo k m o t steber države, to se je pokazalo tudi v Zagrebu istega dne, to je 11. junija, ko so se tam ob priliki spominskega dne rojstva bratov Štefana in Antona Radiča zbralo ogromne trume hrvatskega ljudstva. Ob številnih proslavah, ki so ob tej priliki bilo po vseh hrvatskih zemljah, se je naglašalo, da hrvatski kmet ni več suženj, kakor je bil prejšnja stoletja, ampak da je trdno zdruzen v ljudski stranki, ki se vseskozi opira na kmeta, na njegovo miselnost in na njegove gospodarske potrebe. Hrvatska se-ljačka stranka ima zaslugo, da politično življenje hrvatskega naroda ni krenilo ne na desno, ne na levo, ampak da svojo politiko vodi v duhu svojo kmetske in krščansko politike socialne pravičnosti in narodne, zavesti. Gospodarsko delo vlade Dragišo Cvetkoviča obrača kmetskemu vprašanju čedalje večje zanimanje. Kakor so pokazale statistične številke, je življenje kmeta v Jugoslaviji zelo trdo in je zato treba okrepitvi kmečkega stanu posvečati ves trud. Kmet ima v Jugoslaviji premalo zemlje in kar je je, se mora izboljšati. Zalo so potrebna velika javna dela, ureditev rek, izsuševanje močvirij, pospeševanje notranje ko-Honizac.ije in dvig vseh panog poljedelstva ter pomnožitev poljedelske proizvodnje v čim večji meri. To ni važno samo z ozirom na potrebno blagostanje našega ljudstva, ampak tudi z ozirom na svetovni položaj, ki nam narekuje, da napne-mo vso svoje sile do vrhunca. Italijansko brodovje obišče Španijo Rim, 17. junija, dl. Prva eskadra italijanskega vojnega brodovja bo odplula na vaje v vodovje Španije, Portugalske in Maroca. Eskadro bodo spremljale tudi podmornice. Vaje se bodo pričele v prvih dneh julija. Ženska voiivna pravica v Belgiji Bruselj, 17. .junija. AA. Havas: Minister za notranjo zadeve je predložil zakonski predlog, da so voiivna pravica za volitve v oblastno zbore razširi tudi na žene. Dozdaj so imele žene vo-livno pravico samo za parlamentarne volitve, merih, ker se splošna dovoljenja ne bodo izda- Nemčija — 86 milijonov Berlin, 17. junija. AA. DNB: Po podatkih" statističnega urada znaša število nemškega prebivalstva po ljudskem štetju 17. maja t. 1. skupaj s Klajpedo okoli 79,800.000 ljudi. Ce se k temu prišteje 6.8 milij. prebivalcev češkega in morav-skega proteklorata, znaša celotino število prebivalstva na področju rajha 86.6 milijona. Poljslii časopisni prepir z Italijo »Ako Italija zahteva Džibuti, 35 milijonska Poljska še z večjo pravico zahteva Gdansk« Varšava, 17. junija, TG. Poljski tisk v zelo ostrih besedah napada italijansko časopisja, ki se je zadnje dni spravilo nad Poljsko ter ji dela očitke zaradi njene proti Nemčiji naperjene politike. Nekateri italijanski časopisi so namreč v skrajno ostrih člankih ožigosali poljsko vlado, češ, da je trmasta, kratkovidna, krivična, da ne razume svojih koristi, da je preveč oh-jestna in ošabna. Poljsko časopisje odgovarja v istem tonu. Poljski listi ugotavljajo najprej, da so med Poljsko in Italijo vedno vladale najbolj prisrčne zveze, ki niso bile odvisne od nobenih napisanih pogodb, marveč so bile osnovane na temeljih iste srčne omike. Poljski narod obžaluje, da je sedaj to prijateljstvo, ki mu je bilo drago, prenehalo, in da se je sedaj tudi Italija postavila proti poljskim pravicam. Varšavski listi z ogorčenjem zavračajo trditve italijanskega tiska, da je Gdansk nemško mesto in da ga ima Nemčija pravico zasesti, češ, kako more Italija kaj takšnega trditi, ko pa je sama dejala, da je nemogoče, da bi Džibuti, ki je francoska kolonija, ostal še dalje časa v francoskih rokah, ker ne gre, da bi italijanski abesinsld imperij imel francoskega vratarja. Ali naj Poljska, ki šteje 35 milijonov ljudi, dovoli, da bi imela pri svojem edinem izhodu na morje, mogočnega nemškega vratarja. Varšavski listi tudi zamerijo italijanskim listom, da poniževalno pišejo o vojaškem položaju Poljske. V odgovoru na italijanske trditve glede nemških predpravic v poljskem Pomorju objavljajo poljski listi odlomek iz »Encyclopedie F a s c i s t e«, ki piše o Pomorju takcle: »Nemci predstavljajo le neznatno manjšino v zapadnih pokrajinah in v poljskem Pomorju. Nemška manjšina dosega komaj 9.1% vsega prebivalstva in ji je Reve usojeno, da bo izginila, kajti njena življenjska sila je daleč pod življenjsko silo poljskega naroda.« In danes? pristavljajo pol]ski listi. Torn, 17. junija, AA. DNB: Z zaplenitvijo nemške civilne kazine v Brosnbcrgu po poljskih obiastvih |u zaplenjena tudi knjižnica tega društva. Nemci na Poljskem občutijo v tem še posebno težak kulturni udaro« Stran g zasedene< okraje izdala svoj papirnati denar. Toda Kitajci se poslužujejo naprej svojega srebrnega dolarja. Srebrni dolar je tudi v tujih naseljih edino plačilno sredstvo. Japonski dolar pa je izgubil že več kot polovico vrednosti. Od dne 1. majnika 1939 stari kitajski dolar pravno nima več nobene veljave, stvarno in dejansko pa je ostal edino plačilno sredstvo, ki se ga poslužujejo domačini in tujci. Japonci so seveda divji, kajti po tujih naselbinah ne morejo zapovedovati, le dne 1. majnika so Japonci spredli okrog naselij žične ovire, da bi preprečili obtok starega kitajskega denarja. Sedaj, dne 14. junija so plot še povečali. Japonci sploh ne smejo v tuje naselbine, vsem drugim pa preiščejo žepe za starim kitajskim denarjem. Japonska hoče na ta način preprečiti, da bi kitajski denar krožil iz naselbine ven. To je stvarni vzrok blokiranja angleškega naselja v Tjencinu. Toda tudi povod je denarnega značaja. Štirje Kitajci so ubili ravnatelja japonske banke, ki izdaja nov papirnati kitajski denar. Ti štirje Kitajci so ušli k Angležem, ki jih nočejo izročiti. Končno je tudi osnova spora gospodarskega značaja. Angleži so posodili 5 milijonov funtov (eno milijardo in četrt dinarjev) za okrepitev kitajskega srebrnega dolarja. Maršal Čangkajšek sam je izročil Angležem v varstvo 55 milijonov srebrnih dolarjev. Poglavitni srd Japoncev je torej »dolarskega< značaja. Dal pa bo povod za to, da se bo razgrnilo vprašanje političnih in gospodarskih odnošajev med evropskimi velesilami in vsem Daljnim vzhodom. I mno Malica »d «i »4 Donski kozaki Predstave ob 15.. 17., 19. in Žl.uri. Filmska drama iz burnega življenja kozakov._ I Kako in s kom trguje Jugoslavija Pregled o naši zunanji trgovini v I. četrtletju 1939 Izšli so številni podntkl o naši zunanji trgovini za prve tri mesece 1. 1939. Dajejo nam zanimiv pogled na zdravstveno stanje naše trgovine, posebno, če jih primerjamo s številkami za isto dobo lanskega leta. Svojo zunanjo trgovino mora naša država deliti v dvoje vrste: 1. v trgovino z neklirinškimi državami, to je z onimi, ki naše blago plačajo v zlatu in kjer tudi mi kupujemo z zlatom v rokah, ter 2. v trgovino s klirinškimi državami, to je s takšnimi, kjer blago plačujemo z blagom. Trgovina z neklirinškimi državama nam daje sledečo sliko. Naš izvoz v te države je v trimesečju 1939 znašal 431.3 milijone din, medtem ko je v istem času lanskega leta znašal 451.5 milijonov din. Torej padec za celih 20 milijonov din. Naš uvoz iz neklirinških držav je znašal 398.3 milijone din proti 432.9 milijonom lansko leto, torej za 34.5 milijonov manj. V odstotkih znaša naš izvoz v neklirinške države za prve tri mesece 1939 39.86%, medtem ko je lani znaša! 38.45%, torej letos nekoliko več. Naš uvoz v neklirinške države pa znaša v odstotkih za isto trimesečje 1939 31.8%, medtem ko je lani v istem času znašal 33.01%, torej letos nekoliko manj. _ Trgovina z neklirinškimi državami daje tole podobo: Naš izvoz v prvih treh mesecih 1939 znaša 650.2 miliiona din proti 722.3 milijonom v istem času 1938. Naš uvoz iz klirinških držav pa znaša letos (prvi 3 meseci) 858.3 milijonov din proti 878.6 milijonom v istem času 1938. Izvoz je padel za celih 72 milijonov, uvoz pa za 20 milijonov. V odstotkih bi rekli, da je znašal naš izvoz v klirinške države letos 60.14% vsega izvoza( lani 61.55%), medtem ko znaša uvoz v klirinške države 68.32% (lani 66.99%). Med klirinškimi državami prednjačl seveda Nemčija, kamor smo v prvih treh mesecih 1939 izvozili za 310.4 milijone, medtem ko smo lani izvozili za 479.7 milijonov, a uvozili smo iz Nemčije letos za 516.6 milijonov, lani pa za 535 milijonov. Trgovinsko ravnotežje je znašalo letos 206.2 milijona v našo škodo, medtem ko je bilo v našo škodo vpisanih samo 55.3 milijonov. Izboljšali smo se glede češko-slovaškcga ozemlja, kjer imamo letos 24.3 milijonov dobička proti 82 milijonov zgube lani. Z Italijo smo s 46.8 milijoni v našo škodo mnogo na slabšem kakor lani, ko smo imeli dolga samo za 15.4 milijonov. Z Madžarsko smo od izgube napredovali na dobiček 24 milijonov, s Poljsko smo pa od dobička 1.9 milijona padli v izgubo 20.7 milijonov. Z Romunijo smo na zgubi za 2 milijona, s Turčijo na dohičku za 200.000 din, z Bolgarijo na dobičku za poldrugi milijon proti polmilijonski zgubi lani. Celokupna slika pravi, da smo letos v prometu z neklirinškimi državami na z g n b i za 208.1 milijonov din proti lanski zgubi, ki je znašala samo 156.3 milijone. Naša težnja bi morala biti, da čim bolj povišamo trgovinski promet z neklirinškimi državami. Tečaj Izseljenskih deviz In valut Finačni minister je izdal naslednji odlok: Narodna banka je pooblaščena, da more za izseljenska izplačila odobriti delno porabo inozemskih dinarskih terjatev v višini od 25% poleg 75% v svobodnih devizah. Na osnovi tega odloka je Narodna banka Izdala naslednja navodila: Navodila Narodne banke 1. 25% te vrste dinarskih terjatev m more »tvoriti iz internih terjatev upnikov samo iz neklirinških držav, ki jih imajo ti pri pooblaščenih denarnih zavodih v državi. _ « 2. 75% terjatev 6e mora stvoriti istočasno z vnosom svobodnih deviz v našo državo, ki se morajo v celoti odstopiti Narodni banki na odkup na osnovi tečaja v prostem prometu na domačih borzah; ta vrsia dinarskih terjatev se more »tvoriti tudi z odstopanjem svobodnih deviz z vsemi 100% Narodni banki po svobodnem tečaju, v kolikor bi posamezni inozemski zavodi ali ustanove želeli zaradi katerihkoli razlogov. 8. Na ta način stvorjeni izseljenski dinarji se morejo porabili: a) Za izplačila v dTŽavi družinam naših is-fteljencev, po nalogih izseljencev iz inozemstva v neomejenih zneskih. b) Izseljenci si morejo nabavljati izseljenske 'dinarje samo v inozemstvu. Po tem takem se mora postopati z vnesenimi izseljenskimi čeki in efektivnimi valutami kot s šalterskimi devizami. c) Eventuelno neizkoriščane terjatve inozemskih korespondentov na računih izseljenskih dinarjev ne morejo biti transferirani v inozemstvo v svobodnih devizah. 4. Pooblaščeni zavodi morajo voditi epecijemo evidenco o stvoritvi, posebno pa o r>°rabi .izse" ljenskih dinarjev. Iz evidence mora biti razvidno: a) Za vsakega inozemskega korespondentn, ki bo imel izseljenske dinarje, je potrebno voditi poseben pregled', iz katerega mora bita razvidno: ime koristnika z označbo domicila in posameznega izplačanega zneska, ime stvarnega izdajatelja naloga, za katorega račun je bilo izplačilo izvršeno. , , b) Kdaj in koliko je bilo odobreno računu izseljenskih deviz posameznega inozemskega ko-respondenta o ločno označi«) številk in datumov pisem Narodne banke, po katerih je bilo 75% odstopljeno Narodni banki v svobodnih devizah kakor tudi številke in datum pisem o prenosu 2o,o v inlernih dinarjih. 5. Na koncu vsakega meseca bodo dostavlljali poobl. zavodi Narodni banki sumarni pregled, iz katerega mora biti razvidno, urejeno po inozemskih korespondentih: a) Koliko je floti rano računu izseljenskih dinarjev v teku preteklega meseca od dela 75% v svobodnih devizah. b) Koliko je (iotlrano od dela 25% v internih ^"'Koliko j« izplačano družinam iTseljencev V 'Tv mesečnih poročilih, kf se redno dostavljajo Narodni banki o slanju dinamkih terjatev inozemcev se mora ta vrsta dinarskih terjatev Izkazovati v posebni rubriki pod imenom izseljenski dinarji. Gospodarski razgled po domovini V Belgradu snujejo jugoslovansko - i t a 1 i j a n s k o trgovinsko zbornico, ki bi imela svoje podružnice tudi po drugih mestih države, med njimi tudi v Ljubljani. Priprave za osnovanje takšne zbornice vodi belgrajski župan Vlada Ilič. (JK) Nizozemski denarniki so prišli ▼ Jugoslavijo ponujat naši vladi večje zneske v devizah za razna javna dela, kakor na primer za gradbo cest, izboljševanje zemlje in podobno. Nizozemski denarniki bi sami poskrbeli za izvedbo takšnih javnih del. Nizozemci s« že stopili v z merodajnimi ministrstvi. (JK.) Jugoslovanska vlada hoče tkle- niti trgovinske pogodbe z južnoameriškimi državami, s katerimi jih naša država še nima. Pogajanja bodo vodili diplomatskim potom, ker je iznos medsebojne trgovine tako neznaten, da se ne bi izplačalo izmenjavati za to po-m sebni hodposlanstev. (JK.) «'.•.-" ,, Vo d i t e 1 ji Sa ve z s srbskih remljo-r a d n i č k i h zadrug so ustanovili delniško družbo »Centrokop«, katere naloga je opravljati trgovinske posle z blagom, ki ga proizvajajo zadruge. Kapital znaša pol milijona d.-n. Glavni ustanov-nik je bivši minister Voja Djordjevič. »Jugoslovanski čelik DD« ▼ Sarajevu (z obrati v Zenici) je po sklepu ministrskega sveta osvobojeno vseh javnih dajatev, to je vseh taks. carin in trošarin za vse b.ago, kl bi ga moral uvažati za potrebe svoiegs <,hiita. Iz Prekmuria pur oč a, o da prihajajo še vedno nova naročila iz Nemčije za opeko raznih vrut. Ta naroži'a si zanesla fcotov nered v opekaT-ko indusbiio, ki ir.-važa blago, ko domače potrebe niso krite in ki prekomerno dviga cene za domači konzum. Poloza) domačih porabnikov opeke se je šc poslabšal, odkar smo morali Nemčiji vrednost marke povišati od 13.50 na 14,30 din. , x , _ . .,. Svileni kokonl T Južni Srbiji (okrog Djevdielije) imajo skrajno slabe cene m so dosegli samo 14 din, med tem ko veljajo na Madžarskem cene 18 din. , , , Zveza tekstilne industrije je pristala na to, da bodo naše predilnice uvažale iz Italije surovino brez carine ter brez skupnega in luksuznega davka, ako jo porabijo za mešanje s pavolo. Iste ugodnosti veljajo tudi za uvoz sintetične volne iz Nemčije. Proizvodnja bakrene rnde vBor« se je napram predlanskemu letu zvišala za cehh 14% ter je od 650.000 ton skočila na 740.000 ton. Proizvodnja surovega bakra je porasla za 6.5/o. Proizvodnja elektrolitičnega bakra se je dvignila od 3.240 ton (polovica lanskega leta) na 3.617 ton v prvih 4 mesecih 1939, Službe ne Novlne objavljajo razpis del za zgradbo ceste do vojaških poslopij v Ribnici v preračunskem iznosu 160.064 din, ter razpis kanalizacijskih naprav pri vojašnicah v Ribnici v preračunskem iznosu 340.664 din. napovedal gospodarski minister 'dr. FunE ln ga je dne 15. junija podpisal kancler Hitler. Nasproti dosedanjim poročilom je Nemška državna banka s svojim kapitalom 150 milijonov mark ostala zasebna last in ni bila podržavljena. Pač pa je v novem pravilniku država predpisala, da dividenda ne smo prekoračiti 5% (lansko leto je bila na primer 12%). Preostali dobiček pride v državno blagajno. Delničarji pa se bodo morali zadovoljiti s tem, da bodo dobili dividendo izplačano ne v markah, marveč v 4.5% papirjih nemškega državnega zaklada. Novi predpisi veljajo še za leto 1938. Anglija bo TurliJI dovolila nove posojilo 15 milijonov funtov (okroglo 8 mili- Borze Denar 17. junija. Curih. Belgrad 10, Pariz 11.75.87, Eon'don 20.78.25, Newyork 444, Bruselj 75.50, Milan 23.35, Amsterdam 235.80, Berlin 178.10, Stockholm 107, Oslo 101.45, Kopenhagen 92.80, Sofija 5.40, Praga 15.03, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.17, Bucnos Aires 103. Devizni trg Na trgu prostih deviz je tečaj funtšterlinga ostal v preteklem tednu nespremenjen ter je znašal 258 din. Tečaj nemških klirinških čekov znaša sedaj že od preteklega tedna stalno 14.30, kakor je bilo določeno v tozadevnem sporazumu z Nemčijo. Proti koncu tedna je na nekaterih borzah prišlo tudi do terminskih kupčij v klirinških čekih in sicer po istem tečaju. Tečaj češke krone se Je tekom tedna držal na 150, kot kupec pa nastopa še vedno Narodna banka, ki prevzema blago po tem tečaju. Na zagrebški borzi je v petek tečaj češke krone šel celo nad to višino ter je znašal 150.625. Tudi v čeških kronah so se pojavile proti koncu tedna terminske kupčije pri nekaj nižjem tečaju kot pa je za promptno blago. Na zagrebški borzi je bil zadnji tečaj za terminske češke krone 148.50. Grški boni imajo še vedno slabo tendenco, V v glavnem je tečaj isti kot je bil prejšnji teden. Koncem tedna so bili grški boni v Zagrebu zaključeni po 31, v Belgradu pa po 31.25. Na zagrebški borzi jo znašal promet v preteklem tednu okrog 57 milij. din, na belgrajski 77 milij. din, napram 25 odnosno 50 milij. din v prejšnjem tednu. Glavni del prometa odpade na vseh borzah na klirinške marke, da je bil pa promet tako izredno visok, je pa vzrok v tem, ker je Narodna banka v ponedeljek pokrila ce- . lotno do tedaj nekrito povpraševanje po klirinških markah, ki je znašalo na vseh borzah nad 6 milij. mark. Promet v klirinških markah so razvija sedaj normalno in po načinu, kakor je bil prej preden je Narodna banka vpeljala znane, omejitve. Vsi tozadevni predpisi glede prometa s klirinškimi markami so bili razveljavljeni. Glede prostih deviz pa je ostalo vse pri starem, to je do kritja pride le sorazmerno majhen del dnevnega povpraševanja. V tečajih deviz v prostem prometu ni bistvenih sprememb. Ljubljanske banke so koncem tekočega tedna plačevale za čeke in za valute približno 6ledeče cene: čeki valute funtsterling » • ameriški dolar ■ i francoski frank < holandski goldinar belga . . . • i švicarski frank ■ švedska krona ■ 256.00 54.69 -144.89 29.03 9,29 12.32 12.18 255.12 54.50 144.39 28.93 9,26 ; 12.28 13.14 USitek asa staro In mlado je Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri Kino Union Telefon 22-21 Ta program nc smete Izpustiti pod nobenim pogojem danes ogled edinstvenega, z razkošjem in ogromnimi stroški izdelanega miljpnskega filma po najpopularnejšemu Aleksander Dumasovem romanu Trije mušketirji Kino Kodeljevo tel. 41-64™ Danes ob '/.3., V»6. in V.9. ter jutri ob V>0. V ofolasti upornikov EI UtljCUl ladjarji z Volge) Gospodarski razgled po svetu V Bruslju zaseda mednarodna konferenca za volno. Zastopane so države: Francija, Anglija, Nemčija, Nizozemska, Italija, Poljska, Estonska in angleški dominioni. Kongres jo ugotovil, da ima volna dobre cene in da se bo volnena trgovina še zboljšala, ako se pomiri politično ozračje. Konferenca bo določila točen opis trgovskega izraza »čista volna« ter bo zahtevala od držav, da ga uzakonijo. Konferenca bo predlagala »širokogrudno oznako čiste volne«. Konferenca se hnvi tudi z važnimi tehničnimi vprašanji izboljšanja tekstilne industrije. Nemška državna banka (Reiehsbank) je dobila nov pravilnik, ki ga je v marcu VIKTOR DE KQWA - PAUL HARTMANN - SUSI GRAF — TATIANA SEIS Izredno privlačen film. mofn« dramatične vse^n- in .Hinnftke horije 7,n Kosporinr«ko nflodviMiost, enejrn nnJvR*ne)Sth l(|nQ Sflaa -proiilmnov sedatilegn časa Ob K>., 17.. lil.. 'Ji. uri. IUIIU J1USO j, I jarde 700 milijonov din (za nabavo raznega orožja). V pogojih je tudi zapisano, da sme Turčija dobavljati tudi v Belgiji, na Nizozemskem in v Švici, ako bi angleške tovarne ne mogle izpolniti naročil. Ameriški les ladnje čase vedno bolj prodira na evropske trge in tamkaj izpodriva domači evropski les. Anglija je več kot polovico (51.3%) svoje lesne potrebe v prvih 3 mesecih tega leta krila iz Amerike (od 951.926 kub. metrov 487.715 kub. metrov). Na drugem mestu je Belgija s 23%, Nizozemska s 15.6%, Francija z 12.3%, Italija z 10.5% in Nemčija s 4.4%. Razvoj kaže, da bo prodiranje ameriškega lesa v Evropo še naraščalo. Francoska železarska industrija se je iz gospodarske stiske, ki jo je davila 1. 1938., spet dvignila k zdravemu napredku. Proizvodnja železa je od 1. 1937. na 1. 1938. — računano za 4. tromesečje — padla od 689.000 ton na 433.000 ton, proizvodnja jekla pa od 684.000 ton na 441.000 ton. Prvo tromesečje 1939 pa stalno naraščanje. V majniku je dosegla proizvodnja železa že spet 681.000 ton, proizvodnja jekla pa celo 706.000 ton. Istočasno so se dvignile tudi cene, in sicer za 7% od 15. junija dalje (maksimalno 52 fr. frankov na tono). Francoska železarska podjetja pričakujejo v 1. 1939. znatne dobičke, prvič po osmih letih krize. Ljubljanska finančna direkcija razglaša: Lastniki obveznic loterijske 2/2% državne rente za vojno škodo, ki svojih obveznic še niso zamenjali po pravilniku ministrstva za finance z dne 7. junija 1934, štev. 16600/VI, se opozarjajo, da jioteče rok za njih zamenjavo dne 31. julija 1939. — Po tem roku izgube obveznice stare emisije vsako vrednost. Za poglobitev gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Francijo. V Parizu se je, kot smo že poročali, osnoval »Bureau d'Etudes čconomiques franco-yougoslaves«, katerega poslovanje in delo je namenjeno poglobitvi gospodarskih stikov med Francijo in Jugoslavijo. Omenjeni zavod ima svojega zastopnika tudi v Relgradu," katerega naslov je: M. P. Pečinovič, Belgrad, Terazije št. 16. Tako zavod, kakor tudi njegov zastopnik v Belgradu, sta našim uvoznikom in izvoznikom z vsemi potrebnimi informacijami brezplačno in stalno na razpolago. Naslov biroja je: Pariš — 1, me Volney (čme). Opozarjamo vse interesente, ki iščejo gospodarske slike s Francijo, ali ki želijo katerokoli informacijo glede izvoza v Francijo, naj se obrnejo ali neposredno na omenjeni biro, ali pa na njegovega zastopnika Pečinoviča v Belgradu. Dobave. Direkcija državn. rudnika v Kaknju sprejema do 28. junija ponudbe za dobavo gasilskih jx>tr0,1ščin. nadzemskih hldranlov: 5. julija nparata za analiziranje kovine in geoloških kompasov. štab mornarice v Zomunu sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo cevi iz tnedi in hakrn ter pločevine; 1. julija aluminija, aluminijastih cevi in pločevine; 10. julija pribora za vodovodne revi; 15. julija strugarskih strojev z elektromotorjem. Artllerijsko-tebnifni zavod mornarice, Lepe-tane, sprejema do 6. julija ponudbe za dobavo večie množine Spiralnih svedrov, glodal, raznega orodia, zaščitnih naočal i. dr. ITprava vojno-lehitičnega zavoda v Kragnjev-rn sprejema do 20. junija ponudbe za dobavo večje količine sponk in specialnih steklenih cevi;. 1. julija elektromotorjev, 3. julija jekla za matrice; 4. julija jekla in železne pločevine. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 20. junija ponudbe za dobavo negašenega apna; 23. junija zidne in strešne opeke, mehkih letev in remeljnov, držajev za krampe, lopate in kladiv, mehkih desk in plohov, žičnikov, razne železnine (kotno železo, zakovice itd.). Licitacije. Dne 27. junija bo pri štabu zrako-plovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo materiala in pribora za avione; 14. julija gumenih cevi in drugega gumenega materiala. ... , , Dne 4. julija bo pri generalni direkciji drž. železnic v Belgradu licitacija za nabavo večje množine plaščev za osebje. ... .. Dne 18. julija bo pri štabu dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večjih količin ovsa. , Dne 21. julija bo nri gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani licitacija za dobavo 26.250 kg železne pocinkane pločevine. _ Dne 23. junija bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za napravo električnega voda visoke napetosti pri Vrhniki. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Erjavec Fran: O izobrazbi kmečke mladine. V Ljubljani 1939. Izdala Kmetijska zbornica dravske banovine. Str. 32, cena 8 din. »Eden izmed vzrokov precejšnje zaostalosti našega kmetijstva m s tem združenega siromaštva sta nedvomno prenizka splošna in strokovna izobrazba našega kmečkega ljudstva. Nikjer nisem trdil, da bo že sama izobrazba rešila težko in zapleteno socialno in gospodarsko vprašanje slovenskega kmeta, popolnoma pa sem prepričan, da je močan dvig te izobrazbe eden izmed prvih pogojev za navedeno rešitev.« Tako pravi pisatelj sam in tem besedam nimamo kaj dodajati. Ta lepa in izredno zanimiva študija podrobno razišče najprej vse činitelje, ki prihajajo pri nas danes v poštev pri izobrazbi širokih množic kmečkega ljudstva, zlasti njegove mladine, nato iz osebnih proučevanj na licu mesta opiše, kako skrbe za to izobrazbo v najnaprednejših severnih in zapadnih državah ter končno razvije še svoje misli in predloge, ki bi jih morali izvesti tudi pri nas za zboljšanje sedanjega stanja. Že iz tega je razvidno, da je študija nad vse pereča in da bi morali o pisateljevih^ izvajanjih razmišljati prav vsi, ki se jih v kakršni koli obliki tiče skrb za izboljšanje sedanjega nezadovoljivega stanja. Pri nas smo se doslej zadovoljevali v 'tem pogledu le s splošnimi govoričenji ali pa z razpravljanji v ozkih zaključenih družbah, ukrenili smo pa še bore malo, zato Erjavčevo stvarno in temeljilo študijo toplo pozdravljamo in jo priporočamo prav vsem, ki se jih tiče, zlasti pa še šolnikom in vsem javnim delavcem med našim kmečkim ljudstvom. Trepča. Na skupščini Selection Trusta v Londonu jc govoril predfcednik te družbe, ki ima večino dclnic Trepčc, g. Chestcr Beatty tudi o položaju Trepče. Predvsem je omenil, da je padec cen kovin zelo škodoval Trepči v poslovnem letu 1937-1938, kar je prisililo družbo znižati dividendo na 6 pene. Tudi v novem poslovnem letu 1938-39 so cene 6labe. Ker nedavno emitirani dodatni kapital še ne prispeva k dohodkom družbe, je treba pričakovati, da bo za 1938-39 izplačana še manjša dividenda kot prejšnje leto. Skromen dokaz ljudske hvaležnosti: „ Jakličev dom" bodo danes blagoslovili v Dobrepoljah Eden najlepših prosvetnih domov v Sloveniji Kdo bo še vesel tega uspeha? Dobrepolje, v juniju 1939. Sad trpljenja in globoke vere Hudo je te dni stisnila usoda naše Dobrepolj-fcane, prav tedaj, ko so 6e pripravljali na enega svojih najlepših praznikov. Danes txxlo slovesno odprli in blagoslovili svoj novi prosvetni dom »Jakličev dom« in obenem s tein proslavili tudi 10. jubilej tega, da že celo desetletje med njimi tako neumorno in požrtvovalno deluje kot župnik duhovni svetnik prec. gospod Anton Mrkun. Za vso to proslavo so se po vsej fari pripravljali z velikim veseljem, hiteli so z zadnjimi deli pri novi ponosni in ogromni stavbi in ujeti so hoteli v tem tednu tudi 10. obletni dan domačega farnega praznika. Pa se je nad vse njihovo polje in pašništvo razlila voda v strašnih veletokih; ustavila se ni niti pred durmi skromnih a snažnih domov. Rodno prst je postrugala do kamnitih tal tako, da 10 let polja ne bodo mogla ničesar rodili; oblatila Je žito in travo, da oboje še za steljo ne bo in krompir in druge sadeže je pometaia':*na dan kar Za tri mesece prezgodaj. Kako bi danes ob tem pogledu na ljudsko nesrečo zatrepetalo Jakličevo ljubeče 6rce. Že tretjič v tem letu je prihrula voda in vse zalila, tokrat že tako pozno, da ne bo mogoče ničesar več rešiti ali pa znova posejati. Jakličevo široko lice bi vztrepetalo v številnih brazdah trpljenja in razumevanja in šel bi na delo in delal noč in dan. — toda vse je pripravljeno Prav isto delajo sedaj njegovi rojaki in to-, variši. Te zadnje dni spešijo s pripravami noč in dan; pri novem prosvetnem »Jakličevem domu« hite z zadnjimi deli in po vsej vasi se mudi vsakemu k zadnjemu posvetu ali zadnjemu delu. Proslava in slovesna predaja doma svojemu namenu mora biti 18. junija, ker je ostali spored letošnjih prosvetnih in verskih prireditev že tako izčrpan: v juniju bodo proslave pod domačim zvonom, v juliju se bo treba pripravljati za kongres Kristusa Kralja, v avgustu je gasilski kongres in na jesen bo treba poletno prosvetno delo le še navezati na tiho delo zimskih večerov in praznikov. Vse to je storil Jaklič Nad vsem tem pa bo lebdel spomin na velikega domačina in rojaka Jakliča. Ta spomin ne bo vžigal src in duš samo te dni, ampak ta spomin vodi vse delo fare in vse doline že več kot 40 let. Jaklič je prosvetno in zadružno delo v tej fari tako izklesal, da se njegov lik vidi skoraj na vsaki hiši, na vsakem domu in da se njegovo delo srečuje na vsak korak. Malo od cerkve naprej je proslula tako imenovana »zadružna četrt«; Jaklič jo je postavil v središče vaščanov in svojih rojakov, ki so se borili z njim. Uredil je vso to vrsto poslopij kmetijske zadruge, mlekarne, posojilnice in prosvetnega doma tako, kakor zgradi pameten strateg utrdbe za obrambo po najlepšem in naj-smoternejšem načrtu. Včasih so take močne in globoko zazidane trdnjave branile narode in meje cela stoletja; zmaličil ali odpravil jih je samo moderni razvoj časa. Jaklič pa je poleg grobega zunanjega ogrodja zasadil svoje delo še v duše svojih rojakov in jih tako zaščitil tudi pred nevarnostjo časovnih pretresov. To niso samo prazne besede! Poglejte si samo fantovsko Marijino družbo: v Dobrepoljah šteje kar nad 200 članov, Dekliška ne zaostaja in šteje nad 300 članic, žene in možje imajo svoje verske organizacije, Prosvetno društvvo pa ima nad 500 članov in delo je tako organizirano, da smatra vsak faran za svojo dolžnost, da je član Prosvetnega društva, ki ga jo ustanovil Jaidič. Jaklič je ideal sodelovanja v prosvetni in zadružni skupnosti dvignil tako visoko, da je v Dobrepoljah »moderno« biti_ član Prosvetnega društva. Tako se danes udeležujejo rednega prosvetnega dela poleg mladine še 70-letni veterani. Delovanje v društvih je prešlo ljudem tako v meso in kri, da jim je hrana v tem okviru prav tako potrebna kakor kruh in voda. Jakličev spomenik — največji prosvetni dom Zato je čisto razumljivo, da se je prav tukaj zgradil Jakliču spomenik, ki bo obenem eden največjih in najlepših prosvetnih domov v Sloveniji. Zgradba, ki bo ogromne vrednosti, je bila zgrajena vsa brez tuje pomoči. Le neznatna in majhna podpora je prišla od zunaj. Levji del vsega dela za priprave, poguma in živcev je opravil domači župnik in duhovni svetnik preč, g. Anton Mrkun. Pomagala pa je vsa fara in misel o novem domu zagrabila z vsem navdušenjem in ogromno požrtvovalnostjo. Vse potrebno se je nabralo z nabiralnimi polarni po vaseh, še več dela po so ljudje opravili s »kulukomc in dajatvami v lesu in gradbenem materialu. Vsi farani brez razlike so sodelovali in pomagali. Samo ena hiša — Božičeva iz Zdenske vasi — je navozila 70 voz kamenja. Največ težav je bilo z dovozom peska, ki je tudi ogromno stal; dolina ima ogromno kamenja, peska pa nič. Kakšen je prosvetni dom Načrte za novi prosvetni »Jakličev dom« je napravil stavbni mojster g. Vidic iz Ljubljane. Za enkrat so sklenili zgraditi samo glavni del, ko bo pa ta gotov in ko bodo na razpolago 6redstva, bo pa zgrajen še levi del, ki bo takorekoč imel tri nadstropja. Novi dom ima v prizemlju ogromne spodnje prostore s številnimi drvarnicami, s pralnico, s kopalnicami in dvema velikima garderobama za fante in dekleta. Glavna dvorana je taka, da bi bila tudi Ljubljani v čast. V celoti obsega 16.5x11.5x5.5 m in je njena posebna značilnost, da ima lesen strop. Oder v dvorani je tako velik, kakor je v drugih naših prosvetnih domovih ponekod velika glavna dvorana. Ob odru je prislo-njen ob poslopje nastavek, kjer bo prostor za kulise, na drugo stran odra pa je »mala dvorana« za društvene sestanke in manjša zborovanja. Tudi ta dvorana je še izredno velika. Glavna dvorana ima galerijo, ob galeriji pa na zunanjo stran prostorno in balkonsko slavnostno sobo, tako imenovano »Jakličevo sobo«. Nad glavno dvorano pa je ogromno podstrešje, ki je zgrajeno tako, da bo tudi tam gori mogoče urediti ogromno mansnrd-no dvorano z velikimi okni. Tam bo nameščena rlobrepoljska lutkarska šola in bo lahko hkrati v njej delalo nad 200 deklet. Pred to dvorano je pa na zunanjo stran zopet velika in prostorna soba nad slavnostno sobo, toda brez balkona. Vsi ga bodo slavili Vse to bodo danes 18. junija pridni in ponosni Dobrepoljčani popoldne ob 14 predstavili predsedniku Prosvetne zveze preč. g. prof. dr. Luk-tnanu, ki bo po petih litanijah v cerkvi ob pol 3 popoldne s posebnim govorom blagoslovil »Jakličev dom«. Ko bo blagoslavljal vestibul, bo ob desni strani še prazna skromna vdolbina, kamor bodo pozneje vzidali spominsko ploščo itnenjaku tega doma, velikemu in skromnemu Francu Jakliču. Nad glavnim vhodom je 6edaj že ogromen kamniti napis »Jakličev dom«, toda iukaj v osrčju bo šele pozneje zasijal v zlatih črkah; v srcih in v spominu pa bo njegov lik lebdel vsem, ki so ga ljubili in ki jim je on njihovo ljubezen tako obilno povrnil. Starejši bodo najbrž lahno klonili z glavo v hipni bridkosti, zakaj njega ne bo med njimi; mlajši rod pa bo iz glavne dvorane že zavriskal in zapel v spominu nanj, kakor zavriska zdrav in vesel fant v poletni dan ob srečnem in lepem spominu;. zastor v glavni dvorani se bo odgrnil, da pokaže, kaj zna danes dobrepoljska mladina v igri in telovadbi. Spominu velikega pokojnika pa l»o govoril njegov tovariš v boju, učenec in pomočnik — župan g. Strnad Jože. Tako dober tek vzbuja po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek. Vso bo tako lepo in tako pristno naše, slovensko, Vsi obrazi ljudi bodo še polni brazd presta-nega trpljenja in hude nesreče, obenem pa bo po vsej dvorani plul tisti čisti dih našega slovenskega optimizma, ki črpa svoje moči iz verske zvestobe in notranjo žeje po znanju ln prosveH. Toda pogosto je vso to premalo za tisto malo, kar se imenuje sreča in obstanek človeka na domači grudi in pri domačem domu. Zato tudi v tej dolini, kakor drugod, tožijo, da jim Ijudjo odhajajo v tujino za kruhom in da ima rod premalo inteligence, ki l>i jo bil mogel vzgojiti po šolah. Kovna dolina no more vsem svojim otrokom dajati kruha. Tudi zato je bil zgrajen ta veliki Prosvetni dom. Držal bi naj ljudi doma in čo ne bo mogoče živeti od tega, kar da zemlja, pa bomo morali na drug način pomagati. Poleg dosedanjih zadrug jo zato posebno preč. g. duhovni svetnik Mrkun ustanovil več novih zadrug, da bi si ljudje pomagali. Začel jo s poskusom, da bi iz naših Dobrepolj napravil naš »NUrnberg«; ustanovil jo zadrugo za izdelovanje igrač, dekleta pa se skušajo uveljaviti v lutkarski šoli in izdelovanju lutk Za vso to mora biti v fari dovolj prostora, kajli gre le za to, da so ljudem pomaga do pravega kruha in da ostanejo doma. Pokojni Jaklič bi gotovo pri vsem tem pomagal; danes in poslej bo sijal njegov blagoslov nad vsem tem trudom I Zjutraj za lepoto - Katastrofalna povodenj v Kompoljah Na pol oblečeni vaščani sredi noči rešujejo sebe in svoje imetje ,•» Kompolje, 15. junija. Ni še do dobra odtekla voda in se zemlja osušila od zadnjih dveh povodnji, ki so bile pri nas konec maja. Zadnji, več dni trajajoči nalivi pa so spremenili naša nekdaj rodovitna polja in sočne travnike v pusto goličavo. V noči od sredo na četrtek je pribosnol pravcati veletok iz Dobrepoljske doline. Vodi ponikalnico Rašice se je pridružilo vodovje iz Pod-peške podzemeljske jaine, podgorske jame Puhovke, poleg tega so prihrumeli z gora še silni hudourniki, ker so gozdovi po pobočjih domala že vsi izsekani. Ogromne vode niso mogle ostati v strugi in so se razlilo po vasi, poljih in vse okoli. Okoli druge ure zjutraj so naši vrli gasilci pod vodstvom pos. g."Adamiča opozorili vaščane, dii se bliža velika nevarnost in preti strašna povodenj. Ljudje so vsi prestrašeni in na pol oblečeni hiteli reševat živino iz hlevov in svinjakov in prazniti kleti, kamor jo pričela vdirati voda. Prezebli in premočeni so otroci jokaje hegali v srajčkah po vodi za starši, ki so z nadčloveškim trudom reševali, kar se je sploh rešiti dalo. Voda je slalno naraščala in ljudje so med reševanjem jokali in molili, da bi Vsemogočni ukrotil raz-besneli element. Strašno se je po vasi razlegal krik in jok, dalje mukanje goveda, mnketanje ovac, hrzanje in rezgetanje konj, kruljenje prašičev, ki smo jih morali reševali z vrvmi in verigami na splavih. v Voda je vso noč naraščala in ko se je pričelo daniti je že začela vdirati v gospodarska poslopja in bivališča, koder jo mestoma stala nad meter visoko. Nekateri niso niti utegnili rešiti svojega pohištva. Vaščani so si morali v naglici napravili splave in se v koritih in trugah prevažati ter reševati obleko. Naši požrtvovalni gasilci pa so reševali iz hiš skozi okna majhne otroke in starčke. Po vasi je pa voda odnašala gnoj in listje, iz kozolcev pa je trgala osušeno deteljo. Prinašala je tudi raznovrstno nesnago, ki je napolnila naše vodnjake in jih okužila. Sedaj nam primanjkuje še zdrave pitne vode za ljudi in živino. Ob takih povodnjih pa še najbolj občutimo potrebo po vodovodu. Groza in trepet sta vladala to noč pri nas, le naš vaški starešina pos. g. Samec nam je vlival poguma, da nismo izgubili upanje na rešitev. Več perutnine je utonilo, živina je zbolela in marsikateri vaščan, ki je padel v vodo ali jo je moral gaziti do pasu, se je močno prehladil in leži sedaj bolan v postelji. Bojimo se pa, ako voda kmalu ne odteče, da izbruhnejo kužne bolezni. Proti poldnevu smo si ogledali na splavih naša uničena polja. Po njivah in travnikih je drvela s penečimi valovi voda in ruvala ter odnašala krompir ter druge poljske pridelke in plodno zemljo. Mestoma štrle gole skale sredi njiv, drugod jo pa voda zopet odlagala na obdelanih njivah pesek, dračje in drugo nesnago. Kako je umiral in bil pokopan mladi delavec Jezero-Podpeč, 14. junija. Dne 16. maja je prožil v znanem podpeškem kamnolomu, ki je last »Stavbne družbe d. d. Ljubljana«. 32 letni delavec Ivan Zalar, vulgo Gregar-jev Janez skale. Nesreča je hotela, da se je zavalila nanj 2000 kg težka skala, ki mu je desno nogo pod kolenom popolnoma zmečkala. Tudi leva noga je bila mučno poškodovana, Z rešilnim avtom 60 fff Vt '11 te? •r- tr ii smr m in m mm i m mi m .tnu i m m rrn mn Basm« ..... i ,.fAši smo jih vsem razposlali, naj nam sporoče, koHiko izvodov gra-(1 u al a in morda maše (angelske — de Angelis) potrebujejo, da jim jih takoj pošljemo. Pevovodja. — Izlet na Sv. Višarje, Sv. Goro. soška bojišča. Gorico in Trst napravi Zveza bojevnikov v Ljubljani v dneh 15., 1«. in 17. julija 1939. Prijave sprejema do 30. junija l!939. Točnejša pojasnila se dobe v pisarni Zveze bojevnikov na Ma-sarykovi cesti, hotel MetropoVMiklič med 8 in 12 dopoldne ter 4 in 7 popoldan. Kvalitetno blago je trpežnejSe — zato tudi ceneje! Z obleko pa I m t__..________ imate veselje Je. če Vam dobro pristoja! — lili Obiščite znano domačo tvndko Srage Sthiutib Aleksandrova c.7 I lil kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih i cenah. ___ — Ob blagoslovitvi »Jakličevega doma« v Do-brčpoljah dne 18. junija bo tudi razstava igrač, ki jih izdelujejo tamošnji preibivalci. V ta namen bo posebno opremljena soba v imenovanem domu, kjer bo razstavljena krasna zbirka prvovrstnih do-brcpoljskih igrač, ki so si že pridobile lep sloves po celi državi. Ker se nudi vsakemu udeležencu, ki bo prisostvoval blagoslovitvi »Jakličevega doma«, redka prilika, da se seznani z izdelki Dobrč-poljcev, naj nihče ne zamudi te prilike in si sigurno ogleda razstavo. Vsi razstavljeni predmeti bodo tudi na prodaj, pa si lahko vsak kupi za malenkosten znesek lep spomin na Dobnžpolje. — Počitniške kolonije vajencev in vajenk. Društvo za varstvo delavske mkndine v Ljubljani priredi letos okrog deset počitniških kolonij v raznih krajih Slovenije. Iz Ljubljane bo prva vajenska kolonija vajencev odšla prihodnji ponedeljek 24. t. m. v znani Sangrad nad Cerkljami pod Štefanovo goro. Potem druga kolonija bo pa odšla 5. julija, in to bodo vajenke in najbrž tako kakor lansko leto — na Sv. Jošta pri Kranju. Za vajence iz Kranja, ki bodo pa odšli prihodnje dneve v Bohinj, z Jesenic pa na Črni vrh pod Golico, se bodo dnevi še določili, ko bodto letovali. Za Celje je določena počitniška kolonija v Mozirju, za Maribor v Št. Lenartu nad Hočami na Pohorju, za Hrastnik in Trbovlje se bo Sele določilo, kam pojdejo. Skupina vajencev iz Vajenskega doma v Ljubljani gredo v štirih oddeflkih, in sicer po osem dni, namreč v prvih polovicah mesecev julij in avgust, v Metliko v Belo Krajino. _ Oblastni aero-miting v Murski Soboti. V nedeljo, dne 25. t. m. bo mestna jadralno-letalska skupina priredila v okvirju prireditev »Prekmurskega tedna« letalski miting, katerega se bodo udeležila vsa klubova letala, kakor tudi letala zagrebške letalske baze. Na letališču ob Radgonstd ccs'.i bodo predvajane letalske točke, ki bndo * naivečii meri zadovoljevale željam gledalcev. Na sporedu je letenje brezmotornih letal, aero-vlak, akrobatno letanje lovccv, skupinsko letanje vojaških bombnikov, skok s padalom, zračni napad s protiplinsko obrambo, šaljive točke in vožnja gledalcev. V zvezi z letalskim dnevom bo prirejena tudi protiplinska razstava, Isti dan bo v Murski Soboti konferenca mariborskega oblastnega odbora Aero-kluba »Naša krila«. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 _ Učiteljsko zborovanje. Okrajno učiteljsko društvo za litijski okraj bo zborovalo v soboto, 24 junija ob 9 dopoldne pri Mikliču v Ljubljani. — Odbor. _ Vojni oškodovanci, državljani kr. Jugoslavije, ki so utrpeli za časa vojnih dogodkov na Koroškem v letih 1918—1920 škodo, se pozivajo, da jo nemudoma ponovno prijavijo z navedbo predmetov in brez cene podpisanemu odboru, oddelek za Koroško na Prevaljah, ker je edino ta odbor kompetenten urejevati zadeve vojnih oškodovancev iz Koroške in dajati informacije. — Za odbor vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško na Prevaljah :predsednik Rozman Alojzij, Prevalje; tajnik Mauchler Franc, Žerjav pri Črni. — Novomeška podružnica Slomškove drnibe ima dne 21. junija 1939 letošnje zadnje zborovanje skupno s črnomaljsko podružnico Slomškove družbe v Črnomlju Na dnevnem redu sta predavanji: Sodobni mladostnik (novomeška podružnica) in Sodelovanje med šolo in domom (črnomaljska podružnica). Zborovanje se prične ob 13. Na zborovanje so vabljeni zlasti gg. katehetje, katerih ta dan menda ne bo oviralo dušno pastirsko delo, ker jo zborovanje sredi tedna. V Črnomelj odhajamo z vlakom, ki gre iz Novega mesta ob 10.25. Člani, pridite polnoštevilno! — Vremenska maša na gori Oljki. Dne 25. t. m. bodo šli vsi Savinjčani na goro Oljko, kjer bo ob 10 peta sv. maša za dobro letino. Pred sveto mašo ob pol 10 bo imel Drago Brumen, ki bo pripeljal skupino Zagrebčanov primeren govor. — Učitoljice, ki žele opraviti duhovne vaje v uršulinsknm samostanu v Ljubljani, naj se pri-glase do konca junija. Zaradi kongresa bodo letos duhovne vaje le, če se priglasi dovolj udeleženk. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Spomenik t škofu dr. Gnidovcu v Ajdovcu pri Žužemberku. Dne 3. februarja 1939 je umrl naš veliki rojak, skopljanski škof dr. Janez Frančišek Gnidovec. Rojstna župnija mu z velikimi žrtvami gradi spomenik — nov Prosvetni dom, ki se bo po njem imenoval »Gnidovčev dom«. Če bo ugodno vreme, bo d 1. julija dozidan in pokrit. Jeseni, ko bo novi dom blagoslovljen, bomo pokojnemu škofu odkrili spominsko ploščo, ki bo vsem Slovencem, posebno pa Ajdovčanom, ki so doma in v tujini, in njihovi mladini, klicala v spomin njegovo apostolsko delo, žrtve in kreposti. Ker bodo stroški veliki, prosimo vse, ki so velikega svetega škofa spoštovali, naj nam pomagajo, da mu postavimo spomenik, ki bo stoletja govoril o njem. Ob tej priliki se prav lepo zahvaljujemo vsem onim, ki so nas z denarnimi prispevki podprli in nam dali poguma pri tem velikem delu. — Gregor Mali, župnik v Ajdovcu. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Jnsef« grenčice. — XVI. višarsko romanjo bo 12. in 13. avgusta. Prva nedelja v avgustu je morala odpasti zaradi kongresa Kristusa Kralja. Udeleženci, ki se nameravajo udeležiti tega romanja, 6e morajo zglasiti do 15. julija pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. S priglasoin morajo podati 2 enaki sliki v velikosti 4x5 cm, rojstne podatke, ime očeta in matere ter njen dekliški priimek, in pristojnost občine. Tistim, ki so se udeležili lanskega romanja na Višarje in letošnjega v Rim, ni treba pošiljati slik. Odhod iz Ljubljane Je v soboto 12. avgusta ob 7.20, prihod v Ljubljano 13. avgusta okrog 5 popoldne. Wrihod na Višarje okrog 4 popoldne. Zvečer 12. avgusta ob pol 8 rimska procesija, nalo spoved. V nedeljo zjutraj se začno svete maše ob jk>1 4 in trajajo do 9. Ob 5 bo romarska pridiga. Ob pol 2 odhod iz Zabnice proti domu. Udeleženci imajo od svoje vstopne postaje do Ljubljane in nazaj jiolovično voznino. Vsi potni slroški, lo je vožnja Ljubljana—Žabnica in nazaj, polni list in vizum, znašaio 80 din. Tisti, ki imajo režijske karte, plačajo 50 din. Udeležite se tega romanja v čim večjem številu, saj so Višarje naša najlepša romarska božja pot v Srednji Evropi. — Udomačen srnjak ga je pobodel. V Trbo»- ljah so v soboto dopoldne doživeli majhno senzacijo, ki se pa žal za glavnega junaka iztekla malo bolj žalostno. Vsem je poznan udomačen srnjak, ki ga ima trboveljski domačin na svojem vrtu. Navadno je krotek, Bicer pa ljudje ne pridejo z njim v dotiko. V soboto dopoldne pa se je s srnjakom hotel poigrati šolar Martin Senčar, sin posestnika Senčarja pri Sv. Marku. Srnjak ni hotel razumeti šale ter je ves togoten z rogovjem pobodel fantiča tako zelo, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. — Kolesar je podrl 9 letno Cecilijo Cepašek iz Trboj pri Smledniku. Pri padcu je dekletce dobilo notranje poškodbe in se sedaj zdravi v ljubljanski bolnišnici. — Razpisane službe cestarjev. Banska uprava je razpisala službo banovinskega cestarja na banovinski cesti Brežice-banovinska meja (Zaprešič) na progi od km 5.0 do kin 7.74, dalje na banovinski cesti Dobova-Zupelevec-Stara vas (odcep Kralje) od km 0.00 do km 3 in na banovinski cesti Raka-Bučka-škocijan na progi od km 6.5 do km 13.14. Prosilci ne smejo hiti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let in morajo vložiti prošnje najkasneje do 10. julija t. 1. pri pristojnih okrai-nih cestnih odborih po cbižavi »lllllffl^llll^^ll^liui^llllllll • Strašna nesreča na postaji Slavonski Brod. Dne 16. t. m. zjutraj se je na brodski postaji zgodila 6trašna nesreča. Z vlakom se je vozil skozi Brod kapitan 1. razreda Milutin Miletič s svojo ženo BosiljkO ter tremi otročiči. Kapitan Miletič je prihajal iz Mojstrane v Sloveniji, kjer je doslej služboval, ter se je selil v Šabac, kamor je bil premeščen. Ko je vlak ob 5 zjutraj prišel v Brod, je gospa Bosiljka stopila z vlaka ter odšla v restavracijo kupit otrokom zajtrka. Ko je prišla iz restavracije, pa ee je njen vlak z možem in otroci že premikal. Naglo jo stekla za njim ter se srečno oprijela ograje pri stopnicah. Ker pa je v eni roki krčevito držala pecivo za otroke, je omahnila ter padla pod vlak, ki jo je dobesedno presekal. Vlak je takoj obstal, vendar so železničarji mogli izpod koles potegniti le njeno mrtvo razmesarjeno truplo. Bil je strašen prizor, ko je njen mož stopil iz vlaka ter videl truplo svoje mrtve žene. Ubogi otročiči so zagnali strašen jok. V6a množica je bila globoko pretresena. | Oglejte si dobitke loterije rejcev malih živali v ljubljanskih izložbah | — Samo do 20. t. m. je čas prijave za izlet s posebnim vlakom in parobrodom v Benetke, ki bo 28. in 29. junija. Zglasite se in zahtevajte sjjo-rede v biljetarnah Putnik-a. — Eno in pol dnevni izlet v Trst in Koper priredi Tujskoprometna zveza, dne 1. in 2. julija t. 1. Zelo zanimiv in spremenjen spored in na razpolago v vseh biljetarnah Putnik-a, kjer se izročajo tudi prijave do 24. t. m. — Izlet h konjskim dirkam v Št. Jernej na Dolenjskem, katere bodo dne 29. junija t. 1. priredi tujskoprometna zveza. Prijave in sporedi v vseh biljetarnah Putnik-a. — Da boste stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vain ohrani zdravje in mladostno svežost. — Paramcnti, 10 kosov, vse liturgične barve, popolnoma novi, zaradi izredne okolnosti,* zelo ugodno naprodaj, čč. cerkvena predstojništva naj se za nadaljne informacije javijo upravi »Slovenca« pod šifro »Paramenti«. — Redna letna skupščina in kongres Združenja jugoslovanskih agronomov bo v nedeljo dne 25. in 26. junija t. 1. v Skoplju. Prvi dan bo skupščina, drugi dan pa kongres: 1. o pogojih za uspešno deio agronomov med narodom; 2. o kmetijskem pouku v vseh stopnjah; 3. o planinskih pašnikih Južno Srbije in njih izkoriščanju; 4. o kmetijskem bogastvu Južne Srbije. Združenje jugoslovanskih agronomov je za svoje člane, ki se bodo udeležili skupščine in kongresa, zaprosilo za četrtinsko vožnjo. Revnejšim članom bo društvo no možnosti prispevalo h kritju potnih stroškov. Banovinskim uslužbencem, članom Združenja jugoslovanskih agronomov, sekcije Ljubljana, je kr. banska uprava dravske banovine z aktom I 6086-1 od 1. junija t. 1. dovolila odsotnost za čas od 23. VI. do 3. VII. 1939. Za gospodinjstvo skrbite Vi, ... Jaz pa za Vašo kožo! mm Ni dvoma, da gospodinjska opravila škodujejo koži. Toda bodite brez skrbi, ker Vas NIVEA varuje pred škodljivimi vplivi. NIVEA Vam namreč krepi kožno staničevje, ohranja kožo zdravo in svežo ter ji daje mladostni izraz. Toda samo NIVEA vsebuje EUCERIT, okrep-čcvalno sredstvo za kožo. V CREME — Slovensko prosvetno humanitarno društvo na Sušaku. Prosvetna zveza v Ljubljani je prejela od omenjenega društva sledeče poročilo o delovanju tega društva: Društvo šteje okrog 40 članov in ima namen zbirati vse na Sušaku bivajoče Slo^ vence, v prvi vrsti naša slovenska dekleta, ki sO bila primorana oditi v svet, kjer 60 v stalni nevarnosti, da izgube svoj dober glas. Zato posveča zlasti našim dekletom veliko pozornost. Društvo je imelo 17 odborovih sej ter več članskih sestankov. Priredilo je tudi Materinski dan in uprizorilo igro »Matic. Predsednik društva je g. Jordan Dra-gotin, tajnik g. Havliček Ciril. Prosvetna zveza svetuje vsem na Sušak odhajajočim Slovencem in zlasti dekletom, da se vpišejo v slovensko prosvetno in humanitarno društvo na Sušaku. — Otvoritev nove kavarne na Bledu. Danes otvori hotelir g. Janez Kenda v zgradbi na glavni cesti, tik pošte, novo, moderno urejeno kavarno, ki bo obratovala celoletno. — Pri sončenju uporabljajte Tsehamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGOItlC, Ljubljana, Prešernova 5. — V Vodicah nad Ljubljano bo žrebanje loterije tamkajšnjega društva »Rejec malih živali« v nedeljo, dne 25. junija ob 3 popoldne pri Kramarju. Srečke so naprodaj po 2 din pri društvu. Dobitkov je 100, med njimi motorno kolo, 2 kolesi, gramofon, vreča moke, koza, razno blago in predmeti. — Koncert v Št. Vidu pri Ljubljani. Izmed vseh krajev v ljubljanski okolici je najvažnejši in najpomembnejši Št. Vid nad Ljubljano. Važen industrijski kraj s precejšnjo okolico, ki je navezana na njegovo sredino. V tem kraju bo v nedeljo, dne 25. t. m. koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Spored bo obsegal Adamičeve, Foersterjeve, Lajovčeve, in Nedvedove zbore ter narodne pesmi v priredbi Mateja Hubada, prof. Tomra in Mokranjea. Na koncert že danes opozarjamo, vstopnice se dobe v trafiki Kautman v št. Vidu nad Ljubljano. Koncert bo v dvorani prosvetnega doma. — Avtobusni izleti v Gorico, Trst, Benetke 27. do 29. junija in Dolomite 15. do 19. julija. Prijavile se takoj v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-s" — Denarni zavod malega človeka je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova ul. 3. Posojila, ugodni pogoji. Hranilne vloge. Visoke obresti. — Uradnika, veščega pisarniških poslov ter francoščine in nemščine išče Jugoslovanska zim-sko-športna zveza. Informacije v zvezni pisarni v Ljubljani, Tyrševa cesta la/IV. m................................................................................n umi H n iintiui 11 n ............................................................... Dekliški tabor Slovenske dijaške zveze od 17. do 20. julija 1939 v Slovenskih Konjicah — Brusniške češnje. Kljub deževju so slavne brusniške hrustavke letos krasno in sijajno obrodile. Kupčija je v teku. Cene eo zelo nizke. Vabimo kupce, katerim nudimo do tisoč kg vsak čas. Interesente za nad tisoč kg pa vabimo, da blagovolijo sporočiti svoje želje telefonično vsaj tri ure pred prihodom Sadjarski fiodružnici v Brusnicah pri Novem mestu — tel. št. 1. Jamčimo za točno postrežbo in 6veže blago. Od državne ceste dva km po lepi banovinski cesti. Dnevna dobava nad deset tisoč kg skozi 14 dni. Podružnica sadj. in vrt. društva v Brusnicah. — V Litiji bo v nedeljo 25. in na Petrovo 29. junija češnjev semenj v prostorih ljudske šole. — Priglasi za svetoemsko romanje v Krko na Koroško so zaključeni. Le iz Ljubljane in njene okolice se prijave še sprejemajo do srede, 21. t. m. Pošiljati jih je v salezijanski zavod na Rakovnik, Ljubljana 8 — V Službenem listu Kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. m. je objavljena »Uredba z zakonsko močjo o šoli za telesno vzgojo«, dalje »Uredba o načinu izračuna tarifne razdalje na železniških progah«, Uredba o objavljanju železniških tarif in prevoznih pogojev«, »Navodila za zbiranje statističnih podatkov o industriji,« »Posebno navodilo za zbiranje obdobnih (13) podatkov in izpolnjevanje obrazcev za tvrdke in tvornice za leto 1938« in »Pojasnilo o carinskih "azkladiščih in pobiranju ležniup * Zagrebški sleparji so se lotili dela po novih načrtih. Te dni so namreč začeli po zagrebških hišah hoditi razni ljudje, ki 60 se ženam mož, kateri so bili v službi, predstavljali kot ta in ta, ki je bil zraven, ko se je njen mož na cesti ponesrečij. Tujec je gospej povedal, da je ponesrečenemu možu pomagal, mu najel avto ter ga prepeljal v bolnišnico. To ga je veljalo toliko in toliko. Prišel je povedat nesrečo po moževem na-, logu, obenem pa mu gospa lahko povrne stroške. Obupane žene so seveda takoj plačale, potem pa so na vso sapo hitele v bolnišnico k ranjenemu možu. Tam so še le izvedele, da so nasedle sleparju, medtem pa je mož, ki je prišel domov h kosilu, zaman čakal, kdaj bo jedel. Fantovski tabor Slovenski dijaške zveze od 21. do 24. julija 1939 v Slovenskih Konjicah Slavonski poljedelski delavci (a Francijo. V spremstvu odposlanca ministrstva za socialno politiko je prišel te dni v Osijek odposlanec francoskih kmetovalcev, ki je v posredovalnici za delo želel dobiti 200 slavonskih poljedelskih delavcev, ki bi šli delat na polje v Francijo, in sicer v glavnem okoli Strassbourga. Francozi plačajo našim delavcem od francoske meje jio kraja dela. * Znamenito cerkev v Šibeniku je zgorela. Dne 16. t. m. zjutraj je požar uničil 257 let staro zaobljubijeno cerkev šibeniških pomorščakov v Mandalinu v Šibeniku. Cerkev je bila posvečena sv. Nikolaju ter je bila polna najkrasnejših dragocenosti, ki pa niso bile nikjer zavarovane. Cerkev 6ama pa je bila zavarovana za golih 216.000 dinarjev. * Strela udarila r čredo ovac. Med zadnjo nevihto, ki je 15. t. m. divjala nad Slavonijo, je zunaj na planem blizu vasi Petrovec pasel svojo čredo pastir Pavle Havk. Pastir je naglo zgnal čredo pod bližnje drevo. Kmalu nato pa je v tisto drevo udarila strela, ki je ubila 14 jagnjet ter 4 ovce. Tudi druga drobnjad je popadala, tako da so mislili, da je vse mrtvo, vendar so 6e druge živali kmalu opomogle. Pastirju pa se ni nič zgodilo, ker se je skril v bližnji grm. * Ribogojstvo v bosanskih rekah. Banska uprava v Sarajevu je v sporazumu in s sodelo-. van jem osrednjega ribarskega društva začela po-ribljavati banske reke ter potoke. Lani so spustili v vodo 500 000 mladic vseh vrst, zlasti pa postrvi, letos pa 370.000. Lanske so letos že po 20 cm dolge. Pojdimo k sv. Ahcu nad Turjakom Sv. Ahac pri Turjaku praznuje letos svoje žegnanje v nedeljo 25. t. m. Nekako 24 km južno-vzhodno od Ljubljane leži ta stara cerkev na 749 m visoki gori. Kot 6iva priča slovenske zgodovine zre daleč okoli po naši domovini. Koliko žalostnih, pa tudi veselih doživljajev naših slovenskih dedov bi nam vedela povedati. Predvsem nam je priča slavne zmage Slovencev in Hrvatov nad Turki pri Sisku 22. junija 1593. V spomin na to zmago so namreč tedaj to cerkev prekrstili in posvetili sv. Ahcu, zaščitniku naše vojske proti Turkom. Zaradi tega je imela ta cerkev v prejšnjih dobah veliko prijateljev in obiskovalcev. Vsako leto po večkrat so sem gori prihajale zahvalne procesije iz raznih strani naše domovine, da se poklonijo sv. Ahcu. V cerkvi, ki iina pet oltarjev, je še danes mnogo zgodovinskih znamenitosti. Nekaj posebnega je stara slika na platnu, ki predstavlja Turka, ki se klanja pred Materjo božjo. Lep je tudi bandero, ki kaže turško vojsko pri Sisku, kako beži pred kristjani. Daljo je še več drugih zgodovinskih predmetov, ki pričajo, kakšno je bilo zaupanje ljudstva v božjo pomoč v težkih časih. Cerkev je morala nekdaj imeti velike in številne dobrotnike, danes je žal popolnoma obubožala. Častilce sv. Abca, zaščitnika naše vojske zoper narodnega sovražnika, vabimo, da prihitijo 25. junija v to njegovo staro cerkev. Služba božja bo ob 10, ker vsi zopet molimo za duhovni in časni blagor slovenskega naroda v teh težkih in usodnih dneh naše slovenske zgodovine. Mladinski tabor v Murski Soboti V nedeljo, 25. junija na mladinski tabor v Mursko Soboto! Za časa Prekmurskega tedna, ki bo od 18. do 25. junija v Murski Soboti, bo zadnjo nedeljo, t. j. 25. junija velik prekmurski mladinski tabor. Prekmurska mladina hoče s tem pred svetom pokazati, da je pozitivno verna in resnično državotvorna, saj ta tabor pride ravno na 20 letnico, odkar je Prekmurje priključeno naši državi. Tabor se prične s sprevodom ob pol 10, nato služba božja na prostem v mestnem parku 6 pridigo, za tem pa mladinski tabor, na katerem govori minister dr. Krek. Marsikomu je Prekmurje še precej neznana dežela. Zato naj pride vsak, kdor le more ta dan v Mursko Soboto, ne bo mu žal. Videl bo lep kos pristne slovenske zemlje, videl res naše verno slovensko ljudstvo in to pravo, ne tako morda, kakor ga nasilno hočejo svetu predstaviti različni, sicer slovenski pisatelj, z neslovenskim duhom in čutom. HIP It I JANA Ameriški Slovenci prihajajo obiskat domovino Potovalne pisarne se letos pritožujejo, da je nemima Evropa, ki se prav za prav ves čas ziblje na bajonetih, hudo oplašila najbolj petične tujce, namreč Američane. V najbolj znanih evropskih letoviščih je število Američanov silno majhno in vsi, ki bi sicer radi potovali, čakajo onkraj luže, kaj bo z Evropo. Naši slovenski izseljenci, ki so šli za kruhom v Združene države Severne Amerike, pa niso taki. Ljubezen do domovine jih bo tudi letos privedla na obisk v Slovenijo. Njihovo število sicer ni posebno veliko, vendar bo marsikatera družina 7. veseljem pozdravila obiskovalca z dolarji. Tudi letos potujejo naši izseljenci s francosko potovalno družbo »French Line« in prav tako kot lani z največjim oceanskim parnikom »Normandie«. Vsi so večinoma doma v Clevelandu in je potovanje organiziral slovenski zastopnik francosko linije v Clevelandu g. Kolander Avgust. V sredo, 14. t. m., se jo 25 slovenskih izseljencev vkrcalo v New Yorku na >Normandie< in so sedaj sredi Atlantskega oceana. Nekateri so vzeli s seboj celo avtomobile samo zato, da si bodo lahko bolj temeljito ogledali našo lepo Slovenijo. Pristali bodo v Le Havru, odkoder bodo z vlakom nadaljevali pot v Jugoslavijo. V sredo 21. t. m. pa bodo prišli z jutranjim brzovlakom ob 9 dopoldne na ljubljansko postajo, kjer jim bosta Francoska linija in Družba sv. Rafaela priredili prisrčen sprejem. Prav gotovo pa bo prišel še marsikdo drugi pogledat, ali se mu je morda pripeljal stric iz Amerike, 1 Maša zadušnlca z« pok. tajnika JRZ Mateja Tomazina bo v torek 20. t. m! ob 7 v frančiškanski cerkvi. 1 Vsfc ljubljanske pevovodje in organiste prav vljudno in prisrčno prosimo, naj svoje pevce opo-zore in jim priporoče skupno vajo za kongres Kristusa Kralja. Vaja bo spet v sredo, 21. junija ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Pevovodje in pevci vsi iskreno vabljeni! Da pri slavnostni službi božji Kristusa Kralja pred vsem svetom dostojno počastimo! Zadnjič 6e nas je kljub izredno slabemu vremenu zbralo do 80. Če pridemo vsi, nas bo več ko še enkrat toliko. Na veselo svidenje! — Pevovodja. 1 Slovesno praznovanje praznika presv. Srca V cerkvi sv. Jožefa je današnjo nedeljo. Ves dan je izpostavljeno Najsvetejše. Ob 8 je slovesna sv. maša. Zadnja sv. maša je ob 9. Zvečer ob pol 8 je govor, nato litanije Srca Jezusovega, potem pa procesija z Najsvetejšim po navadni poti. Vodil jo g. generalni vikar, stolni prošt Ignacij Nadrah. Po procesiji je najprej od sv. očeta predpisana spravna molitev, potem zahvalna pesem in blagoslov, Na koncu darovanje sveč. Vsi častilci presv. Srca so vljudno povabljeni, da pridejo čez dan molit Gospoda ter 6e udeleže večerne spravne pobožnosti in procesije. Stanovalci hiš, mimo katerih gre procesija, so naprošeni, da razsvetle okna ob tej priliki. Sveče za procesijo se morejo nabavljati v cerkveni veži. Če bi bilo slabo vreme, bodo vse pobožnosti v cerkvi s petimi • litanijami Srca Jezusovega. Primarif dr. L Me ne ordinira do B. julija 1 Tramvajski promet na šentviški progi se je 15. junija toliko spremenil, da tramvaj vozi od Ljubljane do Št. Vida vsakih 12 minut. Samo do Zg. Šiške pa vozi tramvaj od 11 do 15 in od 17 do 20 vsakih 6 minut, ves drugi čas pa vsakih 6 minut do Sitarja v Šiški. Proga 2, ki je v nočnem prometu doslej vozila od Most v Št. Vid in r.azaj, vozi odslej 6vojo dnevno progo, torej od Most d Sv. Križa. Zato pa šentviška proga št. 1 vozi tudi v nočnem prometu z Ajdovščine do Št. Vida. 1 Vpisovanje za prvi razred uršulinske vad-nice v Ljubljani bo 30. junija in 1. julija od 8 do 12. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je darovala gespa Terezija Perko iz Zgor. Šiške, Vodnikova cesta 50, namesto venca blagopokojni Mariji Klemene znesek 200 din. Plemeniti dobrotni« prisrčna hvala! 1 Meščanska šola za Bežigradom priredi dane«, ▼ nedeljo, razstavo risarskih in ročnih izdelkov. 1 Živahna gradbena delavnost v Komenskega uDci in na Resljevi cesti. Ob Komenskega ulici je pred tremi tedni začelo graditi gradbeno podjetje Mavrič Anton trinandstropno stanovanjsko hišo. Hiša stoji med Polakovo hišo in vogalno hišo na Komenskega ulici in Resljevi cesti, Pač bo pa osta- la še nezazidana vmes ena parcela. Stavbni gospodar je Brunčič Marija, žena pleskarskega mojstra na Celovški cesti v Ljubljani. Ob cesti bo stavba dolga 15 in pol metra, na dvorišče pa bo segala 14 in pol metra. Bo trinadstropna z visokim pritličjem. Imela bo devet dvo- in trisobnih stanovanj. Vsako stanovanje bo imelo kopalnico in tudi plinsko napeljavo. Na zunaj bo stavba lepo učinkovala, saj bo do visokega pritličja obložena z lepo obdelanim kamnom, zunanjost zidu pa bo ometana 6 trajnim ometom. Hiša bo imela navadno streho. Zdaj dela na 6tavbišču okrog 30 delavcev, ki bodo čez tri tedne že obhajali likof, čeprav so danes šele v pritličju. Vsa zidarska dela za zgradbo hiše bodo stala okrog 600.000 din. Meseca oktobra pa se bodo v hišo že vselile prve stranke. — Gradbeno podietje Leopold Bricclj pa je pred nedavnim dogradilo veliko trinadstropno stanovanjsko hišo Antona Osenarja ob Resljevi cesti. Ob tej hiši je v sredi maja začelo podirati isto gradbeno podjetje staro delavnico črkoslikarja Pri-stova in Briclja, ter zdaj že gradi temelje in kleti za novo štirinadstropno stanovanjsko hišo, katere streha bo šla v isti višini, kakor streha dotikajoče 6e že zgrajene Osenarjeve hiše. Ker se Resljeva cesta tukaj v klancu spušča proti Zmajskemu mostu, bo hiša pridobila eno etažo, na dvoriščni strani pa bo imela celo pet stanovanjskih nadstropij. Ob cesti bo dolga 19 m, na dvorišče pa bo segala 13 m. Vsega skupaj bo v hiši 11 stanovanj z dvema ali tremi sobami. Vsako stanovanje bo imelo še po6elsko sobo, kopalnica, plinsko napeljavo, toplo in mrzlo vodo ter bo opremljeno z vsem udobjem. Gradbeni gospodar je tekstilni tovarnar Hribernik iz Št. Vida nad Ljubljano. Hiša bo v 6urovem dograjena do avgusta in takrat tudi že pokrita. Gradbena dela za dograditev hiše v surovem bodo stala okrog pol milijona dinarjev. Dosedaj dela na slavbišču okrog 35 delavcev in zidarjev. 1 Tatovi koles na delu. V sredo ob devetih zvečer je izpred točilnice »Marica« na Tyrševi cesti neznanec odpeljal soboslikarj" Francu Turku rdeče plcskano kolo z dinamo svetilko, vredno 500 din. Predrzen uzmovič pa 6i jc v četrtek opoldne »izposodil« kolo izpred Delavskega doma, last delavca Antona Japlja. Kolo znamke »Triumf- je bilo zeleno pobarvano, imelo je tudi dinamo svetilko ter je bilo vredno. 1000 din. Advokat dr. Jože Dekleva je odprl pisarno v Ljubljani, TyrSeva cesta St. 15. 1 Ženski akademski pevski zbor univerze kralja Aleksandra I, v Ljubljani, ki 6e je ustanovil v letošnjem študijskem letu, predstavlja nad 40 agil-nih akademičark, ki bodo pod vodstvom Franceta Marolta priredile 6voj prvi koncert 3. julija v dvorani Filharmonije ob 9 zvečer. Program obsega dela Gallusa, Osterca, Tomca, Adamiča, Bravničarja Ljubljansko barje ob Ižanski cesti. Veliko jezero stoji na levo in desno od ceste. Takih pokrajin je bilo po zadnji povodnji v vsej Sloveniji več ko preveč, kakor pričajo naša žalostna poročila. Le zTdoir zna seiidati hiša IfcaFor ¥n<5rfe perilo čisto CpTofi 78 tfotSTO TerpenHnovo milo Zlatorog da gosto belo f eno, ki z lahkoto odslrani vsako umazanijo, e malo truda - in perilo je snežno beloj prijetno ppduhlevo in ostone dolgo frdno« TERPENTINOVO MILO' W; 1 Poslovne knjižico tujih državljanov. Vprašanje zaposlovanja tujih državljanov, ubežnikov in emigrantov (ludi srbsko-hrvatsko-slovensko narodnosti), ki žive na ozemlju naše države, je s čl. 1 odst. 5 navodil za poslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami tako urejeno, da se za take o^ebe ne zahteva poslovna knjižica, temveč zadošča za njihovo zaposlitev redna dovolitev za zaposlovanje, odnosno veljavna izkaznica o poklicu (karta zanimanja), izdana po določbah o zaposlovanju tujih državljanov. Meslno poglavarstvo s tem obvešča vse poslodajalce, da ne bodo še nadalje zahtevali poslovnih knjižic od tujih državljanov. 1 Ali ste že član društva Rdečega križa? Ali viste, da se to društvo žo v miru pripravlja, da bi ob vojni katastrofi bilo v pomoč naši narodni Vojski? Pristopite k društvu vsaj kot član (24 din redna članarina, 6 din podporna), če ne morete sodelovati na drug načini. Na vsak način pa po-kažiU društvu svojo naklonjenost in obiščite danes kresno veselico na ljubljanskem gradu. Od 15 do 23 bo koncert, kres, ples, sročolov itd. in velika promenada. Vstopnina 2 din, otroci in vojaki prosti. Cene jestvinam in pijači prav zmerne. Torej na svidenje na gradu vsi Ljubljančani in deželani, ki se hočete razveseliti! 1 V Ljubljani umrli od 9. do 15. junija 1989. Globočnik Ivan, 45 let, dclavcc mestne plinarne, Vošnjakova ulica, lesno skladišče Heinrihar; Belič Ciril, 17 let, dijak, Železnikarjeva ul. 16; Rernžgar Darinka, 2 leti, hči ključavničarja mestne elektrarne, Črna vas 37; Vik Božena, 44 let, zaseb-nica, Verstovškova ul. 4; Matos Marija, roj. Mehlc, 83 let, postrežnica, Japljeva ul. 2; Orehek Antonija, roj. Gabršek, 82 let, vdova sodn. sluge, Poljanska cesta 20; Klemene Marija, roj. Kušar, 81 let, užitkarica, Vodnikova cesta 58; Smerdclj Anton, 65 let, učitelj mešč. šole v p., Rutarjeva ul. 4; Roglič Mihael, 48 let, delavcc, Vidovdanska c. 9; Svetlič Anton, 81 let, delavec tob. tov. v p., Vič št. 143; Črnivšck Alfonz, 23 let, frančiškanski kle-rik, Marijin trg 4; Perko Pavla, roj. Jordan, 44 let, žena mizarskega mojstra, Celovška cesta 97. — V ljubl)anski bolnišnici so umrli: Bckš Srečko, 31 let, uradnik pri »Združenih papirnicah Vevče«, Masarykova 12; Županovič Katica, 25 let, hči po-selnika, Gradišče 8b; Kurent Vinko, 31 let, delavec, Nadgorica 18, obč. Jezica; Rtipnik Gabrijela, 17 let, hči poštn. brzojav. mojstra v p., Bernekar-jeva ul. 15; Urh Marija, 34 let, služkinja, Hrvatski trg 3; Cimperman Janez, 66 let, delavec, Dobrunje; Zalar Ivan, 33 let, delavec, Jezero, obč. Tomišelj pri Ljubljani; Tckavc Jožefa, 9 let, h?i miz. mojstra, Cerknica 27 pri Logatcu; Peruzzi Cecilija, roj, Leskošek, 54 let, žena vpok. žel. uradnika, Tyr-ševa c. 50; Kandare Amalija, 25 let, šivilja, Stari trg 38 pri Logatcu; Špilcr ^Anton, 76 let, dninar, Trnovo 72, obč. Leskovec; Mendclc Blaž, 68 let, vpo-kojen zvaničnik vojne mornarice, Čcrnelova ul. 31. 1 Razstava ročnih dol in risb v Lirhtonturno-Tom zavodu je danes v nedeljo 18. junija. 1 Usnje, kovčko, nahrbtnike nudi Erjavcc, Ljubljana, Stari trg. 1 Maturanti ljubljanske Trgovsko akademijo iz lota 1929 proslavimo 10-letnico mature 24. t. m. zvečer na »Bellevue«. Prijave: Mirko Jeglič, Kreditni zavod. > 1 Primarij dr. Guzolj ne ordinira do 21). junija. 1 Maturanti Vlfl. a razreda I. drž. (sedanje humanistične) gimnazije v Ljubljani iz lota 191!) se zberejo ob 20-letnici mature (Ine 1. julija t. I. o!> 20 na »Bellevue«. Vabljeni so tudi tovariši iz VI!!. b razreda in oni, ki so v tem letu polagali vojno maturo. Prijave zbira Peter Cerar, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 2. Ljubljana, 18. junija Gledališče Drama. Začetek ob 20. Nedelja, 18. ]unlja> Zaprlo. (»Potopljeni svet«. Gostovanje v Tržiču.) Opera. Začetek ob 20. Nedelja, 18. jun.: Zaprto. — Ponedeljek, 19. junija: Zaprto. — Torek-20. junija: »štirjo grobijani«. Gostovanje Boža Vi-čarja. Red Sreda. — Sreda, 21. jun.: Zaprlo. — Četrtek, 22. junija: Gostovanje v Trstu: »Boris Godunov«. — 1'olek, 23. jun.: Gostovanje v Trstu: »Prodana nevesta«. — Sobota, 24. jun.: Gostovanje v Trstu: »Ero z ouega svela«. Radio Ljubljana Nedelja, 18. junija: 8 Jutranji pozdrav (igra Radijski orkester) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenost iz franč. cerkve — 9.45 Verski govor, prol. dr. Ignacij Lenček — 10 Plošče — 10.30 Prenos iz Trbovelj: Odkritje spomenika Vit. kr. Aleks. I. Zedin. — 12 Koncert Rad. ork. — 13 Napovedi — 13.20 Za zabavo in oddih. Duet bratov Golobov in plošče — 17 Kmetijska ura: Obisk pri krožku travnih semenarjev (g. Ing. Oto Muck) — 17.30 Akademski pevski kvintet in Kmečki trio — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Olimpijski dan — uvodna beseda ministra za telesno vzgojo naroda g. čejoviča, govor predsednika Jug. olimp. odbora g. Slovana lladži o olini-pizmu — 20 Pevski koncert ga. Zorka Lev i fin i k pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.40 Veseli napevi, igra Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče) Drugi programi Nedelja, 18. junija. Belgrad: 20 Nar. pesmi — 20.30 Zabavni koncert. — Zagreb: 20 Tamburice — 20.45 Klavir — 21.15 Operna glasba. — Praga: 19.50 Beneševa opereta »Sv. Antone. — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne — 20 Izseljenska oddaja — 21.20 Pevski koncert. — Sofija: 19.30 Brahmsov trio — 20.00 Pevski koncert — 21.(K) Operetna glasba. — Varšava: 21.00 Glasbeni festival. — Budimpešta: 20.00 Leoncavallova opera »Bajazzoc — 21.20 Plesna glasba — 23.00 Ciganski orkester. — Trst-Milan: 17,0(V Simfonična glasba — ,21.00 Opereta. — Rim-Bari: 21.00 Igra >Anima allegra-c. Prireditve h, zabave Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev sklicuje radi prilagoditve poslovanja pravilnika o človekoljubnih ustanovah člansko zborovanje v nedeljo, dne 25 t. m. ob 8 v dvorani Delavske zbornice. Vstop dovoljen samo članom, zato je člansko knjižico seboj prinesti. I. sklepna produkcija drž. konsorvatorija konec tekočega šolskega lela bo v torek, 20. t. m., ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci: Cvetko Ciril (klavir), Frlan Pavla (sopran), Stanič Jelka (violina), Zidarič Ksenija (klavir). Ravnikar Adolf (čelo), Palčič Sonja (klavir), Eiletz Rafael (klavir), Zižmond Iv. (violina), Burger Kajetan (violina), Polajnar Ljudmila (sopran), Bradač Zorka (klavir). — Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Malice na Kongresnem trgu. Opozarjamo na točen začetek ob Pet rt na 7. V srodo, 21. t. lil., bo v mali filharmonični dvorani produkcija komorne šolo, v četrtek in ponedeljek pa II. in III. sklepna produkcija v veliki filharmonični dvorani. Začetek vselej ob četrt na 7 zvečer. Kino Zvočni kino Vič predvaja danes samo ob 6 in 8 zvečer film »Dcvctnajstletna«. V glavni vlogi Ja-net Gaynor. Dodatki običajni. Predstava tudi jutri £ ob pol 9. Cerkveni vestnik Vič. Danes, na Antonovo nedeljo, bo na Viču ob 10 pontifikalna sv. maša, ki jo bo služil gosp. slolni dekan dr. Franc Kiniovec. Petje na koru bo spremljal vojaški orkester. — Popoldne ob 5 bo pridiga šempetrskega župnika g. Alojzija Košmer-lja. I'o pridigi bodo slovesno pete litanije z blagoslovom. — Častilci sv. Antona Padovanskega, pridite danes v obilnem šlovilu na Vič počastit R svojega mogočnega priprošnjika. Pri sv. maši se bo izvajala naslednja glasba: 1) Sv. Anton — p. H. Saltner; 2) maša na čast sv. Albanu — Alban Lipp; 3) Introitus, Gradtiale, Communio — Gries-bacher; 4) Offertorium: Sancte Antoni — Clow-dowski; 5) Tantum orgo — Riliar - Kimovec; 6) Hvalnica — Kimovec. Kongregacija za gospo pri sv. Jožefu Ima v torek 20. t. m. ob pol 7. zjutraj sv. mašo z skupnim sv. obhajilom, popoldne ob 5 pa shod in obnovitev posvelitve presv. Srcu Jezusovemu. Prinesite v ponedeljek dopoldne cvetja za okrasitev oltarja. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Babovoc, Kongresni trg 12, in mr. Komotnr, Vič-TržaSka rosta; v ponedeljek: dr. Piccoli, Tvršova cesta: mr. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gartus, Mosto-Zaloška c. Poizvedovanja Dotična dama, ki jc nekako pred 3 tedni kupoval v trgovini Josip Vesel, Prešernova ulica 24, Ljubljana, je v trgovini pozabila večjo vsoto denarja. Zglasi naj se v trgovini. Tisti znani gospod, ki je v nedeljo, 4. t. m. popoldne iz tramvaia na končni postaji v Mostah, vzel tuji zavoj, sc naproša, da ga v 8 dneh izroči v trgovini modislinjc Koren na Zaloški ce6ti, da nc bo imel neprilik. Srebra niedaljcnček (spomin na Brezje) je bil najden in sc dobi v trgovini M. Kovačič, Miklošičeva cesta 32. fe MARIBOR Mariborski starši ob koncu šolskega leta Maribor, 17. junija. Te dni Je na mariborskih srednjih šolah bil končan pouk in sedaj so še razni izpiti. Starši z mešanimi občutki gledajo na uspehe letošnjega leta in v spomin jim prihajajo vsi vzroki motenega pouka, ki ga je v Mariboru spričo premajhnega števila učnih prostorov. V Mariboru čutijo pomanjkanje učnih prostorov sicer malone vse srednje šole, najhujše pa je to pomanjkanje brez dvoma na novi mešani realni gimnaziji, kar vzbuja skrb staršev, ki 6e dobro zavedajo, da je učni uspeh v nemali meri odvisen tudi od primernih učnih prostorov. Mešana realna gimnazija Je imela t letošnjem šolskem letu 12 razredov, od katerih je vsak štel nad 50 učencev ali učenk. Šolskih sob je bilo na razpolago le šest in poleg teh še ena majhna zasilna soba, v kateri je bil pouk toliko bolj moten, ker je soba v neposredni zvezi s sosednim razredom. Zaradi takega pomanjkanja prostorov je moralo 5 razredov vse leto imeti popoldanski pouk, ki se v nobenem pogledu ne more po uspešnosti meriti z dopoldanskim. Zavodu, ki ima nad 600 nčencev, manjkajo potrebne učne moči, poleg vsega pa zavodu manjkajo tudi najpotrebnejša učila in ponazorila, ki eo za uspešen pouk nujno potrebna. Tak je po- ln Na prireditvenem prostoru SK Železničarja 00 priliki mladinskega tabora bodo za udeležence tabora postavljeni primerni paviljoni za manjša okrepčila in pijačo. Interesenti naj takoj pismeno sporoče Pripravljalnemu odboru, odseku za prehrano, Maribor, Aleksandrova cesta 6, dali imajo svoj lasten paviljon, njegovo velikost in s čim bi mogli poetreči. m Osebne spremembe. K mariborski mestni policiji je od banske uprave premeščen policijski pristav g. Ciril Belšak, od mestne policije k banski upravi pa je premeščen upravno politični pripravnik g. Jože Zaje. m Ljudski oder Ima dane« predpoldne ob devetih v Narodnem gledališču skupno vajo za Mi-klcjvo Zalo. Vsi in točno. m Zdravniško nedeljsko službo za nujno zdravniško pomoč zavarovancem OUZD ima dane« dr. Ivan Turin, Maribor, Linhartova ulica št. 12. m Sklad za jetični azil v Mariboru je meseca maja dosegel vsoto 486.162 din. Izven stanovanjske akcije so darovali tudi razni zasebniki. m Protituberkulozna liga v Maribora prosi vse sotrudnike, šolska vodstva, župnijske urade in tovarnarje, da blagovolijo zaključiti svoje zbirke in obračunati ligi, Či»n bo liga prejela vse obračune, bo javnosti podala celokupen pregled o uspehu svojega tedna. MADROCE, žične vložke, atrik, žimo. vato, volno, kapok kupite najceneje pri ,Qbnova*f F.Novak, Juritfeva 6 m Krščanska ženska zveza za Maribor ln okolico priredi 8. in 9. julija veliko roimanje t Rajhen-burg. Za to romanje je dovoljena polovična voznina. Voznina tja in nazaj z izkaznico vred stane le 53 din Prijaviti se je do 20. junija v društveni pisarni, Gledališka ulica 4 vsako sredo od 8 do desete ure ali pa predsednici Katarini Bauman, Maribor Tržaška ccsta 1. Romanja se morejo udeležiti tudi možje in fantje, m Gad jo je pičiL V mariborsko bolnlSnlco »o prepeljali 12 letno Angela Ferkovo iz Zg. Sv. Kun-gote, ki jo je v levo nogo pičil gad. m Petkova racija. Pri običajni petkovi raciji jo mariborska policija aretirala šest oseb zaradi beračenja in splošnega suma. m Ukradeno kolo. Uslužbencu Kino kavarne Milošu Polenki je bilo pred Kino kavarno ukradeno skoraj novo kolo znamke NSU, vredno 1200 dinarjev. m Samovoljna smrt zaradi neozdravljive bolezni. V svojem stanovanju v Vrazovi ulici 9 se 'e ustrelil 67 letni mariborski urar in draguljar Anton Kiffmann Neozdravljiv želodčni rak, zaradi katerega je bil že večkrat operiran, ga je pognal v obup. Največjo izbiro blaga po najnižjih cenah dobite samo v manufakturi Češki magazin MARIBOR, pri glavni policiji m Ženitev s sodnijskimi posledicami. Včeraj dopoldne se je pred mariborskim okrožnim sodiščem že drugič vršila zanimiva razprava proti 35-letnemu mesarskemu mojstru Josipu Škrbineku iz Ptuja, njegovi ženi Mariji, natakarici Kristini Zu-ran in mesarskemu pomočniku Aloziju Kolctniku iz Sp. Leskovca. Zgodba, zaradi katere se je danes vršila razprava, se je dogajala 1. 1937 v Ptuju. Skr-binšek je imel v Ptuju mesarijo, ki mu je slabo uspevala. Dolga je tuhtal, kako bi prišel do denarja, končno pa mu je v glavo šinila misel, katero je takoj izvedel. Skrbinšek in njegova žena sta poznala 25 letna posestnico Otilijo Obran v Za-bovcih, o kateri sta vedela, da je imela kakih 20.000 din vredno vinogradniško posestvo in nekaj denarja tudi v hranilnici. Ker je Skrbinšek vedel, da je posestnica lahkoverna in duševno nekoliko omejena, je sklenil, da jo bo ujel v svoje mreže s kako ženitvijo. V ta namen se je poslužil svojega prijatelja mesarskega pomačnika Alojzija Ko-letnika, ki je bil takrat brez službe Stopil ie v stik tudi z natakarico Zuranovo, ki je bila pripravljena podpirati njegov načrt. Kmalu so začeli z delom. Obranovo so pričeli obiskavati in vabiti v ložaj najnovejšega mariborskega srednješolskega zavoda. S prihodnjim Šolskim letom bodo na zavodu odprti tudi višji razredi, ker je bil z odlokom prosvetnega ministra uvrščen med popolne gimnazije. Z otvoritvijo novih razredov bo vprašanje šolskih prostorov in pomanjkanje učnih moči postalo še bolj pereče in težje. Starši dijakov zato nujno pozivajo merodajne faktorje, da ta nujna vprašanja mariborske realne gimnazije začnejo hitreje reševati ln jih v interesu šole in pouka tudi režijo. Gotovo je, da bo moral zavod v prihodnjem letu še životariti v dosedanjih prostorih, ker svojega lastnega poslopja v tako kratkem času ne bo mogel dobiti. Pač pa bi bilo treba vse storiti, da bi se z gradnjo novega poslopja čim prej začelo, zlasti še, ker so pripravljeni že vsi načrti, na razpolago je tudi lepo iu primerno stavbišče v magdalenskem predmestju. Mariborski starši želijo in zahtevajo, da se z gradnjo novega gimnazijskega poslopja čim prej začne, da se na ta način odpomore velikemu pomanjkanju šolskih prostorov, ki tako močno tare mariborsko šolstvo. Upravičenost te zahteve po novem poslopju pa je še toliko večje, ker je Maribor med tistimi mesti, ki po prevratu, vkljub ogromnemu porastu dijaštva, ni dobilo niti enega novega srednješolskega poslopja. Ptuj. Pri teK prilik ah eo H za lenlna ponujat! Ko-letnika. Ker »o jo vedno gostili tudi z vinom, je bila reva kmalu popolnoma zmedena in jim je šla na lim. Najprej so jo pregovorili, da je najela na svoje posestvo 7500 din, ki bi jih naj potreboval Kolctnik, da bi kupil Skrbinškovo mesnico. Vedno več eo u skušali izvabiti denarja in se pri tem niso ustrašili hudih groženj Vse to je trajalo tako dolgo, dokler ni vsa zadeva prišla pred oblasti. Pri razpravi so se vsi trije zagovarjali, da niso ničesar zakrivili in da so vsi posli, ki so jih imeli z Obranovo bili pravilne kupčije. Razprava je bila ponovn,o preložena. Povodnji v ljubljanski okolici Celje c Fantovsko in dekliško okrožje ima danes v Voj-niku pri Celju svoj mladinski dan. Dopoldne bo »prevod k sv. maši in po sv. maši zborovanje, ( c Poseben avtobus za celjske udeležence današnjega vojnlškega mladinskega nastopa bo vozil danes popoldne ob 2 izpred kolodvora. c Vpisovanje novink na ljudski Soli čč. šolskih sester v Celju bo iutri v ponedeljek, 19. junija od '8 do 12. Pred vpisom je obvezen zdravniški pregled v Zdravstvenem domu. c Apologetični krožek DMK ima jutri v ponedeljek ob pol 8 zvečer v Domu svoj redni sestanek. c Tujskoprometno društvo v Šmarju pri Jelšah. Danes teden v nedeljo, 25. junija ob 8 zjutraj bo v hotelu Habjan v Šmarju pri Jelšah ustanovni občni zbor Tujskoprometnega društva za šmarsko-rogaSko-kozjan-ski okraj. c Zdravniško nedeljsko službo ra člane OUZD v Celju ima danes g. dr. Drago Hočevar, Kolenčeva tli. c Redna seja celjskega mestnega sveta bo r petek, 23. junija ob 6 rvečer. Na dnevnem redu so poročila odbornikov. e Prijave za kongres reeervnih p od oficirjev kraljevine Jugoslavije, ki bo 15. in 16. julija v Belgradu, sfirejema g. Pavčnik Avg., uradnik ekspoziture OUZD v Celju. Vračko, Celja Prinašamo letne novosti za dame ln gospode. Specialna priznana trgovina za otroke. c Blagoslovitev novega prosvetnega doma v Lok j pri Zidanem mostu, bo danes združena z mladinskim taborom za vse loško okrožje, pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena. Dopoldne bo sprejem gostov pri jutranjih vlakih Ob 9 se uredi sprevod od Prosvetnega doma v Račico. Po sprevodu bo pred cerkvijo sv. maša z ljudskim petjem in cerkvenim govorom, kar bo opravil g. prof. dr. Rudolf Hanželič, Po sv. maši bo g. prof. dr. Hanželič slovesno blagoslovil novootvorjeni Prosvetni dom. Po blagoslovitvi sc tako) prične zborovanje, na katerem bo govoril gimn. ravn, in podpredsednik Prosvetne zveze g. dr. Capuder. c V celjski bolnišnici so umrli: Kotor Matilda, 2-letna hčerkica posestnika iz Sv. Jurja pri Taboru, Centrih Alojz, 1-letni sinček čevljarskega mojstra iz Sv. Lenarta nad Laškim in Travner Rudolf, 1-letni sinček delavca iz Gaberja, Lastni dom. Naj jim bo žemljica lahkal c S češnje fe padla 8 m globoko 37-letna Marija Podrepšek, Cesta na grad. Padla je po nesreči ravno na neki plot m pri tem je dobila težke notranje poškodbe. Zdravi se v celjski bolnišnici. c Podružnica uprave in uredništva »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« je v palači Mestne hranilnice na Aleksandrovem trgu št. 6. Makole Prosvetno druStvo v Makolah uprizori danes, v nedeljo zvečer ob 8 igro »Slehernik« na prostem, na trgu pred cerkvijo. Kjer koli so to igro doslej igrali, povsod je na vse gledalce napravila najgloblji vtis. Vabimo preproste in izobražene, da pridejo k igri. Poljčane Prosvetno društvo v Poljčanah se zahvaljuje vsem, ki so darovali za tombolo in vsem, ki so se tombole udeležili in s tem pripomogli do njenega popolnega uspeha. Pri nevarnem železniškem prelazu v Merilogu nova nesreča Celje, 17. junija. Železniški prelaz v Medlogu, kjer je že pred leti prišlo do velikega avtomobilskega karambola in kjer 89 je še pozneje pripetilo več prometnih nesreč, je postal snoči okrog tri četrt^ na 9 ponovno pozorišče hude prometne nesreče. Z eno-vprežnim kolesljem sta se vračala iz Celja proti svojemu domu v šeščah pri Sv. Pavlu pri Preboldu 41-letni posestnik Golavšek in 41-letni tovarniški delavec Kuder. Prišla 6ta do usodnega križišča prav v Irenuiku, ko je pri vozil od Celja večerni savinjski vlak Zaradi ropota voza nista slišala prihajajočega vlaka in sla zavozila na tir. V tem trenutku je privozil vlak in treščil z vso silo v voz. Lokomotiva je voz sunkoma raz- polovila, prednji del, na katerem je sedel Kuder, je vlekla še kakih 400 m s seboj, drugi dol pa je vrglo ob tir. Lokomotiva je zadela tudi konja in mu zdrobila zadnjo nogo, da ga je moral ko-njač na mestu ubiti. Voz je bil seveda popolnoma razbit. Oba moža, Kuder in Golavšek sta dobila zelo hude poškodbe. Kuder ima težke poškodbe na glavi, na prsih, trebuhu, zlomilo mu je desno roko v ramenu in mu prizadejalo težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo resno. Goiavšek ima več ran na glavi, precej težke notranje poškodbe. Takoj so prihiteli na kraj nesreče celjski reševalci z rešilnim avtom in oba ponesrečenca prepeljali v celjsko bolnišnicoi PovodenJ v Bevkah In Blatni Brezovici Bevke, 15. junija. V letošnji pomladi, imamo v Bevkah in Blatni Brezovici že tretjo poplavo! Pri zadnjih dveh poplavah so bili uničeni veliki kompleksi lepo obdelanih njiv in travnikov, kateri so bili posajeni i raznimi kulturami. Povzročena škoda je bila neprecenljiva. Ko s« je potem voda odtekla in se |e zemlja nekoliko osušila, so ljudje z novim upanjem obdelali in posadili po povodnji opustošene njive Ob zadnjih nalivih, pa so ae ponovno razlile ogromne količine vode, ki prestopajo bregove Ljubljanice in grozijo uničiti vse, kar ie kmet s trudom obdelaval celo pomlad. Škode trenutno ni mogoče oceniti, vsekakor pa bo presegala milijonske številke. Ostalo pa bo seda) vse poplavljeno zemljišče celo leto prazno in neobdelano, ker je prepozno za vsako nadaljno setev. Edino kar bo barjanskemu kmetu še ostalo od njegovega opustošenega zemljišča, bo to, da bo v jesen« moral plačati, nezmanjšani davek. Poleg tega po mora plačevati še posebno doklado Glavnemu odboru za osuševanje Ljubljanskega barja, katera presega že vse meje! Samo vrhniška občina plača okoli 95.000 din letnih doklad, kar znaša približno eno petino vsega proračuna. Za trebljenje svojih jarkov pa prejme letno reci in piši 16.000 din vse drugo pa gre ea amortizacijo dolgov, s katerimi se je regulirala Ljubljanica skozi mesto Ljubljano in so se tam gradila razna arhitektonska dela, od katerih pa barjanski kmet doslej še ni imel nobenih koristi Koliko intervencij ln prošenj fe že btlo poslanih od strani naših zastopnikov, na merodajna mesta, pa do danes od strani oblasti ie nismo bili razen gospoda nar. poslanca Stareta ki ministra Kreka de-fežni nobenega razumevanja. Naj si gospodje z visokih uradnih krogov, kateri so mnenja, da so naše pritožbe neupravičene, pridejo pogledat naša zemljišča, katera ležijo pod vodno gladino, da «e bodo na lastne oči prepričali, o uspehih svojih tehničnih del V petek so si nastalo ogromno škodo in visoko vodo ogledali gg. ban dr. Natlačen, poslanec Stare in okrajni načelnik dr. Maršič. Pokazali so polno razumevanje za naše potrebe, ker so se sami prepričali, da naše tožbe niso pretirane. Silne povodnji od Borovnice do Bevke Borovnica, IS. junija. Neprestano deževje, ki je trajalo od ponedeljka pa do danes, je povzročilo že drugič povodnji na Ljubljanskem barju. Povodenj iz meseca maja se niti primerjati ne da s sedanjo. Krotki potočki so »» spremenili v prave hudo- urnike. Posebno divja potok Borovniščiea, ki Je med Borovnico in izlivom v Ljubljanico dosegla do 4 metre nad normalo in se razlila preko njiv in senožeti. Pogled na polja je žalosten. Žito, ki je obetalo obilno letino, je pod vodo, pomadrano in pokrito z blatom. Krompir, kar ga je ostalo od majskih povodnji, je segnil pod vodo. Oni, katerim je voda uničila krompir maja meseca, so ga še enkrat sadili, toda sedaj jim je voda uničila še tega. Kmetje so si hoteli pomagati z ajdo, ki so jo mnogo nasadili; sedaj pa jo je voda uničila. Edino, a zelo majhno upanje je s koruzo, ki ji voda mnogo ne škodi, a voda se počasi odteka in nevarnost je, da tudi to, poslednje kmetovo upanje, segnije v vodi. Prej zelene senožeti so seda} pod vodo — V blatu in dračju, ki ga voda prinaša iz gozdov. Seno, če ga bo sploh mogoče spraviti, bo malo vredno — blatno. Kakor druga leta, kadar so bile povodnji, tako se bodo začele tudi letos bolezni pri živini; posebno krave bodo hirale in nazadnje poginile. Misli na bodočnost so torej obupne ob pogledu na silne množine vode, ki se kakor Jezero razlivajo od Borovnice proti Ljubljanici In ob Ljubljanici sami, ki se je razlila čez bregove In poplavila njive in travnike. Voda vdira v hleve in kleti. Posebno je prizadeta »Jurjeva hiša« ob Ljubljanici, do katere se da priti le 8 čolni. Tolikih povodnji kot so sedaj najstarejši ljudje ne pomnijo. Ljudje se sprašujejo, kaj bodo jedli? Kmetje smo že Itak na tleh, še se niso zacelile občutne rane krize, sedaj pa bomo morali zopet kupovati živež za zimo. Prosimo oblasti, naj nam priskočijo na pomol?, če že ne s podporami, pa naj črtajo za letos davke, naj preprečijo pretirano navijanje cen moki in drugim živilom s strani nekaterih trgovcev, ki bodo, kakor druga leta, prodajali živila za drag denar — šlo bo povečini na dolg, ki bo moral biti plačan ob visokih obrestih. Oblasti lahko to preprečijo brez gmotnih žrtev, da ne bodo nekateri trgovci delali z nami kakor so V, preteklih letih. — Vsi, k! mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg. po min. soc. pol. In n. z'dr. S-fcr. 15 485. 25. V. 35. Praznik v Krizah pri Tržiču T mesecu juniju 1. 18% j« takratni križkh kaplan, sedaj kanonik v Ljubljani gosp. Jože Vole navdušil tri fante, da bi v Krizah ustanovili kat. izobraževalno društvo. Ti vrli fantje polni navdušenja za katoliška načela so šli na delo. 6. oktobra 1896 je bil že ustanovni občni zbor, ob navzočnosti 32 članov. Za prvega predsednika je bil izvoljen gosp. kaplan J, Vole. Društvo je bilo ustanovljeno. 11. avgusta 1902 je Imelo to društvo rvoj prvi praznik, ko so slovesno blagoslovili društveno zastavo. i'e proslave se je tudi udeležilo Krekovo delavsko društvo iz Jesenic z godbo, društvo sv. Jožefa v Tržiču, Pevsko društvo »Kranj«, in kar je slavnost najbolj povzdignilo, dva zastopnika iz Bosne in Hercegovine. Leta 1901 spomladi, pa se je društvo preselilo v staro šolo, kjer je delovalo z edinim presledkom oblastne prepovedi leta 1933 vse do slej. Na občnem zboru 25. oktobra; torej točno po 40 letih je padla misel, da se mora zgraditi nov dom, ki bo služil katoliški pro-sveti. Na Vidov dan leta 1937 so zapele prve lopate in krampi. Toda fantom ni bilo dovolj le prostovoljno delo, uvedli so pod vodstvom takratnega Kaplana, sedaj župnika v Zagradcu g. Grčarja Feliksa, nabiralno akcijo po fari. Danes stoji z mnogimi žrtvami in velikim trudom postavljena palača, katera nosi ime; »Križki dom«. Ob tem jjoročflu nikakor ne smemo prezreti moža, ki je dal na razpolago vsa sredstva, vse svoje moči, kateri je bil glava pri gradnji doma in kateremu bo prikrajšan marsikateri dan življenja, in ta mož je naš vrli prečastiti gospod župnik Hartman Jože. Dom stoji na lepi.. parceli, poleg cerkve ki je dolg 32 m, širok 17 m in ima 6 kompletnih stanovanj; BripOmnili bi, da je v pritličju tudi občinska pisarna, 'vorana je dolga 11.50 m, široka 9, visoka 5.50 mj oder globok 7 ra, podkleten in najmodemeje električno opremljen, z moško in žensko garderobo. Dom je dograjen, a čaka še blagoslova Najvišjega. Tega mu bo podelil danes, v primeru slabega vremenea v nedeljo, 25. t m. g. kanonik Klinar. Ker si je najstarejše društvo na celem Kranjskem postavilo svoj hram, zato bodo vsa Prosvetna društva, FO in DK kranjske in sosednih dekanij proslavila ta dan s svojim praznikom na Prosvetnem taboru kranjske deka-nije v Krizah pri Tržiču. Razpored tabora je: Ob 13 sprejem gostov na postaji Križe-Golnik in sprevod V vas. Ob 13.30 slovesne litanije v cerkvi, ob 14 blagoslovitev doma in tabor. Ob 15 telovadba FO in DK. . Po telovadbi prosta zabava s srečolovom itd. Veliko razumevanje za ta praznik Prosvete je pokazal naš gospod ban dr. Marko Natlačen, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad taborom. Naj ta dan pridejo v Križe ne le vsi društveniki, ampak vsak prijatelj katoliške prosvetel Kaj so otroci s severne meje doživljali v Ljubljani Apače, 12. junija. J Od daleč smo prišli, iz daljnih Apač na severni meji, da si ogledamo lepoto naših slovenskih krajev in zanimivosti mesta Ljubljane. Dolgo pred izletom so otroci s hrepenenjem sanjali in pričakovali izletnega dne. Bilo je 40 dečkov višjih razredov, a od teh jih 27 ni še nikdar videlo oz. se vozilo z vlakom. V pesmi so se razgibali, ko je zapiskal vlak. Iz apaške kotline mimo Slov. goric in Ptujskega polja, ob Savinji in Savi tja do Ljubljanskega polja. Hribovje ob Savi jim je zapiralo sapo v bojazni, da se ne bi utrgala kaka skala, ko pa je včasih tako čudno viselo to skalovje. Ljubljana! — Od daleč nas je pozdravil ljubljanski grad in nebotičnik. Na postaji 6ta nas pričakovala odbor »Prijateljev Slov. goric in Cirili-Metedove družbe. Pod vodstvom učitelja g. Wagnerja pa so nad vse prisrčno sprejeli naše otroke učenci z Ledine. Pomešali so se potem med nje, jih vzeli pod roko, jim poklonili jugoslovanske zastavice in jih z vso prirojeno živahuostjo spremljali na njihov dom pod gostoljubno streho Marjanišča. Tam nas je naa vse prisrčno Sprejela in pozdravila podbanova soproga gospa Majcenova, duša požrtvovalnega dela za obmejne kraje. Toplo nas je pozdravil tudi ravnatelj Marjanišča gosp. dr. Pogačnik. Otroci so sedli v obednici za lepo pogrnjene mize in čestita sestra prednica je podprla njihove lačne želodčke z okusnim, izdatnim kosilom. Popoldne smo si ogledali razstavni del ljubljanskega velesejma, na veseličnem prostoru pa so se razživeli v svojem otroškem svetu — smeha polua so bila vrtiljak in tobogan. Po topli večerji so na mehkih posteljah zasanjali v vsa čudesa, ki so jih videli čez dan. Prihodnji dan so odšli v zgodnjem jutru na stolp ljubljanskega grada In od vseh strani občudovali belo Ljubljano, le žal, da je megla zastirala prelep pogled na venec planin. Potem Je prišel na vrsto ogled muzeja, kjer so široko odpirali oči in strmeli v razlago treh ljubeznivih učiteljskih kandidatov. Poglavje zase je bila seveda vožnja s cestno železnico, katere smo se posluževali brezplačno ves čas, za kar se najprisrČ-neje zahvaljujemo upravi. Senzacija zase pa je bil popoldan obisk na letališču, od katerega že v vlaku niso mogli od-irgati oči. Vojaški avto nas je zapeljal na letališče. Do podrobnosti Je na letališču razlagal vodnik g. F Binder sestavo in upravljanje letala in kot čebele so tekali otroci za njim. In potem — šest jih je smelo poleteti z letalom — o, kako težka je bila izbira sredi teh prosečih oči in rok. Najpri-srčneje se zahvaljujemo kapitanu g. Z. Vukajlo-viču za ogled vojaških letal in Aeroklubu za neizbrisne vtise vožnje z letalom. Pozneje smo si ogledali še Tivoli, a mimogrede smo se ustavili pri »Daj-damu«, kjer smo si ute-šili žejo z dobrim sladoledom. Nebotičnik — ta čudno visoka hiša — je tudi vzbujal veliko radovednost otrok. Dvigalo nas je potegnilo prav na teraso, kjer smo pri kupicah malinovca občudovali razgled po Ljubljani in iskali letališče. Na tem mestu prisrčna hvala ge. dr. Zalokarjevt za sladoled in malinovec, ki ga je plačala za otroke. Po izdatni večerji so se otroci zahvalili ge. Majcenovi, soprogi podbana, za njeno veliko 6krb in ljubezen in ji poklonili v znak hvaležnosti lep slovenski šopek. Z enakim šopkom so se zahvalili tudi č. s prednici za gostoljubje, ki so ga uživali v Marjanišču Se zapeli so nekaj narodnih in domoljubnih pesmi. Obdarovani z lončki, balončki in s »popotno«, a nekateri celo s potrebno obleko, so se podali za par ur spat — naš vlak je odhajal namreč po polnoči. Na vlaku jih je bil sam 6meh in petje, razgibali so se v vseh mogočih igrah. Oči so jim žarele, ko eo pripovedovali o vsem, kar jim je bilo najbolj všeč in ob tem na spanje čisto pozabili. Sredi sončno lepega dopoldneva so se pripeljali otroci domov na trg nasmejanih lic in s pesmijo »Hej Slovani«. še v cerkev k službi božji so stopili, potem pa so 6e porazgubili po domovih in pripovedovali, pripovedovali-- Vsem, kt so omogočili, da je bilo našim otrokom tako lepo. se od srca zahvaljujemo: banovini za izdatno podporo, družbi sv. Cirila in Metoda, prijateljem Slov. goric in mestni občini. Najtoplejša zahvala pa ge. podbanovi za ves njen trud in skrb. ki jo je posvečala ves čas našim obmejnim otrokom. Otroci 60 občutili vso pozornost in ljubezen. s katero so bili sprejeti — in tega ne bodo pozabili nikoli. Še enkrat — prisrčna hvala. Jesenice Kdor potrebuje časopisni papir, naj se zglasi v podružnici »Slovenca«. Krekov dom. Sprejemaj« se tudi naročila za oglase — plača se iahko naročnina za »Slovenca« in »Slovenski Dom«. Danes popoldne oh 3 bo v dvorani vesela trodejanka »Dva para se ženita«. Vsi, ki ljubila oddih in smeh, so lepo vabljeni. — Odbor. St. Peter pod Rajhenburg (180 m) 800 preb.) leži ob glavni železniški progi Ljubljana (95 km)—Zagreb (47 kilometrov)—Belgrad (475 km) in je prijazen trg na levem bregu Save ob Brestanci, ki ee malo Sred izlivom v Savo združi z Dolskim potokom, raj leži na zapadnem vznožju znane vinorodne gore Sremič (487 m). Nad trgom ee ponosno vzdi-guje starodavni rajhenburški grad — samostan, v trgu samem pa stojita stara župna cerkev svetega Petra in Pavla (iz leta 1275) in podružna cerkev sv. Boštjana (iz leta 1523), na gornjem koncu trga na Gorici pa lepa, nova župna in romarska cerkev Lurške Matere božje. To krasno gotsko baziliko so sezidali med 1. 190«—1914 v spomin na 50-letnico Marijinega prikazovanja v Lurdu. Bazilika je v notranjosti okrašena z lepimi freskami, ima tri ladje in dva zvonika. Rajhenbur-žka župnija ima 13 podružnic, med njimi že imenovano naistareišo podružnico sv. Boštjana v Raj-benburgu, dalje podružnico sv. Mohorja na Semiču, kjer se je še do leta 1878 vsako binkošlno soboto zvečer ob 11 uri zror.ilo proti čarovnicam, in cerkev ev. Kancija, na Rožnem, ki stoji 3 km zahodno etlmi gorami od Rajhenburga na nizkem gričku tik železnice. Trg je bil naseljen že v keltski in rimski dobi. V 11. stoletju so v Rajhenburgu zavladali solnograški nadškofje, ki so dali v 12. stoletju na novo zgraditi grad in v 14. stol. povzdignili kraj v trg. Najznamenitejši posestniki rajhenbur-škega gradu so bili rajhenburški vitezi (1290 do 1540). Potem so gospodarili na gradu različni posestniki. Lela 1881 so kupili grad oo. trapisti iz lvonske okolice in ga spremenili v samostan »Marijinega odrešenja*. Nad vhodom se nahaja pomenljiv napis »Maria huius domus Reginat — Marija te hiše kraljica. Samostan je bil 1891 po-vzdignjen v opatijo Vso svojo posest obdelujejo trapisti sami, in sicer patri in fratri, držeč se načela vora et laboral<, t. j. moli in delaj. Trapisti izdelujejo tudi čokolado, liker (trapestin) in sir (poslednjega samo za lastno uporabo). V Rajhenburgu se od savske cesto odcepi avtobusna cesta v Senovo (209 m), oziroma čez Koprivnico (327 m) v Podsredo in Kozje. Trg Podsreda leži ob Bistrici v tesni kotlini med Kozjem in Sv. Petrom pod Svetimi gorami. Njegov prvi polet Mladi ga!e$ je bil sam na skalni polici. Oba tljegova brata in sesira so odleteli že prej ta dan. Ta se Je pa bal leteti z njimi. Ko se je zaletel k robu police in poskusil udariti s perutmi, se je nekako prestrašil. Spodaj se je razprostiralo neizmerno morje in do tja doli je bilo daleč — milje daleč. Za gotovo je čutil, da ga njegove peruti nikakor ne bodo nosile, zato je ]>obesil glavo in stekel nazaj v špiljo pod polico, kjer je spal ponoči. Oba brata in sestrica, katere peruti so bile veliko krajše od njegovih, so stekli k robu, zamahnili s perutmi in odleteli. Le on ee celo tedaj ni mogel opogumiti za odločilni zamah, ki se mu ije zdel tolikanj brezupen. Njegov oče in mati sta prišla in vreščeče vpila vanj, ga grajala in mu grozila, da ga pustita na poliči stradati, če ne odleti. To je bilo pred štiri te dvajsetimi urami. Odtlej ni bilo nikogar blizu. Prejšnjega dne je ves 1'jubi dan opazoval esvoje starše, ki so letali naokoli z njegovima bratoma in sestro, jih izpopolnjevali v umetnosti letanja in učili, kako je treba preletavati valove in se potapljati za ribami. Na svoje oči je videl starejšega brala, kako je ujel svojega prvega slanika in ga pogoltnil 6toječ na skali, v tem ko so se starši sukali okoli njega in ponosno gagali. In vse jutro je V6a družina hodila po veliki ploščadi sredi nasprotne čeri in se posmehovala njegovi plaš-jljivosti. Na nebu se je dvigalo sonce in toplo ožar-jalo njegovo polico, ki je bila obrnjena na jug. Toplota mu je šla v živo, ker ni od prejšnjega večera še ničesar zaužil. Tokrat je bil na skrajnem koncu police našel posušen kos ribe vrete-nice. Zdaj pa ni bilo nikjer več niti mrvice živeža. Vsak kotiček je preiskal, ko je brskal po pustem, onečejenem slamnatem gnezdu, kjer so ee bili izvalili on, njegova brata in sestra. Glodal ie celo posušene kose raztrošanih jajčnih lupin. Bilo je, kakor da j<5 del eebe samega. Potlej je bodil od enega konca police do drugega, zdaj sem, zdaj tja. Siv kakor čer je mično stopal z dolgimi sivimi nogami in preudarjal, kako bi prišel do staršev, ne da bi mu bilo treba leteti. Toda polica se je na vseh straneh končavala v samo strmino prepada, kjer je bilo morje na dnu. Med njim in njegovimi 6tarši je bila globoka in prostrana dalja. Seveda bi mogel priti k njim, ne da bi letel, če bi mu le bilo moč oditi severno po prednji steni čeri. Toda kam naj stopi? Police ni nobene, in on tudi ni muha! In nad seboj ni mogel videti ničesar. Vse je bilo zgolj prepad in do vrha 'je bilo morda dlje kakor do morja 6podaj. Počasi je krenil k robu police, se ustojiil na eno nogo, skril drugo pod perut, zaprl eno in če drugo oko in se delal, da spi. A še se ni nobeden zmenil zanj. Na ploščadi je videl oba brata in sestro, ki so 6 kljuni pod vratom ležali in dremali. Njegov oče si je obiral perje jdo belem hrbtu. Samo mati je gledala k njemu. Izbočenih, belih prsi je stala na majhni visoki grba-vini na ploščadi. Zdaj pa zdaj je usekala v kos ribe, ki ji je ležal pri nogah, nato pa ostrgala obe strani kluna ob skalo. Kako ga je veselilo prav takole trgati živež in si kdaj pa kdaj ostrgati kljun, da si ga pribrusi! Globoko je zagagal. Tudi njegova mati je zagagala in pogledala preko k Mjemu. »Ga, ga, ga,< je kričal in jo prosil, naj mu prinese kaj jesti. »Go-ul-aa,« se je posmehujoče zadrla nazaj Toda on jo je še dalje milo klical in čez minuto ali kaj, je veselo zavreščal. Mati je pobrala koa ribe in letela z r.jim 6em preko k njemu. Razvnet se je sklonil čez polico in stopical po skali, da bi ji prišel bliže. Toda ko je bila v višini police, njemu ravno nasproti, Je postala, noge mlahavo pobešene, peruti negibne. Betev ribe v njenem kljunu je malone dosezala njegov kljun. Trenutek je začuden čakal in ugibal, zakaj se več ne primakne, potlej pa je, nor od lakote, segel po ribi. Hkrati je zakričal in zdrknil s skale v globino. Njegova mati se je jjognala navzgor Ko je padal pod njo. je slišal šum njenih peruti. Tedaj ga je obšei neznanski strah, srce mu je obstalo in 6lišal ni ničesar več. A to je trajalo le trenutek. Potlej pa je začutil, da so se mu peruti razprostrle. Veter se mu je zagnal v perje na prsih, j>od trebuh in pod peruti. Čutil je, da so konic«, peruti rezale zrak. Nič več ni padal na glavo. Plaval je polagoma navzdol in navzven. Nič več se ni bal. Le nekam omotenega se je čutil. Zdajci je za-fofotal s perutmi in odplaval kvišku. Veselo je zavreščal in spet fofotnil. Splaval je više. Izbočil je prsi in se uprl v veter. »Ga ga. ga. Ga, ga, ga. Go-uI-aa,< je njegova mati planila mimo njega navzdol, in njene peruti so glasno zašumele. Zavreščal je, da ji je odgovoril. Potlej je kričaje letel preko njega njegov oče. Zagledal je tudi ofia brata Tn sestro, ki so vsi letali, krožili, se zaganjali v veter, vzletavaLi in so spuščali. Čisto je pozabil, da ne lela že od nekdaj. Kričal je in se drl in se še sam začel spuščati, vzletavati in krožiti. Bil je že blizu vodne gladine in leteč naravnost čez njo, je takoj krenil ven preko morja. Pod sehoj je videl neizmerno zeleno planjavo z živ.imi brazdami. Obrnil je kljun v stran in veselo zagagal. Njegovi starši, brata in sestra so pristali na teh zelenih tleh pred njim. Vsi so mu migali in ga vreščeče klicali. Spustil je noge, da bi se ustopil na zeleno morje. Noge pa so se ugreznile vanj. Zavreščal je od strahu in začel otepati s perutmi, da bi se znova dvignil. Toda utrujenega in oslabelega od stradanja je nenavadno kretanje tako izčrpalo, da ni mogel vzleteti. Noge so se mu udirale v zeleno morje, dokler ni bil s trebuhom na njem. Potlej pa se ni več ugreza). Plul je jk> morju. In vsi njegovi so vreščali vanj, ga hvalili in mu v kljunih ponujali kose rib. Napravil je bil svoj prvi polet. (Angleško: Liani 0'Flaherty.) Iz Rajhenburga na Svete gore Nad trgom se nahaja stari »Posredfkic grad. Stara župna cerkev 3v. Janeza Krstnika je bila sezidana leta 1173, nova leta 1806. Na bližnji Sveti gori, imenovani tudi »Stara gorac, so tri cerkve: Marijina cerkev Matere božje sedem žalosti (1. 1391), sv. Ana (1. 1350) in sv. Mohor in Fortunat (I. 1654). Trg Kozje (284 m, 500 preb.) leži na desnem bregu Bistrice ir, na levem bregu pritoka Gra-bertske Bistrice. Na bližnjem Kozjaku (625 m) se nahajajo razvalina nekdanjega kozjanskega gradu. Grad so imeli v posesti kozjanski gospodje, ki so izumrli leta 15'X). Potem je bil grad last rajhen-burških vitezov. Sedanji kozjanski grad je bil sezidan okoli lota 1850 Župna cerkev Marijinega vnebovzetja je bila sezidana pred 1. 1516. V trg drže tri ceste od juga iz Podsrede. od severozahoda iz Pilštanja, od vzhoda iz Sv. Prtra pod Sv. go rami. Trg Piištanj (381 m) 'eži med Kozjem in Planino in je bil nekoč središče obsežnih posestev blažene grofice Eme, ki je bila leta 963 najbrž v Pilštanju rojena. Središče tph posestev v tako zvani Krajini med Savo in Sotlo so bili gradovi v Planini, Pilštanju, Kozjem, Podsredi, na Bizeljskem, v Kraljevcu (Kunsperg) pri Sv. Pogled na Rajhenburg Petru jx>d Svetimi gorami, v Podčetrtku itd. Trg Ježi v ozki soteski Bistrice med razvalinami dveh zelo starih gradov, med drenskim in pilštanjskim gradom, in spada med najznamenitejše kraje v Spodnjem Posavju. Piištanj ima avtobusno zvezo s Celjem in Kozjem. Trg Planina (588 m) leži med PilSlanjem in Jurkloštrom (390 m). Na lepem trgu se nahaja stara, pred letom 1452 sezidana gotska cerkev sv. Marjete. Nekdanji planinski grad (iz 11. stol.) je sedaj razvalina, ki daje trgu romantično ozadje. Na vznožju tega starega gradu stoji nova (i. 1867) zgrajena graščina. V bližini trga se nahaja cerkev sv. Križa (733 m). Iz trga drže štiri ceste, in sicer proti jugozahodu aviocenia v Sevnico (190 m, 1300 preb.), proti zahodu v Jur-k'ošter (450 m) in Rimske Toplice (213 m), proti severu v Sv. Jurij pri Celju (291 m), proti vzhodu v Sv. Vid na Planini (615 m), Zagorje (452 m), Piištanj, Kozje in Sv. Peter. Sv. Peter (213 m) pod Svetim gorami (621 metrov) je 13 km oddaljen od Kozjega, oziroma 33 km od Rajhenburga iu ima staro cerkev, ki se omenja že leta 1054. Na bližnjih 3 km oddaljenih Svetih gorah je veličastna romarska cerkev Marijinega rojstva (524 m), ki je bila zgrajena že v 13. stol. in je postala že v 14. stol. znana romarska cerkev. Sedanja romarska cerkev je bila prenovljena v drugi polovici 19. stol. Svete gore spadajo med najslavnejša sloven. božja pota Na Svetili gorali se še dandanes za časa shodov zbere na tisoče vernega ljudstva iz dravske in savsko banovine. Glavni shodi so na dan Marije Pomočnice, dne 24. maja, koncem maja, na dan Marije Srfežnice, dne 5. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, dne 15. avgusta, od praznika Marijinega rojstva, dne 8. septembra do 15. septembra (največji shod) in na nedeljo po Vseh svetnikih. O ustanovitvi romarske cerkve na Svetili gorah se pripoveduje, da so bili tam v davnih časih temni gozdovi, kjer so se skrivale divje zveri, ki jih je hodila gospoda iz bližnjih gradov lovit. Nekoč pa je koni neko plemenito gospodo zavedel v tako goščavo, da ni vedela ne naprej ne nazaj. Klicala je na pomoč, a lil lo je vse zastonj. V tej nevarnosti se spomni Marije in ji obljubi, da ji bo na tem mestu sezidala cerkev, če jo reši iz smrtne nevarnosti. In glej! goščava se odpira in konj pripelje plemenito gospo nazaj k svoji lovski družbi. — Plemenita gospa ni pozabila na svojo obljubo in je razglasila ta čudež po vsej okolici. Od vseh strani so prihiteli ljudje, ganjeni od te očividne milosti, in so pomagali dogradili sveto-gorsko romarske cerkev kot vidno znamenje človeške hvaležnosti. Leta 1779 so se zaoubljublli prebivalci Dravskega polja na Svete gore zaradi živinske kuge. ki je tam razsajala. Dne 5. avgusta istega leta so izpolnili svojo obljubo. V romarski cerkvi je ohranjena starinska slika, ki spominja na ta dogodek. Od tega časa dalje prihajajo vsako leto 5. avgusta prebivalci Dravskega polja, pa tudi Hrvatje na Svete gore Okoli romarske cerkve so štiri kapelice: sv. Martin (1. 1651), sv. Jurij (1. 1667), sv. Fabijan in Boštjan (I. 1647) in sv. Bolfenk. sedaj Lurška Marija (I. 1518), ter sla rinska znamenja (zidani križi) ob potili, ki vodijo na Svete gore. Blizu Sv. Petra so razvaline nekdanjega mogočnega Kuljevega gradu (Kunšperga), 411 m, kjer so nekoč gospodarili boievili Kuljevčani (Kunšperški gospodie). in onkraj Sotle razvaline nekdanjega še močnejšega Cesargrada (Cesarjevega gradu), 462 m. ki je bil nekoč last redovnikov Templarjev. Pravijo rta je bil nekdaj iz enega gradu do drugega most. ik> katerem se je gospoda sprehajala. — Sv. Peter ima avtobusno zvezo s Podčetrtkom (220 m). Šmarjem (227 m), Grobelnem (269 m). Sv. Jurijem in Celjem ter cestno zvezo z Bizeljskim (6 km) in z Bizeljskega avtobusno zvezo z Brežicami ob Savi (165 m. 24 kilometrov 1250 preb.), ki so 13 km oddaljene od Rajhenburga. Dr. V. T. Vzdih dobrave Jasen vrisk odjekne preko senožoti. V zlatem sonca ostra kosa se zasveti. Kot srebrna kača proti rožam sika — in zaman se ji dehteča evotje umika. Neizprosna smrt v kraljestvo mirno seže — in princcskam-rožam zlate glavo režo. Z žarom vročim kot nikoli sonce sije, da umirajočim cvetkam sok izpije. Pritajeno šelestijo suho trave; iz redi zaplava tožen vzdih dobrave — — — (Marija Brončič.) Trije učitelji o zakonu Izmed najvidnejših dejstev v današnjem svetu je vsestranska zmeda: politična, gospodarska, sploh socialna, zmeda miselnosti v človeških glavah itd. Tu hočemo govoriti o tej zadnji. Pri vseh narodih brez izjeme, ki so se odtrgali od Kristusove cerkve na zemlji, vidimo jasno, kako velja o njih neprestano občcznana prilika o izgubljenem sinu, ki je odpotoval v daljno deželo in tam zapravil svoje imetje z razuzdanim življenjem. Imetje resnice je tem naro-dem čedalje bolj ginilo, in tako doživljamo po brezštevilnih filozofskih, bogoslovskih, socialnih in političnih zmotah, ki so pri teh narodih poganjale kakor gobe po dežju, pravkar zadnja dva pojava tega duševnega razkrajanja: poganski rasizem in brezbožniški boljševizem. — Ideje teh brodolomcev pa so se zasejale kakor rastlinsko seme, ki ga veter raznaša, tudi po katoliških deželah, kjer je pri mnogih našlo ugodna in sprejemljiva tla. Tisk in skoraj vse kulturne institucije širijo laži-pojme tudi med nami, žal tako uspeftno, da poganja zmota in laž bujno tudi pri nas. Med najvažnejše vrednote v imetju resnice pa spada čieta resnica o zakonu. Vihar zablod je zagrabil v svoje vrtince tudi to vprašanje. Iz pravega pojma o zakonu 60 laži-preroki žo izluščili in izdrli dragulj za draguljem ter jih pometali v blato. In danes gledamo vsepovsod veliko profanacijo zakona in razkristjanjevanje družine, teh prvih celic človeškega občestva. Z njima pa propada naš narod, propada država propada moralno in fizično zdravje našega naroda. Kako priti sredi teh zmot do pravega, čistega pojma o zakonu? Prvi, ki nam more tu povedati jasno resnico, je naš zdravi, pravilno ln logično misleči človeški razum. — Kolikokrat mislimo, da moramo kaj verovati samo zato, ker uči tako katoliška cerkev, pri tem pa mislimo: »In ta cerkev je 274 katoličanov pod vodstvom papeža, škofov in duhovnikov < Odtod je pa samo en korak še do druge misli: »In ta cerkev ni nič drugega kot mednarodna klerikalna stranka« — smešna, otročje naivna in včasih tudi zlobna misel I Mnogo izmed resnic, ki so vknjižene v imetje vsakega vernega kristjana, je poleg tistih, ki so nam raz-odete od Boga in ki jih zaradi te najvišje avtoritete moramo sprejeti in verovati, je takih, ki jih moremo spoznati tudi z golim razumom. In med temi resnicami eo tudi večne, neizpodbitne resnice o zakonu. 7, golim trezno in logično mislečim razumom spoznamo n. pr., da je naravni ■in zadnji namen zakona otrok — da je izvenzakonsko očetovstvo in materinstvo proti naravni božji postavi, ki jo nosi vsak človek v svoji duši — da je zakon ncrazdružljiv — da je prv< dolžnost zakoncev vzgoja, in sicer duhovna vzgoja otrok — da je bela kuga zločin proti naravi — da je prešuštvo zločin prav tako proti naravi — da ima družina določene pravice in dolžnosti itd. Vse to uči ne samo cerkev, ampak že pravilno misleča pamet. Pa je toliko ljudi, ki jim zija v glavi velika praznina, nedostaja jim tiste izobrazbe, da bi znali pravilno in logično misliti. V premnogih pa je tudi počutnost tako prerasla njih voljo in srce, da se boje logičnega in doslednega mišljenja in ne marajo zanj, ker tri se oglasil v sami njih notranjosti sodnik, ki bi obsojal njih profaniranje zakona in njih popol- noma pogrešene in blodne teorije o 'druži neke m življenju. Drugi, ki ga gledaš zakona moramo poslušati, je pa Bog, ki nam je podal čisto resnico o zakonu. Resnice ln zapovedi! Kako otročje kratkovidna je beseda prenekaterega: »V moj zakon se nima nihče vtikati, tu mi nima nihče nič ukazovati.« Vsaki rastlini, vsaki živali je Stvarnik določil način, kako na se množi — samo človeku, kroni svojega stvarstva, naj bi bil prepustil, naj glede spolnega življenja in množitve človeške vrste živi grši kot vsaka žival? Ali 6i moremo misliti, da bi bil Bog dal vsaki stvari postave, ki se ujemajo z njeno naravo, samo tako važno naredbo, kot je zakon, na| bi bil pustil brez svojih večno veljavnih in neporušljivih smernic? Te svoje resnice in smernice o zakonu je Bog položil deloma v našo umno dušo, deloma nam jih naravnost razodel. Tretja avtoriteta, ki nam podaja čisti pojem O zakonu, je pa živa, edino nezmotljiva učiteljica vsega človeštva — Kristusova cerkev na zemlji. Četudi sestavljena iz ljudi, cerkev ni človeškega izvora, ampak naravnost Kristusova organizacija na zemlji. Da bi mogla nadaljevati njegovo zveličavno delo na zemlji, z resnico in z milostmi, ji stoji ob strani Kristus z velikim darom nezmotljivosti. Njej je izročil tudi svoj nauk o zakonu. Edino ona nam more tolmačiti nezmotljivo vse, kar je o zakonu zapisano v našo naravno pamet in kar nam je Bog razodel o zakonu. Obča stiska in potreba jasnosti glede zakona je sredi usodnih zmot o njem in spričo šireče se njegove profanacije tako velika, da »o leta 1930, ko je bila napovedana okrožnica Pi.ia XI. o zakonu, celo drugoverci hrepeneče pričakovali, kaj bo o tem povedal vžliki tolmač resnice na prestolu 6v. Petra v Rimu, in ko je okrožnica izšla (31. decembra istega leta), da so jo tako rekoč hlastno požirali. Priznavali so: »Največja avtoriteta svetli je spregovorila,« in so ee zahvaljevali Piju XI., da je spregovoril. Ker mislimo o zakonu še kal napisati, smo hoteli danes samo predstaviti tri prave, edine, poklicane in kvalificirane učitelje o njem. Kdorkoli ne zajema iz teh treh virov, nam podaja glede zakona namesto vina strupa ali — po Kristusovih besedah — škorpijona namesto jajca, kamen namesto kruha in kačo namesto ribe. I Tehnični maček Sedeli smo pri prijatelju Filipu v krčmi za »našo mizo« in smo imeli — za izjemo — same resne pogovore. Govorili smo o tehniki, kako nas vsak dan bolj bogati, pa nad hkrati tudi ogroža s tem, da nam je priroda zmeraj bolj tuja in oddaljena. Ko smo se takole pogovarjali, pa je nekaj zamolklo zaropotalo, nato je trdo udarilo in zažvenketalo, kakor če se razbijejo krožniki. Vsi smo se ozrli. — »Ah,« je dejal Filip, »to ni nič. To je le Muc, ki ee pelje z dvigalom.« — In resnično, ko je natakar odprl vratica kuhinjskega dvigala, je lepo brezbrižno in samozavestno prikorakal Muc iz dvigala. — »Veste,« je nadaljeval Filip, »ko zasliši, da so spodaj ljudje, ga ne zdrži več zgoraj v stanovanju. Takrat skoči Tudi filmski zvezdniki poznajo človeško srečo Filmske igralce in igralke poznamo samo e platna, z reklamnih zgodb in iz razporočnih škandalov. Toda resnica je tudi pri teh izbrancih pogosto drugačna. Marsikdo med njimi živi svoje lepo življenje, daleč od filmskega hrušča, v ljubezni in tišini srečnega doma, žone in otrok. Tako Pat 0'Brien, sloviti igralec Warnerjeve družbe, ki ga bomo prihodnjo sezono videli v filmu »Angeli garjevih obrazov«. Njegov zakon je eden najvzor-nejšib v ameriški filmski prestolnici.^ Naša slika nam kaže igralca z njegovima otročičkoma. Pat 0'Brien spada med tiste ameriške filmske igralce, ki so tudi praktični katoličani kakor Spen-cer Tracy, Maureen 0'Sullivan. Medeleine Carroll, Bebe Daniels, režiser John Ford. Pat 0'Brien veliko sodeluje pri dobrodelnih ustanovah svoje fare v Sacramentu in je pri tean desna roka tamoš-njega župnika. Tako poroča katoliška belgijska filmska korespondenca Docip. Iz ene obleke več oblek Velika moda telovnikov nam dalje priliko, da moremo eno in isto obleko večkrat spremeniti. K preprosti, temnomodri ali črni platneni obleki (glej sliko!) spada bel telovnik iz pikčja. Rokavi so nazobčani. Bolero, ki spada k tej obleki kratkih rokavov, more biti tudi s pikčjem obšit. Fin telovnik iz organdija (prvi zgoraj) z nežnimi robčki, more predrugačiti vse lice obleke. S pomočjo telovnika iz imprimeja in z zapestnicami, nastane povsem nova obleka. Tu utegne biti tudi bolero narejen iz telovnikovega blaga. Prav spodnji telovnik je iz posebnega blaga z imenom Madeira. Ce ti je ročno delo pri srcu, tedaj ima telovnik lahko tudi luknjičaeto vezenje. — Če si predstavljaš pričujoče telovnike v različnih barvah, eo spremembe obleke kar brez meja! Telovnike pritrdiš na obleko z drobnimi etiskači. ki morajo biti pa natančno prišiti, da se vse lepo ujema. Likanje poletnega blaga Vsakršne poletne obleke moraš likati na na-robni strani. Blago, ki je nakodrano (krepano), likaš le tedaj, če je zares suho in z malo gor-kim likalnikom. Blago, kot je maroken, žoržet itd., moreš likati, ko še ni prav euho, a krep satin mora biti vlažen. Tudi druge blagove, ki eo pisani in imajo vtisnjene vzorce, smeš likati samo po narobni strani. Svile, ki so bile oprane že z bencinom, ne smeš nikoli več prati z vodo, ker dobijo 6icer grde maroge. Tudi gladko umetno svilo smeš likati samo s hladnim likalnikom in ne po mokri krpi. Če je blago zmečkano, tista mesta malo zmočiš, in obleko obesiš in ko je posušeno, polikaš s hladnim likalnikom. Volneno blago likaš zmeraj po narobni strani, in sicer po vlažni krpi. Ko odložiš krpo, tedaj vzemi krlačo in nalahno tolci z njo po blagu, da se tkanina spet zrahlja. Kurenčkuva Neška ma tud beseda Men se zdi, da še ni prou doug, kar sem vam puvedala, kuku pucen pridem jest du kašneh nuvic. Za ene dva dinarčka jih du-bim še več, koker ena kila. Če še mal gli-ham, jih dubim pa še več. Za en ceu mesec jih mam kar zadost. '^u je že res, da sa H rJmV/^^/C punavad že precej Mm ^^mJ^ preležane. Noja, am- pak zatu sa pa tud velik cnej, koker sa kašne čist frišne. Na-zadne je pa tu tku useglih. Z nuvicam jc holt glih tku, koker s pekuskem žemlam. R1 ke sa stare, cnej jih dubiš. Žemla ustane pa tku zmeri ženila, pa če je šo tku stara. Z nuvicam je pa glih tku. Dokler kašne nuvice na bereš, al pa na zveš, ustane zate zmeri nuvica. Dolitar m je enkat še clu svetvu, ke sem mela želodec neki pufrderban, de nej raj stare zemlje jem, če čem, de se m bo želodec pucajtu, ke frišne žemle nisa puseben zdrave za želodec. S časupisnem nuvicam pa tud ni nč drgač. Vite, tku sem jest tud zvedla te dni iz enga starga »Jugosluvenarrkega naruda«, de je tam dol nek na Dulejnsicem, če se na motem, zvalila ena kokla tacga' piščanca, de je mou kar šter mige. Ke nisem pol najdla nubenga ptiprauka, sem mogla pa holt verjet, če prou nisem še nekol slišala, de b mou kašen piščanc šter nuge. Mal čuden se m je tu že zdel, ke kulker je men znan, maja use take žvali z repetnicam sam pu dve nuge. Sam Ide, če prou nimajo repetnic, maja tu., dve nuge. Noja, pa mugoče je use na svet. Ke je pršou moj mož upoudne dam h kusile in sem mu jest ud tega čudeženga piščanca začela prpoudvat, se m je pa začeu tku reglat, ko- ker kašna žaba. Kar jejnat se ni mogu. Ke se je enkat mal uddehnou in h seb pršou, m je pa reku: »Luba Neška, al s ti res tku zanikana, de kej tacga verjameš? Al na veš, de pr časupiseh na sAlelujeja sam tiskarsk škrati, ampak tud tiskarske race, koker prauja takem farbarijam?« »Tu že tud jest vem, sej jest tud nisem dons na svet pršla,« sem ga jest zafrkelna, ke se m je fržmagal, de me ma za tku naunitia. »Jest sem že zdauni vedla, de sa pr časupiseh nastaulen ket reden sotrudenki tud tiskarsk škrati, koker tud tiskarske race. Tu men tli nč nouga. Ampak tu, kar seni brala u »Jugosluvenarskem nartide« ud tega piščanca, more bit pa gola resnica, ke ni biu nubenga puprauka. Pa tu tud sploh ni nč čudenga, čo ma en piščanc šter nuge. Zatu se men ni treba smejat in norca delat. Sej se vender še drgačen čudeži gudeja dondons pu svet.« »No, pa m naštej ene par takeh čudežu, de b lili še bi špasen, koker je ta piščanc s šterem nugam. Rad b jih slišu,« je moj mož pugervu. »Rec kar češ, ampak tulk t pa puvem, de sem jest vidla u sojem žeulejn že velik takeh usličku, ke maja sam pu dve nuge, pa sa le uslički, če prou maja punavad uslički pu šter nuge. No, in tak uslički z dvema nugam, sa večkat še bi ubrajtan, koker pa tist, ke maja pu šter nuge. Kar u špegu se puglej, pa ga boš tud ti vidu. Razloček je med usiičkem sam ta, de tist, ke maja pu šter nuge, znaja sam rigat. Tak uslički, ke maja sam pu dve nuge, znaja pa guvort glih tku, koker mi navaden lde. Ampak tu t pa rečem, de jest večkat raj pusluiam tiste usličke, ke rigaja, koker pa tiste, ke guvareja.« »Tu pa mende ja na boš trdila, de maja usi lde taka gusta, koker ja maš ti? Al na veš, de kulker ust tulk je gust. Guste sa usesorte, koker klufute. Ti moreš puiniselt, de tist, kar se teb j.ij naumen, ma marsker za ta narveči mudrost, Puseben u pulitik in pa u umetnast pride tu večkrat naprej. Puglej Neška I Če b mel usi lde glih gusta, b iila nn celmu svet sam ena stranka. Kar usi b sc lepu zastupil med saba, koker uslički, AMERIŠKA Kaj takega se pripeti samo v Ameriki: Do ranega jutra so popivali. Tudi neki zakonski mož je bil med njimi; ime mu je bilo Jakec. Jakec je zaklical: »Še šilce žganja, natakar!« — »Kaj boš pa svoji ženi rekel, Jakec?« — »Svoji ženi?« — »Da; ko boš tako pozno prišel domov?« Jakec se je zasmejal: »Boste koj videli, k »j ji bom rekel!« Pristopil je k telefonu in je telefoniral: »Halo? Ali si ti, Dorica? — Tu sem jaz, Jakec! — Če pridejo gang6terji in zahtevajo odkupnino, jim nič ne daj! Jaz sem jim pravkar ušel!« ke usi glih rigaja. Zdej je pa tku na svet, de maja tud tist uslički, ke maja sam pu dve nuge, tud soje pristaše. Tu je holt tku, de koker kermu bi kaže, s tistem pa drži. Velik je takeh na svet, ke maja taka smola, de jih nekol pamet na sreča. Ždej pa pestiva usličke prgmah, pa hiter kusiu naštimi, ke jest sem že lačen. Veš pa tud, de jest nisem pršou zavle usličku dam, ampak zavle kusila.« »Viš, glih pretla, preden s ti dam pršou sit-nast stresat, je bla pr men ena moja loncmanka dol z Dulejnskega. Ce b ja ti slišu, kuku je ta revca jamrala, b se t u srce smilla, če prou nimaš dost srčne kulture. Prou use, kar sa mel na pul nasajenga, jim je voda uničla. Še not u hiš sa mel tulk vode, de sa mogel jit pud streha spat. Jukala je, ke m je tu prpoudvala. še men sa pršle souze u uči, ke sem ja puslušala. Kmeti sa res srumaki. Sam Buh ve, kuku boja živel?« »Eh, bo že kuku. Glih scagafjim na bo treba. Tulk boja že prdelal, de boja lohka dauke plačal,« m je mož skoču u beseda. »Ti, kar hiter so spet u špegu puglej, če češ še enkat videt tacga uslička na dveh nugah, koker sem t pred ud nh prpoudvala,« sem 11111 dala pud nus. »Neška! Ki se ti upaš men, ket držaun-mu uradenke kej tacga rečt? Kar hiter m dej kusiu naštimat, če tud inojga kusila nI voda udnesla?« »Ni nč za pumagat. Toj kusiu šem dala dons moj loncmank, ke se m je smilla. En dan boš mende že tud brez kusila putrpou, ke s držaun uradenk. Jest sem pa s kmetu duma, morem jit pa sojem loncmankam na roka. Viš, tku sva sturla usak soja doužnost.« Kuku je biu pol, vam pa raj na bom prpoudvala. Saj veste, kašen sa dedci. K. N. Doka! Peter pride pozno domov. Žena sedi na postelji. »Ali se zdaj pride domov?« »No? Saj je šele deset!« »Kaj se lažešl Pravkar jo ura odbila eno!« Peter ae razjezi: »Ali je to kakšen dokaz? Ura vendar ne more udariti ničlo?!« /j Vri C v dvigalo, ln se prav nič ne zmeni, kaj je notri. Zaradi skoka se dvigalo premakne in zdrči nizdol. Včasih se dvigalo od skoka tako zaziblje, da s« spodaj vratica kar sama odpro, in Muc pade s posodami vred v gostinjsko eobo. A to ga ne prestraši preveč. Skoči na klop, gleda, kako pobiramo črepinje, in si umiva brke.« Nekam prisiljeno smo 6e zasmejal!. Ali je ta strahotna nasilnost tehnike začela vplivati tudi že na živalstvo? Iu Filip je pripovedoval dalje: >Naš Muc tudi noče iti po stopnicah, če hoče biti zgoraj v sobah! Objsl se na vratica dvigala in tako dolgo mijavka, dokler mu jih kdo ne odpre in ga ne odpelje navzgor.« Odtlej smo Muca opazovali e skrbljivo pozornostjo in smo dognali prav čudne stvari. Če je šel na sprehod preko trga pred cerkvijo, tedaj ga niso kričavi vrabci, ki jih je kar mrgolelo okoli, niti najmanj zanimali. A ko je eden od nas prinesel nekoč ponarejenega kanarčka, in ko se je Muc s tačico prepričal, da bitje ni živo in da se giblje le zato, ker visi na nitki, je bil ves prevzet in očaran. Umetnega kanarčka emo obesili na obešalnik. Muc pa je skočil na stol in je pač vso uro nepremično strmel kvišku. — Če je naš fant piskal na piščalko, je bil Muc kar nesramno brezbrižen. Ždel je kje v bližini in je nalašč gledal kar mimo piskača. Če nam je pa Filip kdaj navil kako novo ploščo na gramofon, pa Muca kar ni bi'o moči stran spraviti. Kremplje prednjih tačic si je zasadil v mizo, iz-tegoval se je, kolikor se je le mogel, in je z bleščečimi se očmi tako buljil v gramofon, kakor bi hotel dognati njegovo zvenečo skrivnost. Nekaj najbolj čudnega pa sem doživel z Mucem nekega večera med stebriščem pred eodno palačo. Skoraj sleherni večer — in tudi ta večer — se je zagnal veter med stebrišče in je nastal močan vrtinec. Papirčki, listje in druge 6meti so 6e dvigale, in vsa stran časopisa je frfotala sem in tja. tako da je bilo vse to kot nekakšna strahotna prirodna igra. Zagledal sem tam zamaknjenega občudovalca te igre. Bil je Muc. ki je prav pred vrtincem sedel na zadnjih nogah, in je bil tako zatopljen v zagonetno vrtenje, da me ni niti opazil, ko eem prišel do njega. Zdaj pa zdaj je previdno iztegnil prednjo tačico, da bi tipaje dognal uganko. A čim se ga je kak predmet, ki je hitel mimo njega, dotaknil, je od-skočil in nato je spet tiho in neptemično obsedel v svojem občudovanju. Precej časa sem stal za njim, ne da bi se zganil. Tedajci se je veter nenadoma polegel. Hrumenje med etebrovjem je utihnilo, ozračje je postalo na mah tiho in lahkotno. Muc se je zdrznil, pogledal je kvišku in se je hipoma zavedel, da je bilo vse to, kar ga je tako preeunilo, le prirodno, le zrak, samo sapa. Še nikoli nisem videl razočaranja, ki bi ee bilo na tak način telesno izrazilo. Muc je kar padel na vse štiri noge in se počasi, skoraj po trebuhu, splazil dalje. (A. Anthes.) Znani SALVAT CAJ proM *.ol8-nlm kamenfkom ln bolefllnnm žolčnepca mehurja ne dobiva pri irlavnnm zantopnikn: Apoteka Sv. Ivana, Zasrreb, Kaptol 17. — Prospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj. O. r. S. br. 27870-193«. Rn. 3487. 'lat pri siromaka Tat je ponoči brskal po hiši siromaka. Ta se je zbudil in zavpil: »Kaj pa iščeš v temi, ko še oodnevi ni kaj najti 1« Kamnitno veselje Ko nam je vrtnar obrezal sadna drevesa in lepotno grmičje, je vprašal, ali bi ne hotela imeti (jaz in moja žena namreč) tudi skalnak na vrtu. Ustrašil sem se, češ- tale preprosti človek bi me rad zavedel v borzne špekulacije, pa sem seveda smehljaje odklonil. Toda vrtnar ni odnehal, rekoč, da »e treba za to samo nekaj kamnov, saj je na oknih dovolj kaktej, ki bi jih postavila na vrt, on sam bi nama še dal nekaj nageljnov — in tedaj se mi je pojasnilo, da govori vrtnar o majhnem »alpskem nasadu«. Koj sem bil za to, vratar je prinesel kamenje (bolje betonske grude), moja žena pa svoje kakteje. Napravili smo gomilo iz zemlje, posadili vanjo kamenje, a moja žena je mahoma oklevala, češ, ledenih trijan še ni bilo, in pa — »saj veš!« Res je, jaz že vem, bila je jako žalostna zgodba. Pripetila se je že pred nekaj leti, odtlej imam dobro plačane, državne detektive še manj v časti kot Conan Doyle, ki brez dvoma ni iinel dobrega mnenja o Scotland Yardu. Takrat še nisva imela skalnaka na vrtu, takrat so nama rastle še vse lepe cvetice lepo krog in krog v kolobarju. Nekega jutra pa se je moja žena na vrtu bridko jokala, tožeč mi, da so ji ponoči tatovi pokradli najlepše in najbolj drage rože. Fani, naša služkinja, je brž hitela praviti, da je njen stric detektiv in da mu bo koj vse sporočila. »Pozor!« sem vzkliknil, >nikar ne stopajte okoli, sicer se bodo vse sledi zabrisale!« Proti večeru se je pojavil jako debel in spokojen gospod, ki je stokal zaradi soparne vročine (saj njegov obraz ni bil prav nič tako izsušen kot obraz Sherlocka Holmesa) in ni nič kazalo, kakor da bi si hotel ogledati pozorišče tatvine, češ, »bomo žo tudi tako dobili tega tiča!« A jaz nisem odjenjal, trmoglavo sem zahteval ogled pozorišča, in debeli stric je šel nejevoljno za nama na vrt. A tu se ni niti prijx>gnil in tudi zemlje ni posvaljkal med prsti, ni preiskal nili višine ograje niti globine stopinj. Ni vzel iz žepa nobenega povečevalnega stekla, ni našel nobene nitke na konicah bodeče žice, strmel je le nekaj časa predse in je nato dejal, da bo že začel po-zvedovati. »Kako pa — poizvedovati?« sem ga vprašal Šepetajo. »Imam svoje možiceljne,« je rekel detektiv tako glasno, da so ga mogli slišati vsi tatovi krog in krog, »vprašal bom pač svoje tukajšnje zaupnike.« Hotel sem nekaj reči, a moja žena je že naredila znamenje križa čez izgubljene kakteje. Detektiv je odšel in, nikoli nismo ničesar slišali ne o tem stricu in ne o kaktejah. To je bil vzrok, zakaj se je moja žena zdaj branila dati kakteje na vrt. »Takrat,« je rekla po lihem, »veš, takrat si imel priliko, da bi mi bil imponiral in izsledil tatu in mi vsaj kakteje prinesel nazaj!« »To mi pa malo pozno r>oveš.« sem dejal, »pa kako naj bi bil sploh to dosegel?« »Tvoja stvar,« je odvrnila žena, »zakaj si pa mož? Zdaj veš!« Ves sem bil strt in obljubil sem svoji ženi, da bom zdaj koj streljal, čim bo kaj slišati z vrta. »Pa ne pozabi prej okna odpreti,« mi je svetovala in mi prinesla kakteje, ki sem jih hotel koj posaditi med kamenje. »Morilec!« me je poklicala moja žena, »ali jih hočeš res vse umoriti? Zdaj, ko so bile vso zimo v sobi, pa jih daš kar koj na pekoče sonce I Saj se morajo nekaj dni v senčnici navajati na ozračje!« In postavila jih je lepo v vrsto in jih nato pokrila z rjuho. Teh Trijacev ne bom nikoli pozabila. Pankracij, Bonifacij, Servacij so bili to leto jako milostni, nič hudega se ni zgodilo. Kakteje smo posadili, napravile so popke in oba z ženo sva jih veselo opazovala. Odkar imamo skalnak na vrtu, stojiva oba z ženo vsa blažena pred gomilo, držeč v eni roki škropilnico, a z drugo si podpirava brado — in se posvetujeva: Kaj bova še posadila, ali je zemlja dobra, koliko cvetov bodo pognale kakteje. Ta večerna zbranost prevzame tudi otroke, ki so se pri svojih vožnjah s kolesom že povsod prevrnili, samo v kamnitno divjino skalnaka se doslej še nihče ni prekucnil. Potom, ko sva se o vsem strokovno pomenila, me vpraša moja žena: »Katero (rožo, seveda) imaš najrajši?« Zakaj, jaz imam svoje ljubljenke, moja žena pa spet svoje. Moji ženi so predvsem pri srcu nizki macesni, borovci in brinje, in meni, da je bodočnost vrtnarstva vprav tako pritlično drevje, in da so kakteje od včeraj, a pritlično drevje je od po jutrišnjem. Da, če bi bila ona vrtnarica, kakšne lepe denarce bi si zaslužila! Jaz spoštljivo molčim, zakaj, saj imam tudi jaz rad brinje in macesne. »To je pač najlepši skalnak, kar jih poznam, čeprav jih je že dosti po vrtovih!« »Pa kakšni so!« pravi moja žena. ' »Resnično, takšnega, kot je najin, takSnega nima vsak.« Čudno — šele, odkar imam sam skalnak na vrtu, vem, da jih je res veliko po vrtovih. Prej sem o teh kamnitnih kopicah po vrtovih zmeraj misli, da so kamenje, ki so ga nametali na kup, ker ni uporabno. Zdaj se pa zmeraj bolje razumemo na te finese. To je prav tako kakor zadeva z otroškimi vozički. Dokler nimaš otrok, poznaš ta vozila samo iz besed drugih ljudi. A ko imaš otroka in voziček, potem vidiš povsod same vozičke, da, celo v sanjah te preganjajo različne vrste teh vozičkov. — Torej povsod sami skalna-ki, pa ne, kot sem prej mislil, kupi kamenja! Zdaj posadiva murko, tjakaj nekaj maliovja — in moja žena stoji pred to zbirko, šteje prihodnje cvetove, se ozira za oblaki, prebira vremenska poročila v listih in je vsa en sam vrtnarski ogenj. »Pa to še ni vse,« mi pravi, »to je le majhen začetek: A ko se bodo razcveteli moji nageljni, ko se bodo razvile fuksije in ko bo zagorel floks...« »Potem, ljuba moja,« ji pravim, »potem morava vrtno klopco postaviti semkaj k skalnaku, ker se nama bodo začela od prevelike krasote tresti kolena in je pač bolje — da bova omahnila na klopco kot pa na kakteje...« (B. B.) Rokavice za delo na vrfu Marsikaka gospa ali gospodična se prav rada ukvarja z vrtom, pa se pri tem boji za svoje roke. Naj si splete tele rokavice (ki so tudi za moške): Potrebuješ 2 štreni neobeljenega bombaža čt. 8, 5 pletilk št. 12 in 5 pletiik št. 7. Vzorec pleteš takole: i Zapestje in nart roke: 1. vrsta: 3 desne in 1 levo — vso vrsto okrog. 2. vrsta: 3 1. in 1 d. naokrog. Te dve vrsti se izmenoma vrstita. Kart — pleteš desno. Zapestje in prste: 1 1. in 1 d. Potek pletenja Za zapestje nasnuješ na 4 pletilka št. 12 — 60 pentelj in pleteš 7 cm visoko. V zadnji vrsti spleteš skupaj 10 krat po 2 p., tako da ostane še 50 p. Potem pleteš s tankimi pletilkami 2 cm široko po 2 d. in 2 1., nakar vzameš spet debele pletilke in pleteš nart rokavice, pri čemer ostane 27 p. za vzvorec zapestnice, drugih 23 p. pa pleteš desno za dlan. Kožica pri palcu desnice V 7. vrsti po zapestju vpleteš 2 p. v 1. in 4. pentljo desnega pletenja. V 12. vrsti storiš isto pri 1. in 6. p.; v 17. vrsti pri 1. in 8. pentlji, in v 22. vrsti pri 1. in 10. pentlji. Knzica pri palcu levice vpleteš v zadnjo pentlje desnega pletenja, torej V 7. vrsti pri 4. in poslednji pentlji in tako dalje. Ostane še 58 p. in pleteš z njimi dalje, dokler nI pletivo dolgo 16 cm. Tistih 10 p., ki so nad palcem, deneš na zaponko in v naslednji vrsti spleteš prav nad njimi tO novih pentelj. V naslednji vrsti vzameš na vsaki strani palčne odprtine po 2 p. skupaj. Potem spleteš v naslednjih 2 vrstah v vsaki še po 2 p. skupaj, in sicer prav v sredi nad palčevo odprtino. Zdaj je 27 desnih pentelj in prav toliko jih je za vzorec. Tako pleteš dalje, dokler ne prideš do prstov, torej nekako 5 cm daleč od. oalčeve odprtino, Prsti Vse pentlje deneš na nitko. Za kazalce uporabiš 8 p. od narti in nasnuješ še 4 novo pentlje med te dvakrat po 8 pentelj. Potem pleteš 3 cm dolgo po 1 d. in 1 levo. — Za sredinec potrebuješ tudi 20 p., in sicer 7 p. od narti, 3 p., ki jih vzameš od 4 novih pentelj, 7 od dlani in 3 nasnuješ na novo. Tudi tu spleteš 3 cm. Prstanec pleteš z 20 p., in sicer 7 in 3 in 7 in 3 p. Pleteš prav tako 3 cm dolgo. — Mezinec spleteš iz 5 p. od narti in 5 p. iz dlani in 4 privzameš; dolžina je 2 cm. Za palec vzameš 10 p 3 zaponke in 10 p. nasnuješ na novo, zraven še 2 p., ki jih vmes privzameš. S temi 22 p. spleteš 3 cm dolg palec. (Glej sliko!) Kaj storiš, da ne boš priljubljen Tu nekaj navodil, da ljudem ne boš všeč! Ne boš všeč? Seveda, saj si jim doslej itak všeč, ali ne? Ljudje vas imajo radi -r- zavidajo vam; kako bi mogli reči, da jim ne bi bili všeč! Obrekovanje se nas drži. Ali ljudje preganjajo vsakega človeka z besedami, ki bi se ne zmenil zanje? Naši ljubi bližnji se zanimajo za nas. Ali ni to že znak naše priljubljenosti, če drugim ljudem pomenimo več kot sami sebi? Toda k stvari! »Kako vam je?« Zadosti je, da na to vsakdanje vprašanje odgovoriš z veselo besedo »Izvrstno!« in je že naš nasprotnik v dno duše ogorčen. Prvič zato, ker vidi, da jo uspeh njegovega govorniškega zanosa enak ničli, drugič pa zato, ker se prav resnično zboji, da bi se ti res dobro godilo in da ti je bolje kot njemu. »Ali sle že slišali, da je vaša prijateljica — no, saj veste ...« »Vem, vem« — in neodpustljiva je jeza, ki jo ta oseba občuti zaradi tega, ker to že vemo. »Me jako veseli,« pravi tuja oseba, ki ti jo predstavijo. »Enako,« ji odvrneš brez zle misli, in že imaš sovražnika za vse žive dni. »Ali pa — mogoče imate kaj boljšega v mislih?« — Ogovoriš: »Imam« — in kar na mah 6e za večno iznebiš te osebe! »Tepec, kako ste mogli kaj tako trapastega zagrešiti?!« — »O, prav lahko...« — in tvoja odkritosrčnost te je oropala še poslednjih nitk simpatije. »Obiščite nas vendar kdaj!« »Gotovo! Ali kar jutri?« — In začudil 6e boš, koliko dela bodo imeli ljudje in kako ne bodo nič utegnili! »Za vami, za vami!« pravi nekdo. Če pred njim dospeš do vrat, bodi prepričan, da bo osebno užaljen. »Tak ušivec!« se jezi oče na svojega sina. Daj, in reci, da je to res, pa boste še v poznih rodovih v sovraštvu s tisto družino. »Nemara motim?« vpraša oseba, ki pride na obisk. »Seveda.« Ta oseba ti do smrti ne bo odpustila. Kakor razvidimo iz teh primerov, pač ni treba dosti, da ljudem ne bomo všeč. Žal, da je tisto sredstvo zmeraj in povsod lo, če v vseh primerih povemo r o s n i c o I Škotska Neki Škot je imel hčer in hč! je Imela zaročenca. Mati prihiti vsa razburjena in pokliče očeta: »V temi mu v naročju sedi i« — »To bo i,izvrsten mož!« — »Kako? Zakaj?« — »Z lučio štedi in 6tola se mu škoda zdi I« Potaknjenci Skoraj_ vse sobne rastline razmnožujemo s potaknjenci. Posebno se rade» zakoreninijo fuksije, pelargonije, guanium, begonije, vanilije in še mnoge druge cvetice, kakor tudi pollesaste rastline. Vršički, ki jih bomo vzeli za potaknjence, morajo biti zdravi, dozoreli, ne premehki. Potaknjenec odrežemo čim bliže staremu lesu, ali pa vzamemo še majhen del starejšega lesa ali rastline z njim. Te se posebno radi okoreninijo. Potaknjenci naj imajo 3—6 listov. Zadnji list odstranimo (glej sliko 1), ker bi ta itak odmrl. Rez izvršimo pod kolenom ali očesom. Ta pa mora biti popolnoma gladka in vzporedna s ko-lenčkom. Tu se namreč rana najhitreje zaceli, tvori se »kalus«, iz katerega poženo koreninice. Potaknjence vtikamo v zemljo le tako globoko, da stoje trdno. Čim bliže so površini, tem hitreje se vkoreninijol Zemlja naj bo močno pomešana z mivko, da preprečimo gnitje. Posoda, v katero vtikamo jx)taknjence, naj bo globoka, da jo lahko pokrijemo s steklom. Potaknjence v loncih pa pokrijemo s steklenim zvoncem. Potaknjence zalivamo bolj poredkoma, a oro- simo jih večkrat dnevno, ker ljubijo vlažno toploto. Pred sončnimi žarki jih moramo senčiti. Dnevno jih moramo pregledati in odstraniti vse gnile liste in potaknjence. Ko so vršički dobro zakoreninjeni, (gl. si. 2), jih presadimo v majhne ločke z bolj rahlo zemljo. Pozneje pa jih ponovno presadimo v prst, ki ustreza posameznim vrstam. Včasih želimo imeti bolj košate rastline, zato odščipneino potaknjencu vršiček. Tako se cvetica bolj zgrmiči. V Franciji in Italiji je razširjeno tudi razmnoževanje trdih, lesastih, sobnih okrasnih grmov na prav poseben način. V ta namen vzamemo lop, pokonci rastoč vršiček rastline, ki mu na primernem mestu napravimo podolgein kratko zarezo, v katero vtaknemo kamenček, da ostane raza odprta. Na sliki 3 vidimo puščico, ki kaže vneslo, kjer naj na odganjku napravimo razo. Vr-■|iček ovijemo, kot nam kaže slika, s pločevino ali lepenko1-, v obliki škrniclja, ki ga pričvrstimo na deblo rastline. Prav tako privežemo tudi mladiko. Škrnicelj napolnimo z vresnico, ali kako drugo lahko zemljo, dobro premešano z mivko. Zemljo pokrijemo z mahom in dobro zalijemo. Tako raz-množavanje se obnese le, če so poganjki mladi (1—3 leta stari) in trdno privezani, da jim veter, ko jih maje, ne potrga koreninic. Tudi na zalivanje nesmemo pozabiti. Do jeseni so navadno že vsi zakoreninjeni. Previdno o'dvzamemo ovoj, jih odrežemo od rast-line-matere in jih vsadimo v lonce. RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji Zdravi Z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez. Cenena pavšalna zdravljenja! — Maj, junij 10 dni 750"— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopelji in zdraviliške takse). Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Breza in smreka V tihem dolu ob potoku kjer se skalnat svet razteza dve samujeta drevesi: črna smreka — bela breza. Kadar sijejo na brezo svetli iarki blede lune, zadrhtijo mehki listi kot da v njih so skrite strune. Velrček igra na harfo — zdaj se joče — zdaj se smej«... Jokajo z njim mladi listi —. šepetajo vitke veje. A mogočna irna smreka mrka resna je, visoka; gleda z viška drobno brezo kakor velikan otroka. Nje temnozelene igle so bodeče, trde, goste; veličastno nje je deblo; veje rjave in preproste. Dasi sta tako različni: v brezi pesem — v smreki groza :—» vendar tesno sta objeli: ' poezija sla in proza----- ^ «■ Marija BrUncifc Kaj napravim iz starega umivalnika Star umivalnik nikamor ne spada k modernemu pohištvu. Vendar ga moremo prenarediti. Iz spodnjega dela ti napravi mizar omarico, ki spada v sleherno sobo. Brez usmiljenja jo treba odstraniti vse police in poličice, vse okraske, da nastanejo gladke ploskve. Namesto marmornate plošče dobi omara leseno ploščo, lesen obod pa nadomesti noge. Jako lepa pa postane omara zaradi posebnih gumbov za odpiranje. Tudi marmorno ploščo uporabiš, in sicer z« namizno ploščo. Spodnji dol in noge te mize narediš iz ostankov umivalnika. Da ne zavržemo nobenega dela umivalnika, moremo iz stranskih delov napraviti police za knjigo, za vaze, za drobnarije. Zrcalo, seveda, moreš obesiti brez okvirja kamorkoli. (Glej sliko!) Knjig a, hi jo more brati samo 20 ljudi na svetu Profesor H. W. Bai!ey, docent za sanskrit na angleški univerzi v Cambridgeu, ne moro pričakovati, da bi njegova knjiga, ki jo jo spisal v deselih mučnih lotih, izšla v več kot 50 izvodih. Vendarle pravi, da je njegovo dolo »najzanimivejša naloga njegovega življenja«. Seveda la knjiga ni kako navadno znanstveno delo. Zakaj, saj ni na svetu niti 20 ljudi, ki bi jo sploh znali brati. Knjiga je prvi besednjak kotanezijščine, izumrlega jezika, ki so ga pred tisoč leti govorili v Tibetu in Turkestanu. Dasi so ljudje, ki so po kotanezijsko govorili, že zdavnaj izginili z zemlje, se njihov jezik vendarle ni izgubil, čeprav so ga zmožni le prav redki strokovnjaki. Zalo so pa natiskali samo 50 izvodov tega besednjaka; vsak izvod stane okrog 10 000 dinarjev. Izračunali so, da bo besednjak komaj v 25 letih razprodan. Učenjak je povedal, da je pisal knjigo 7000 ur. rfVTEHNlKA Električni pogon na ladjah Prav pred sto leti (1830), jo ruski učenjak Jakobi v Petrogradu zgradil prvo ladjo na električni pogon. Ladja je bila opremljena z električnim motorjem, ki je dobival tok iz baterije 69 galvaničnih elementov. V čoln jo šlo 12 oseb pri čemer so dosegli hitrost 4,2 km na uro. Kljub temu uspehu se pogon ladij z elektriko še dolgo ni mogel uveljaviti, največ zato, ker je delala težava preskrba ladjo z električno energijo. Šele 1. 1886. so z gradnjo podmornic zopet začeli uvajati električni pogon. Podmornice so ohranile električno gnane stroje do danes. Vendar pa uporablja tudi fiodmor-nica električno silo samo, kadar je potopljena, dočim ima za pogon na površini motorje sistema Diesel. Na podmornicah dobavljajo tok za stroje, ki ženejo vi|ake, električni akumulatorji. Seveda se akumulatorji pri vožnji pod vodo izpraznijo. Ce ujToštevamo, da mora pod vodno gladino |>odmor-nica, razen kadar leže na dno, vedno ohraniti neko hitrost, da obdrži ravnotežje, in da morajo, kadar je podmornica pod vodo, neprenehoma teči stroji za čiščenje zraka, slroii za hlajon e zraka itd., bomo razumeli, da je zadržanje [Kidmornice v globini samo toliko časa mogoče, dokler ima na razpolago električno energijo v akumulatorjih. V svetovni vojni so ee vzdržale podmornice pod vodo komaj nepretrganih osem ur. Potem se je morala ladja dvigniti na površino, kjer jo plula s pomočjo Dieselovih motorjev. Posebni generatorji, ki j,ih ženejo Dieselovi motorji, zopet napolnijo izpraznjeno baterije, tako da je po določenem času podmornica zopet pripravljena, da so potopi Idealno bi bilo, če bi imeli take akumulatorje, da bi vložili vanje dovolj električne energije, da bi sc na vožnji po morju omejili samo na električen pogon, vendar to do sedaj še ni bilo doseženo. Razen električnega pogona, ki ga imamo pri podmornicah, kjer dobivamo pogon iz akumulatorsko baterije, so pri gradnji ladij uporablja električni pogon vijakov na drugi osnovi. Na pogonsko gred turbine, parnega stroja, ali Dieselo-voga motorja, so priklopi električni generator, bodisi istosmerne, bodisi izmenične striije. Tok, ki ga dajo generator, se vodi v niolorje za pogon vijakov. Pri tem načinu odpado mnogo mehaničnih prenosov, ki jih je treba neprestano oskrbovati, in nadzorovati; odpado tudi pri turbinskem pogonu pogon vijaka s pomočjo zobatih koles. Tudi v praksi se je kot pogon zelo dobro izkazal, lo da je cena strojev s tako izdelavo zelo visoka. Električni pogon, ki smo ga pravkar opisali, so na prvi večji ladji zgradili Rusi leta 1903. Bila je to 1100 Ionska ladja »Vandal«. opremljena h tremi Dieselovinii motorji po 120 ks. Vsak motor je gnal poseben generator; tok iz generatorja pa je bil napeljan v elektromotorje za jiogon vijakov. Kmalu zatem je bilo na sličen način opremljena nemška podmornica »Vtilkanust. Po izkušnjah v svetovni vojni se je tudi ameriška mornarica odločila za ta način gradnje. Najprej so zgradili za poskus ladjo z dvema vijakoma, današnjo nosilko letal »Sangley«, nnlo pa reč večjih bojnih ladij med njimi obe 35 do 40.000 tonski nosilki lelal »Lexlngton« in »Saratoga«, ki razvijala 34 vozlov (okoli 6« km) na uro in sta za to hilrost opremljeni s stroji, ki razvijajo 210.000 ks. Poleg Amerike so so za gradnjo električnega pogona na ladjah odločili tudi Angleži, Francozi in v zadnjih letih Nemci. Francozi so z električnim pogonom vijakov opremili celo svojo najhitrejšo ladjo Norniandlet, ki si je priborila modri trak, in katere stroji lahko trajno razvijajo 160.000 ks moči. MLADI SLOVENEC Stari hlapec pripoveduje Janezek je bil na počitnicah pri teti, ki Je imela veliko posestvo na deželi, še nikoli ni bil na deželi, zato mu pač ne smete zameriti, če je vsak dan odkril nova čudovišča, ki se mu o njih v mestu niti sanjalo ni. Tako je lepega dne stopil tudi v konjski hlev. Ko si je ogledoval konje, je opazil, da imajo najrazličnejše barve. Radovednost mu ni dala miru in povprašal je starega konjskega hlapca, ki je v kotu blaženo žulil 6vojo pipo: iStric, zakaj so pa konji tako pisani?« Starec se je nasmehnil in začel pripovedovati: »Ko je Bog ustvaril konje, so se morali pred njim postaviti v vrsto. Stvarnik si jih je natančno ogledal, da bi videl, ali ni morda česa pozabil. Zadovoljen je bil s svojim delom in že je hotel konje, sive, kot so bili, poslati na zemljo. Toda konji niso bili zadovoljni. Eden izmed njih je stopil pred Stvarnika in ga prosil, naj mu kožo pobarva črno. Potem bi ga njegov gospodar lahko jahal tudi ponoči in nihče ga ne bi opazil. Ko je to slišal drugi konj, se je obrnil h Gospodu in ga prosil, naj mu napravi belo barvo. Domači bi potem njegovega gospodarja pri sončni luči že od daleč spoznali. Opogumil se je tudi tretji konj in prosil Stvarnika, naj ga pobarva z belo in črno barvo, da bi ga gospodar lahko jahal podnevi in ponoči. Potem so se kar po vrsti oglasili še drugi nezadovoljneži: eni bi bil radi rumeni kot žito, nekateri rjavkasti kot drevesna skorja, tretji spet pisani kot gozd v jeseni. Divjačini pa konji na noben način niso hoteli biti podobni. Stvarnik je ukazal prinesti barve, ki so še ostale, ko so ptiči dobili vsak svojo barvo, in je pobarval konje po njihovih željah — takole, glej, kakor jih vidiš zdaj t Ta je lisec, ta je belec, ta je rjaveč, ta šareč in ta vranec. Konji so zdrveli v svobodo, kjer je bila miza zanje že pogrnjena. Kmalu so dobili vsak svojega gospodarja. Stvarnikovi lonci z barvami, pomazani zunaj in znotraj, pa so ostali pozabljeni tam, kjer jih je Stvarnik pustil. Nekega dne se je priplazila tja mlada mucka. Bila je siva kakor vse druge mačke. Ko se je tako plazila med lonci za drobno miško, se je koža drgnila ob lonce in sivi barvi se je primešala črna, bela in rumena barva. Drugim mačkam je bila murka s pisanim kožuščkom na vso moč všeč. Hitro so še same pohitele k lončkom za barve. Neka mačka se je lako dolgo vrtela okoli lonca s črno barvo, da je postala črna kot vran. To pa vendar ne gre, da bi imela samo eno barvo, ko so pa druge tako pisane, si je mislila in skočila je še k loncu z belo barvo ter pritisnila glavo k njemu — tako, da ima še danes belo liso na glavi. Nekatere starejše mačke pa so bile pametnejše in niso hotele posnemati norčavosti mladih muck. Te so ostale sive do danes. Ko 60 mačke tako barvale svoje kožuhe, eo se odnekod priklatili psi. Komaj so zagledali svoje stare sovražnice mačke, so se zakadili vanje in med lonci z barvami se je začel divji lov. Tako so tudi psi dobili pisane kožuhe. Bog je zaslišal živžav in stopil je pogledat, kaj se godi. Lahko si misliš, kako se je razjezil, ko je videl to razdejanje. Pograbil je lonce in zlil vse barve na zemljo. Nastale so rdeče, rjave, črne in bele mlake. To je bilo poleti. Huda vročina je vladala. Prišle so krave in legle v mlake, da bi se malo ohladile. Tako so tudi krave dobile razne barve. Kar v kravji hlev pojdi, pa boš videl, da je res!« je staTi hlapec končal svojo zgodbo — in Janezek mu je do zadnje pike vse verjeL Koliko nog ima mačka? Gospod vpraša deklico: »Ali veš, koliko nog ima mačka?« Deklica: »Vem. Mačka tma štiri noge.« Gospod: »Motiš se. Kar izračunaj. — Koliko nog ima mačka spredaj?« Deklica: »Dve« Gospod: »Koliko zadaj?« Deklica: »Tudi dve.« Gospod: »Koliko na levi strani?« Deklica: »Dve.« Gospod: »In na desni?« Deklica: »Tudi dve.« Oospod: »Mačka ima torej dve sprednji, dve zadnji, dve levi in dve desni nogi. Koliko je to?« »Deklica: »Osem.« Gospod: »Mačka ima torej osem nog!« Stričkov kotiček Dragi Kotičkov striček! _ Zdaj ob počitnicah imam malo več časa, da Ti lahko pišem. Zelo bom vesela, če boš moje pisemce ab-javil in ga ne boš vrgel v svoj neusmiljeni koš. Pošiljam Ti tudi povestico, ki sem se z njo zelo trudila in jo sestavila čisto sama. Upam, da Ti bo všeč in ja boš objavil. Kadar prideš v Kranj, dragi striček, se oglasi pri meni in boš lahko ostal tukaj na počitnicah. Potrudila se bom, da Ti bo bivanje čim prijetnejše. V upanju, da mi boš kmalu odgovoril, Te prisrčno pozdravlja — Saša Kokl, učenka IV. r. dekl. osnovne šole v Kranju. Draga Sašal — Ali bodo kotičkarjl strmeli, ko bodo v Tvojem pismu brali črno na belem, da imaš Ti že počitnice, medtem ko se oni še na vso moč dudlajo za šolo in trepetajo pred krutimi cveki.,. Datuma na Tvojem pismu ni, zato pač ne morejo vedeti, da si mi pisala že lansko poletje. Takrat sem Tvoje pisemce skrbno položil v svojo torbo in se zarotil, da bom koj naslednjega dne odkolovratil z njim v kotiček in napisal prelep odgovor zraven. Ko pa sem drugo jutro svojo torbo odprl — ali Ti ni pisemce blaženo dremalo in sanjalo sredi kupa drugih pisem?! Nisem mu hotel kratiti sladkega spanja in splazil sem se po prstih iz sobe. Vsako jutro sem kot skrben očka hodil gledat, ali se je pisemce že prebudilo. Pa je še kar naprej trdno spalo kot polh. Šele danes, ko je skorajda leto dni mimo šlo, sem ga našel zbujenega in ga hitro v kotiček ponesel. Kakor torej vidiš, nisem jaz kriv, da je prilezlo v kotiček s takšno polžjo naglico. Vdrugič naj se vsako Tvoje pismo že doma do mile volje naspil Zdaj me pa nekaj strašno zanima: ali Tvoje povabilo še velja ali je že zastarano? Nove počitnice trkajo na duri —• joj, ali bi se mi prileglo nekaj sončnih dni sredi prelepega vašega Kranja! Sem se Zastran nasveta obrnil na nekega učenega pismarja, ki ima paragraie v malem prstu. In on mi je to reč svečano razložil: »Tako ti rečem, mili moj Kotičkov striček: povabilo Saše Koklove je še pravno veljavno, ker ni v svojem pismu nikjer napisala, katero leto ima v mislih: ali leto 1938 ali leto 1939 po Kristusovem rojstvu! Kar po-beri šila in kopita in jo mahni v Kranj!« — Takp mi je svetovaj učeni gospod pismar in je prav malo manjkalo, da jo nisem že s prvim vlakom prisopihal tja. Tedaj pa sem se spomnil, da šii in kopit nimam in jih nikoli ne bom imel. Žalostno sem vrgel prazni kovčeg nazaj v kot in se jezil nad učenim pismarjem, da me je spravil v takšno zadrego. Ne gre in ne gre mi v glavo, zakaj bi moral vzeti šila in kopita s seboj. Mojstrov čevljarjev imate v Kranju gotovo sami dovolj. Takole je, vidiš, če se človek obrača na učene pismarje in »e dobesedno ravna po njihovih navodilih! Počitnice so torej šle po vodi, pa sem Ti za prisrčno povabilo kljub temu na vso moč hvaležen. Oglasi se še kaj! — Kotičkov striček. Dragi Kotičkov striček! _ Toliko sem že zrasla, da: se pisati in čitati. Prav rada prebiram Tvoj kotiček v »Slovencu«. Kar tikala Te bom kakor vwe rvoje etriSke. Rada bi Ti povedala kaj zanimivega o našem mestu. Morda bo,š vesel, če Ti povem, da imamo mnogo snega. Imamo tudi lepo drsališče, 6ankali-šče in velik prostar za smučanje. Tudi jaz se pridno drsam, sankam in smučam. Imam nove sanke, na katerih je dovolj prostora za dva. Joj, kako lepa se vozim na njih! Pridi pogleda}, pa bova oba poskusila svojo srečo. Nič hudega ne bo, če se malo prekucneva, saj je sneg mehak. Povabim Te tudi na klobase, mesene ali jetrne. Samo kmalu pridi, da jih ne bomo pospravili sami. Jih 6ama rada jem in bratca imam, ki jih ima še rajši. Lepo Te pozdravlja Tvcija mlada prijateljica _ Cirilka Resmanova, učenka II. razreda v Radovljici. Draga Cirilka! — Tudi Tvoje pisemce je nekakšen zapozneli ptiček. ?,e pozimi bi moral v mojem kotičku zažgoleti, pa je zažgolel šele zdaj, ko je starka zima že zdavnaj odkrevsala čez gor6. Gotovo si se medtem na vso moč jezila na- Mirko Knn5J«! Pravljice in pripovedke izpod Triglava Z Voričevim Fronccm v Biaščevi jami (Dalje.) Tako živo, tako nazorno je Skrablžjev Janez našteval skrivnosti, ki jih Blaščeva jama v svojem podzemeljskem kraljestvu izza davnih dni ljubosumno čuva, da je pravljičarja Brskača spre-letelo po vsem telesu. Črna groza ga je pobožala z ledeno roko. Kar nagonsko je pogledal k nogam — križ božji, ali ne štrli izpod okrušenega kamenja napol strohnelo človeško okostje? Ne, to je samo izdelek svojske igre narave. Dolbla je in dolbla — morda desetletja, morda stoletja — v živo skalo in izdolbla iz nje nekaj pošastnega, oglodanim človeškim rebrom podobnega. Pravljičar Brskač se je oddahnil. Skrahlčjevemu Janezu, strnohi presušeni, pa je strah nepoznan gost. Koliko noči, tihih in pokojnih kot sanje spečega otroka, črnih in nemirnih kot hrumenje divje jage, je že mimo njega šlo! Samota Broihovih Ravni mu je ob vsakem času enako ljuba in draga. Kadar je nebo jasno, poseda na klopici pred bajto in šteje zvezde, kadar je zamračeno. se njegove misli tepejo z oblaki in jih kot svinčene igračke valijo sem in tja. Na zunaj in na znotraj vam je utrjen kot grčav hrast. Lopnite ga po glavi — kol se vam^bo v rokah prelomil, Skrabiejevega Janeza trda bctica pa bo ostala cela. Grozljivo storijo mu povejte — vam samim se bodo lnsje jezili, Skrablejev Janez pa se wun bo viselo režal v brke. Nobena stvar mu ne me in robantila, da se fe razlegalo v deveto v trti »Oh, tale grdi, grdi Kotičkov striček! Koliko časa mora človek čakati na njegovo milost!« — Kako hudo je, če človek mesece in mesece zaman čaka odgovora na pismo, v katerega je položil košček svojega srca, košček svoje duše, sam dobro vem. Tudi meni jc to neusmiljeno življenje ostalo dolžno odgovora na marsikatero pismo, napisano s solzami in krvjo. Jaz sem čez te odgovore že zdavnaj napravil križ in se spoprijaznil z mislijo, da so bile vse moje tožbe in vzdihi — glas vpijočega v puščavi, Ti si pa gotovo do zadnjega upala, da se Ti bo goreča želja vendarle izpolnila. In glej — nisi upala zaman! Kaj naj Ti odgovorim? Bolj skopih besedi sem zadnje čase, kajti življenje me je dodobra izučilo, kakor resničen je pregovor; Molk je zlato. Da pa rešim čast svojega kotička, bom temu pregovoru za par minut hrbet pokazal in Ti zgovorno pojasnil, zakaj Ti odgovarjam šele zdaj. Neznansko boš presenečena, a kar je res, je resi odgovarjam Ti šele zdaj zato, ker sem dobrega srca in privoščim drugim več kot sebi! Ta je pa bosa! — boš rekla in boš majala z glavo kot neverni Tomaž. Priznam, da se to res nekam čudno sliši in da marsikomu ne bo šlo v glavo, v kakšni zvezi naj bi bil moj pozni odgovor z mojim dobrim srcem. A kar sem rekel, sem rekel in tega ne prekličem nikdar in nikoli! Ponavljam torej: Odgovarjam Ti tako pozno, ker sem dobrega srca in privošičm drugim več kot sebi. Ali mar nisi napisala v pismu, da me vabiš na klobase, mesene in jetrne? Ali mar nisi koj zraven pristavila, naj pridem takoj, da jih ne boste pospravili sami, ker jih sama rada ješ in bratec tudi? Vidiš, to je tisto! Nisem te hotel prikrajšati za te klobase, pa sem Tvoje pisemce vtaknil v žep in lepo počakal, da si klobase, namenjene meni, sama pojedla. In še dober tek sem Ti na tihem voščil — tako dobrega in ljudomilega srca sem! Zdaj, ko je nevarnost, da bi prišel na klobase, že zdavnaj minila, prihajam s Tvojim pisemcem na dan. Pa reci, če moreš, da nisem dobrega srca! Tvoje drugo povabilo, naj se pridem sankat, pa si bom vtaknil za klobuk. Zdaj poleti bi se pač bolj težko sankala. Ko pa zasede svoj prestol nova zima, jo prav gotovo primaham k vam. V sankanju na kratke proge sem pravi mojster. Ni izključeno, da skupaj potolčeva rekord, ki ga je lani odnesel znameniti sankač Debeluh Preku-cuh izpod Strmega klanca. Nič več in nič manj kot petnajstkrat se je prekucnil po snegu, preden je z dolgim nosom privihral na cilj. Midva se bova prekucnila najmanj šestnajstkrat — in slava najinega tekmeca bo šla rakom žvižgat, Jnhu, že zdaj se veselim tega imenitnega dne! Torej kar pripravi sanke in n« veselo »videnje! — Kotičkov striček. Haho so se v starih lasih vozili Koles« so poznali ž« t najstarejšlfi*'"žasfTr. Težko bi bilo torej dognati, kdo je izumil prvi voz. Že Egipčani so imeli vozove z dvema ali štirimi kolesi Prva vprežna živina so bili gotovo voli. MLADA NJIVA Mati, povej 1 — Mati, povej, kaj tak čudno, skrivnostno nekaj te dni kljuje po meni kot črv in me zbada, da me boli? In le zakaj iz offl neprestan* drobne solzč mi kakor kapljice dežne po Sipi tiho polzč? x — Sinko, črvičku, H v srcu tt kljuje, prva mladostna bridkost je ime. Sredi noči se je vate prikradla — tebe, moj 6inko, ukrasti ne smel Olgica Rurilova, Zagorje ob Savi Po nevihti Cvetje rdeče, rumeno in belo ponosno je raslo, zdaj je ©velo. Pohojeno, strto na vrtu leži, oči vanj upiram, srce me boli,... Sonce na nebu bo epet zasijalo in novo življenje iz tal bo pognalo. A v meni ne bo se umiril vihar, dokler ne izruje me božji vrtnar, Olgica Kuritova, Zagorje ob Savt Na koncerta Oče je vzel Janezka prvič s seboj na koncert. Ko se je vrnil domov, ga je mati vprašala: »No, Janezek, ali je bilo lepo?« »Zelo lepo je bilo,« je odgovori! Janezek. tudi igrali so dobro. Saj so pa tudi morali!< »Kako to?« se začudi mama. »Godci so sedeli v polkrogu, eden izmed nJRi pa je stal pred njimi in jim ves čas grozil t pa-jico!« se je odrezal Janezek. Asirci in Egipčani so šli ▼ vojno i vozmi na dveh kolesih, ki so bili lepo okrašeni. Podobo teh bojnih voz smo ohranili do danes. Egipčanski bojni voz. Voz iz 12. stoletja. Vozove za potovanje so začeli izdelovati Sel» v; 15. stoletju. Skrbno pokriti in okrašeni voz cesarja Friderika III. v letu 1491 je zbudil med ljudmi velikansko pozornost, ko se je prvič prikazal na cesti. Lično izdelane in za potovanj« udobne kočije so se iz Nemčije razširile po vseh sosednih deželah. Kočija iz leta 1650. more do živega. Kar naprej je brezskrbno razpredal nit, ki mu jo je nevidna roka v zajeten klobčič povila: »Rajnki oča, Bog jim daj dobro, so o Biaščevi jami vedeli povedati toliko, da jim nikoli ni zmanjkalo štrene. Bistre glave so pač bili in spomin so inieli, da jim je bila zanj nevoščljiva vsa srenja. Moja buča, Bogu bodi položeno, pa je bolj pozabljive sorte. Prav nič ni po rajnkem očetu podedovala — ne bistrlne ne vedrine dulift. Samo nekaj malega od vsega, kar so nam rajnki oča nažužnjali, .je v moji betici ostalo.« »Preveč ste skromni, Janez. Kaj bi samega sebe v nič dajali!« mu je pravljičar Brskač skočil v omalovaževanje samega sebe ter mu z vznesenimi besedami začel peti slavo in čast. »Toliko ste mi že povedali, zanimivega in tehtnega, da sem si komaj sproti zapomnil — pa Česnate nekaj o kratki pameti. Nikarte, nikarte tako!« »Kar je res, je res!« je resnicoljubni Skrablejev Janez vztrajal pri svojem. Potlej je neute-goma spet začel čarati pravljičarju Brskaču pokopane dneve pred oči. »Ali ste že slišali, kaj je Janšev Gregec v Biaščevi jami nekoč videl in doživel?« Pravljičar Brskač je ndobno posadil svojega rojstva suhe kosti na zajetno skalo in vzpodbudno rekel: »Nič se nisem slišal. Povejte, povejte!« Temne sence so se kot brezoblične prikazni podile po jami. Bež»le so pred prodirljivim svitom žepnih svetilk v nedostopne kote. Nekje v osrčju podzemlja se je iz težkih sanj prebudila preteklost in se kradoma, po prstih plazila bliže. Pridržala je sapo in prisluhnila. Okamenelo tišino je od časa do časa prekinila samo onemogla kletvica iz dna. Neustrašena jamarja, Maks iz Metne vasi in Kaj-žnikov Andrej, sta še zmerom preizkušala moč svojih mišic na trmasti skali, ki jima je zaprla pot. Skrablčjev Janez Je puhnil gost ohlak dima izza brezzobih čeljusti in ga tako dolgo spremljal s sivimi očmi, da se je razpršil pod kamenitim obokom. Potem je začel preudarno trkljati besede iz sebe. Zamolklo se je odbijal njegov glas od mrtvih sten. »Gre, gre Janšev Gregec po pastirski poti mimo jame in brezskrbno poje v božji dan: Na planin'cah luštno biti, tam je dosti mleka piti. Pastirc pa prav': Juhe, juhe, na planin'cah lušlno je! Gre, gre, pa ti zdajci obstane, kakor da bi ga konjsko kopito pod rebra dregnilo. Obstane in izbulji oči kot zajec, ki ga zgrabiš za vrat. Krvavo-rdeč ogenj zagleda v jami in hud smrad po žveplu mu udari v nos. Le kakšen zlomek bi utegnil v tej vročini ogenj kuriti? se začudi in pogumno stopi bliže. Gleda, gleda in zagleda v svitu ognja velik sod, poln samih cekinov. Ob levem boku soda čepi sam zlodej, ob desnem boku pa beta žena. Lase ima razpuščene po plečih in neznansko jo brhka. Zlodej je tako zamaknjeni v plapolajoče zublje, da je za vse drugo slep in gluh. Gotovo v mislih prešteva dolgo vrsto duš, ki jih je bil že v peklenski ogenj spravil. Bela žena pa dvigne glavo in milo upre v Janševega Gregra žalostne oči. — Reši me, pa bo sod s cekini tvoj! proseče zakliče. Janševemu Gregcu se nesrečna žena grozno zasmili. Prav tiho, da ga zlodej ne bi slišal, jo povpraša: — Pa kako naj te rešim, kako? Preden mu beta žena utegne odgovoriti, smola pa takšna, se zlodej predrami iz svoje zamišljenosti in se požene na noge. Tako kosmat vam je in tako krvoločne živalske oči ima. da Janšev Gretrec kar z zobmi zaškleneta. S takšno hitrico jo odcokljž po grušču in bodičevju navzdol, da v desetih minutah v dolino pricokljA in je bled kot smrt. Obleka mu po žveplu za-udarja, da si vaščani stiskajo nosove in kremžijo obraze. Vse dotlej se ni mogel tega smradu izne-biti, dokler se ni v blagoslovljeni vodi okopal.« »Ta je pa dobra!« je pravljičarju Brskaču tako spontano iz grla planilo, da je njegov krik jeknil po jami kot grom. Neutegoma si je pre-čudno dogodivščino, ki je, s pravljičnim dihom prepojena, šla iz roda v rod, načečkal na papir. Skrablejev Janez je prislonil koščene dlani k' širokim ustom in zakričal navzdol: »Hoj, boj, Maks, ali bo kaj?« »Še malo počakajte, nemara bo Slo!« je Maka z zateglim glasom zakričal iz rova nazaj. »Ta ti je pa kampeljc! Ne vda se kar tako, neugnan je kot hudournik,« ga je pohvalil Skrablejev Janez in se koj nato spet vase pogreznil. Ko je prilezel kot martinček na dan, je imel novo pravljico v brezzobih čeljustih. »Tudi Sedučnikov Lojz — naj mi ne zameri, da ga po zobeh vlačim — bo Blaščevo jamo pomnil do konca dni. Ko je bil še mlečnozob Irkolin, je na Janševem Gorelšu pasel kozž. Pa mu lepega dne koze zbezljajo navzdol in ti kar rinejo tja pod Malo Granšico. Togoten, kakor ti Sedučnikov Lojz zna biti, se zakadi med nje in začne udrihati po njih, da je kar treskalo. Vmes pa se mu izza piškavih zob nekajkrat izlušči tako ro,.,ita kletvica, da so peklenščki v peklu kar od veselja zarajali. Ko ti tako tolče in se priduša kot star čikar. mu zdajci zastane po žilah kri. — Iz Blaščeve jame prhutne neznansko velik ptič, letečemu zmaju podoben. Sedučnikov Lojz se od strahu sesede. Leteča pošast nekaj časa kot krokar, ki na mrhovino preži, grozeče nad živim kupčkom človeške nesreče kroži, potlej pa od-prhutA v jamo nazaj. Bolj mrtev kot živ, pobere Sedučnikov Lojz, Irkolin malopridni, svoje grešne kosti in .jo ucvre čez drn in strn. Še danes, ko ip že tršat dedec, mu je nekolikanj nerodno, če mu letečo pošast iz Blaščeve jame omeniš.« (Dalje prihodnjo nedelja) SHALIMAR V parku Hyde Carncr sem nekega deževnega dne dtfoil svojega bivšega tovariša iz Indije, polkovnika Herberta 0'Flannagana. Prisrčno sva segla drug drugemu v roko. Vprašanje, kako mu je, mi je zastalo na jeziku, ko sem opazil, kako se je moj stari prijatelj spremenil v poslednjih dveh letih. Junak salonov indijskih garnizij, zmagovalec na neštetih konjskih turnirjih in teniških tekmah je postal prava pravcata razbitina. Njegovi, nekoč tako bujni, plavi lasje, so se mu zredčili in osiveli. Jeklenotrde junaške oči pa so bile brez bleska in begajoče. Stopal je utrujeno in ▼ dve gubi; njegov« roke lo podrhtevale. Spet in spet Be je plaho ozrl na vse strani in 6e je dolgo obotavljal, preden se je upal čez cesto. Kaj se je pač pripetilo 0'Flanna-ganu? Ni se mi zdelo primerno, da bi ga bil po tem vprašal, zato sem ga povabil s seboj na kosilo. Po dolgem oklevanju in natančnem izpraševanju, kdo bo še pri kosilu, se je slednjič odločil, da gre z menoj, Na 0'Flannaganovo prošnjo sva ee usedla v zaprt prostor, kjer naju ni mogel nihče motiti. Molčal je in videti je bilo, da eilno trpi, kadarkoli se mu je natakar približal. Odklonil je smotko, ki sem mu jo bil ponudil, in je sam vzel svojo iz žepa. Tudi žganja ni hotel in je šele nato izpil šilce, ko sem bil jaz že svojega izpraznil. Zdaj sem bil pa tega že siti »Kaj pa pomeni vse to, polkovnik OTlanna-jgan,« sem ga vprašal, »Ali vas je strah?« Prodirno me ie pogledal in roke so •• mu tresle, ko je vtaknil smotko v usta. »Strah?... Tako jel Strah me je, neznansko me je strah, in ta strah me že dve leti tišči za vrat.« Njegov glas, ki je bil nekoč tako lep, je bil zdaj kar vreščeč. »Strah vas je, 0'Flannagan? Tega si niti pred etavljati ne morem!« »In vendar je res! — Strab me je, tako močno etrah 6mrti, ki povsod preži name in ki ji ne morem ubežati!« Ves beden me je pogledal in zdelo se mi je, da se že zanese name. »Pripovedujte, gospod polkovnik, olajšajte ei erce!« Jako se mi je zasmilil in sočutno sem ga prijel za roko. Pa jo je brž umaknil. »Nikar se me ne dotikajte; za božjo voljo, tako ine je 6trah!« »Strah vas je svojega starega prijatelja m vojnega tovariša? Toda — 0'Flannagan ...!« »Strah me je vsega, ceste, sten, strupa in — ln tudi — va6.« Polagoma se je umiril in videti mu je bilo, kako se je otepal svojega strašila. »Kakor vam je znano, sem bil predsednik vojnega sodišča takrat, ko je bila obravnava zaradi Shalimarja .indijskega prekucuha ...« Shalimarja sem se dobro spominjal. Tisti Shalimar je bil poglavar nekega indijskega gibanja za samostojnost. Domislil sem 6e neštetih resničnih, pretiranih in izmišljenih zgodb o tem čudovitem človeku, ki go-gorijo o njem, da se zna na zagoneten način izviti, da ga ne ujamejo, da je izven vsake pozemske oblasti nad seboj; in prišepetavali so si o njem, da je obdarjen z nadnaravnimi močmi. »Tako je!« Zdelo se je, ko da je 0'Flannagan Uganil moje misli. »Ta strahotni človek je bil dvanajst ur v mojih rokah. Jaz sem bil tisti, ki sem ga sodil. Obsodil sem ga na smrt z ustrelitvijo.« »Kolikor mi je znano, pa se ta obsodba ni izvršila ?« .... ..........._ »Ni se; Ni »e-tatfgla-tevrSitir Saj arpra* tO J* tisti grozotni doživljaj, ki je uničil vse moje življenje in ki sem zaradi njega moral jrustiti službo. Deset tisoč funtov je razpisanih na njegovo glavo; y resnici pa — na mojo.« »Kaj pa bajate, 0'Flannagan?« !■' i »Resnico govorim; kar poslušajte: ' Smrtna obisodba je bila izrečena. Shalimarja «0 bili, močno zastraženega, odvedli na obširen prostor pred taboriščem. Že med obravnavo ni izginil z njegovega ponosnega obličja neki vljudni, vendar žaljivo neverni smehljaj. Bilo je, ko da ga vse to nič ne briga. Smehljaj je še dalje obkrožal njegove tanke ustnice, medtem ko smo mu brali 6mrtno obsodbo. Smehljal se je tudi še, ko je bil zunaj na krvavi rihti, Izbrana četa škotskih strelcev pod poveljstvom mladega poročnika Leigha, je bila določena, da ustreli tega upornika. Ko smo prebrali smrtno obsodbo, sem pristopil k Shalimarju in mu ponudil črno obvezo za čez oči. S ponosno kretnjo jo je odklon;l. ,Danes ne bo umrl,' je rekel s trudnim, mirnim glasom, in njegove temne oči so se zapičile v moje. Pokazal sem na strelce, ki so nepremično, s puško ob no,gi, čakali povelja. ,Kaj noriš, Shalimar,' sem ga bil jezno zavrnil, vendar nisem mogel skriti nekega čudnega razburjenja, ki se me je bilo polastilo. Nato sem mu spet ponudil črno obvezo. In spet jo je zavrnil. Obrnil sem mu hrbet in namignil poročniku Leighu, da naj bo nared. Shalimarjeve oči pa so se zeleno lesketale. Mrzel srh me je spreletel po hrbtu. Poročnik Leigh naju je ves prepaden pogledoval. »Bodite pametni, Shalimar, Nobenega izhoda ni več za vas. Vlada britskega kralja je močnejša kot vi.« ,Ni pa močnejša kot Bog,' je bil dejal Shalimar in se je smehljal, Čutil sem, kako so se mi kolena zašibila, kako so mi živci odpovedali. Tisti grozotni občutek strahu me je obšel, ki se mi je odtlej za vsa ta leta zagrizel v dušo. Mukoma sem se silil, da bi obvladal ta strah"; pa mu ni nič zaleglo. Začutil sem mrzli znoj pod svojo plutovina-sto čelado in sem kakor iz dalje zaslišal mirni glas upornika: .Polkovnik 0'Flannagan, poslušajte me! Zdaj še nisem vaš sovražnik. Danes ni dan moje smrti. Usoda je drugače odločila. In Shalimar pozna voljo usode . ., Usojeno je, da bo od nas treh umrl prvi tistile plavolasi fantiček, ki še komaj drži sabljo v rokah.' Pri tem je pomignil s svojo mirno desnico proti Leighu, ki je smrtnobled in votlih lic srepel v naju. ,Potem... boste umrli vi, polkovnik 0'Flannagan, in nato šele Shalimar. Tako je usoda določila vrstni red smrti nas treh. Ali se vara ne sinili tistile fantiček. 0'Flannagan, pomislite na njegovo mater tam v grofiji York.' .Shalimar, prihranite si zase svoje vTažarije,' sem dejal s poslednjimi odtenki svoje volje in sem svoj lastni glas komaj slišal. .Vaše grožnje pač ne bodo vplivale na častnika angleške armade! Vzemite obvezo, Shalimar!' Indijec me je 6 svojimi plamtečimi očmi smehljaje se pogledal, in nekakšen zelenkast sij se je začel zvijati kakor povesmo strupenih kač. Potem si je dal obvezo na oči. Žarki njegovih oči pa so segali še skozi črno blago in se niso odmaknili od mene. S silo sem se-iztrgal iz omotičnosti in sem namignil poročniku Leighu, naj da povelje za strel .. . Povelje 6e je oglasilo hripavo in kakor smrtni vzkrik. Visoko je dvignil meč, ki se je v zahajajočem soncu krvavo zalesketal, Potem je meč zdrknil iz njegove roke... Strahotno počasi se je Leigh zasukal krog samega sebe in se sesedel v pesek. Takoj sem dal prekiniti usmrtitev in eem od-hitel k Leighu, pred čigar truplom je bil že pol-kovni zdravnik. ,Srčna kap ...' Kakor skozi paj-čoian sem videl, kako se je Shalimar milo in odpuščajoče nasmehljal.., Nastala je strašna zmeda; en sam hrup in v£k. Napetost poslednjih minut se je spremenila v divje beganje sem in tja. Brez moči, ves omamljen sem stal poleg mrtvega poročnika, čigar razprte oči so me obtoževale. Tedajci sem se spomnil njegove matere... Ko se mf je bilo s težavo posrečilo napraviti red, je bil Shalimar že izginiL in črna obveza je ležala na pesku. Izstopiti sem moral it thiib* in sejn kot botaa Hovek odpotoval iz Indije. Brex smotra in načrta sem v večnem smešnem begu prekolovratil že pol sveta, trdno prepričan, da svoji usodi ne bom ušel.« Polkovnik 0'Flannagan je umolknil. Brez prave misli na uspeh, povsem brez n?oči eem ga skušal tolažiti. »Ne morem vas razumeti, 0'Flannaganl Saj bi bil Shalimar lahko vaš sin! Brez dvoma bo živel še dolgo let!« Komaj sem bil izrekel te besede, pa sem že vedel, da bi bilo bolje, če bi bil molčal, 0'flannagan te odkimal, rekoč: ' »Motite se! Britska vlada je razpisala na Shalimarja deset tisoč funtov, če ga kdo dobi v roke — bodi mrtvega ali živega! Deset tisoč funtov je pa lep denar! Vsa Indija ga išče. Išče njega — in hkrati mene. Vojaštvo, policiia in armada izdajalcev njegovega lastnega plemena preganja Shalimarja in — mene. Ali razumete?« Razumel sem in sem ves potrt molčal. »Če pomislim na tisto velikansko vsoto denarja, na različne tiralice, ki z orjaškimi črkami prikazujejo vsemu svetu ime upornika Shalimarja; če zaslišim tiktakanje brzojava, glas radia, tedaj vem, da vse to velja meni, sai bom moral umreti prej kot Shalimar, ki je spoznal pomen besed usode. Ne bom umrl kot vojak, ki more gledati smrti hrabro in mirno v oči. Nel Kar na slepo in neizbežno se motovilim proti neznanemu koncu. Le to vem, da bom umrl prav take smrti kakor upornik Shalimar...« Ves utrujen in prepaden, tresočih se rok, se je polkovnik 0'Flannagan dvignil. Pretresljiv je bil pogled nanj, kako se je opotekaje bližal izhodu. Počasi, kakor človek, ki je na smrt obsojen, je stopal po stopnicah v razprostrte roke smrti, ki je čakala nanj. Polkovnika 0'FIannagana je le nekaj korakov od restavracije zadel na glavo kamen, ki je zdrknil z neke poškodovane hiše. Bil jc takoj mrtev. Videl sem še, kako je prihitela množica ljudi in kako so ga odnesli. Njegov obraz je bil popolnoma spremenjen. Tista mučna, od strahu vtisnjena poteza je izginila. Globoka spokojnost mu je lepšala obličja Drugo jutro sem bral v listih novico, ki me je zelo pretresla: Izdajalci so bili zaradi visoke nagrade upornika Shalimarja izvabili v past. Ondi so do smrti kamenjali tega moža, ki je hotel osvoboditi svoje ljudstvo.., (W. E. Mischier.) Pred kratkim so imeli v Somborju sestanek, katerega namen je bil ustanovitev šahovske podzveze. Sestanku je prisostvoval tudi tajnik Jugoslovanske šahovske zveze g. Mirko Magdič. V to podzvezo naj bi vstopili vsi klubi, ki so sorazmerno blizu Somborja, kjer bi bil sedež podzveze. Organizirana bo ta podzveza slično kot Slovenska šahovska zveza odn. oficielna Ljubljanska šahovska podzveza. Razen Ljubljanske in Sombor-ske šahovske podzveze bodo po sedanjem načrtu podzveze še v Beogradu, Nišu in Zagrebu. Ideja slovenskih šahistov o organizaciji jugoslovanskega šaha se tako končno le bliža uresničenju. • Ljubljanski šaKovski klub }e odigral r nedeljo jtmifinalno tekmo v tekmovanju za drž. prven- stvo. Njegov nasprotnik je bil Grafički šahovski klub, ki si je letos nepričakovano osvojil prvenstvo savske banovine pred Amaterskim in Zagrebškim šahovskim klubom. Ljubljanski šahovski klub jc nastopil s svojimi najboljšimi močmi in je dosegel lepo zmago 4 in pol proti 2 in pol pri dni nedokončani partiji, katera bo ocenjena. Tudi v tej partiji pa ima LŠK boljši položaj in mu bo najbrž prisojena cela točka. LŠK se je z zmago v tem matchu kvalificiral za finale, v katerem bo njegov nasprotnik najbrž prvak Beograda. Tudi za to tekmo je prisoditi LSK-u visoke izglede, tako da bo zelo verjetno v jeseni državno prvenstvo spet v Ljubljani. Pri tej priliki je potrebno opozoriti na inte-resanten razvoj življenja v LSK-u in v šahovskem Dve lični poletni obleki za hladno vreme. življenju v Ljubljani, ki trenutno obeta velik napredek šaha pri nas. Pred več kot poldrugim le-tom je bil LSK v organizacijskem pogledu na zelc šibkih nogah in je to izzvalo najprej ostro kritike dela klubovih članov, nato pa izvolitev novega odbora, kateremu je predsedoval prof. Osterc. Ta odbor je v splošno zadovoljstvo izvedel proslave klubove 25 letnice in v teku enega leta prigospo-daril klubu potreben inventar, plačal klubove dol gove in postavil klub v finančnem pogledu na trdne noge. V tem štadiju je poskusil novi odboi tudi v internem klubovem življenju prelomiti i klubovo tradicijo ter postaviti klub tudi v ten pogledu na solidnejše temelje. Naletel je pri ten na odpor precejšnjega dela članov, kar je dovedlc do razmišljanja, ali naj odbor zlomi ta odpor ii vse člane vistosmeri na svoje stališče, ali pa zapusti klub in ustanovi nov klub. Odbor se je odločil za drugi del alternative in snuje z delom bivših Članov LŠK-a, ki se je z odborom sodali-zira!, nov klub. K temu sta pristopila še dva ljubljanska šahovska kluba, Amaterski in Sempeter-ski šahovski klub, ki sta že sklenila fuzionirati se z novim klubom, pristopil pa bo verjetno tudi šahovski klub Lovšin. Ustanovni občni zbor novega kluba bo že koncem tega meseca, ali pa pričetkom prihodnjega, klubov lokal pa bo v kavarni »Slon«. Na ta način bo dobila Ljubljana dva šahovska kluba, ki bosta po moči igralcev približno enakovredna konkurenta in ki že iz prestižnih razlogov ne bosta dovoljevala drug drugemu nedelavnosti. Darujte za kongres Kristusa Kralja! Križanka neža, 28. vrsta kuriva, SO. vojaška strelna priprava, 31. prebivalec srednjeazijskega višavja, 32. državica v vzhodnem delu Zadnje Indije, 34, mesto v severni Italiji, 37. največji junak iz trojansko vojne, 38. vzhodni krivoverec, 40. puščava v severovzhodnem delu Afrike, 42. poljski delavec, 44. starogrško božanstvo vojske, 46. sodobni slovenski igralec, 48. tuja beseda za jx>ziv, 49. angleška trdnjava in pristanišče v južnem delu Arabije, 51. umrli slovenski zgodovinar, 53. vrsla jedi, 54. prebivalec severnega dela Afrike, 50. kemična snov, ki jo uporabljajo v barvarski industriji, 58. starogrško božanstvo lepote, 01. vrsla jedi, 62. jugoslovanska časnikarska agencija, 61. tuja beseda za pozitivni električni pol, 67. moško krstno ime, 68. antična boginja mavrice, 70. domača žival. 72. nemška tovarniška znamka avtomobilov, 74. oblika osebnega zaimka, 75. turški gosjw>dar, 77. otroška beseda za očeta, 79. skrajšano žensko krstno ime. Rešitev križanke z dne U. (unija Vodoravno: 1. sonet, 6. klase, 11. kosec, 16. epos, 17. Alabama, 18. Dole, 19. Čas. 20. Eros, 21. omelo, 22. lak, 23. alej, 25. Ars, 27. urok, 28. Noni, 30. napis, 33. Suomi, 34. pogon, 37. Skit, 38. Otelo, 39. Kosovo, 42. lak, 43. avizo, 44. roba, 46. niz, 47. Olt, 49. želo, 51. Nemec, 54. Oto. 55. Milena, 57. pirit. 58. eben, 59. etapa, 61. mejaš, 62. Opeka, 64. Baku, 67. tura. 68. rop, 70. Alah, 72. oda, 74. rilec, 76. umik, 77. eha, 78. luna, 79. Letonec, 80. Urij, 81. Itala, 82. lalar, 83. Alala. Navpično: 1. sečan, 2. opat, 3. nos, 4. esej, 5. Taras, 6. klor, 7. las, 8. Aha. 9. samomor, 10. Emerik, 11. kalup. 12. Odon, 13. sol, 14. elan, 15. cekin, 24. epik, 26. Suez, 27. koloniia, 29. ogon, 31. akolit, 32. Ita. 33. stil, 35. osa, 36. ovitek, 37. Slom, 38. oven, 40. obet, 41. ozon, 45. Otniš, 48. tlak, 19. žep, 50. opereta, 52. erar, 53. cep, 54. obel, 56. amulet, 59. Eboli. 60. Atila, 62. opica, 63. Ahaja, 65. adut, 66. Ural, 69. Omer, 70. akut, 71. Ahil, 73. Ana, 75. Gol, 76. Una, 77. era. venska beseda za kritiko, 63. morska žival, 65. posmrtno prebivališče duš pri starih Grkih, 66. tuja beseda za dokaz nenavzočnosti, 69. tuja beseda za vršino, 71. francosko moško krstno ime, 73. mesto v severozahodnem delu Italije, 76. stopljena in strjena ruda iz ognjenikov, 78. druga beseda za ničvredneža- 80. navadni šlevnik, 81. gora v Švici ob Vierwaldstatskein jezeru, 82. časovno razdobje, 83. druga beseda za otroka, 84. druga beseda za vrednost, 85. desni pritok reko Une, 86. naslov Zolajevega dela, 87. slovenska beseda za figuro. Navpično: 1. oseba iz starogrškega bajeslovja, 2. tuja beseda za pleme, 3. skrajšano žensko krstno ime, 4. sodobni slovenski književnik, 5. nemško meslo iz nekdanje Češkoslovaške, 6. širši pojem za družino, 7. tuja besedi za leposlovno obravnavo. 8. druga beseda za bedaka, 9. druga beseda za sovo, 10. druga beseda za nosača, 11. levi pritok Donave v Romuniji, 12. druga beseda zavrsto, 13. druga beseda za učni pripomoček, 14. tuja beseda za umetno svetlobno lelo, 15. star slovenski veznik, 24. japonska denarna enola, 25. kuhinjska začimba, 26. tuja beseda za brezobzir- Rešitcv leposlovne zlogovnice 1. Hipolit, 2. Para|iat, 3. Svetličič, 4. Mrgiser, 5. Steržinar, 6. Valvasor, 7. Erjavec, 8. Prijatelj. 9. Ravnikar, 10. Ahacel, il. Mencinger. — Pregelj Ivan. Rešitev zlogovnice Ii nič ni nič. Zlogovnica Iz naslednjih 24 zlogov: nd — aj — an — ar — av — až — ha — ca — drej — e — el — lais — mont — man — na — navt — nin — nost — shil — srč — stilj — sirili — tarh — zav — sestavi dvanajst dvozložnih besed s sledečim pomenom: 1. hud strup, 2. prebivalec Balkanskega polotoka, 3. apostol Jezusov, 4. samodržec (tujka), 5. benediktinski samostan ob Aniži, 6. umrli slovenski nal>ožni pisatelj in politik, 7. otok v Ti-renskem morju, 8. svetopisemska oseba, 9. stelja, 10. pogumnost, 11. starogrški dramatik, 12. mesto v severnem delu Francije. Če si izbral pravilne besede, ti njihove prvo črke, brane od zgoraj navzdol, povedo slovensk' pregovor. Iz vsake besede vzemi po dve črki. »Oh, te ženske, že od šestih stojim tu in zdaj le že pol sedmih!« »Kdaj bi bil pa moral biti tukai?« >0b petih!« V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede so začno pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo: Vodoravno: 1. umrli slovenski pesnik, 9. tuja beseda za domišljavca, ki misli, da v boljših rečeh kaj razume, 13. pokrajina v Švici, 16. druga beseda za plug, 17. domača perutnina, 18. prebivalec iz okolice, 19. strupena žuželka, 20. oblika vode, 21. starogrško božanstvo ljubezni, 22. vrsta pletenin, 23. nekdanji koroški narodni buditelj in zastopnik ilirizma, 25. štajerski ljudski misijonar (1804—1884), 27. moško krstno ime, 29. sestavina zraka, 31. ljudski naziv za mlado kravico, 33. nekdanji ljubljanski tiskar (ohratnica), 35. nemško krstno ime, 36. tuja beseda za glas, 37. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 39. tuja besedo za odpadnika, 41. tuja beseda za časovno razdobje, 43. velik pritok reke Drine, 45. žensko krstno ime, 47. druga beseda za spomladansko setev, 50. eksotična dišava, 52. vzgojni pripomoček, 54. vrsta poldragega kamenja, 55. skrajšano žensko krstno ime, 57. naivišii vrh v zahodnem delu Karavank, 59. reka v zahodnem delu Rusije. 60. druga beseda za stvar. 61. slo- J. R. S.: Radi hi pomagali materi, ki jo muči I malo veselja, kakor pravite. Bolečine, M se po- a | javljajo v zvezi z izpolnjevanjem dolžnosti, so na- tale nadloga. Pogosto so ji namreč izceja vod iz mehurja, zlasti če več hodi ali dela. Peče jo in ji draži kožo. Ker sto tako malo povedali, vzrokov pa je mnogo, ne morem nič točnega povedati. Morda je to v zvezi e povešono maternico in se bo dalo to z operacijo odpraviti. Na vsak način jo potrebna zdravniška preiskava. 1». F. B. 1».: 27 let sto stari. Pozimi ste so večkrat prehladili. Imeli sto nahod, bolelo vas je v grlu in prsih in v ušesih. Potem pa vas je začelo boleli v desnih rcbrih ln kmalu za tem tudi na levi strani za pleči. Po malem sto hujšali. Dobili ste mazilo, za katerega vprašujete, ali ga lahko uporabljate, in kako. Za pljuča pa so vam rekli, da so zdrava. Porabili ste že dosti mazila, uspeha pa ni. Mislite, da ga pravilno ne uporabljate. Za pleči in na vrhu pljuč vas neprestano peče in l>oli. Če jo slabo vreme, s<* bolečine še stopnjujejo. Čez nekaj tednov mislite na počitnice na Gorenjsko. Radi bi vedeli, ali se lahko sončite in kopljete. Kraji, kjer živite, so za naše ljudi prav malo primerni. Zato marsikdo opeša. Dostikrat tudi pri zelo vestni preiskavi ni mogočo zdravniku tega ali onega dognati, odkriti. Zato pa imamo danes odličen pri|)omoček — rentgen. Preden se odpeljete na |)očitnice, si poiščite v Ljubljani strokovnjaka za pljučne bolezni, ki vas bo tudi renl-geniiiral. Menim namreč, da bodo te bolečino, ki ne minejo, le v zvezi s pljuči. Njegovih navodil 'se potem držite. Ista: Kako bi odvadili punčko, da ne bi vedno držala prsla v ustih. Razvada jc lo, katero se olroci prav trdovratno oklepaio. Poskusite čisto preprosto in namažite jI prst n. pr. s pelinom. Punčka je sicer zdrava, a šibka in bleda. Mleka in mlečnih jedi ne mara. Dajte ji mešano hrano, čim več sadja in zelenjave. Vsak dan ji dajte žličko ribjega olja. Ribje olje imamo danes v zdravilih, ki so napravljene v obliki sirupov ali celo marmelade. Izgubi ves, za otroke toliko neprijeten, oku3. Prav radi ga uživajo. Vesela bodočnost: Če bi res hodili redno v našo nedeljsko šolo. bi opazili, da sem o nadlogi, ki vas tare, žo večkrat razpravljal. Navadno je res v zvezi z mladostnimi grehi, a ne vedno. Iz-ogibljite se vsemu, kar vodi do opisanega pojava Živite drzno, ogibljete se pijač in nikotina. Okrepite si živce. Umivajte se redno dnevno v^mrzli vodi. Pojdite na sonco in zrak. Z rednim življenjem se bo vse uravnalo. I. L. S.: Že tri lela vas tare nadloga, ki si jo ne znate razložiti. Vsako leto se vam v začetku junija po vsem telesu izpustijo rdeče lise in nabrekie pike, ki vas strašno srbijo. Zdi so, kakor bi vas kdo s koprivami nalepel. Iludo 6le zaprti. Najbolj pogosto je opisana nadloga v zvozi s prebavili. Nekateri ljudje ne prenesejo določenih jedil, n. pr. jagod, goh, jajc, rakov itd. Tri drugih jo koža tako občutljiva, da zadostujejo žo boljšji piki ali pa vgrizi stenic, da so jx>javi ta nadloga. Pa tudi milo in puder jo povzročata lahko. Pri tretjih pa žo toplota ali pa mraz tako vpliva, da se pojavi ko|>rivnica. Kaj je pri vas vzrok, no veni. Iščite v tem, kar sem naštel, in opazujte se. Če najdemo vzrok in ga odstranimo, mine nadloga sama po sebi. ,lejte rastlinsko hrano, redno se iztrebljajte, jemljite na tešče Karlo-varnko sol. Dobro pomagajo zdravila, v katerih je kalcij. Srbeča mesta si namažite s salicilnim ali menlolnitn cvetom. T. L. M.: 27 let ste stari. Tri lela poročeni. Prvi mesec po poroki ste sjiočeli in nosili tri mesece. Bljuvali ste neprestano, dokler niste splavili. Dokončati pa je moral zdravnik. Ker sto so bali zopetnih težav, ki bi nastopile z novim spočetjem, ste so »čuvali«. Zdaj pa si želile otrok, ki jih ni. Po splavih rada nastopajo vnetja v rodilih, kar otežuje, včasih tudi onemogoči sjiočelje. Obrnite se na strokovnjaka za ženske bolezni. T. T. Lj.: Kako bi odpravili sončne pege? Kakor hitro postane sonce bolj toplo, se vara pojavijo po obrazu velike, rjave pego. Odpraviti pege, ki jih povzroča sonce, je težko. Mazil in krem je dosti, pomacajo pa malo. Najboljše uspehe daje vodikov prekis, s katerim mažemo pege. da jih ubelimo. Dobro je tudi belo praecipitatno mazilo, čeprav le počasi učinkuje. Priporočajo tudi vitamin C. Za drugo leto pa si zapomnite tole: začnite zgodaj, še preden se sonce na vas uveljavi. Zavarujte si obraz z mazilom, ki brani kožo pred ultravioletnimi žarki. Nosite klobuk s širokimi kraievci. Z. N. iz Ljubncga: Kako odpravite na najcenejši način sončne pege? Za vas velja isto, kar eem povedal vašemu predhodniku. A P. M.: Ze nekaj let imate na trebuhu trdovraten lišaj, ki je velik nekaj kvadratnih centimetrov. Zdravili ste ga do zdaj s praškom, cin-kovim mazilom in Nivea kremo. Želite kakšno močnejše sredstvo. V eni izmed zadnjih številk sem opisal, kako raznovrstni so lisa U in njihovi vzroki. Zato je brez preiskave nemogoče kaj dobrega svetovati. A. M. K.: Iztok imate. Pred 10 leti ste bili pri zdravniku. Ker je iztok trajal samo en dan, vam ni mogel zdravnik ničesar ugotoviti. Čez nekaj let se je iztok znova pojavil. Zdravnik pa vam kljub mikroskopski preiskavi ni mogel ničesar najti. Zdaj se vara je iztok znova pojavil, in sicer tako močno kot še nikoli doslej in je podoben gnoju. Menim, da morate k strokovnjaku. V takih primerih moramo v prvi vrsti misliti na gono-rejo. Šele po večkratnih brezuspešnih preiskavah jo moremo izključiti. So namreč primeri, če tudi bolj redki, kjer poteka bolezen brez težjega vnetja. Vnetje 6efne cevi pa povzročaio tudi drugo kužno klice, ne samo gonokoki. Mislili pa moramo tudi na vnetje mehurja, ledvičnih mehov in ledvic. Maribor okolica: Bolni ste na očeh. Močno vas pečejo. Čutite utrujenost, solzijo se vam zlasti na zraku pred očmi se vara delajo mehurčki, da megleno vidite. Kratkovidni ste. Vprašujete, ali bi morali nositi brezpogojno naočnike Pojdite takoj k strokovnjaku za oči I _ F T - Ne razumem, kako morete leta m leta nositi'nadlogo s seboj, ne da hi vprašali zdravnika za svet in bi namesto bolečin imela vsaj MiimimiiniMmnmimiMiimiimn ODREZITE mmmmmmmmmm ^iutmot msmmr | odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. g I ,.Slovenec" 18. f unija 1939 J Lunami »umnim...........................................m................................. vadno resen opomin. Pojdite h ginekologu. Stokrat vam hvala: Zanesljivi znaki nosečnosti so: otrokovi srčni utripi, otrokovi gibi, oti-panje otrokovih delov in rentgenološka ugotovitev Bledo blato govori, da žolčnik in žolčna izvodila niso v rodu. Bulo, k; so vara jo izrezali, je bila v zvezi z žlezo predstojnico, menim. Morfij dobito z zdravnikovim receptom pri nas vedno in povsod, imamo ga toliko, da lahko še sosede z njim zalagamo. Pri nas, hvala Bogu, ne |x>trebujemo še nobenih kart, ker imamo vsega dovolj. A. O. I'.: 73 let sle stari. Voda ee vam je 15 let zapirala. Pred poltmi leti so vam odstranili iz mehurja dva karana, ki sta bila kakor lešnik velika. Dosti vam ni pomagalo. Ponovno no vas operirali in vara izrezali neko bulo. Od takrat ste že pet let na bolniški postelji. Mučijo vas hudo bolečine v spodnjem delu trebuha. Razen morfija vara nobeno zdravilo ne pomaga. Vrniti se mislite v Jugoslavijo. Rekli pa so vam, da pri nas morfija ne boste dobili, A. C. Š.: Slišali sto, da ni zdravo, da bi si umivali noge, ki 60 vam močno potijo. Mislite namreč, da udari pot potem na znotraj in zbolijo notranji organi. To mnenje je napačno, praznoverno in neopravičeno. Počutili so boste kakor prerojeni, če si bosto nogo redno umivali. Hvaležna vam bo pa tudi vaša okolica I H. N. R.: Kar ljudje imenujejo in domnevajo, da so žolčni kamni, ne drži vedno. Pogosto so to vnetja žolčnikov, žolčnih izvodil. Razločevati to, je pa včasih tudi za zdravnika trd oreh. V splošnem so ravnajte takole: Ležite, kadar imate bolečine. Devajte si na trebuh tople obkladke. Uživajte brezmesno in nemastno hrano. Na tešče pa pijte Karlovarsko sol. PlrSHtnt nSifvtH Dediščina na Koroškem. E. Z. P. — Informacija odgovarja sedanjim predj>isom. Ker pa gre za manjši znesek, boste morda pod roko dobili tam osebo, ki bi svoj denar pri nas rada izkoristila in bo tako obema ustreženo Star dolg. Pred 10 leti napravljen dolg ste dolžni plačati. Kar se pravdnih stroškov tiče, pa se prepričajte, če vam je bila pred leti tožba res dostavljena in sodba vara izročena ali ne. Če res niste prejeli niti tožbe niti sodbe, ni mogla slednja jioslati še pravomočna in izvržba 6e tudi ni mogla dovoliti. Stop i 1 o na sodišče in se iz spisa prepričajte, kdo je za vas podpisoval sodne pošiljke. Zarobljeno pohištvo. A. Z. C. — Ko je sod- nija zarubila pohištvo za dolg na najemnini, je verjetno hišna gospodinja napram vašemu možu iztožila ta dolg in je bilo pohištvo na dražbi prodano. Pred dražbo bi morali uveljaviti svoje pravico do tistih predmetov, ki so sploh izvzete od rubeža, ko se že mož zato ni brigal, ker bi tudi on mogel ugovarjali rubežu vseh tistih neobhodnih kosov jjohišiva in obleke, ki so neza-rubljive. — Glede knjig naj pove mož. ali jih jo prodal ali le dal v hrambo, ker le v tem primeru jih boste lahko zahtevali nazaj. Preživnina zn olroko. L. V. — Četudi nezakonski oče zaenkrat nima vidnega premoženja, ki ga bo prejel šele po smrti očeta, vam svetujem, da ga za zapadlo preživnino za vsake tri lela rubite, sicer taka terjatev jx> treh letih zastara. Preskrbite si ubožno spričevalo pri varstvenem sodišču in satni lahko slavite tozadevni predlog pri sodišču na zapisnik. Ponesrečen hlapec. C. L. S. — Hlapec, ki ga imate že 10 mesecev, se je ponesrečil tako, da je padel pod voz in ima poškodovano roko. Dolžni ste mu dajali poleg denarnih prejemkov potrebno oskrbo in zdravniško zdravljenje in potrebna zdravila do štirih tednov. Smete pa izdatke v gotovini za zdravljenje in nabavo zdravil kakor tudi morebitne stroške bolnišnice zaračunati na hlapčeve prejemke, pripadajoče za čas obolenja. Zapostavljen otrok? F. K. O. — Oče je pač mlajši hčerki izgovoril dosmrtno oskrbnino in sobo v domači hiši zato, ker jo tedaj bila bolehna in jo jo s tem preskrbe! do smrti. Če se je tekom let dekletu zdravje zbojjšalo in se hoče sedaj poročiti, potem so mora pač z bratom prevzemnikom dogovoriti glede morebitnega odkupa njenih vknjiženih pravic. Prisilili pa brata k temu ne more. Ponovna zapuščinska razprava se ne more več vršili. Takojšnjo plačilo dolga. Z. II. C. — Zaščiteni kmet, ki jo pravočasno odplačal Privilegirani agrarni banki tri obroke dolga,, bi rad ves dolg takoj poravnal. Vprašate, koliko bi moral plačati? — Obrnite se na Privilegirano agrarno banko^ ki vam bo izračunala, koliko ste še dolžni plačati. Gotovo vam bo odračunala obresti, ld so sicer vračunano v vsakem obroku. Nadaljevanje koncesionirane obrti. J. G. — Obrnili sto se na upravno oblastvo zaradi nadaljevanja koncesionirane obrti po smrti obrtnika. Po enem letu še niste dobili rešitve. Vprašate, ali bo prošnja ugodno rešena in kara bi se obrnili? — Ce tako dolgo ni rešitve, bo najbolje, da sami stopile k okrajnemu načelniku, ki vam bo lahko povedal, kaj je z vašo prošnjo. Kako bo ista rešena, vara ne moremo povedali, ker so vaši podatki v vprašanju prepomanjkljivi. Kolkovanje vlogo na občino. J. U. — Neznani storilci so vam na vrlu napravili škodo. Pri občini ste vložil tožbo zaradi odškodnine. Občinski tajnik je zahteval, da tožbo kolekujete s kolkom za 10 din. Vi pa se temu protivite, ker ste_ mnenja, da so take tožbe oproščene takse. Vprašate, kdo ima prav. — Prav ima občinski tajnik, ki zahteva, da plačate takso za vlogo, ki sle jo vložili pri občini. Tudi vloge, ki se vlagajo na samoupravna oblastva, se morajo kolkovati. Vaš primer nikakor no spada pod čl. 5 zakona o taksah, ki govori o oprostitvah in tudi ne pod čl. 6 istega zakona. Če bi bili vložili kazensko ovadbo na državno tožilstvo, vam bi je ne bilo treba kolkovati. Izguba kmečko zaščito. A. K. — Leta 1936. vam je sodišče izdalo pravico do kmečke zaščite. Sedaj pa vam je isto sodišče na predlog Privilegirano agrarne banke občinsko potrdilo o tem, da ste kmet, razveljavilo in s tem odreklo zaščito. Radi bi vedeli, kateri sklep je bolj pravilen, ali oni iz lela 1936., ali sedanji, ter ali se morete kam priložiti. — Lahko je bil pravilen oni sodni sklep iz leta 1936., kakor je tudi lahko pravilen sedanji. Uredba o zaščiti kmetov od 1936. leta se je pozneje nekoliko spremenila, lako da je upnik po spremenjeni uredbi zopet lahko predlagal, da sodišče preizkusi resničnost potrdila, ki ga jo izdala občina. Proti sklepu okrajnega sodišča je dopustna pritožba na okrožno sodišče. Državni geometer. B. P. — Za izmerjenje sprememb pri vaših zemljiščih ni treba najemati l>oscbnega geometra v svrho poprave katastra, ampak tako izmeritev izvrši državni georaeter. Zato mora vsak posestnik naznaniti vsako spremembo pri svojih zemljiščih katastrskemu obla-slvu. Vsako leio najmanj enkrat pride državni geometer v občino, da izvrši izmeritve. Za druge izmeritve pa lahko vzamete vsakega tudi privatnega geometra in so z iviim pogodile glede nagrade (na pr. ako prodaste ali kupite del zemljišča, ali ako zemljišče razparcelirate itd.). Podpora za hčerko državnega vpokojcnca. A. L. — Radi bi večali, ali ma hčerka državnega s-taroupokojenra, ki je umrl 1923 lela, pravico do podpore. — Ako je umrl oče, ki je bil državni slaroupokojenec pred 1. septembrom 1923. leta, bi le hčerka, ki je telesno ali duševno nesposobna za delo in nima nobene imovine ali dohodkov, mogla dobiti rento od države. Če pa je oče umrl po l. septembru 1923.. ko je stopil v veljavo urad: niški zakon iz leta 1923.. imajo otroci, ki so ali posrtanejo pozneje telesno ali duševno nesposobni za pridobivanje, pravico do družinske jx>kojnine, dokler traja ta nesposobnost; to pa tudi samo, če se ugotovi s potrdilom pristojnega oblastva, da nima otrok druge vzdrževalnine. Po sedaj veljavnem uradniškem zakonu iz leta 1931. pa imajo hčerke državnih uslužbencev po njihovi smrti pravico do rodbinske pokojnine, dokler se ne omože. To pa velja samo za one hčerke, ki jim je oče umrl po 1. aprilu 1931. leta. Pokojnina orožniškega narednika. J. U. — Za izračunanje pokojnine orožniškega narednika bi morali imeti pri rokah vse njegove službene podatke, kakor tudi rojstne podatke. Šele tedaj bi mogli na podlagi pokojninskih predpisov zakona o orožnikih izračunati, koliko pokojnine bi ran pripadlo. Ako vas zanimajo ti predpisi, si oglejte zakon o orožnikih. Omožitev z državnim upokojencem. J. B. — Po sedaj veljavnem zakonu vam pripada rodbinska pokojnina, čim mož, ki je državni upokojenec umre, ne glede na to kdaj ste se z njim poročili in koliko časa ste bili poročeni. Višina pokojnine je odvisna od višine prejemkov oziroma zneskov, ki jih je plačeval upokojenec v pokojninski sklad in od dobe plačevanja. Oglejte si § 139 uradniškega zakona iz leta 1931., pa boste našli procent pokojnine, ki bi vam pripadala. Priprava novega hrastovega soda sa sadjevec. I. F. K. — Želite vedeti, kako je pripraviti čisto nov hrastov sod, da bi ga mogli jeseni rabiti za sadjevec. V njem še ni bilo nobene tekočine. — Svež hrastov les ima v sebi razne snovi, ki se tope v vodi, še rajši pa v vinu ali v sadjevcu, ki vsebujeta kisline in alkohol. Take snovi so čreslo-vina ali tanin, galova kislina, lesno barvilo in druge. Najlažje se v vinu in sadjevcu to;pi čreslovina, ki napravi pijačo trpko in celo nepitno; lesno barvilo jo dela črno in neokusno. Zaradi tega moramo tak nov sod, preden jxistavimo pijačo vanj, izlužiti ali oviniti. — Najbolje ovimimo posodo, če jo iz-parirno z vodno paro. V ta namen nam dobro služi vsak parni kotel, iz katerega spustimo paro v sod skozi veho, ki leži spodaj. Para mora stalno pritiskati v 6odu. Čez nekaj časa bo iz njega začela iztekati črna umazana voda, v kateri se nahaja največ čreslovine in drugega lesnega barvila. Šele, ko je iz soda začela teči čista voda, je znamenje, da je večina čreslovine izlužene. Potem sod pre-■plaknemo z vročo vodo in nato z mrzlo. Tako je sod izlužen. Lahko vzamemo v ta namen brzo-parilnik, ki ga rabimo za parenje krme prašičem. Kjer takih priprav nimamo, si pomagamo z vrelo vodo, ki jo vlijemo v so,d in ga dobro pomijemo in sem ter tja valjamo, dokler ne izlužimo navedenih snovi iz lesa. To moramo ponavljati tolikokrat, dokler ne dobimo iz soda čiste vode. Krava daje grenko mleko. M, Š. B. R. — Imate kravo, dobro molznico, ki daie sicer dobro mleko, dokler je sveže. Če se pa to po nekaj urah prekuha, dobi čuden duh in okus. Kislo mleko je nekako čudno grenko, smetana pa tako grenka, da ni za rabo. Kravo krmite s suhim senom brez vsakih drugih krmil Potrebujete nasvet, kako temu pogrešku odpomoči. — Kravje mleko postane grenko iz različnih razlogov. Staromolzne krave dajo večkrat grenko mleko. Nekatere vrste trav in zelišč v krmi ga tudi povzročajo. Celo ajdove pleve so večkrat vzrok temu neprijetnemu pojavu. Največkrat pa je kriva bolezen v vimenu. So namreč nekatere vrste bakterij, ki povzročajo v mleku grenkobo. To bo najbrž vzrok tudi pri vaši kravi, kajti po vašem opisu prihaja mleko iz vimena sladko, grenko postaja šele čez nekaj ur. V tej dobi se v njem razvijajo grenkobne bakterije, ki ga kvarijo. V tem primeru treba zdraviti že pri vimenu in paziti na skrajno snago pri molži in shranjevanju mleka. Strokovnjaki priporočajo pri taki kravi pred vsako molžo izmiti vime z mlačno dve-odstotno raztopino sode in izplakniti z njo tudi golido. Po molži pa mleko takoj iz hleva. Prve curke pri molži je izmolzti na tla ali še bolje v kako posodo z razkuževalnim sredstvom, da se te bakterije uniičjo. Na ta način boste kmalu odstranili grenkobo iz mleka. Vrtnarski nasveti J. v. M. Imate na vrtu zimsko .solato, ki vara postane bela in zvene. Pri rastlinah opažate bele črvičke. Kako tetnu odpomoči. Zimsko solato sejemo na prosto od. 15. avg. pa do konca sept. V oktobru prepulimo majhne in preveč odrasle mladike, kajti te slabo pre-zimijo. Konec oktobra presadimo zimsko solato v jarke, ki so speljani od vzhoda proti zahodu, in jih čez zimo pokrijemo s smrečjem. Zaradi netočnega opisa črvov, vam ne moremo točno odgovoriti. Opustite zaenkrat gnojenje s hlevskim gno|em in poskusite s pepelom ali apnom. Kako gnojimo, berite drugo vprašanje. I. S. Š. Na zelenjadnem vrtu, ki ga redno gnojite s straniščnico, so se vam zaredili črvi. ki objedajo koreninice sadikam. Sosed vam pravi, da je vzrok v gnojnici in v štorih, ki jih puščate preko zime v zemlji. Kakor povsod, morate tudi zelenjadni vrt vsako jesen temeljito očistiti vseh ostankov^ povrt-nine, da se ne zareja golazen, kar ima vaš sosed popolnoma prav. Tudi glede slraniščnice je uganil. Na Nemškem so preganjali vse v zemlji živeče zajedalce z lesnim pepelom. Lesni pepel vsebuje mnogo apna, kalija in fosforne kisline in ,;c jzhorno gnojilo, posebno za vrtove, ki imajo že kislo zemljo. Pepel potrosimo v jeseni, in sicer na 100 kv, m do 50 kg. Pepel oa no vsebuje du- BANKA. BARUCH 11, Rne Auber, Pari« (9") odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In f najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-66, Nod Dienst; Luksemburg: številka 5967, Lusembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. šika, zato moramo dodati še dušičnega gnojila. 0 uspehu poročajte I Na solati so se vam zaredile listne uši. Poskusite jih uničiti z 2% raztopino tobakovega izločka ali pol odst. raztopino »afidonac. Škropimo v oblačnem vremenu. Po škropljenju (2 uri kasineje očistimo listje solate s čisto vodo. Poskusite najprej le na nekaj rastlinah, in če vidite, da škropivo pomaga in ne škodi listju in koreninam, škropite še ostalo. Mravlje na vrtu lahko poparite, ali pa jim nastavite mešanico medu in pepelike ali mešanico enakih delov siadkorja, boraksa in moke. Bramorje zatiramo na več načinov. Korenito ga iztrebimo, če zemljo razkužimo z žveplenim ogljikom. Na vsak kv. meter naredimo 30 cm globoko luknjo. Vanjo vlijemo 15 g žveplo-ogljika. Tekočina je zelo strupena, hlapljiva in vnetljiva I Pri delu ne smemo kaditi I dela jo redno 3 osebe: ena dela luknje, druga vliva, tretja zakopava in potepta; 1 kg te tekočine stane okoli 32 din. — Bramorja pa lahko lovimo v lonce, ki jih zakop- 1 jemo ob robovih potov do roba v zemljo. Toda to no pomaga dosti. J. L. R. pri M. Sejali sto planiko, pa bi radi vedeli, kako se vzgaja, kakšno potrebuje zemljo in lego. Sejančki planike se v začetku silno počasi razvijajo in cveto šele prihodnje leto. Ljubijo dobro, črno zemljo, ki mora biti močno pomešana s peskom. Na vrtu jo sadimo med skale v skal-nak. V lončku sajene prezimimo v mrzle gredi, kjer ne pade temperatura pod 8 stop. C. Planika ljubi sonce, vendar uspeva tudi dobro v polsenč-nih legah. Zalivamo jo le po potrebi. Ker spada planika k visoko planinski flori, se uniči pri nas navadno v 3 lelih. Davčni nasveti V. B. v Ij. Obdavčila malih obrtnikov se vrši sedaj po določbah t. 5. § 19 finančnega zakona za leto 1937/38, ki je izšel v Službenem listu z dne 17. aprila 1937 v št. 31/210. Po teh določbah plačujejo pavšalirano pridobnino mali obrtniki iz člena 42. druga skupina t. 2. b) zakona o neposrednih davkih, če delajo le z ročno močjo (torej brez uporabe pogonskih strojev) z največ dvema pomočnikoma in obratujejo v krajih, ki imajo največ do 20.000 prebivalcev. Učenci ee ne vpoštevajo. Višina pavšalirano pridobnine zavisi od tega, ali dela mali obrtnik sam brez jx>močnika, ali pa z enim ali pa z dvema pomočnikoma. Poleg tega zavisi višina pavšalirane pridobnine še od tega, ali obratuje mali obrtnik v krajih, ki imajo največ do 5000 prebivalcev, odnoeno nad 5000 do 10.000 prebivalcev, oziroma nad 10.000 do največ 20.000 prebivalcev. V krajih, ki imajo nad 20.000 prebivalcev plačujejo tudi mali obrtniki redno (ne pa pavšalirano) pridobnino. Po teh pojasnilih 6e za male obrtnike ne smatrajo oni obrtniki, ki v 6vojem obrtu uporabljajo stroje na pogon, ne oziraje ee pri tem s kakšno in kolikšno pogonsko silo se ti stroji poganjajo (z elektriko, paro, vodo i. si.). Pač pa so mali obrtniki oni, ki uporabljajo stroje na ročni pogon, odnosno na pogon z nogol So pa obrtniki, ki po naravi svojega obrata uporabljajo stroje na pogon z motorji z malo pogonsko eilo, pa v mnogih primerih ne dosegajo niti toliko dohodkov, kakor mali obrtniki, ki poslujejo z največ dvema pomočnikoma. Zato bi bito umestno in pravično, da se ti obrtniki glede odmere pridobnine obravnavajo prav tako kakor mali obrtniki, ker bi se sicer dogajalo, da bi bili ti obrtniki s pridobnino občutneje obdavčeni kakor njim enaki pavšaiirani obrtniki. Zato je ministrstvo za finance z razpisom z dne 1. aprila 1937, št. 22427/111. odredilo sledeče: Za one obrtnike v krajih do 5000, oziroma nad 5000 do 10.000, Naš živinozdravnik Črvi za ptičjo hrano. M. E. K. - Želite zvedeti, kje bi dobiii črve za ptičjo hrano, kako jih je treba vzgajati in razmnoževati? — Za ptičjo hrano so jx) mnenju strokovnjakov črvi iz moke eni najprimernejših. Dobite jih najlažje v kakem mlinu ali pekarni, kjer imajo stare, črvive moke. Naberite kakih 20 kosov teh črvov ter jih vsadite v glinasto posodo z otrobi in cunjami, in sicer lako, da denele na dno posode plast cunj (pre-perelih), potem plast otrobov in tako naprej več slojev izjenoma cunje in otrobe. Na zadnji, vrhni sloj položite večkrat koščke korenja, pese ali kaj sličnega, da črvi dobe na ta način tudi nekaj vode. Tako boste kmalu imeli dovolj črvov za svojega škorca. Ali je cepljenje vzrok smrti mladega prašiča? R. K. P. - Imeli ste pet štirimesečnih prašičkov, katere ste dali pred kratkim zaščitno cepili po veterinarju proti svinjski »dečici. Po cepljenju nisle opazili nikakih posebnih sprememb, zdaj pa vam je poginil en prašiček po enodnevnem bolehanju. Ali je smrt tega prašička v kaki zvezi s cepljenjem? — Neposredne zveze nipd smrtjo prašička in cepljenjem proti rdečici ni, sicer bi tudi ostali prašički oboleli in poginili najkasneje v roku 3—7 dni Ker se to ni zgodilo, ni moglo biti cepljenje neposredni vzrok smrti. Da kljub cepljenju tu in tam kak prašič pogine, so navadno krivi rejci sami, ker žjvali pomanjkljivo branijo, ali pa hranijo enostransko in streme pri tem, da se prašič čimprej odebeli. Debeli in zamaščeni prašiči so sicer dobra stvar, toda proti boleznini so veliko manj od[>orni kot dobro raščeni srednje debeli prašiči. Zato ni nikakor priporočljivo, dajati preveč mastne in na škrobu bogate hrane mladim prašičkom, ki naj bolj potrebujejo beliakovinaste hrane, katere ima največ obrano mleko in zelena krma. — Zadnje čase se tu in tam dogaja, da oboli jo nekaj dni ali nekaj tednov po cepljenju vsi mladi prašički v starosti 3—4 mesecev, ne pa stare, cepljene svinje. Tudi tu ni cepljenje proti rdečici prav nič krivo za bolezen, ki se pojavi pri prašičkih z znaki obolenja sklepov in težkim dihanjem, pri čemer telesna toplina ni znatno povečana. Ta bolezen je slična akutnemu revmatizmu pri otro-kih. Zdravi se simptoniatično, ker bolezen še ni dovolj raziskana ter nimamo za njo sigurnega zdravila. Prvi zamorec iz Osrednje Afrike - škof T uieksikar.sfc«n ascsteca Zeksiepee fe r »«?»»Icn ! so morali tckmovaVi skakati tudi reko ognjenih ovir. Slika kažo jnhaiea. čigar nnj ni zmogel ovire in jo podrl gnreen ograjo, vendar pa se no jahalcu ne konju ni nič zgodilo! Dr. Jožef Kivanuka, prvi zamorski ikoL •" 'Jožef Kivanuka ee je rodil 11. junija 1899 v vasi Nakibare v Ugandi, pet let po prihodu prvih »belih očetov« v ozemlje kralja Mtesa, trinajst let po smrti blaženih mučencev, ki so ob ustju reke Namugongo dali življenje za svojo vero. Njegov oče in mati sta bila že kristjana in nekaj dni po rojstvu, 19. junija, so dečka na misijonski postaji Mitala-Marija krstili na ime sv. Jožefa. Mladost mu je potekala ob bregovih jezera Victo-Ha-Nianza, v družbi njegovih črnopoltih vrstnikov in pod varstvom belih očetov, ki so kmalu postali pozorni na živahnega in duhovitega trtica. Poslali so ga v malo semenišče na misijonsko postajo Bukalasa, kjer je dovršil ljudsko šolo. Nato je stopil v veliko semenišče v Katigondi in 26. maja 1929, ko je bil star 30 let, mu je škof msgr. Streiher v cerkvi Villa-Ma-lia podelil red mašniškega posvečenja. Po novi maši, ob kateri seveda ni bilo toliko pritrkovanja in mlajev kot pri nas, jc nekaj časa deloval med domačini, 6po- Potrpežljivost nad vse Neki cestni pometač je nekoč v Londonn s svojim vozičkom zašel v ozko ulico, ki je bila komaj za en voz dovolj široka. Z druge strani pa je v isto ulico prav tedaj privozil mlad pek, tudi z vozičkom svojega peciva. Eden bi moral vsekakor zapeljati nazaj, pa očividno nobeden ni računal na to: oba sta pogumna vozila drug proti drugemu. Ko prideta skupaj, obstaneta. Pometač imirno sede na ojnice svojega voza, vzame iz žepa ipo in ravnodušno začne puhati dim za dimom, ek z druge strani vzame iz žepa časopis in ga prav tako mirno prebira. Tako mine četrt ure. Oba še sedita vsak na svojem vozilu in se čakata. Potem pa pometač le prekine molk in pravi evojemu nasprotniku: »Dragi prijatelj, posodite Se meni časopis, ko ga boste prebrali. Jaz pa vam za to posodim svojo pipo.< Nasprotnik je izpre-pidel, da ne bo nič in je odpeljal nazaj. Večkratni morilec ttfeidmann obglavljen Včeraj zjutraj so mu na giljotini odsekali glavo V soboto ob pol petih zjutraj je bila v Parizu izvršena smrtna obsodba nad morilcem Weidmannom. O grozodejstvih tega človeka, ki so ga nekateri imenovali »zver v človeški podobi«, smo več pisali ob razpravi pred sodiščem. Pisali smo tudi, da je bil obsojen na smrt, kakor tudi njegov najožji sodelavec Roger Million. Oba sta prosila za pomilostitev in Millio-nu je predsednik republike smrtno kazen izpremenil v dosmrtno ječo, glede Weid-manna pa je ostalo pri prvotni obsodbi. O zadnjih trenutkih tega zločinca in o ob-glavljenju smo prejeli naslednje poročilo: Pariz, 17. junija. Ko je davi odbila ura štiri, so stopili v celico na smrt obsojenega: državni' pravdnik Dalmary, preiskovalni sodnik Berry in sodnik Roland. Za njimi so vstopili odvetniki: Moro Giafferi, Bato-nier, Polanty in Raoult. Weidmann že ni več spal. Ko so vstopili, je že popolnoma oblečen ležal na svojem ležišču. Ko je zaslišal običajne besede, s katerimi državni pravdnik pred odhodom na mo-rišče n^ovori na smrt obsojene: »Bodite pogumni,« se je dvignil z ležišča in preprosto dejal: »Ze od včeraj vas pričakujem.« (V petek ga je namreč obiskal njegov glavni odvetnik M. Giafferi, da bi mu sporočil, da je njegova prošnja za pomilostitev zavrnjena. Ko pa Weidmann v sosednji celici, v kateri je bil zaprt njegov zločinski tovariš Million, ni več slišal enakomernih korakov gori in doli, je iz tega spoznal, da je bil Million pomiloščen in da so ga odpeljali v kaznilnico. Ko odvetnik na njegovo vprašanje ni upal dati jasnega odgovora, mu je bilo takoj tudi jasno, kaj je z njim: da bo naslednji dan zgodaj zjutraj smrtno obsodba nad njim izvršena. Sprejel je to novico, ne da bi pokazal kako razburjenje.) Tisti, ki so v zadnjih dneh opazovali Weid-manna, so bili presenečeni ob pogledu na večkratnega krutega morilca, ki je kazal čudovit mir in ravnodušje. Že prve dni po obsodbi, ko se je znašel v ječi, je Weidmann vsak dan bral pobožne knjige, zlasti »Hojo za Kristusom«, in je tudi veliko molil. Ko so zgoraj omenjeni davi stopili v njegovo celico, jih je globoko ganilo, ko je takoj po teh prvih besedah VVeidmann vsakemu izmed odvetnikov stisnil pripravljeno pismo, v katerih se jim zahvaljuje za obrambo pred sodiščem. Nato je na smrt obsojeni izrazil željo, da bi smel biti pri sv. maši. Jetniški duhovnik Fontaine ga je odpeljal v kapelo. Ko sta se vrnila, mu je rabelj slekel telovnik in odstrigel srajco okrog vratu (to je po francosko »derniere toilette«). Weidmann je še prosil, da telovnik polože zraven njega v krsto, ker je imel v njem več svetinjic. Ponudili so mu tradicionelno zadnjo cigareto, ki pa jo je odklonil. Popolnoma brezbrižno pa je izpil kozarec ruma — to je bil njegov zadnji zajtrk. Zunaj se je medtem že naredil dan, ki se je odprl iz sanjavega jutra. Množica, ki se je nakopičila na Barthujevem trgu (samo proti vstopnicam), je postajala žo nestrpna. Ta nestrpnost se je najbolj lotevala tistih, ki so smeli priti neposredno pred morišče, kjer je med gledalci stala tudi mati ene izmed Weidmannovih žrtev. Tedaj so se vrata ječe odprla, na trg sta stopila dva stražnika, ki sta tiho dala nekaj navodil kordonu stražnikov, ki so zadržavali pritisk gledalcev. Nato so se vrata odprla na široko in v poltemi hodnika Nato je stari čas spet prišel nazaj. Množica je spet segla po sapo, k odru so stopili neki moški, ki so truplo položili v krsto, zraven nje pa v posebnem košu mrtvo glavo. Položili so rajnkega na furgon, ki je odpeljal proti pokopališču. PokoT pali so ga v oddelku za obsojence, čez teden dni pa ga bodo odkopali in položili v grob, ki so mu ga njegovi z dovoljenjem sodišča že prej kupili. Časnikarji so obstopili glavnega odvetnika Giafferija, ki je dejal: »Še nikoli nisem viHel kakega zločinca, ki bi tako mirno šel na oder. Življenje tega nesrečnega moža je bilo eno samo nasprotje. Delal je zločine kot zver in umrl kot sveinik. Nam, njegovim branilcem, se je spomin na tega nenormalnega človeka vtisnil globoko v srce.« Njegov drugi branilec Polanty pa je dejal: »Weidmanna je proti koncu vznemirjalo edino le to, da ne bi kak njegov podpis služil za kako knjigo njegovih spominov. V ječi je napravil tudi svojo oporoko V življenju te zveri iz vile »La Voulzie« je bilo vse izmerjeno in preračunano in je tako mirno in neomajno 06tal0 do morilnega odra.c »Zaboji« v polni vožnji. V Londona so bilo pred so se na dirkalni progi smoli pojaviti samo »avt« zabojev, ki jih dobi po velikih trgovinah. Letalski promet v stratosferi Poveljnik italijanskega oddelka za polete po stratosferi major Mario Pezzije v revij »Vie deli' Aria« objavil zanimive podatke iz svojih opazovanj in izkušenj. Višino med 7000 in 12.000 metrov 6matra za najbolj važen zračni pas, po katerem se bo v bodočnosti razvijal zračni promet. Pravi, da je tehnična stran tega vprašanja žo rešena povsem povoljno. Obe največji težavi, ohraniti v teh višinah motorjem polno delavnost in osebje obvarovati pred vplivi redkejšega zraka, sta po njegovem že premagani. Več letal z zrakotesno zaprtimi kabinami in več potniki je pod njegovim vodstvom že večkrat letelo po stratosferi brez najmanjše nezgode. V Italiji in po inozemstvu so že preizkušali motorje v višinah 10.000 in 12.000 metrov in so se preizkušnje dobro obnesle. Polet v teh višinah letalom še omogoča, da podvoje ali celo potroje svojo hitrost, dosegli so tudi že hitrost 900 km na uro. Seveda ni nobena tajnost, da so poleti v stralosfernih višinah tudi 7, voiaškega stališča zelo važni, ker bombnikom dajejo več prednosti, ki i i H poleti nižje nimajo. Major Pezzi pravi, da letala v višini 8000 metrov z zemlje ni moeoče ne videti, ne slišati, razen s posebnimi aparati, s kakimi protiletalskimi topovi ga pa sploh ni mogoče doseči. Obrambno letalo, ki bi se dvignilo proti njemu, pa bi do te višine prišlo itak prejiozno. Bombe, ki bi jih bombnik spuščal na zemljo iz stratosfere, pa bi imele naravnost strašen učinek. kratkim posebne avtomobilsko tekmo, pri katerih mobili«, ki si jih mladina sama izdeluje iz raznih Avtomobili so seveda vsi na - nožni pogon. Misijonske postojanke v osrednji Afriki z Ugando in Masako. mladi 1. 1930 pa je iirazil željo, da bi rad vstopil v družbo belih očetov. Najprej so ga poslali v Rim, kjer je v »Angelskem zavodu (Collegium angelicum)« nadaljeval bogoslovne študije. Kazal je veliko nadarjenost, zlasti pa je njegova gladka in lepa latinščina vzbujala pozornost pri tovariših in profesorjih. Počitnice 1. 1931 je prebil pri belih očetih v Kartagini, 1. 1932 je napravil doktorat iz kanonskega prava, nato pa je vstopil v noviciat in 1. 1934 je v roke vrhovnega predstojnika družbe belih očetov R. V. Manceauja položil redovne obljube. Da 1. 1939 je nato z vso gorečnostjo mladega redovnika deloval v misijonu Bu-juni, kjer je bil imenovan tudi za profesorja v velikem semenišču v Katigondi. Tu je letos 31. maja prejel tudi škofovsko posvečenje — Cerkev je s tem dobila prvega škofa črne polti. Jožef Kivanuka je tudi prvi zamorec, ki je stopil v družbo belih očetov. Njegovemu zgledu so sledili še trije: p. l.utvana in Vasva 1. 1936 v Ugandi in pater Prosper Kamara v vikariatu Bamako v francoskem Sudanu. Področje novega Škofa je vikariat Masaka, ki leži ob ekvatorju in meri 25.000 km1, (dravska banovina ima površine 15.0003 km), prebivalcev pa ima 180.000. Med temi je 102.000 katoličanov, 6000 se jih pripravlja na krst, 12.000 pa je muslimanov, 16.000 protestantov in okrog 50.000 fetišistov. Vikariat ima 11 misijonskih postaj, kjer deluie 38 duhovnikov domačinov in 317 katehistov, Preteklost katoliške Cerkve v Osrednji Afriki Afrika je v katoliški Cerkvi še mlada. L. 1879 so prišli v te pokrajine prvi misijonarji in po 60 letih je katoliška Cerkev enemu izmed sinov vročega ekvatorialnega solnca že posadila bilo mitro na glavo! Ne moremo si kaj, da se ob tej veličastni priliki zmagovitega pohoda katol. Cerkve ne bi spomnili besed, Id jih je izgovoril 20. junija 1879 kardinal La- vigerie, ustanovitelj družbe belih očetov, ko je pošiljal skozi pragozdove v osrčje Ugande prve misijonarje. Ko je stal pred njimi, je dejal: »Kdo so ti, ki begajo kot oblaki, gnani po močnem vetru? Zanzibar, ti si jih videl, ko so se pomikali po razbeljenih planjavah, ko so se vzpenjali čez negostoljuhne gore, ki se dvigajo ob tvojih bregovih..,« In ko je videl 8 novih misijonarjev, pripravljenih za odhod, ga je zanesla gorečnost za vero Afrike in je dejal: »Zanzibar, še jih boš videl, te može, ki nimajo drugega orožja kot križ, ki nimajo drugega častihlepja kot zanesti življenje v te pokrajine smrti.« 17. februarja 1879 se je prvi misijonar, p, Lour-del iz francoskega mesta Artois, izkrcal na obrežju Ugande; 17. junija so nato od južnih bregov jezera Victoria-Nianza priplule lahke jadrnice, ki so v pristanišču F-ritebbe izkrcale majhnr družbo misijonarjev z njihovo revno prtljago... Kralj Mtesa jim je v Kisuhi, na erem izmed sedmerih gričev njegove prestolnice dal na razpolago 1 hektar praznega zemljišča, ki je bilo zasajeno z nekaj bananami — misijon v Ugandi jc bil ustanovljen. L. 1886 je izbruhnilo krvavo preganjanje, ki je trajalo vse leto 1887. Krščanstvo je bilo navidez uničeno, razkropljeno ra vse vetrove. Veliko mladih zamorcev, ki so sprejeli evangelij, je po pragozdih umrlo mučeniške smrti — če bi odpadli od vere, bi si ohranili življenje, pa niso! Papež Benedikt XV. je 22 teh zamorskih mučencev proglasil za blažene. V letih 1887 do 1892 so divjale vojske in revolucije, misijon je bil tako rekoč pohojen, bele očete so pregnali na jug jezera. L. 1931. na praznik sv. Petra in Pavla, je škof Streiher v Villa-Maria posvetil prve tri zamorske kle-rike iz Ugande v duhovnike. Duh veje, koder hoče: junija 1938 je bilo v družbi belih očetov že 136 črno-oltih duhovnikov! In 13. maja 1939 je Uganda do-ila prvega svojega škofa, ki je zrastel na njeni zemlji. Giljotina se je pokarala bela srajca, globoko na pleča in prsi odrezana. Weidmannov obraz je bil prazen, bled, oči so iskale opore nekje proti nebu. Pred na smrt obsojenim je šel p. Fontaine, ki je nesel križ in skušal z njim zakriti pogled na usodni stroj. NVeidmann se je za trenutek zdrznil, nato pa je s trdim korakom stopil na oder. Nad množico je legla smrtna tišina, slišalo se je le, ko je krvnik tilnik obsojenca zaprl v zarezo giljotine. Nato se je začel tisti trenutek, ki je trajal celo večnost. V tej večnosti nekoč je rezilo padlo — zamolkel udarec in VVeidmanna ni bilo več. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 $ P O R T Vest od one strani ekvatorja! Is Južne Afrike iz mesta Marianhill nam pile apostolski vikar M. A. F 1 e i c h e r. Dobil je vabilo na mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki se ga zaradi velike daljave in odgovornosti polne službe osebno si ne bo mogel udeležiti, poslal pa bo gvoje zastopnike. Severna Afrika zastopana na kongres«. Iz zgodovinskega mesta Aleksandrije v starodavnem Egiptu piše škof-frančiškan Fr. I g 1 n o Michelangelo Nuti, da se bo osebno udeležil kongresa. To je prvi škof iz zgodovinske Severne Afrike, kjer je svojo vero v Kristusa Kralja s krvjo potrdilo toliko tisočev mučencev, ki se bo osebno udeležil kongresa in bo prav s svojo prisotnostjo dal slavnostnim dnem v Ljubljani še poseben sijaj. Katoliški Čehi na kongresm Iz 01 o m u c a nam sporočajo, da bo na kongres prišla močna skupina, ki jo organizira KA v Olomucu. Vodila jo bosta msgr. Fr. Jemelka, 6tolni kanonik, in dr. Jožef II1 o u c h, profesor pastoralne teologije na teološki fakulteti sv. Cirila in Metoda v Olomucu. Bratom Cehom želimo iskreno dobrodošlicol Angleži pridejo na kongres! Tudi Angleži se nameravajo udeležiti kongresa v Ljubljani- Tako nam sporočajo iz Londona, da bodo v Angliji organizirali katoliško skupino, Jd bo zastopala angleške katoličane na kongresu. Še en poljski škof na kongresni Škofijski ordinariat lz L o d ž a na Poljskem nam sporoča, da se bo kongresa udeležil tudi njegov škof g. Vladimir Jasinski. Prišel bo obenem z močno skupino svojih vernikov. Glas iz mučeniške Mehike. Mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani se bo, kakor nam poročajo, udeležil Nebno tudi prevzv. g. J. G. R i v e r a , škof iz Črnomelj APZ — Akademski pevski zbor lz Ljubljane se pripelje v naše mesto v nedeljo, dne 25. t. m. dopoldne. Popoldne bo APZ priredil svoj veliki koncert v dvorani Sokolskega doma. Na ta koncert gremo vsi brez razlikel Vabimo rojake, da se udeleže tudi sprejema APZ na postaji. Čas prihoda kakor tudi pričetek koncerta bomo v kratkem sporočili na tem mestu. Koncert APZ bo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Kranj Ali ]e vlomilec v Smolejovo delavnico prijet? Pretekli teden je bilo vlomljeno v delavnico g. Alojzija Sinoleja v Kranju. Vlomilec je prišel v delavnico skozi zadnja vrata. Po vseh okoliščinah sodeč je bilo že takoj po vlomu razvidno, da je vlomil človek, ki so mu bile razmere v delavnici siiane. V petek je kranjska policija aretirala delavca Š. J., ki je bi! pred meseci uslužben pri g. Smole,ju. Aretirani odločno taji. notcl ..Stara pošta" z dne 17. junija otvarja dnevni vrtni honccrt Vstopnine ni I Uspeh kranjske policije. Dokler nismo imelj v Kranju državne policije, so imeli tukaj razni postopači varno zavetje. Zaradi tega so bile skoro na dnevnem redu tatvine in vlomi. Sedaj pa postopačem v Kranju trda prede, policija jih je že lepo število prijela. V petek sta bila v Kranju aretirana spet dva postopača, ki sta bila že od marca iskana po policijskem dnevniku. Na Kokri-ci je bil aretiran neki Rudolf izpod Šmarne gore, za katerim je bilo zaradi več tatvin poslana tiralica od okrožnega sodišča v Ljubljani, v mestu pa je bil aretiran O. Edvard z Maribora zaradi prikrivanja tatvin. Kamnik Spomenik v vojni padlim vojakom postavljamo v našem mestu žo 20 let. Sedaj vse kaže, da bomo imeli spomenik že do letošnje jeseni. Načrte za spomenik so nam napravili domači umetniki ter bo ta spomenik po svoji izvirni zamis.i res nekaj lepega. Denarna sredstva za spomenik so deloma že zbrana. .Veliko Dodnoro si obeta odbor od do- Guadalajare v Mehiki. Čutimo se močno počaSče-ne, da so ee tudi v Mehiki odzvali našemu vabilu. Saj vemo, kakšen poseben sijaj bo dal škof iz tiste zemlje, kjer je za Kristusa Kralja teklo toliko krvi in kjer so mučenci umirali z nasmeškom in veselim vzklikom: Živel Kristus Kralji Druga skupna vaja za »Igro o kraljestvu božjem« bo v nedeljo, 25. junija točno ob pol Štirih popoldne na Stadionu. K tej vaji so vabljeni; 1, Vsi, ki so ae udeležili vaje v nedeljo, 11. junija, 2, Vsi člani in vse članice Marijinih družb iz Ljubljane in iz župnij: Preska, Št Vid nad Ljubljano, Šmartno god Šmamo goro, Ježica, Črnuče, Sv. Jakob ob Savi, 'ol pri Ljubljani, Dev. Mar. v Polju, Sostro, Rudnik, Ig. Tomišelj, Brezovica in Dobrova. 3 Vsi, ki so se že ali se še bodo do nedelje javili vrhovnemu režiserju kot posebna skupina. 4. Solisti. 5. Člani fantovskih odsekov, mladci, članice dekliških krožkov in mladenke iz barjanskega, šmarnogorskega in zasavskega okrožja. 6. Križarji in sestrice sv. Klare. 7. Ministranti. 8. Skavti 9. Člani in članice prosvetnih društev in zavodov, samostanov ter kongregacij. 10. Vsi, ki so pripravljeni zaradi božje časti pri tej igri sodelovati. V kolikor katera izmed spredaj naštetih organizacij ne bi mogla priti na Stadion s svojim članstvom, naj odpošlje tja vsaj pooblaščence. Brez kakih posebnih navodil naj že na ta poziv prinesejo voditelji skupin (organizacij, kongregacij, zavodov itd.) s seboj seznam vseh sodelujočih. Iz seznama naj bo razvidno ime in priimek, poklic, starost in stanovanje sodelujočega, posebno pa še, v kakšnem kroju (obleki) lahko nastopi. Vrhovni režiser opozarja, da »Igra o kraljestvu božjem« ni gledališka predstava v običajnem smislu, temveč je to nastop množic, ki ne iščejo sebe, ampak imajo le voljo žrtvovati se za množično manifestacijo katolištva v borbi s sodobnimi zmotami. — Vodje katerekoli izmed spredaj navedenih skupin naj se v teku tedna oglasijo pri vrhovnem režiserju zaradi podrobnih navodil ter prevzema igrskega besedila. Kje vrhovnega režiserja dobite, lahko izveste v kongresni pisarni na Tyrševi cesti 31, hodkov koncerta, ki ga priredijo združena Kamniška pevska društva v nedeljo, 18. junija ob 6 zvečer v prostorih avtopodjetja Rode. To bo naš največji koncert, ki bo gotovo zadovoljil vse občinstvo. Ljudje se že zelo zanimajo za ta edinstveni koncert tudi zaradi tega, ker bo prirejen v novi dvorani na Grabnu — avtopodjetje bo namreč izpraznilo svojo veliko novo avtogaražo, ki je zelo akustična. Ptuj Požar na Hafdlni. V četrtek zvečer med pol 10 in 10 je začelo goreti na podstrešju hiše posestnika Vrb-njaka Jakoba na Sp. Hajdini pri Ptuju. Podstrešje je bilo veliko 22X5 metrov, ker je bilo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša pod eno streho. Ves zgornji del poslopja je bil naenkrat v plamenih. Na mesto požara so takoj prihiteli hajdinski gasilci, ki so požar hitro udušili. Zgorelo je vse ostrešje in okrog 1000 kg sena. Škodo cenijo na 11.000 din. Kako je požar nastal še ne vedo, menijo pa, da se je vnel tram, ki je bil pri dimniku in ki je moral zaradi velike vročine začeti tleti, nakar se je vnel. Podrobnejše bo še dognala natančna preiskava. Kupujte razglednic«!, ki so bile Izdane za proslavo 700-letnice minoritskega samostana v Ptuju od 5. do 7. avgusta t. 1. Tudi Petančičevo igro »Kuga«, ki je Meškova povest »Črna smrt«, postavljena v slike, lahko dobite v minoritskem samostanu po zelo nizki ceni. Igra bo ob priliki proslave v Ptuju igrana dvakrat, zato si brošuro že sedaj nabavite, da boste pozneje pri igranju lažje igri sledili. Zveza slovenskih obrtnikov ima danes po ustanovnem občnem zboru društva slovenskih obrtnikov v Ptuju, veliko zborovanje obrtnikov ptujskega okraja in sicer ob 10 v restavraciji »Slon« (nasproti Narodnega doma). Na zborovanju bodo govorili mnogi govorniki iz Ljubljane kakor: gg. Karel Kavka, predsednik Zveze slovenskih obrtnikov in zbornični svetnik, Ivan Ogrin, predsednik Obrtnega odseka Ivan Šimenc, zbornični svetnik, Perdan Jernej, predsednik Združena čevljarjev v Ljubljani in drugi. Danes ob 9 bo redni občni zbor narodno-obramb-nega društva »Slovenska straža« v Ptuju v društveni dvorani minoritskega samostana, z običajnim dnevnim redom. Vransko Posledice straine toče, ki nas je obiskala dne 9. t. m. in uničila vse poljske pridelke, se zelo hudo čutijo, Po nekaterih krajih so ljudje v velikih skrbeh, s čim bi krmili živino, ker jim je toča tudi travnike docela uničila in ni mogoče kositi trave, R2 in pšenico bodo kar pokosili, ker ponekod ne sloji niti en klas pokoncu. Največ skrbi pa povzroča hmelj, s katerim ne vedo prav, kaj bi napravili, da bi ga vsaj Danes olimpijski dan Ob 10 na Stadion, tekma mednarodne vrst« ZFO, vhod z Vodovodne ceste, pred Narodnim domom start h kolesarski dirki, na tenis Igriičih tenis turnir. Ob 10 in pol na Ljubljanici pri prostoru Lj. Športnega kluba kajak tekma. Ob U cilj kolesarjev pred Narodnim domom. Ob pol 12 pred Narodnim domom svečan krst novega jadralnega letala. Ob 14.30 na Stadiona velike atletske tekme najboljših atletinj in atletov. Ob 14.30 ▼ Podutiku motorne dirk«. Ta dan fe znak Športnikov; olimpijska značka I Nihče brez njel Objava. Zaradi hladnega in deževnega vremena plavalna tekma v Iliriji v ponedeljek zvečer ni mogoča ter je preložena na poznejši čas. Tudi ženske na olimpijskem dnevu Dane« popoldne ob pol 3 na Stadiona — vhod i Vodovodne ceste. Današnji olimpijski dan bo prav gotovo mnogo pridobil na pomenu s tem, da se bodo tudi žensk« borile na lahkoatletskem polju, kar je bilo žal pri nas do sedaj velika redkost. Kako velik pomen pripisujejo temu se vidi že samo iz tega, da so poleg atletinj iz Ljubljane, prijavljene tudi celjsk«, mariborske, jeseniške in zagrebške atletinje, ki bodo prišle v zelo velikem številu. Saj jih samo iz Zagreba pride 12 in to atletinj Concordie, Haška, Maratona in drugih, Med njimi so celo že večkratne državne prvakinje kot Ne-ferovič, Stefanini in druge. Poleg teh pa bodo istočasno nastopili tudi atlet! ljubljanske lahkoatletske podzveze kot Goršek, Košir, Pleteršek, inž. Stepišnik, Skušek, Martini itd., ki bodo nastopili v različnih disciplinah in katerih borbe obetajo biti vrhunske. Svojo srečo bosta poskusila Košir na 3000 m in Goršek na 1000 m, da zrušita sedanje in postavita nove jugoslovanske rekorde! Zato občinstvu obisk toplo priporočamo. Vstopnina — sedeži 3 din za dijake in vojake ter 5 din za ostalo občinstvo. Lahka atletika — kraljica Športa, na) bo vrhunec olimpijskega dneva! Lahkoatleti na olimpijski dan V nedeljo, dne 18. t. m. bo v Ljubljani na Stadionu »Olimpijski dan«. V okviru tega dneva priredi Atletska podzveza tekmovanje v sledečih disciplinah: Tek 100 m, 300 m, 1000 m, 1500 m, 3000 m; skok v višino, skok ob palici, met kopja, kladiva in diska ter štafeta 4X100 m. Na tem tekmovanju morajo nastopiti: Račič, Skušek, Gaberšek, Goršek, Schmiederer, A greš, Steiner, Rozman, Zgur, Smerdel, Stepišnik, Slamič, Jeglič, Kosec, Gašparšič, Klinar, Košir, Inž. Marek, Bratovž, Mavzar. Drugim atletom, ki bi imeli možnost plasirati se, se bo tudi dovolil nastop. Odbor atletskih sodnikov v Ljubljani. Pozivajo se atletski sodniki, da sigurno pridejo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 14. uri na Stadion, kjer se bo vršila proslava »Olimpijskega dne« in v okviru iste atletska tekmpvanja. 3 f Motodirke v Podutiku Danes popoldne ob pol 15 bodo zelo zanimive motorne dirke na podutiški krožni progi v priredbi ZSK Moto-Hermesa in v okviru olimpijskega dneva ter pod častnim pokroviteljstvom ljubljanskega župana g. dr. J. Adlešiča. Iz prijav, ki jih je doslej prejel »Hermes«:, razvidimo, da je poleg mnogih domačih vozačev prijavljenih tudi častno število mariborskih in zagrebških dirkačev. Za gledalce bo najugodnejše to, da bodo motoristi posameznih kategorij star-tali skupno in ne posamezno. S tem bo mogel vsakdo na kateremkoli delu proge presojati stanje in sposobnost posameznih tekmovalcev. Na teh tekmah bo prava revija vseh boljših motorjev vodečih tovarniških znamk. Od najmanjših do najtežjih strojev, od vztrajnih turnih do gibkih in okretnih športnih ter celo specialnih motorjev. Zmagovalcem vseli kategorij je pripravil »Hermes« veliko daril, Občinstvo opozarjamo, da bo dirkalna proga od 13 dalje zaprta za vozovni promet, od 14 dalje pa bo zaprta za vsak promet sploh. Zato se cenjeno občinstvo vljudno naproša, da že pred 14 zavzame zaželjena mesta. Start in cilj je pred šolo v Dravljah. Disk : Grafika Danes ob 17. uri bosta pomerila svoje moči v prvenstveni tekmi za vstop v ljubljanski prvi razred domžalski Disk in pa Grafika. Ker bo ta tekma odločila, kateri od obeh klubov bo prišel v prvi razred, bosta obe moštvi napeli vse svoje moči da zmagata. Ustanovljena je liga hrvatskih klubov Na svoji predsnočnji seji je Hrvatska sloga ustanovila nogometno ligo hrvatskih klubov, katero sestavlja 9 članov, in sicer: Gradjanski, Hašk, Concordia (vsi Zagreb), Hajduk in Split (Split), Slavija (Osijek), Slavija (Varaždin), Sašk (Sarajevo) in Bačka (Subotica). Žrebanje za tekmovanje bo 25. t. m. in prvo kolo se bo odigralo 13. avgusta. V prihodnjem letu je predvidenih samo 8 Članov in bosta osmo in deveto plasirana kluba morala konec tekmovanja igrati kvalifikacijske tekmo s prvaki zagrebške, splitske in osiješke podzveze. Najbolje plasirani v tem tekmovanju bo postal osmi Član lige v tekmovanju prihodnjega leta. Ob tej priliki so tudi uredili sodniško vprašanje pri teh tekmah ln so napravili tudi potrebne sklepe glede sodelovanja inozemskih sodnikov. še nekaj pridelali. Da bi ga pri tleh porezali in bi začel znova rasti, je prepozno ker smo že v sredi junija. Če ga pa tako pustijo, pa zopet ne bo nič, ker je toča vrhove odsekala. Zato je na hmelju škoda res ogromna in ni pretirano, če jo cenijo na dva milijona din. Pretekli četrtek nas je obiskal tudi g. ban dr. Natlačen ter občini podaril kot prvo pomoč 10.000 din. Obljubil je tudi še nadaljnjo pomoč. Prav tako sta obljubila pomoč tudi g. minister Snoj In naš poslanec Mihelčič. Občina je prejela tudi za najhujšo silo nekaj stotov koruze, ki bi jo naj ljudje posejali zdaj namesto uničenih žitaric, za katere je prepozno, da bi jih na novo sejali. Marsikdo res gleaa s strahom v bodočnost in ie pomoč oblasti res nujno potrebna. G. banu smo zelo hvaležni za njegovo pozornost, ki ju obrača našemu laku hudo prizadetemu kraju. Bog nas varuj še kake ponovne vremenske nesreče, ki bi morebiti zadela še tiste kraje naše občine, ki so zadnji katastrofi srečno ušli. Srednjeevropski pokal - spremembe Zaradi splošne prepovedi Športnih prireditev v Pragi ee tudi tekma med BSK-om in praško Slavijo, ki bi se morala odigrati v ponedeljek, ne bo odigrala. BSK bo igral proti Slaviji v Belgradu 25. junija, v Pragi pa 8. julija. Igralci BSK-a, ki eo ze bili v Pragi, so seveda odpotovali. Prepoved se utemeljuje zaradi žalostnih dogodkov, ki so se pripetili 8. Junija o priliki tekme reprezentance Berlina in Prage. Prepoved traja do 80. junija. \ Kovačeva in Florijanovai prideta: v finale Na5i Igralki Kovačeva in Florljanova sta včeraj premagali v polfinalni borbi par Goldschmidt-Haris z rezultatom 4:1, 6:3, 6:2. S tem so se naše igralke kvalificirali za finale in so tudi popravile svoj neuspeh v einglu. Profesionalno svetovno prvenstvo v tenisu Dne 27. i m. se pričnejo ▼ Parizu teniške fekme za svetovno prvenstvo In za prvenstvo Francije, ki bo trajalo tri dni, in sicer: 80. jun., 1, in 2. julija. To tekmovanje spada med največje teniške prireditve, kar se jih je do sedaj vršilo, kajti sodelovali bodo največji svetovni mojstri v tenisu. , Novi svetovni rekordi v atletiki Taisto Maki je v Helsinkih postavil nov 6ve^ tovni rekord v teku na 3 milje s časom 13 min. 32 sek. in 4 des. Postavil pa je tudi nov svetovni rekord v teku na 5000 m s časom 14 min. 8. sek. in 8 des. Tudi Kauko Pekuri je porušil svetovni rekord v teku na 5000 m s časom 14 min. 16 sek. in 2 des. Lauri Lehtinen je tekel na 3 milje v €asu 13 min. 56 sek., na 5000 m pa 14 min. 17 sek. Vesti Športnih zvez, klubov ln društev Izlet planincev v bolgarske planine prireSI Slovensko planinsko društvo v času od 17. do 31. avgusta t. 1. Program za izlet je izdelan ter je na razpolago v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. Prijava sprejema navedena pisarna do vključno 30. junija t. 1. SK Grafika. — V Domžale potujejo sledeči igralci: Bačak. Marn, Martinčič, Usenik, Potrato, Verbek, Žagar, Rone, Scagnetti, Kolarič Drašler, Tomažič, Lado in Jankovič. Vsi navedeni naj bodo ob 13.15 pred gl. kol. Vodo, sonce, zrak vaši decl o počitnicah! Nikjer ji ne morete tega prikladnejše in cenejše nuditi, kot v plavalni šoli na kopališču SK Ilirije. Tam vam naučimo vaše otroke plavanja, utrdimo jih v zdravju in če že znajo plavati, jim njihovo znanje izpopolnimo*. Odločite se preje, predno bodo tečaji prenapolnjeni Tečaj prične, čim nastopi lepo vreme. Oni, ki končajo šolsko leto pozneje, bodo prišli v poznejši tečaj, le zaradi pregleda je čim prejšnja prijava potrebna. Oddajte dovoljenj« staršev v pisemski omarici plavalne šole na kopališču Ilirije. Olimpijska propagandna kolesarska dirka. Za olimpijsko propagandno dirko so določeni sledeči Kg. funkcijonarji: Delegata Olimpijskega odbora Butinar Josip ln Gorjano Jaka, sodniki Pleško Stanko, čnso-morilcl Jaka Gorjane in Otrin Ivo, zapisnikarji škof Drago in Predalič Danilo, avizo na progi Gartner Frane, kontrole Maver Ivan, Ferkolj Matija, Golob Armando. Cilj, zastavice roditeljske in številke pri-bavi na start Sancin Ivan. Ker bomo ta danjirazno-vali kot športni praznik, obveščamo vse verificirane in neverificirane funkcijonarje, da st javijo ob 0.30 pred Narodnim domom prireditvenemu odboru v svrho sodelovanja. Ker potrebuje odbor večje število dam za prodajo olimpijskih znakov, prosimo, da pripeljete s seboj članice in simpntizerke našega športa. Vsako neutemeljeno izogibanje fnnkcijonarjev in dirkačev se bo disciplinsko postopalo, izvzeti so kraji iz province, ki sami praznujejo v svojem delokrogu ta dan. Lahkaatlctska podzveza. Za atletsko tekmovanje Podsaveza« ln žensko atletsko tekmovanje «SK Planine« na olimpijski dan, kt bo v nedeljo Ifi. junija na Stadionu e prtčetkom ob 14.30. se določajo sledeči gg. sodniik: geom. černe. D. Sanein. Windiseh. Gorjane, Cuderman, Hvale. Trtnik. Kermavner, Stropnik, Soukal in Megnšar. Vsi navedeni sodniki se naprošajo. da pridejo 15 minut pred začetkom tekmovanja ua Stadion. ZFO Mariborski tabor Tekme — prijave tekmovalcev — priprave nagib najboljših borcev in druge sanimivosti. Maribor bo doživel koncem junija in prva dva dni julija veliko slavnost kakršne po predpripravah sodeč doslej še ni videl. Vsi odseki in krožki po vsej širni Sloveniji se pripravljajo za veliki praznik, kajti vsak telovadec in mladec, vsaka članica in mladenka hoče tiste dni doživeti mariborske mladinske dni četudi je tabor obvezen samo za celjsko in mariborsko podzvezo. Tekme bodo zelo važne na tem mladinskem taboru, saj morajo ravno tu pokazati vsi sadove svojega dela v telovadnicah tekom zime in na igriščih ter bazenih tekom pomladi in poletja. Tekme so sploh zelo važne za napredek vsake organizacije in tega se v polni meri zavedata naši mladinski organizaciji, ki sta odmerili v svojem programu zelo važno mesto telesni vzgoji. In zato so prijave že sedaj precejšnje četudi Je še mnogo takih, ki bodo šele prav na koncu določenega termina poslali imena svojih tekmovalcev. Toda danes morajo odposlati vsi odseki svoje prijave, kajti ZFO mora zaključiti vse prijave z 20. junijem zvečer, ker mora na podlagi prijav sestaviti startno listo. Zato ponovno opozarjamo vse edinice, da takoj pošljejo prijavnice, da bo tehnični odbor lahko pravočasno izvršil svoj posel. Po vseh telovadnicah, telovadlščih in Igriščih je zelo živahno zadnje dni, kajti vse sc pripravlja za Maribor. Zelo živahno pa je zlasti na ljubljanskem stadionu, kjer poleg drugih trenirajo naši najboljši telovadci in atleti, za katere bodo mariborske tekme važna preiskušnja za velike mednarodne tekme, ki se jih udeleži letos Zveza fan lovskih odsekov v Liegu (Belgija). Napredek naših fantov je od lanskega leta Izredno velik in tudi število vrhunskih telovadcev in športnikov se je zvišalo. V Mariboru bomo imeli priliko videti naše borce, ko bodo na praznik sv. Petra in Pavla (29. junija) tekmovali za najvišji naslov ZFO za prvaka v telovadnem deseteroboju in v mešanem dvanajsteroboju, lahkoatleti pa v peteroboju in v posameznih panogah lahke atletike 30. junija In 1. julija. Zgodovina medicine na Dolenjskem zdravniško predavanje ob zdravniškem izletu na Dolenjsko V nedeljo, dne 11, t m. so priredili pod vodstvom g. dr, Mušiča zgodovinarji medicine iz Zagreba, Ljubljane in Maribora znanstveno ekskurzijo na Dolenjsko. Ekskurzija je bila prirejena v okvirju me-diko-historične sekcije »Zbora liječnika« iz Zagreba. Gostje so si ogledali v Družinski vasi pri Šmarjcti, v vili g. A. Jordana, staro medicinsko biblioteko nekdanjega novomeškega in zagrebškega zdravnika W. K. Breckenfelda, kt je živel konec 17. in v začetku 18. stoletja; spotoma so gostje obiskali tudi Šmarješke Toplice. V Novem mestu eo ekskurzisti imeli znanstveni sestanek v Frančiškanskem samostanu. Na tem sestanku je bil navzoč tudi novomeški župan g. dr. M, Polenšek, ki je goste pozdravil kot župan in zdravnik. Nato je predaval g. docent dr. F. Zwitter iz Ljubljane o sociološkem in zgodovinskem razvoju Novega mesta od prvega postanka, skozi različna zgodovinska obdobja do današnjega časa; s svojim predavanjem je g. docent podal obenem splošno-zgodovinski in sociološki okvir za sledeče predavanje g. dr. D, Mušiča, o zgodovini medicine in zdravništva v Novem mestu. Poleg tako rekoč večne, domače, ljudske medicine, je pri nas praktična mcdicina začela v samostanih. Šele v 16. stoletju so v naših večjih mestih začeli delovati prvi doktorji medicine in prve lekarne. Predavatelj je naštel po vrstnem redu več znameni-tejših starih zdravnikov Novega mesta od 16, sto- letja naprej do modeme dobe, kjer se je zaustavil predvsem pri dr. P. Defranceschiju, osoovatelju obeh novomeških bolnišnic. Sestanka so se udeležili poleg že omenjenih: zagrebški zdravniki in znanstveniki: prim. dr. L. Thal-ler, univ. prof. dr. F. Zavrnik, dr. I. Katičič, dr. H. Lowi, msgr. dr. J. Barle; iz Ljubljane dr. I. Pintar; iz Maribora mr. pharm. F. Minafik. Razen tega sa bili navzoči še gg. dr. G. Barle, predsednik okrož. sodišča, dr. E. Pajnič, sodnik apelac. sodišča v p., inž. arh. M, Mušič ter v imenu samostana g. p. Ciprijan Napast. Po predavanjih so si gostje ogledali bogato samostansko knjižnico, posebno pa stare medicinske knjige, okoli dvesto, ki so v knjižnici še iz tistih Časov, ko eo v samostanih delovali samostanski zdravniki in lekarne, Med knjigami so tudi znamenita dela domačih medicinskih pisateljev 18. stoletja, Gerbeca, Baglivija in drugih, Po ogledu umetnostnih in zgodovinskih zanimivosti mesta, ki sta jih gostom tolmačila g. docent dr. Zwitter in inž. arhitekt M. Mušič, so ekskurzisti obiskali še Dol. Toplice, nakar so se razšli. Gostje so bili s tem, kar so videli .izredno zadovoljni in je tudi ta ekskurzija jasno pokazala vrednost takih skupnih sestankov za študij in globlje spoznavanje še vse premalo obdelanega domačega gradiva iz te ali one stroke. *SL0VWBC«, 8n© TO. Jnnlfc TO8H. Blraa f7 Mali oal asi V Mim oglatih velja vtaka batada 1 dtn; tenltovanjsld ogled I Debelo tiskan« naslovne besede te reCunaJo dvojna Najmanj« xnetek za mali ogla« 15 din. — Mali oglati te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega znaCaJa te računa enokolontka, 5 mm vttoka P«1'*« vrstica po S din. — Za pltmene odgovore glede malih oglatov treba priložiti znamko. f I V | • v v • iluzbeucejo Agilen manufakturist g večletno prakso, spremeni mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen, pošten« 9019. (a) i Agilen manufakturist B večletno prakso premeni mesto. Ponudbe na podruž. »Slovenca« Kranj pod »Zmožen ln pošten«. msm Mizarskega vajenca in pomočnika sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9844. (b) Mlad oženjen moški Išče službo cerkovnika, gozdnega čuvaja ali oskrbnika posestva. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 9864. (a) r Službo skladiščnika »It podobno Iščem. Voja-ičine prost. Kavcija 4000 Hlnarjev. Ignac Lipovšek, Loka prt Zusmu. (a) 1000 din nagrade Zam tistemu, ki mi preskrbi mesto pisarniške praktikan-tinje, lahko tudi na deželi. Ponudbe na podružnico s»Slovenca« v Celju pod »Pridna in poštena« 9880, Gospodična B veliko maturo, z zna njem strojepisja ln stenografije - išče Blužbo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hvaležna« 9889. (a Nižji drž. nameščenec Izučen mizar, z lastnim orodjem, Išče službo za upravitelja hiše. Naslov ,v upravi »Slovenca« pod Et. 990«. (a Potnik-avtovozač ■ lastnim avtomobilom — Išče službo. Vozli bt tudi Btalnega, dobro sltulra-nega zastopnika. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Fiksno kil provizija 903«/10020 Pekovskega vajenca sprejmem z vso oskrbo. — Petere, pekama, Šmartno, Št. Vid n. Ljubljano. (v) iluibodobe Pekovski pomočnik dober delavec, se sprejme v stalno službo. Ma-gušar, Lesce. (b Hlapca za kmetijo ln konje takoj sprejmem. Zg. Slška št. 25, Ljubljana. (b Čevljarskega vajenca sprejme takoj Kumše Franc, Sneberje 38, p. Dev. Mar. v Polju. (b) Vajenca za Čevljarsko obrt sprejme Hčnigman, Ribnica, Dolenjsko. (v Izvrstnega zastopnika za Slovenijo iščemo. Pismene ponudbe z referencami poslati na Konopjuta, Zagreb, Trenkova 5. Vajenko sprejme strojna pletarna Javornik, Vojašnlška ulica 2, Maribor. (v) Trgovsko pomočnico . manutakturo ln galanterijo sprejmem takoj Govoriti mora perfektno nemško. Kolman Leopold, Bled. (b Kovaškega vajenca z nekaj učne dobe sprejme z vso oskrbo Ivan Osvald, kovač, Sv. Lovrenc na Pohorju 50. (v) Vajenca v trgovino z meš. blagom takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9897. (v Vajenca za trgovino b mešanim blagom sprejmem. Naal6v v upravi »Slovenca« pod št. 9958. (v Vajenca za pekovsko obrt iz poltene kmečke hiše sprejme pekama Tovornik, Rogaška Slatina. — Prednost imajo Ribničanl. fb) Učenka za trgovino z mešanim blagom se sprejme na deželi. Oskrba v hiši. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod št. 9849. (v) Mladenič 83 let, samski, ■ srednješolsko izobrazbo, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, z letnimi spričevali, išče službo sluge ali kaj sličnega, najraje v Celju. Kumer Ferdo, Celje Pečovnik 33. (b) Zaslužek ; Vsaki osebi, družini Budimo stalni zaslužek Boma, Pišite: Anos, Maribor. (r) > Poverjenike Blbojega spola sprejemamo y vseh krajih države. Tudi začetniki imajo možnost veliko zaslužiti, gotovo pa tisti, ki se bavijo ali so 6e bavili s pridobivanjem članov za zadruge. Ponudbe pod »Sposoban« na Publi-citas, Zagreb, Ilica 9. (h) Krepkega fanta za kleparsko obrt (hrana, stanovanje, učna doba trt leta) sprejme takoj : Zlbret, Radeče pri Zidanem mostu. (v) I Kupimo Tricikelj irabljen, ne velik, kupim. — "i, Medvo- Čarman, Žlebe 39, de. (k) Učenko najrajši b dežele, gelezn družine, sprejmem v ma nufakturno in špecerijsko trgovino. Hrana ln sta novanje v hiši. = Anica Kušar, Ljubljana, Trža ška cesta 91. (v) Učenko za večjo trgovino ■ me šanlm blagom, b predpl sano šolsko izobrazbo takoj sprejmem z vso oskrbo v hiši. - Naslov K. Koželj nasl. Tržič, Učenko za trgovino, dobro raču narico, poštenih staršev, ki ima veselje do trgo vine sprejme večja trgo vina na deželi bllzU Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra računarlca« 9056 ^Taakovntne ZlafO kupole po najvišjih cenah BERNR, Juvelir, LJubljana VVolfova ulica SLS Voziček za dvojčke Kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Voziček« »t. 9931. roda. Poizve se Koseze, odutiška 39. (p) Spremljevalca zanesljivega, poštenega, sprejmem k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »900« št. 993«. (b vajeno samostojnega gospodinjstva, okoli 40 let staro, išče boljši gospod v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9905. (b Nadmlinarja dobrega, ki je vešč vsega dela na večjem mlinu, sprejmem. Plača procentnal — Horvat Franc, umetni mlin, Slaptnici, Sv, Jurij ob Ščav niči. (b) Vse manafaktorno blago prodajamo po liredno nizkih cenah Le v VaJo korist bo, (e nas flmprej oblilete MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Žlender LJUBLJANA Mestni trg 22 Dekli vestno,- vešče kuhanja — dobi službo prt štiričlanski družini. - Ponudbe: Marija Breznik, Markovcl pri Ptuju. (b Šivilja sprejme na dom Kranj e moškega perila. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9823. (h) Dva kotlarska pomočnika sprejmem takoj za stalno. Plača po dogovoru. Urbas, Jastrebarsko. (b Vestnega hlapca za vsa dela na kmetiji, rabim. Plača po dogovoru. — Šušteršič, Hrušica 10 pri Ljubljani. (b) Modistka spretna, bo sprejme v večji salon kot prva moč ali kompanjonka. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samostojna« 9782. Dva mizarska pomočnika za pohištvena dela, dobro izurjena v furniraju in polltlranju, Eprejme Jože Peternelj, strojno mizarstvo, Skofja Loka. (b Žensko za prodajo ženskih ročnih del neke posebne vrste sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober zaslužek« 9924. b Šoferja mlajšo moč, neoporečnega, samskega, ki bo obenem izvrševal tudi posle sluge, iščemo. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlajša moč« 9832, Službo dobi samostojen, trezen mlinar, vajen trgovske ln kmečke meljave na električen pogon. - Ponudbo samo z dobrimi spričevali na Ivan Russ Grosuplje. Gospodična za pisarno, ki bi v prostem času pomngala tudi v gospodinjstvu, se Išče. Nemščina zaželjena. Sta novanje in hrana v hiši Ponudbe podruž. »Slov.« na Jesenicah pod 9917. Izvežbano šiviljo za pletenine, ki zna ent-latl, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9978. (b) Sezijska sobarica stara tO—SO let, vegča tudi serviranja ln nem ščlne, dobi službo v pen slonu na Gorenjskem. — Ponudbe v upravo »SI. pod značko »Cista« 9718 Vrtnarskega pomočnika zanesljivega, sprejme ta: koj vrtnarstvo Vatovac, Vrazov trg prt fiempetr-skem mostu. (b Samostojno kuharico za srednjo meščansko hrano takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Samostojna kuharica« 9929. (b) Sezijska sobarica stara 20—30 let, vešča nemščine, dobi službo v penslonu na Gorenjskem. Ponudbe v upravo »SI.« pod značko »Snažna« št. 9717. (b) Trgovsko pomočnico za večjo trgovino na Gorenjskem, izvežbano trgovine z mešan, blagom in manufakture, po možnosti z znanjem nemščine, takoj sprejmem. Ponudbe a popisi dosedanje zaposlitve upravi »Slovenca« pod »Dobro lzvežbana« št. 9928. Izprašan strojnik ali paznik z večletno prakso pri parnih turbinah in stikalnih napravah visoke napetosti, Be sprejme v službo v večjo električno centralo. Pogoji sprejema bo popolno poznavanje ln obvladanje vseh imenovanih naprav kot strojnik, kurjač in strežnik, potrebni izpiti dokazani s spričevali, ln vsestranska marljivost in popolna zanesljivost v službi. Ponudbe z navedbo točnih osebnih podatkov in zahtevkov ter s točnimi prepisi spričeval jo poilatt upravi »Slov.« pod značko » Električna ccntrala 1111« št. 9900. b Posestva Kunaver Ludvik' gradbeno-strokovno na-obraženl posredovale« — Cesta »». oktobra it t, telefon »7-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. • Pooblaščeni graditelj tn sodni cenlleo za nasvete brezplačno na razpolago. Vnajcm IŠČEJO: Gostilno ali trgovini dobro ldočo, vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prometna točka« 99B1. , ob državni cesti, z vodo vodom ln elektriko, po ugodni ceni ln pod ugod nlmi plačilnimi pogoji. Vižmarje 59. (p) Orodnega kovinostrugarja vojaščine prostega, takoj sprejmem. Plača po sposobnosti. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor štev. 184/39 kr./10021. (B) Kuharico pridno In pošteno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 10013. (b) Zastopnike (-ce) sposobne, poštene — za obisk strank na deželi — sprejmemo. Artikel brez-konkurenčen. Dnevni zaslužek do 200 din mogoč. Ponudbe pod »Zastopstvo 439« podružnici »Sloven- ca« Celje 10014. (b) II Živali n Pave samca bi samico, poceni proda restavracija Jenko, Gorenja vas - Reteče, Šk olja Loka. (j) Konja starega 5 let, prodam. Viž-mar|e 34, Št Vid nad Ljubljano. (1) Mlad bernardinec lep, visoko postave, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 99fi«. Konja z vprego In z angleško nnremn prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9057' ,(1) Suha stavbišča ob držav, cesti, železnici blizu kolodvora St. Vid Vižmarje, elektrika, vo dovod, gramoz na parceli _ na obroke, knjižice naprodaj. Pojasnila Vlž marje 31. (p) Gostilniško posestvo gostilna, mesarija, trafika, gospodarsko poslopje, hlevi, šupe itd., sadno drevje, 2 njivi za 6 mernikov po setve, prodam. Naslov i upravi »Slovenca« pod štev, 9836. Prav poceni naprodaj enonadstropna stanovanj' ska hiša ob glavni cesti, veliko senčnato dvorišče, na dvorišču še mala parterna hiša s hlevom, kletjo in shrambami, poleg velik vrt za zelenjavo v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9827. Visokopritilična hiša skoraj nova, pripravna za vsako obrt ali trgo vino, na najbolj promet nem kraju v Zagorju ob Savi,z majhnim vrtom — ugodno naprodaj. Pojas nila daje Ljudska hranil nlca In posojilnica v Za gorju ob Savi. (P Lepe stavbne parcele od 540 do 926 m', ob Trža ški cesti izven mestne me v kat. obč. Dobrovi po ze ugodnih pogojih naprodaj Poizve se v Ljudski posojilnici v Ljubljani, Miklošičeva ODDAJO: Manjši lokal se odda na Tyrševt M. Poizvedbo v upravi »SI.« pod »t. 94«5. (n) Trgovino z živili oddam takoj v industrijskem kraju. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Agilen« 9851 (n) Stavbišče 2000 m' poceni ln ugodno prodam pri Rakovniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9055. (p) vpeljano, z vsem Inventarjem za 1. avgust t 1. ugodno oddam. Povprašati : Ljubljana, Slomškova ulica št. 13. 4. Lep specerijski inventar ae takoj proda. TyrSeva cesta 124. (1) Košnjo sena odda po ugodni ceni -— F. Iskra, Vič 1«. (1) Globok otroški voziček Bkornj nov, prodam. Por, Celovška cesta 137. (1) Košnja pri dolenjskem kolodvoru - naprodaj. Izve ee: Vidovdanska cesta 4. (1) Več otroških vozičkov Športnih in globokih, naprodaj pri »Promet« v LJubljani, nasproti krlžanske cerkve. — (Stare jemljemo v račun.) (1 Deske Jelka, smreka, tombante, 40—BO vagonov - proda lestna industrija Marti-nec, Škofljica. (1) Nov šivalni stroj prodamo ln učimo pol leta brezplačno Šivati obleke. Julijana, Gosposvet-ska 12. (1) Modna galanterija Izvrstno vpeljana, v večjem kraju zaradi bolezni naprodaj. Prilika za mladega podjetnika. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Velik promet« St. 9990. I Aulo-mofor Avto »Fiat« I tip 514, proda Smontara, Magdalenska 15, Maribor. Motor s prikolico v dobrem stanju (taksa plačana) prodam za 6C00 din ali zamenjam za les. F. KonjedlCj Stražlščo pri Kranju. Chevrolet tovorni avto, 6-clllndrski, nosilnost 2.5 ton, naprodaj. VpraSatl: Špedicija Ranzlnger, Masarykovn. c. 19. (t Avto Fiat šport 4 sedežen, poraba 9 ltt., v dobrem stanju, taksa plačana, prodam za 5500 din. Poizve se v Rihar-Jevi ul. 6 (Trnovo). (f »Triumph« motor 350 ccm, BSA motor 350 ccm ln mali Stirlsedežni avto - zaradi likvidacijo podjetja zelo ugodno naprodaj. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Redka prilika« 9935. (f Mali tovorni avtomobili TEMPO nosilnosti 750do lOCOkg, tri in Štirikolesni, skromni v uporabi goriva in trpežni, so idealno prevozno srorlstvo za vsako podjetje. Informacije pri zastopstvu TEMPO-arlomobilov „Ll)STRA" V. hfoZNM UUBUANA, Gosposvetska 8. »Ford« avto model 1931, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 9934. (f Dobro ohranjen avto Fiat limuzina 520, prodam zaradi odpotovanja pod ceno. Stupan, Maribor, Koroška št. 18. (f) Pozor požarne čete! Hudson limuzina 8 cyl., 76 HP, v brezhibnem stanju — naprodaj. Gorjanc,, Ižanska 18. (r) Indian Scout 1200 cm', lep, prikolica, električne luči, menjam za DKW ali drugi avto; tudi prodam. Makuc Marofika, Varaždin. (1) Tovorni avto znamke Citroen M 8 C, tonaža 2500 kg, dobro ohranjen — prodam po ugodni ceni. Alojzij Bož-nar. Polhovgradee. (f Poltovorni avto enotonski, »Chevrolet«, ena avtomatična tehtnica »Flo-renz« in brzoparilnik naprodaj po zelo ugodni ceni. A. Pibernik, Laze v Tuhinju HI Lokomobilo ali Sauggasmotor, B generatorjem, za lesne odpadke in žaganje, učinek okoli 30—50 ka, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe z navedbo fabrlkata, letnice fabrikaclje ln stanja kotla v upravo »Slov.« pod »Lesna Industrija« št. 9716. (k) Specijalna delavnica za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinam. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon in di-name za luč. Fr. Perifnlit alaklropodlatle. Ljubljano Gojpotvelska c. 16, lolelon; 23-71 Izjava Kdor bo o mojem bolnem možu razširjal neresnične vesti, bom proti vsakemu sodnijsko postopala. Helena Dimnik, Vevče. (o) I Pohištvo i Izjava Govoril sem in prijavil tudi orožništvu, da mi je zmanjkalo 800 din iz zaklenjene omare v stanovanju, ki sem ga imel pri rodbini Jakoba Kresnika v Čretu št. 62. Izjavljam, da to ni resnica, ker sem imel spravljen ta denar pri sorodnikih v Trbovljah. Obžalujem, da sem na tako krut način in neupravičeno žalil rodbino Kresnik. Konrad Kresnik. MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri Ivan Hablč-u tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmanac Mreže za postelje Izdeluje ln »prejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičeva ulica St 5 (pri Gradišču). (1) Modroce vrhnje ln spodnje, mreže, posteljne odeje ln perje puh - najceneje v veliki Izbiri prodaja SEVER, Marijin trg 2 nasproti frančiškanske cerkve. Pred nakupom pohištva si oglejte tudi veliko zalogo vsakovrstnega pohištva pri EgidiJ in Karol Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu, St. Vid n. LJubljano. Cene nizke, izdelki zajamčeni. (S Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, dlvane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik - Mestni trg 12 Ugoden nakup morske trave, žime ln cvilha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Vfanoianja IŠČEJO: Trisobno stanovanje s kabinetom ln kopalnico Iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zračno« 9983. (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam 1. Julija. Rožna dolina e. X/13.) (č) Enosobno stanovanje oddam. — Rožna dolina, c. XV. »t 6. (č Dvosobno stanovanje oddam na Črnučah St. 68, tik železniške ln avtobusne postaje. (c) Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«! Dvosobno stanovanje parketirano, prostorno, in pritikline oddam takoj. — — Trgovina, Brod 14, Št Vid. (č) Stanovanje novo, komfortno, S sobi, kopalnica s toplo vodo in pritlklinami z ali brez garaže — oddam mirni stranki. Poizve se na Brdu eostilna Zadnlkar. LETDUIŠCR Letoviščarjem se priporoča gostilna pri »Mačku«, Poljane. (L Za letovanje v Poljanah se priporoča gostilna Tavčar v Poljanah nad Škofjo Loko. (L Letovišče Luče v Gornji Savinjski dolini, oddaljeno 15 km od Logarske doline, Iglasti gozdovi, prijetne kopeli — dvakrat dnevno avtobusna zveza s podajo ln Celjem. Fenzlja od 35 do 45 din. Dobra kuhinja. -Naslov: Gostilna Raduha Luče. (L) Stanovanje kompletno, • kuhinjo, otb dam za čas počitnic aa Kr-« ki. Elektrika, kopanje, sadni vrt, smrekovi gozdovi Zaje* Stična. Letno stanovanje lepo, mimo, v norvi hili << brezniški fari na Gorenj* skem, komfortno opremle-« no, nudim boljši stranki! brez majhnih otrok. 4 do 5 sob (kuhinja, garaža). Evcnn tuelno se lahko napravita! 2 stanovanji. Ponudbe na| upr. »Slovenca« pod nun kom »Med Stolom in Triglavom« 9766. (uf PENZIJ0N »Kčeri Božje LjuSsavi« u Supetru na Braču Zdravo letovišče ob morju med smrekami ln bort Ugodne zveze z bližnjim Splitom, odlično kopai lišče in senčen park. Penzijon 45 din za osebevi Priporočljivo za družine in častite gg. duhovnike. Nove srečke Državne razredne loterije za IV. razred 38. kola so dospele ln se lahko obnovijo Srečke so v veliki izberi v poljubnih serijah še proste, torej novim kupcem še na razpolago. Kdor še nima srečk, naj si jih sedaj nabavi v glavni kolekturi državne razredne loterije Vrelec Sreče i ALOJZIJ PLANINŠEK LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14 SLEPEC 4 Detektivska povest >Megla ni meni nič, Dumi,« je vzkliknil KiTi-loch, ko je s prisiljenim smehom zaloputnil zunanja vrata. Presunjen od kesanja je tovariS skočil za njim, toda Kinloch je že odpelal; saj je v tisti megli zadostovalo nekoliko korakov, pa ga ni bilo mogoče najti. Kinloch res ni Sel daleč v meglo ln se je zaradi nerodnega položaja kmalu ustavil. Bilo je nekako po enajsti uri, bil je več nnl; daleč od Rowton Streeta in brez beliča v žepu, da bi bil mogel tja. Precej ga je zeblo, ko je stal ob zidu pod rosečim košatim drevesom v tisti vlažni, zapuščeni ulici. Cele pol ure je moral sloneli ob tistem zidu in žalostno premišljevati položaj, v katerega ga je bil spravil njegov neumni prepir z Dunnom. Tudi njegova obleka je med kratkim opravkom z redarjem mnogo trpela: Bila je sicer ogoljena, da ni bilo več celega šiva na njej, drugače pa iz dobrega blaga; in zmerom je tudi pazil nanjo. Presenetljivo je, kako pomembna poslane skrb za zadnjo obleko človeku ki je prišel s svojimi dohodki do konca. V primeru, da se predstaviš morebitnemu poslodavcu, moreš svoje čevlje bolj ali manj prikriti, tudi obnošen klobuk lahko malomarno držiš za svojim hrbtom, ampak tvoja obleka obrne oko nase ter napravi prvi dojeni, po katerem ljudje večidel sodijo. A ni se dolgo ukvarjal s temi mislimi. Zdaj mu je bila edina misel, kako bi mogel nazaj do Rowton Streeta. Kajti brez listka mu ni bilo mogoče skozi ograjo podzemske železnice. Spomnil se je velike zahodne postaje v Ealingu, tik na robu tistega okraja. Ce bi mogel smuknili ondi v kakšen voz. bi lahko dospel v Paddington, kjer bi se na tako veliki postaji, laže izmuznil pobiralcu vozovnic Dri iz- hodu. Če pa ne — no, aretacija bi mu preskrbela vsaj zatočišče čez noč. Ko jo šel nekoliko naprej proti postaji, mu je Sinila v glavo nova misel, misel, ki se mu nedvomno ne bi bila nikoli porodila, če mu je ne bi bili spočeli nedavni spomini na boljše čase. Rilo je tole: če že tvega aretacijo, mora gledati, da njegovo ime ne pride na dan. Malone smešno je, da je moral tako nenadoma postati tako občutljiv glede tega. Pa se je le zgodilo, da je pretipal načrtoma vse žepe in raztrgal na koščke vsak papir, ki bi bil mogel služiti za sredstvo, s katerim iai bilo mogoče izslediti, kdo je. Dunn ne sme vedeti — to je bil bržkone njegov razlog. Tako je po vseh tistih predmestnih cestah in ulicah puščal za seboj nekakšno papirno sled, in šele tedaj, ko je bilo to njegovo delo končano in ni imel ničesar več v svojih žepih, je začel paziii, kam gre. Megla je bila videti Se vedno enaka gosla. 7.a nje skoraj neprodirno steno pa so ležalo, kakor je vedel, na obeh straneh vrste in vrsto hiš, katerih vsaka je bila ločena od ulice z malo več kakor vatel ali dva širokim pasom ruše, in navzlic temu, da je bilo le nekaj malega življenja v njih, ie štorkljal dalje kakor skozi nekakšno mrtvo mesto. Malo dalje se je znašel ob zelo močni železni ograji, ki je bila tako mogočna, da je morala biti po njegovem prepričanju bržkone zgrajena z javnim denarjem. Čutil je, da je že izven območja predmestnih vil, in ni si bil več na trdnem glede svoje smeri. Ko pa se je tista pot začela v veliki krivulji vzpenjati navzgor, se je njegov dvom spremenil v prepričanje: sprevidel je, da ni bil prišel po tej poti. Nekakšen plah drget ga je pretresal, ko je stal ondi in ugibal, v katero smer mu je iti. Prevzel ga je nenavadno hud, surov, presunljiv mraz; kajti njegova obleka je bila ta čas zaradi gibanja v megli dodobra prepojena z vlago. Najsi je še tako napeto prisluškoval za kakšnim glasom, vendar ni ujel ničesar drugega na uho kakor nekakšno čudno >cep, cep, cep« odzivanje, ki ga je povzročalo kapanje zgoščene vlage z drevja znotraj ograje. Pomagajoč si s palico ob tej isti ograji, ee je pomikal naprej, upajoč za trdno, da bo prišel do dvoriščnih vrat kakšne hiše, v kateri bo morda dobil vodnika. Ko pa se mu to ni posrečilo, je orlstopical na drugo stran ulice, pričakujoč, da bo našel hiše na drugi strani. Nazadnje je po dolgotrajnem tipanju vzdolž nekega visokega golega zidu prišel do majhnih železnih vrat, ki so nedvomno pripadale neni vili. Ne da bi bil pomislil, da je že jiozno ponoči, je Kinloch stopil po stopnicah in potegnil za zvonec. Ta čae je bil tako željan slišati kakšen človeški glas, da bi bil prijazno pozdravil, pa najsi bi bil hišni stanovalec zgolj odprl okno in se s kletvijo zadri nanj. To se pa ni zgodilo. Nihče se mu ni odzval. Drugega za drugim jc pošiljal zvončkove pozdrave skozi hišo, preden je po votlem, strahotno odmeva,jočem od-mevanju zvončka sprevidel, da je hiša prazna. Koliko ulic je zatem prehodil, ko je gor in dol iskal sledu po kakšnem človeku, tega ni svoj dan vedel Nekaj pa je bilo, česar ni mogel nikoli pozabiti. Ko jo je poln obupa zavil za neki nov vogal, je iznenada zadel v nekaj mehkega, človeškega — v krepkega možaka srednje visokosti v debelem površniku s krznenim ovratnikom in zapestnicami. Možak se je prijel za Kin-locha, da se je obvaroval padca. »Sto hudičev,« je zavpil tujec in Ra jezno stresel. »Ste popolnoma slepi?« Kinloch je nekoliko trenutkov ostal nem, to pa bolj zaradi nepričakovanega srečanja kakor pa trčenja. »Oprostile, jjospod, ampak vi ete nedvomno hitreje hodili.« je dejal. Tujec je že 6topal naprej; ob teh bosedah pa ee je ustavil. »Ilm, človek je nekam vljuden. Prepoznali ste me, kdo sem, nedvomno?« Kinloch mu je obotavljaje se pojasnil evoj položaj, na kar je gospod tiho zažvižgal; toda, kakor se je izkazalo, nikakor ne iz sočutja. »Si nista znanca 6 to okolico?« je vprašal tujec in prišel bliže _ Radoveden, kdo bi mogel biti ta človek, ki pričakuje, da bi ga vsak slučajen miniohodec prepoznal, je mladi človek odgovoril, da si ne le nista znanca s tem krajem, marveč da nima niti pojma, kje je. Če bi ga, je nadaljeval, mogel kdo odvesti na pot proti kakšni železniški postaji, bi mu bil zelo hvaležen. Zajetni gospod prvi trenutek ni nič odgovoril, marveč je bil videti, kakor da stoječ tam v megli nekaj' sam pri sebi premišljuje. »Jaz vas lahko povedem na pot k nečemu dokaj boljšemu,« je dejal nazadnje. »Vi ste vprav človek, kakršnega potrebujem Nekakšna previdnost je v najinem srečanju. Da, gospod, zdi ee mi, čeprav nisem praznoveren, da 6em v tem odkril neko višjo roko.« Ko ga je prijel pod pazduho in se mu je roka zeljno Iresla. je Kinloch dobil dojem, da je moža prevzelo razburjenje ali pa strah. Na pol jezno se ga je otresel. »Tako, k stvari torej. Kaj hočete?« je vpraSak »Majhno uslugo, katero bom pa dobro plačal.« »Koliko?« Človek v krznu se je obotavljal. Bolj značilno za Kinlochovo obupno stanje kakor pa za njegovo narodnost je bilo dejstvo, da je vprašal prej po znesku nagrade kakor pa po nje vrsti. »Pet funtov za pol ure ali kaj takega se ml zdi bogato plačano.« Kinloch se je zasmejal od veselja spričo obeta, ki ee mu je nudil. Zajetni gospod pa je njegov smeh bržkone imel za zasmeh. »Pet funtov. To je nedvomno zadosti,« je dejal. »To je odvisno od okoliščin. Doživel sem žo pol ure, kakršnih ne bi hoiei ponoviti niti za jfet 6to funtov.« Bter. 137. >SL'OVEXEC<, 3nft T8. JunTJa TK&. 6tn> |9 MKUBO" brzoparilniki ognlurpw?nkanimklSm ♦ Kotli za žganjekuho vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne sodce, filtri za vino, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki družba z om. z., UUBUANA, Kolodvertka ulica 23 Telefon 37-92 Zahtevajte prospekte ..KOTLORKA" Družabnik' za trgovino z zdravilnimi zollAčt, ie vpeljano podjetje, se »prejme s kapitalom najmanj 60.000 din. ugodna prilika! Rudolf Zore, LJubljana, Gledališka ulica 12. (dT »SLOVENEC" « ■ na 10 straneh, ' je največji, najboljši in najbolj razširjeni slo-^ venski dnevniki JHIBUNA- F. BAT JE I. dvokolesa motorji, prevozni trioihlji, šivalni stroji, »kiroji, tricik-lji, otroSki in Igračni voslSkl, gugalnice, avtomobilski Itd. fntfro L|nbi|ano, KariovSha 4 Delali Podružnica Maribor. Aleksandrova c.26. Ceniki franko Zahvala Zahvaljujem se Jadranski zavarovalni drnlbi t Ljubljani za zavarovalnino, s katero mi je krila Idelno škodo po požaru mi uničenega gospodarskega poslopja in hmeljske sušilnice. Celje, »L i v a d a<( dne 18. junija 1988. Adela Dečkova Prispela je nova pošiljka ARDIE In HOREX motorjev model 1939/40 Ogleda in nabavi ie jih pri tvrdki J. PRAPR0TNIK, Domžale Isti modeli so razstavljeni tudi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu Q. Ne zamudite si jih ogledati I ' -»iliiiM-iM »• .lO^ai iM Razprodaja nabožnih, pokrajinskih in umetniških - slik od 9. do 30. junija 1939 jr trgovini H. Ničman — LJubljana Kopitarjeva ulica 2 ife zamudite ugodne prilike, ker bomo razprodajali krasne elike po neverjetno nizkih cenah. Inteligentna dama iSče denarne pomoči v svrho eksistence. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Pošteno srce« 9830. (d) Hranilne knjižice 3°/» obveznice tn druge vrednostna papirje kupuje in plača najbolj« BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Že z 10.000 din rt lahko zaslgurate brezskrbno življenje, ako pri stopite k novemu podjetju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Laboratoren« 9974. (d Hranilne knjižice Kmetske posojilnice tn Kmetskega hranilnega ln pos. zavoda v Ljubljani kupim. Ponudbe z navedbo višine vloge ln ceno upravi »Slovenca« pod »Takoj« St. 9939. (d Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne za deve, odkup in inkasc terjatev, (tudi kmetskibl) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kal kulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka nI. 7 Obveznice vojne Škode kupim. Ponudbe bre« po sredovalca na podružnico »Slovenca« na Jesenicah pod »Takoj nakup obveznic« 991«. (d Posojila razllSna, preskrblm hitro ln brea kakega predplačila Hranilne knjižice vnovčujero proti takojšnji gotovini. Oblast, dovoljena pisarne Rudolf Zore tajubljana. Gledališka 12 Znamka 1 din ZAHVALA OS preranl smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda JOSIPA PRISTOVŠKA izrekam svojo naijekrenejšo zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z menoj. Posebno pa se zahvaljujem gg. zdravnikom za požrtvovalnost in tolažbo v pokojnikovih zadnjih urah, vojaštvu, gasilcem in celjski železnič. godbi za častno spremstvo na zadnji poti in poveljniku celjske gasilske čete g. Koširju za ganljive besede ob grobu. Celje, dne 17. junija 1939. Adela Pristovšek. Družabnika za dobro vpeljano Industrijo lesne galanterije, kapitalom 150.000 din, sprejmemo. Sijajna prilika. CvetoCe, pošteno podjetje. VpraSatl: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Kam pa kam? i Za današnje žegnanje na Viču vse dobrote pri Kramarju na Glincah. Gostilna in mesar. Mrežar St. Vid nad Ljubljano, poleg občinskega doma — Vam nudi dobra Štajerska ln dolenjska vina tor razna gorka ln mrzla jedila. Piške vsak čas na razpolago. — Za obilen obisk se priporočam. Francka Mrežar. ibtbtbii trtlp/a denpouM t Igranjih MARIBOR j. »2 Nov mali harmonij proda Tramte, Medvode. Harmonij in angleški glasovir naprodaj. Brandl, Strossmajerje-va 5, Maribor. (1) Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo Din 15*— dokler traja zaloga R. VelepIC Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 26 Klavir lep in dobro ohranjen, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 887, (1) Klavir prodam za 1800 dtn. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9984. (1) Otroške vozičke dobite v veliki Izbiri in najugodneje pri Banjal, Miklošičeva cesta 20. (1) Gumbnite, gumbe, entel, ažur, monograme izvrši ekspres Matek & Mikeš LJUBLJANA Frančiškanska ulica Modroce peresnice (federmodroce), otomane, fotelje, kauče, mreže ter vsa tapetniška dela izvršujemo po najnižjih cenah. F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg št. 6. (r) Zahvala Vsem, ki so nam Izrazili svoje sožalje ob težki izgubi našega doErega moža in očeta, gospoda Mihaela Marovta posestnika v P o d v r h u 58 se iskreno zahvaljujemo. Še posebej se zahvaljujemo domači č. duhovščini, posebno še č. g. Atelšku, dekanu braslovskemu za ganljiv govor, č. g. Pircu, župniku nolzelskemu in p. Akvinu, dalje zdravniku dr. Voršeku, upravitelju braslovške šole g. Snuderlu za njegove tople poslovilne besede ob grobu in braslovškim šolarjem za ubrano petje. Gasilskim četam v Letušu iu Braslovčah za častno spremstvo, pevskemu društvu v Letušu za žalostinke, podružnici SVI) v Braslovčah, podružnici Hmeljarskega društva, Ljudski hranilnici in posojilnici v Braslovčah za krasne vence, vsem darovalcem lepih vencev in cvetja in vsem, ki so ljubega pokojnika v tako velikem številu spremljali na zadnji poti — še enkrat iskrena hvala. Po d vrh, dne 17. junija 1939 rvr žalujoča rodbina Marovtova in ostalo sorodstva Kdo vam bo sporočil vse novice Iz taline. Hfer biva nad 350.000 naših roj a hov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vat pa vse zanima. Zalo je naj-bolje, oko si takoj naročite mesečnik ..Izseljenski vestnih Rafael" ki na osmih straneh poroča o življenja in dela naših bratov ln sester v tuJtnL Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga In pišite ie danes na naslov: Uprava Izseljenskega vestnlka Ralaela, LJuMtana, TgrSeva 52 POLIRNE MOTORJE 4—10 KW, 1500 obratov, za vrtilni tok 380 Volt, nove ali rabljene, dalje sfružnico ca. 250 x 2000 mm, novo ali zelo dobro ohranjeno, vse takoj dobavljivo — kupimo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod štev. 9863. H. SUTTNER Brezobvezen ogledi KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obroke pri Ljubllana Aleksandrova 6. Razglas a _ a Na podlagi odloka komande ljubljanskega vojnega okruga št. 3370 z dne 31. maja 1939 se bodo vojaškim obveznikom vojaške knjižice starih obrazcev, ki ne bodo nadalje več v veljavi, zamenjale z novimi predpisanega obrazca XI. čl. 121. začasnega pravila o rekrutovanju. V zvezi z gori citiranim odlokom se vsi vojaški obvezniki, bivajoči v tukajšnji občini, ne glede na njihovo domovinsko pristojnost, pozivajo. da se od ponedeljka do sobote, to je v času od 19. junija do vključno 24. junija t. 1. med uradnimi urami zglasijo v občinski pisarni na Jesenicah z vojaško knjižico, da se ugotovi, da li je vojaška knjižica predpisanega obrazca, ako ni, se jim odvzame in zamenja z novo. V poštev ne pridejo oni obveznild, katerih knjižice imajo na prvi strani v desnem gornjem oglu natisnjeno: »Obrazec XI. (uz čl. 121). Pri-pominja se. da imajo take pravilne knjižice le mlajši letniki (rojeni leta 1910—1917). Razpis III'I« llprava občine Jesenice, dne 18. junija 1939. Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja. Občina Stoperce, srez Šmarje pri Jelšah, razpisuje pogodlieno mesto občinskega tajnika samca, kateri naj bi bil tudi cerkveni organisf, s 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. — Po predpisih opreml jene prošn je s prilogami je vložiti v 15 dncli po objavi tega razpisa v ned. »Slovencu« pri tej občini. Občina Stoperce, dne 14. junija 1939. Kurja očesa Najboljie sredstvo proti kurjim očesom je mast CLA VEN. Dobite t lekarnah, drogerijah ali naravnost is tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl Javna zahvala Čutiva se dolžna izreči gospodu dr. Černeliču Slankotu, zdravniku v Brežicah, najino najglobo-kejšo zahvalo za njegov neprecenljiv trud in skrb, s katero jo lajšal bolečine v težkih dneh najinemu sinu. Ivan in Pavla Vidmar, Brežice. Javna zahvala Čutiva se dolžna izreči gospodu dr. Berglezu Vladimirju, primariju javne bolnišnice v Brežicah, najino najglobokejšo zahvalo za uspešno izvršeno operacijo, s katero je vrnil ljubo zdravje najinemu sinu. Enako se zahvaljujeva čč. sestram, zlasti p« sestri Velislavt in sestri Mavriciji za požrtvovalno in vzorno nego, ter iskreno priporočava Javno bolnišnico v Brežicah vsem, ki iščejo kakršnekoli pomoči, ker je ista v vsakem oziru na višku. Ivan in Pavla Vidmar, Brežice. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega nesrečnega, zlatega edlnca Srečka se vsem, ki so z nami sočustvovali in nas v najtežjih dneh tolažili, najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo številnim spremljevalcem na Srečkovi zadnji poti, predvsem generalnemu tajniku vevških papirnic, g. dr. Cirilu Pavlinu s tovarniškim uradništvom, Udruženju četnikov, predsedniku tega udruženja gosp. Nejčetu Znidanšiču in ostalima gg. govornikoma za vse v srce segajoče poslovilno besede ob odprtem grobu, ter vsem prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli skušali lajšati neznosno gorje. Prisrčna zahvala vsem darovalcem prekrasnih vencev iu rož, ki so z njimi pokrili nepozabnega jx)kojnika. V Ljubljani, dne 18. junija 1939, Pepca Bekš roj. Gantar, mati; Jože B e k S, oče; A n I e a por. O o m b a č, sestra in užaloščene rodbine: Guntar, Habbe, Lutman, Gomhač. • v „\y, -''VV. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki težke izgube našega dragega soproga, očeta itd., gospoda Antona Smerdelja strokovnega učitelja v pokoju se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastitt duhovščini frančiškanom za spremstvo pri pogrebu, pevskemu zboru Krakovo-Trnovo za ganljivo petje, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, in vsem, ki ste nam dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 21. junija 1939 ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 17. Junija 1939. ZalujoSi: J n 1 i j a , soproga; rodbine: S m srde I J, inž. Petrovič, Bratkovič, šolski upravitelj. • -.vv-\ t Dobro obrit-dobre volje! t A Si.ZNAMKA ROTBART DARUVAR mineralno in blatno kopališče Radioaktivni termalni vrelci 38—50° C. Zdravljenje revmatizma, išiasa in ženskih bolezni. Vse leto odprtol Glavna sezona od 15. jun. do 31. avgusta. Izven sezone znatni popusti oh pavšalni ceni. Vse informacije daje Uprava kopališča. Oglejte si zalogo neprekosljivo elegantnih, močnih, zanesljivih koles z lahnim pogonom A I G E O M Priznano prvovrstna francoska kolesa Glavni zastopnik za Jugoslavijo VIKTOR BOHINEC Ljubljana. Tyrieva testa 12 (dvorišče) Kolesa na zalogi od din 1175"— naprej Čudovita narava! Hotel »Madeira«, Vrboska (na otoku Hvaru), je zgrajen na kraju, ki nudi ob največji pripeki udobno svežost zaradi vetriča in nenadkriljivi užitek. — Peščenih plaž in borovih gozdov je v izobilju. — Cene pensionu od 48—53 din dnevno, s kopališko, banovinsko in občinsko takso vred. Dne 15. septembra bo vpričo gostov žrebanje za 15 dnevno brezplačno bivanje v hotelu za sezono v letu 1940. (Velja samo za tosezonske goste.) Ul Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Potra c. 14, Ljubljana. (1) čevlje ostanke raznih fazon -poconl prodaja StermecUl v Celju. (1) MALIHOVEC pristen, naraven, t čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1 -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. t A G E original Domicus Remscheid izberete najceneje pri »Jeklo« - Stari trg VINA Vam nudi Centralna vinarnc v Ljubljani v svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73 ALEKSANDROVO na otoku Krkn je znano in priljubljeno kopališče domačega in tujega občinstva. ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je zelo primerno za otroke in neplavače. Ljubitelji ribolova in jadranja imajo dnevno priliko za lepo zabavo. Prijetni so sprehodi po obrežnih potih okoli zalivov. V hotelih popolna oskrba z vsemi taksami in postrežbo vred Din 45 do 55. Informacije daje turistični odbor. HOTEL FRANKOPAN vodilno poslopje v mestu. Dunajska kuhinja. Oskrba taksami in postrežbo vred 55'— din v sezoni. Prospekte zaston j KAPITAL Prvovrstno urejena in dobro vpeljana kovinska tovarna v centrumu mesta sprejme družabnika z ali brez sodelovanja z vlogo od 200.000 din naprej zaradi večjih monopolskih del in obsežnejše fabrikacije brezkonkurenčnega in že dobro vpeljanega spcciainega aparata. — Popolno jamstvo v nepremičninah. Dobičkonosna naložba kapitnla. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Velika rcntabiliteta« 901. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zad. z neom. jam. Ljubljana, MikloSifeVa cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge ki bo v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5% Po vali Žella Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 v svoji črtalntet rern® poslovne lcnltge, ako niso Be v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za Izdelovanje dnmskRj torbic, pasov, denarnic in drugega usn jenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. Cene skrajno nizke. Posluiite sel Obrt Mreže za postelje nalcenef« pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. (1) Popravilo in obnova otrofiklh vozičkov. Bogl-mlr Divjak, Maribor — Ključavničarska 1. (r) Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra e. 17 teleton 20-41 Velika zaloga vseh vrst žlmnlo, otoman, najmodernejših eoueh-zof. - V zaloel vedno vseh vrst žima, gradi ca modroce, blago za prevleko pohištva Itd. • Solidno delo I Točna postrežba I Konkurenčne eene I Važno za gospodinje in neveste! Tvrdka F. I. GORICAH, LJUBLJANA nudi ▼ svojem specijalnem oddelka za perilo in stanovanjske opreme: Tekače (tepihe) meter od . predposteljnike od..... ^^^^ odmerjene'preproge 130/200 od . zavese, šir. 70 cm od . , , # ,, fm ^^^ I zavese, šir. 150 cm od . . W,» zavese, šir. 300 cm od ..... ^^^ I ^ svilene brokat odeje s la. vato od . ^^ i klot odeje s fino vato od . . . « v platno za rjuhe, šir. 150 cm od , % platno za kapne, šir. 180 cm od . gradi za žimnice, prvovrsten od . kakor tadi vse vrste belo in barvasto blago za perilo, inlete, dam aste, namizne garniture, izgotovljeno posteljno in osebno perilo, perje, puh, žimo, morsko travo itd. po posebno nizkih cenah I Vsakovrstno posteljno in osebno perilo izdelujemo po naročilu din 15-— naprej din 30-— din 160'— din 10-—> din 22-— din 300-—. din 220-— din 110-— din 12.—. din 20*— din 19-— n m m m m n m N cmt: f/illiams Luxury Shaving Cream BRITJE - MUKA? Nel Ako uporabljate flCTLLIAMS kremo za britje, a po britja osvežite kožo z nekaj kapljicami AQUA VELVA, ld takoj odstrani ranice, ki jih povzroča britev. Dobiva se ▼ vseh boljših strokovnih trgovinah. Za !>f*je W 1 L L I A M S Parhete, trstfe, bahato, stres-ao lepenho, bitamenlato, lesa! cement, harltollnel. strešni lah. hatron, JUGOLIT-pioSte za predelne stene ln izoiacllo in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri I® S. R.PlUI.itubltana Gradaška ulica 22 Telefon št 25-13 CREP DE CfllNE od 8 do 12 din meter dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. GANA Gnojnlčne črpalke brzoparilnlkl štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, tO-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podriaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani T W N motorji 200 ccm 250 ccm 350 ccm najpopolnejši motorji sedanjosti. TWN motorji se dobivajo v vseh strokovnih trgovinah in pri glavnem zastopstvu R. P R P I d, ZAGREB VRHOVCEVA ULICA 13 Trgovci in mehaniki zahtevajte obširne in brezplačne cenike. , TPIUMPH WERKE NURNBERGATG. I Glasba i Gramofonske ploSCe Slagerje, plesne, narodne harmoniko in petjem »amo Din 30"-. — Stare vzamem v račun. iTovl modeli čdlo-flauta- bandonion register Oglejte si brezobvezno pri R.WarbInek Ljubljana, Miklošičeva e.4 Najeenejia ▼ njeni kvalitet) čitajte »Slovenca«! Pedikiranje odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in Ko« lečin, zdravljenje nohtov in masažo nog. bo odslej dalje v kopališču hotela »Slone v novem lokalu izvrševal g Dekanič. od Ličen strokovnjak, za 9 din SCHNHDEfcl ZACCEB. NIKOLIČEVAIO1 ZAHTEVAJTE BRESPtACNI CENIK Naznanilo l Cenj. občinstvu in gg. potnikom, kakor tudi obiskovalcem turističnega kraja Oplotnice vljudno naznanjam, da sem prevzel in preuredil restavracijske prostore znane Kunejeve gostilne v Oplot-nici. Tujske sobe so na razpolago. V hiši je tudi avlo taksi. Nadalje imam avtobusno prevozništvo Oplotnica — Sfov. Konjice in izletniške vožnje z avtobusom. Postrežba vsestransko strogo solidna I Za cenjeni poset in naročila se prijazno priporoča P o z n č A. Š., Oplotnica. Weekend stanovanjsko hišico Vam zgradi od din 30.000-— dalje, preskrbi: načrte, gradbeno dovoljenje, nakup parceli Sv.Križ, Dovje-Moj-strana, Gozd-Martuljek, Kranjska Gora, Podkoren, Rateče-Planica, Bled in vsa Bohinj, okolica Priporoča se za vsa v stroko spadajoča dela '"■* Petkoš Ivan, Jesenlce>Fuiine Vzajemna posojilnica r. z. z o. i. ¥ Ljubljani, HiftlošiCcva cesto 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do po dogovoru, Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše ljube mame Antonije Orehek kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. dr. Bajcu za njegov požrtvovalni trud olajšati ji zadnje dni, čnstitim sestram, ki so stregle, in vsem spremljevalcem, ki so jo spremili na zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala 26. junija ob pol sedmih. Zalnjoči. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenliiž \