Učiteljiščni vestnik. Učiteljiščnikom r pomislek. Piie F. K. II. Ni dorolj poznati samo psihe posameznika, marveč tudi socialne celote in mase. Učitelj nitna opraviti samo z enim užencem, temreč s eelim razredom. Psihiški akti posameznika 80 v gotorih časih, pod gotorimi okolščinami po kvaliteti in kvantiteti popolnoma ratlični. V masi so misli čurstra poedinca redno odvi8Da od psihiškega stremljenja slednje. Istotako pridejo tudi v organizirani aocialni druibi skupoe psihiške težnje v pošter. In ali ni razred učencev končno socialna skupina ? V pomenu besede, kot se rabi v vsakdaujem življenju, ne, če pa pomislimo na stremljenje, skupno dušno napetost, končni smoter, moramo pritrditi. Kdor pa hoče imeti uspeh, mora poleg razmotrenj duševnih dejstev, ki ?e pojavljajo r poedincu v normaloih razmerah, poznati tudi vsaj deloma socialno psihologijo. Zaduje se na učiteljišču niti ne omenja kakor ne bi eksistirala, dasiravno je ogromae pedagoške važnosti. Koliko pa se vzame na učiteljišču psihologije, ki ji je namen podati temeljna psihološka dejstva posameznika, in kakšna je suov po kolikosti in kakovosti, je znano vsakomur, ki se je bavil s predpisano kojigo , AllgemeineErziehungslehre v. Dr. G. A. Lindner, zwolfte Auflage von Dr. Theodor Tupetz" je krjjiga, ki naj poda temelj. V skromnosti se kajigi niti ni dalo naslova psibologije, kar pa je vendar nje glarni namen. Pa na to se niti ne pride, ko bi le snor bila nekoliko obširneja in prikrojeDa po rezultatih moderne empirijske, eksperimentalne psihologije. Namen knjige je, podati kandidatu osuovue psibološke pojme, na katerih naj bi bil zasnovan ves metodološki in hodegetiški načrt. Nedostatki so veliki, in vsak, ki se je količkaj intenzivneje bavil s tem potrebnim in interesantniin, čeprav le kot 8 šolskira predmetom, je spoznal, da kujiga ne poda najnujnejših razmotrenj vzrožnih zapovrstnostij, psihidnih zakonitostij, še manj pojem o pomenu in sili človeškega mišljeDJa. Drugo, kar sem že omenil, ne pride tako nujno v poštev, kot nedostatek, da ne da knjiga nikakih razmotrivanj kavzalnib prehodov posameznih psiholoških tvorb. Še manj pa jemlje ozir na psihične pojave, ki so v direktni zvezi s fiziološkimi; in vendar so psihična razmotreiija s fiziološkega stališča objekt modernim psihologom, a poleg tega velikega pedagoškega pomena. Vsega tega predpisana učna kDjiga pogreša, dolžnost posameznika je, nadomestiti uedostatek potom samoizobrazbe. Tu ni odlašanja, brez vseb izgovorov na delo! V nSammliing von Abhandlungen aus dem Gebiete der piidagogischen Psychologie und Physiologie" se nabaja mnogo prekrasnih del, ki bi preštudiiaua izpoluila vrzeli. Priporožljivo je, da bi se intenzivneje bavili s posameznimi deli avtorjev, ki so vse življenje po^vetili študiji človeške psihe; n. pr. W. Wundt: Grundrifi der Psychologie; Spencer: Prinziepea der Psychologie ; Rehmke: Lehrbuch der allgeraeinon Psycbologie, Die Seele des Menschen. (Dalje.) Seželno sloTcnsko nčiteljsko društro t Ljubljanl je priredilo dne 29. jan. svoj tretji sestaaek s tovariši u6iteljiščniki, pri katerem pa ni g. dr. Ž e r j a v predaval o narodnem gospodarstvu — kakor smo to naznanili — temveč se je zaradi dlakocepstva ravnatelja černivea morala tema ia pr^davatelj premeniti. Poroeal je tov. J e 1 e n c o šolskobigienični razstavi v Londonu. Predavatelj je natančno izpolnil avojo nalogo in nam s tem pokazal, kako koristna so slična potovanja in koliko Budijo človeku z ozirom na razširjenje njegovega duševnega obzorja, če zna prav izrabiti vsako priliko in zna spoznavati življenje. Pri poročilu o razstavi satni se je marsikomu krčilo srce, zakaj vsi srao spoznali, kako veliko skrb in pozornost polagajo razna oblastva na dobro šolstvo drugod in kako malo v prinreri se stori za to pri nas. Po sklepu poročevalca je povzel besedo tov. in deželni poslanee G a n g 1 , kije po kratkem posnetku nekaterih misli predgovornika prešel na prvotni določeni teraa o narodnem gospodarstvu. Primerjal je najprej ta predmet s predmeti, ki se poučujejo na avstrijskih učiteljiščih, in dokazal, da je narodno gospodarstvo za učitelja z ozirom &a njegov delokrog in blagor narodov iste važnosti kakor z ozirom na njegovo strokovno delovanje — pedagogika, ker duševna emancipacija, za katero deluje v šoli, je neobhodni predpogoj gospodarske osamosvojitve. Prvi pogoj k sraotru pa je zavest posameznika, da spoznava smisel gospodarskega dela, brez katerega ni misliti na kako celokupnost osnmosvojitve. In kdo naj vdahne amisel gospodarskega življenja v narod, če ne učitelj; a kako ga naj vdahne, če ga v premnogib slučajih niti sam nima, ga ni prejel tam, kjer se mu je podeljevalo vse dobro za narod — v šoli. (Že zdavnaj smo prišli do spozaanja, da če si bočetno česa pridobiti, s čemer bi povzdignili narod in njega socialui položaj tudi z izvenšolskim delovanjem, ne smemo tega pričakovati od šole, temveč si moramo sami to pridobiti s proučevanjem gospodarskih in socialnih vprašanj in spisov. V tem oziru bi opozarjal tov. učiteljiščnike na našo socialno revijo nN a š i Z a piski". Opomba pisca!) Krasno je pa očrtal tov. poročevalec razvoj in gibanje, ki nastane v narodu kot posledica gospodarskega d e 1 a in osamosvojitve, namreč d u š e v n e osamosvojitve, katere posledica je 8 a m o z a v e 8 t, ki vzraste v narodu, iu posledica te demokratizem, kise nam prične označerati v enakosti posameznikov in stanov, da zna vsak posameznik ceniti svoje delo in njega potnen za celoto, da zna vsak stan ceniti svoje delo in njega pomen za celoto ter da se vsak posameznik zareda, da je on uraževan in njegovo delo cenjeno od celote, ker je neobhodno potrebno za celoto — najaibode še tako malenkostno in skromno. Tega posledica pa postane samoobramba posameznika in stano? ter tako naroda, da se ne da zarajati in podrreči tem ali onim faktorjem. Višek rsemu pa postane n a r o d n a z a t e 8 t, ki ji dajejo trdno podlago vsa prej našteta dejatva in do katerih pridemo le na ta način, da prodro Tsa ta stremljenja r narod in postanejo njega last. — Nato se oglasi k besedi tor. L i k a r , ki poudarja, da veljajo vsa ta načela in pot tudi za učiteljstvo, da je tudi njega sraoter osamosvojitev v prid narodu, ki pa prodre in pride le na ta način do veljave, če se vsak posameznik zareda sroje naloge in če pojmi sodobue toke sretovnih kulturnih gibanj. Prodira pa lahko smisel teh stremljeuj v naših vrstab le na ta način, če ga širi vsak posameznik v sebi in pri drugih ter ne čaka, da ga zbujajo še-le drugi. — Temu delu resnosti je sledil zabavni del sestanka, ia naši tovariši učiteljiščniki so nam pokazali, da naše učiteljišče vestno čuva priznanje dobrih pevcev od drugih zavodov in se to goji sedaj še bolj in v reliko višji meri nego nekoč. Da ne bom hvalil gostilničarja, kot je sicer jako v navadi pri naših poročevalcib. o zborovanjih, naj mi čitatelji dovolijo omeniti, da srao imeli razen enega tovariša z dežele tudi nekaj naših cenjenih naprednih tovarišic v svoji sredi. Živele! _k.