iz celega svet&. Kakor vsi dosedanji papeži, takb je tadi sedanji sv. O"ee,PijX. že določii prostor za svoj bodoči grob. Gnob bo skrajno priprost, okrašen le z navad^no marmorno plo§6o, ki bo nosila skromeri grobni napis. Gostllničarji in davek na vžigalice. BunajsEa zadruga gostilničarjev namera\ra te'daj, ko se vpelje davek na vžigalice, odrediti, da gostilnifearji nife več ne postrežejo gostom z vžigalicami. Vsafc gost bode moral skrbeti sam za vžigalice, Ledene plošče odnesle 22 riblčev. Peterburški eatsuiki poroeajo iz AstraJiaaa, da se je odločila ledena plogča in odnesla s seboj 22 ribičev. Odposlal se je poseben. parnik, da jiH reši. Grozna nesreča. Iz Varšave poroCajo: Blizu postaje Ruduia se je pripetila v vlaku kijevske železnioe grozna nesrefia, Neki potnik III, raereda je razbil vsled neprevidnosti stekl&aicOj v kateri je bil beacin, Be.ncin se je razlil po tleli vagona in se tam užgal ob ostankii goref-e cigarete. Dogodila se je grozna eksplozija, Ena stena vatgpnov je bila raztrgana. In vefiie Stevilo se je užgalo tpr popadalo na železniški tir. En otrok je zg.orel. Skbro vsi potniki v omenjenem vagonu so se težko opekli. Štirje ležp smrtnonevarno pogkbdovani v bolnigjiici. Nesreča na raornariškili vajah. Dne petega maroa poaoči, so se vrgile mornariške vaje nemgke torpedne mornarice proti križarkam. Križarka,, York" pa se je zalptela v torpedovkb „178" in jo je prereza^ la. Torpedovka se je takoj potopila. Utonilo je' 68mož, 15 moraarjev so rešili, Zrtve Avstrije v slučaju vojne. Predaval je v društvu zdravnikov na Dnnaiu ranocel.aik (kirurg) l^rofesor pl. Hoclienegg o ,,Sanitetnih vojnili pripravah Avstrije", Tekom gtirih let, rekel je, se naliaja naga domovina že drugift v vojni nevarnosti. Ko ,|e bila leta 1909 nevarnost že zelo velika, si je predavatelj stavil vprašanje, ali jo Avstrija dovolj pripravljeina za slucaj vojne? Kakor je izra?,unal projgnji šef našega vojaSkb-zdravniSkega ofjcirskega zbora, Uriel, bi morala Avstrija v slučaju vojae raSnnati s 100. 000 ra-ijeTioi. Dvorni sv<»tnik' HocJieiiesig snmtra to gtevilo za prenizko. Od 100.0.00 ranjencev pa jih odpade 60.000 na Avstrijo, 40.0&0 pa na Ogrsko. Za 10 tisoč rainjenih Avstrijcev postavi ^Rdeči križ" potrebne bolnignice in postelje, Ce vzamemo, da more ena bolaigka postaja sprejeti 200 ranje.noev, potrebujemo 250 takih postaj. Ce raSunamo v eni sobi take bolnigke postaje 20 postelj, tedaj bo treba 2500 bolniških sob. Za vsajko bolaifeko postajo bodo potrebni 3 kirurgično izgolani zdravniki, torej skupno 750 kirur. gov. 750 kirurgov bi se dobilo. Nedostajalo pa bi bolniških strežajev. Avstrija rabi za vsako vojaSko bolniškb postajo 2 izučeni strežajki in za vsakih 20 ra. njencev 3 strežajke, torej 8000 strežajki, Strašen požar v Tokiu. Zgorelo 3.300 hiš. 15 tisoč oseb brez strelie, V Tokiu na Japonskem je divjal dnp 19, lebruarja strašen. vinar, medjkaterim je izbrulmil sredi mesta požar. Vsled viliarja se je požar strašpo lntro razširjal, \ se vojaštvo je bilo alarmirano, ogajegasci so delali z najliiujšio silo, a vihar je vsako rešilno delo preprečil in ves mestai del Canda ]e zgorel. Mestni del Ganda tvori sredi&fte dija&kega življenja, kjer se nahaja veliko gol, ki so zgorele. U_ radno so dognali, da je zgorelo 3.300 hig in da je 15 tisoč oseb brez strehe, Dezerter v ženskem ki^llu. Iz Kaiovice v Prusiji poro^ajo: Kpr se Avstrija Še ni razorožila (demobilizirala), ne dovoljujejo okrajna glavarstva na severu delavcem izseljevanja, CetiMi le zaJasnega, v Prusijo, na SaŠko ali na Bavarsko. Delavci pa se vedao bojijo izbrnji,a vojne s Srbijo; zato se poslužujejo raznili sredstev\ kako bi gli &ez mejo. Pred nekaj drievi je zdravnik y Plesu zapazil med došlimi delavkami, ki lahko gredo delat črez mejo, aefco mlado in lepo dekle, k!i je skušalo odtegniti se viziti, Zdravnik je mislil, da se dekle sramuje, ko je pa prigel blizn nje, mu je dekle povedalo, da je fant, ki je pobegnil, ker se je bal, da ga pokličejo pod lorožje. Bell sužnji. V Novem Jorku je vefi Joot 250 snažilnic za Cevlje, v katerih je zaposlenih oicrog 1500 deBkbv, ki so vevvnoma grSko n;u-ola<isti. Polo/aj tcli1 malih defikov, kakor pofoga njujorški nasel]eniški u_ rad, ni aic drugega, kakor površao i>oslabšana oblika snženjstva. Dpčki so skoro vsi le polzrastli in taki, kojih družine živijo v Evropi. V Ameriko so ti uliogi dečki prigli z Ijudmi, ki so se izdajali za njih strice, ,,vanilie" in podobno, v resnici pa so sami izkorigčevaloi malih .izseljenfkov. Med ,.Ararnliom" na eni ter dpčkora in njegovimi starši ,na drii.gi strani, obstoji pogo'dba, na poillagi katere mora- deček gotovi 8as de- lati zastonj za ,,varuha", med tem, ko se ,,varuh" zavežej da bo dajal dečku na leto odškodnine v znesku mpd 80 do 240 dolarji, Starši teli otrok niti ne slutijo pri sklepanju pogodbe o nemili usodi, ki 6aka njih sinove v svobodni Ameriki. Ti revčeki se naliajajo v naraviaost žalostnem in usmiljenja vrednem položaju. Defeki, M delajo v bajtali za mazanje ^evljev, morajo vsalk dan vstati žp ob 5^ uri. Kot zajtrk dobijo kos kruha in malo odpadkov. cikorije. Ob, '/=0. uri morajo biti že v snažilnici pri delu. Opoldne iz,ginejo za nekaj minut, da v nekem posebnem prostoru v najveGji naglioi povžijejo svoj obed, ki obstoji iz krulia ia sira ali pa iz kruha in oliv. Ob YA0. ali 10, uri zveČer (ob sobotali in nedeljah ge pozneje) se snažilnioe zaprejo, A dečki svoje dnevno delo še piso dokoačali1; oni morajo poprej, ko gredo domov, snažilnice očistiti. Potem se sniejo ge-le vrniti v svo^je revno prenočišfce in se zadovoljiti s skrajno slabo veGerjo. Do smrti utrujeni gredo v postelj, če se ubogo ležigCe, kjer so tesno drug poleg drugega aatlaGeni, ame imenovati postelja. In drugo jutro ob 5. uri se začne zopet to ,,nežno" življenje z nova. Tako gre o'd prvega do zad_ njega dne v letu, brez pocitka, brezodmora. MVarulii" skrbao pazijo, da se deSki, Ki jih imajo v službi, ne naučijo anglegkega jezika, ali da ne sMenejo prijateljstva z drugimi ljudmi. Naliajajo se v Novem Jorku grgki snažilci Čevljev, ki žive po 3 leta in ge več v Novem JorKu, a ne poznajo drugilr ulic, lčakor oae, po katerih korakajo ysak dan o'd prenociš&a v delav. nioo in nazaj. Skoro vsak, ki da Sevlje sjiažit, da dečkom malo napitaino. Večinoma pa ta aapitnina tudi izgine v zepih neusmiljenih ,,,varuliov". Poroka na menicc. V Ameriki se je izvrgila jako 6iidna poroka. Ugledni trgovec Selbert v Kileaayju je obljubil neki mladi deklici, da jo poroči 14 dni po smrti svoje soproge. Kot jamstvo ji je izročil menico, k.i je skoro gotovo veljavna le v Araeriki, s sledečo vsebino: ^Zavezujem se, da li.oc.em 14 dni po smr. ti svoje sOproge poroSiti gdC. Elzo Moraad, oziroma ono, ki mi predloži to menico." — Menico je zarjnstila v svoji oporoki peki svoji prijateljici. Toda tudi ta je umrla pred smrtjo trgov^eve soproge. Menico je dobila končno neftakinja Elze Morandove. Ta je predložila menico trgovcu, ko je tudi umrla njegova sopro_ ga. Trgovec jo je porofiil, — Prav po amerikanskb!