Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Vtada ima večino od 315 — 206 glasov. Predno je ibilo fcako glasovanje v narodni skupščini, so maši nasprotniki še vedno vpili, da sedainja vlada nima večine. Pribičevič in Radič sta namreč ponudila Davidoviču, da glasujeta za deinokratskega ikandidata, ki naj bi bil predsednik narodne elrupsčiiie. Mislila sta, da na te limaiiice bo Davidovič šel, in bo kakega svojega hotel spraviti na predsedniško mesto m ne radikala Periča. No Ln na prvi seji marodne skupšoiaie dne 6. t. m. so bile volitve. Volilo je 305 iposlancev. Za N. Perča jih je glasovalo 206, za PribičevLčevega kandidata pa 90, to je njegovr in -Radičevi poslanci. Zdaj pa je bilo — glorije konec, vlada pa ima dvetretjlnsko veoino! jPretep v narodni skupščini. Če bi kdo mislil, da se zma jo saino fantje ma vasi pretepavati, bi se celo motil. Tudi nekateri poslanci mislijo, da spada to k njiihovi časti. V četrtek so inamrec bile volitve v odbor, ki bo dolocil, kdo je pravzaprav poslanec. Ob priliki teh volitev so se prepirali, ali ima predsednik Perič volilno pravioo ali ne. Ta prepir je trajal nad dve uri, končal pa je s pretepom za volilno posodo. Ko je hotel oddali predsednik svojo glasovnico, je skočil k volilrri posodi radičevec dr. Pemar ter jo je z roko pokril. Tudi drugim poslancem ni pustil blizu, da bi vo1111. Seveda so drugi navalili na njega \n čeprav je močen, je konečno moral podleci krepki roki poslanca Žebota, ki ga je zgrabil ravno v trejjjjtku, ko je hotel vse glasovnice raztresti po dvorani. Za kazen za svoje nekulturno obnašanje je bil zato dr. Peraar izključen od 3 sej iz narodne skupščine. Verifikacijski odbor, ki potrjuje poslance, če so pra^rilno izvoljeni, je sestavljen tako: 7 radikalov, 5 demokratov, 2 naša, 4 radičevci, 2 Prlbičevičeva, 1 zemljeradnik. Vlada ima v tem odboru 14 in opozicija 7 zastopnikov. Ta odbor bo isklepal tudi o ljubljanskem mandatu, zoper katerega <]e vložena pritožba. Predsednik odbora je dr. Subotič, tajnik pa dr. Behmein. Za raz&ščenje v demokratski stranki. Zelo neprij&tno je demokratskim miTiistrom v vladi, kadar se ouje, da Davidovič sklepa na drugi strani dogovore z Radičem in Pribicevicem. Izgleda, kakor da bi uganjali himavščino. Zato so sklenili ti ministri, da zahtevajo od celotn^a kluba, da ijih podpira v sodelovanju z radikali in SLS, alipa, da jim izreče nezaupnico. S to zahtevo se je položaj konečao razčistil z zmago Marinkoviča, ki je v vladi. Skrb vlade za Slovenijo. Če je vsaj eden naš človek v vladi, se to takoj pozna. Ko smo bili spomladL v vladi, smo izposlovali, da se je dovolil kredit 4,296.000 Din za ceste v Sloveniji. Ko smo šli iz vlade, se ikredit ni izplačal. Sedaj pa, ko smo zopet v vladi, se je dovoljeni krediit tudi nakazal. In tako dobimo za naše deželne in okrajne ceste v Sloveniji 4,296.000 Din, kar bo vsaj za prvo silo zaleglo, da se bodo ceste uredile in zboljšale. V DRUGIH DRŽAVAH. Med nami in Bolgarijo je prišlo do ponovnega nesporazuma. Že smo bili blizu temu, da se obe državi kar najbolj približata, toda piišlo je vmes nekaj, ikar je to zbližanje preprecilo. Macedonija, najbolj južni del naše države, je donesla to zapreko. Macedonci silijo pod ibolgarsko oblast, v kateri so nekoč bili. Ker se sami ,ne morejo s silo upreti, pa prihajajo prcko meje iz bolgarskih gozdov cele tolpe ljudi, ki potem po Macedoniji ropajo, tubijajo, zažigajo. Naša država seveda tega ne more pripu&titi. Bilo j'e že veliko teh napadov makedomstvujucih, kakor se te organizirane čete imenujejo, toda tega pa še ni bilo kot zadnji čas, ko so pretekli teden ubili generala Kovačeviča, ipoveljnika naše vojske v Štipu. Naša tfržava — to je razumljivo — ne more mimo pripustiti, da bi iz sosedne države prihajale čete, ki bi nam na naši zemlji ubijale našo vojsko in uničevale naše domove. Zato je siklenila zasledovanje teh čet do meje bolgarske. Istočasno pa je zahtevala od bolgarske vlade, da tudi ona razžene te oete na svojem ozemlju. Bolgarska viada pa pravi, da ni odgovoma za to, če se te čete skrivajo po bolgarskih gozdovih in da sama nima moči jih razgnatl, ker nima voj&ke. Spor pride najbrž pred Društvo narodov. Krvavega spopada se ni bati, če tudi si ga želi — Italija, ki bi v tem slnčaju seveda nastopila zoper našo državo. Nad Italijo se bo to še maščevalo. Naši ljudje v Italiji trpe najhujša preganjanja. Fašizem jim počasi unlčuje vse. Vzel jim je šolo, vzel jim je društva, vzel jim je časopisje in knjige, jemlje jim zdaj tudi gospodarske ustanove in druge. Do golega hoče fašizem izropati našega človeka. — Poleg tega pa ruje Italija, kjer more, zoper našo državo. Tudi v sporu z Bolgarijo dela zoper nas in kdo ve, če ravno ona ne podpira tistih toJp, fci prihajajo zopet v Macedanijo, ker so opremljene z najmodernejšim orožjem. Med Francijo in Rusijo razmerje še inikakor ini urejeno. Ker zahteva Francija brezpogojno, da ruski posJanik Rakov&ki odide, ko preveč dehije v zvezi s komiuraisrti v Franciji. Rusija ga seveda težko žrtvuje. Na f^eškem so dne 17. t. m. obcinske volitve. Dasi so tudi tam te volitve važne predvsem za gospodarstvo v obcinah ,jih vendar vse stranke smatrajo za strogo politično zadevo ter bodo tudi po izidu teh volitev cenili imoc posairaeznih političnih strank. — Češko je obiskal franooski trgovaki minister, ker bo doibiJa Češka večje posojilo. — Češka odda svoje železnice v zasebne roke, najbrže družbi, ikd se bo pogajala tudi z našo državo v isti zadevi. Sredozemski blok, zveza držav na Balkanu Ln še druge zveze se pojavljajo v meddržavnem političnem življenju, ker države uvidevajo, kako zelo pametno je, če se naslonijo dniga na drago in ne, da so tako zaplankane in sovražne med seboj. Revolucija v Mehiki je znova zadivjala. Toonih poročil aii, ker Calles, ta cdpadnik in krvnik katoliškega ljudstva, ne pošilja v svet resnianih porooil, drugače pa \e meja popolmoma zaprta. Res je le, da &o se organizirale čete, ki so pod vodtsvom dobrih generalov hotele streti imoč tega človeika. Poročila pa pravijo, da sta dva generala teh čet že umorjena in da je revolucija zatrta. Če tudi katoličani neposrediiio ne vodijo te revoludje, vendar bi za Mehiko bilo dobro, da bi se strla moč vladajocib. brezvereev. ki so v svojem soTraštvu do fcrecsastva t tei katoliški tfaiieli skleoili KbrisaM vsako sled katolištva.