186
Slovenski glasnik.
„Nasa pesen". Nemšk list na Dunaji razpisal je meseca oktobra m. 1. 100 cekinov nagrade pesniku za himno, iz katere bi avstrijski Nemci „in ihrer heutigen bedrangten Lage" zajemali moč in tolažilo. Nagrada, za katero se je oglasilo 1570 pesnikov, bila je prisojena stad. med. Jos. Winterju za njegov „Lied der Deutschen in Oesterreich", za pesen polno nemške rabulistike in zgodovinske neresnice. Ravno tisti list razpisal je z nova 100 cekinov nagrade najboljšemu napevu tej pesni. „Naša pesen" v denašnjem listu je slovenskega pesnika odgovor k "VVinterjevi pesni; zložena je v tisti meri kakor „Lied der Deutschen in Oesterreich". Kakor se je našel slovenski pesnik, da je Nemcu možato odgovoril, tako se morebiti najde tudi slovenski skladatelj, ki „Naši pesni" zloži primeren napev.
»Narodni dom". To društvo je imelo 5. februvarja v Ljubljani svoj prvi občni zbor. G. dr. A. Mosche je bil izvoljen za predsednika, v odbor pa gospodje: dr. Fr. Papež, advokat; Josip Kušar, trgovec in trg. zbornice predsednik; dr. V. Zamik, advokat in dež. poslanec; dr. Karol vitez Bleiweis, primarij ; Fr. Fortuna, trgovec in mestnega župana namestnik; P. Grasselli, dež. glavarja namestnik; J.Hribar, zastopa banke „Slavije" načelnik; J. Murnik, trg. zbornice tajnik; V. Petričič, trgovec in mestni odbornik; prost dr. A. Jarec; Ferd. Sovan, trgovec; dr. J. Stare, posestnik in c. kr. fin. prok. adjunkt. — V nadzorni odsek so bili izvoljeni gospodje: advokat dr. Munda, notar dr. Zupanec, trgovec Fr. Sovan mL, Janez Knez, in dr. Ivan Tavčar. Odbor je potem izmed sebe izvolil še posebni pravni in agitacijski odsek. — Društveni odbor namerava okolo 100.000 gld. nabrati z loterijo in s prostovoljnimi doneski, a še potrebnih drugih 100.000 na deleže vzeti na posodo, kateri bi se v 31. letih poplačali tako, da bi bil „Narodni dom" potem lastnina „Matice Slovenske". A da odbor doseže veliko in težko nalogo, katero si je postavil, treba bode vztrajne delavnosti in požrtvovalnosti po vseh pokrajinah slovenskih. „Narodni dom" nam je potreben v Ljubljani, kakor ribi voda; brez njega se naše socijalno, književno in umetnostno življenje, ki je zdaj stisneno v tako tesne stene, nikakor ne more razviti, kakor bi se gotovo razvilo, ako sodimo po zdanjih početkih. Slovenci v Ljubljani nimamo niti jedne hiše, v kateri bi se mogli dostojno postavljati, ter tudi na zunaj kazati, da smo vredni zastopniki naroda slovenskega. Najlepša narodna slovesnost v Ljubljani zaradi nedostatnih prostorov ostaje brez posebnega in tudi v političnem oziru koristnega efekta, kateri bi gotovo dobrodejno vplival na ves narod slovenski. „Narodni dom" bi ne prerodil samo Ljubljane, poživljal bi vso Slovenijo. Bil bi prvo vidno znamenje našega jedinstva. Zatorej: Bog daj srečo!
Matica Slovenska. Društveni odbor imel je te dni sejo, v kateri je ukrenil, da se družabnikom za leto 1881. dasta Sumanova „S lovni ca slovenska" in „Letopis". — Vrhu tega bode izdala za letos še dve šolski knjigi: Lavtarjevo „Geometrijo," ki je že natisnena in „Somatologijo", katere prevod bode prof. Erjavec v kratkem dovršil. — O Križmanovi »Italijanski slovnici" se je ukrenilo, da jo Matica samo na svoje stroške založi ter potem prodaje, a družabnikom je ne bode razpošiljala. — Uredništvo „Letopisa" za 1. 1882. izroči se gospodu Grasselliju, kateremu naj gg. pisatelji pošiljajo primerne spise. Razen letopisa dala bode Matica   na svetlo  še životopis dr. viteza Janeza Bleiweisa v posebni
Slovenski  glasnik.
187
knjigi; pisatelj, ki bi ga hotel spisati, oglasi naj se do 15. t. m. pri g. Grasselliju. Prof. Šukije obeta slavnostni spis o združenji Kranjske s Habsburško dinastijo. — Za Bleiweisov spomenik določi se 200 gld. — Volila sta se tudi dva odseka, jedni, da preišče, kako naj bi se prenaredila Matičina pravila, drugi da stopi v dogovor z društvom „Narodm dom". — Knjigar J. Giontini prevzame sam trgovino z Matičnimi knjigami.
Prof. Fr. Celestina v Ljubljani si oveni Močnikovo aritmetiko in algebro za nižje gimnazije in realke. ,.Matica Slovenska" obljubila je to potrebno šolsko knjigo založiti. — Prof. L. Lavtar v Mariboru, ki je ravnokar zgotovil geometrijo" za učiteljišča, poroča nam, da sestavlja Prirodoslovje (fiziko) za nižje gimnazije, realke in učiteljišča. — Profesorji ljubljanske gimnazije gg. Ker-mavner, Pleteršnik, Wiesthaler, Vodušek in Žakelj bodo v kratkem dovršili prestavo Rožkovega latinskega slovarja za „Historiae antiquae" in Julija Caesarja. Ta vesela delavnost med našimi slovenskimi profesorji mora vsakega domoljuba presrčno veseliti. S tem, da se oskrbimo z vsemi potrebnimi šolskimi knjigami vsaj za nižje razrede naših gimnazij in realk — in to bi nam morala zdaj pred vsem drugim biti prva briga! — izbili bodemo svojim nepri-• jateljem iz rok najostrejše orožje zoper uvedenje slovenskega jezika v srednja uči-lišča.    Zatorej: vivat secmens!
Slikar g. Jurij Sulic v Parizu (Plače Pigalle 11) slika zdaj v atelierji svetovno znanega ogerskega slikarja Munkacsvja.
Izmišljena tiskarnica v Kranj i ni zapisana samo na Knobljevih „pesnih", nego tudi še na neki drugačni knjižici, zvani: „Ena Lepa lubezniva inu brania vredna Hiztoria od te po nadoužno ven izgnane zvete Grafne Genofefe iz tega mezta Pfalc. Je iz nemžkiga na krajnzki jezik preobernena. Zkuz povelje vikši gospozki (sic!). V Krainju per Ignac Kremžarj". (Brez letnice) v 8ki, 79 str.
Archiv filr Heimatkunde. 1. Bd. 3 Bg. Tega zanimljivega časopisa prišel je te dni 3. zvezek na svetlo. Vsebina mu je ta: 1. Laibach in der Windischen Mark gelegen; 2. Eine Brautwerbung des Dr. Franz Prešern; 3. Pfarre Ker-stetten in Ostoberkrain; 4. Urkunden zur Geschichte Krains III. Folge. (VVindische Mark. — Mark Istrien. — Friaul, Istrien, Krain. — Landstrass, Sichelburg, Ortenburg). Vsem prijateljem slovenske zgodovine bodi ta „Archiv" lepo priporočen. Naročnina — po 30 kr. za vsak zvezek — pošiljaj se g. izdavatelju Fr. Šumiju v Ljubljano.
Archiv filr slavische Philologie. Tega izvrstnega zbornika, na katerega smo že večkrat obračali svojih čitateljev pozornost, prišel je zadnje tedne na svetlo šeste knjige prvi zvezek, ki prinaša korenito pisane razprave iz različnih strok slovanskega jezikoslovja od Hanusza, Semenoviča, Wesselofskega, Jagiča, Ogonowskega, Brticknerja, Pierlinga, Vetterja, Nehringa, Peiskerja in Sirkuja. Dasi je Jagicev zbornik v prvi vrsti namenjen strokovnjakom, vender so njega posamezni oddelki n. pr. ,.Kleine Mittheilungen", in osobito ,,Bibliographischer Bericht", v katerem prof. Jagič poroča o vseh imenitnih novih knjigah slovanskih, pisani toli zanimljivo in poučno, da bi jih z velikim pridom mogli citati tudi tisti omikani rojaki naši, katerim jezikoslovje ni glavni poklic. Ta zvezek stane po po 6 mark = 3 gld. 60 kr.