Poštnin; PRIMORSKI DNEVNIK **■ >Z£fiZi!ru - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 21 (8114) TRST, sreda, 26. januarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES PRIČNE PREDSEDNIK COLOMBO POSVETOVANJA TITO OB ODPRTJU 2. KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Kompromisni predlog vodstva KD glede spornega vprašanja razporoke Forlani je izjavil pripravljenost, da se o razporoki govori na parlamentarni ravni in se to vprašanje izloči iz dogovora o vladi d,l . 25. — Pred pričetkom jutrišnjih formalnih posvetovanj man- Kq za sestavo nove vlade Colomba se je danes sestala direkcija '•••H r*? Uravnavala dve ključni vprašanji, ki sta tudi pogoj za u-f,renj ° ombove9a poslanstva. V prvi vrsti gre za razporoko in redi. Um' kar so na seji vodstva skušali ločiti od sporazuma o vla-pU* pa Poetični oris vlade in njene obveznosti, kar je dokaj q bn° obravnaval Colombo. g0v Prv®m vprašanju je obsežno----------------------- t,- n forlani, ki je bil polemi-v»nd Zan'* Pa čeprav odraža za-Pono^ stvarnost. KD je večkrat Ua> da je glasovala proti za- razpravljati o svojih predlo-8ih . Primerjati s predlogi dru- htketu predlogu Carettoni. j*®t ie v svoj dzjavanjih de-^ ie nepotrebno spraševati konu Fortuna - Baslini in da bo vedno glasovala prot; razporoki še zlasti, če je avtomatična in nedi-skrirnimirana. Že r primeru zakona Fortuna - Baslini pa so izjavili, da bodo izkoristili vse priložnosti, da — če je možno — dosežejo tiste izboljšave, ki bodo zagotovile ohranitev enotnosti družine, zaščito šibkejšega družinskega člana in otrok. Sedaj smo pred novim zakonskim predlogom, ki nedvomno vnaša nekatere elemente novosti in Je KD takoj dejala, da ne bo zavzela že v naprej negativno, obstrukcioni-stično ali indiferentno stališče. Torej ni KD dolžna sprejeti obvezno- "'•IUl|||||j| ....................umu.....mm.. V Pragi se je pričelo tasedanje držav članic varšavskega pakta v °spredju menda konferenca o evropski varnosti 25. - Na gradu Hrad-toJe .J!? Je danes pričelo zaseda-v*fša 'tl^ne®a °dbora držav članic Pakta, na katerem so v°d»teH’ naJvišJi partijski in vladni ^ IJl vseh držav članic. *aj -^danju se ne ve mnogo, 50 zna Vr^ v največji tajnosti in 50 se w 80010 imena prisotnih, ki V tej ^t^Uali v Prago že včeraj. *>f'sotn ZVez’ zanimnvo. da niso ^ scdli^nški poveljniki, oziroma *ki j. *u-le samo maršal Jakubov-!aršav?i, D°ve-1 j nik oboroženih sil H dat- ga Pakta. Očitno so ho '^i »J »Usedanju čim bolj poli-Značaj. ^ J1* dnevl'Slc pa danes piše, da bo Vsetn p,.*10111 redu zasedanja pred-s,-> in , toPska konferenca o varno-K° pravi «Rude pravo*, da se je ustvaril položaj, ko je treba brez odlašanj pričeti s pripravami za evropsko konferenco. Češkoslovaška agencija ČTK je danes sporočila, da se bo zasedanje Jutri nadaljevalo. Gromiko na Japonsktm MOSKVA, 25. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je na u-radnem obisku na Japonskem, kjer je imel prvi uradni razgovor z japonskim kolegom Fukudo. Današnja »Tass* je objavila dopis iz Tokia, v katerem pravi, da obstajajo možnosti, da se med obema državama podpiše mirovna pogodba, ki bo nadalje okrepila mir na svetu. sti, saj je glede zakona o razporo-| Na tej osnovi bo torej Colombo ki v položaju manjšinske stranke | danes pričel uradna posvetovanja, in vsi vedo, da bo glasovala proti ko se bo dopoldne najprej sestal z ’ ’ 1 *-■ * -- delegacijama PRI in PSDI, popol- dne pa z delegacijama PSI in KD. V četrtek pa bo nadaljeval posvetovanja z vsemi strankami in skupinami, ki so zastopane v parlamentu. zakonu, da pa je istočasno tudi zainteresirana predlagati popravke. Stranke, ki so za razporoko morajo torej — po mnenju Forlanija — povedati, če so pripravljene govoriti o popra/vkih, če Je novi zakonski predlog osnova za razpravo, ali če gre za dokončni predlog, o katerem se ne more več razpravljati. Forlani je nato govoril, da se ne sme to vprašanje povezovati z vlado in da je še zlasti nepravilno, če se govori, da gre za pogoj pri sestavi vlade. Podobno Je glede referenduma, do katerega lahko pride izven volje KD, saj temelji na ustavni zahtevi državljanov. Nerazumno Je zaostrovati to vprašanje, tako da postaja še bolj zapleteno, kot je že. Iz navedenega izhaja, da se odpira možnost rešitve tega vprašanja na osnovi že znanega predloga laičnih strank, na tak način da bi parlament pravočasno spremenil zakon Fortuna - Baslini o razporoki. Vendar pa je Forlani bil istočasno tudi namerno nejasen, saj se ni z ničemer časovno obvezal, ko pa so prav roki ključni, saj je vedno manj časa na razpolago za parlamentarno razpravo o novem zako nu. Colombo pa je govoril o nujnosti obnovitve politike demokratične solidarnosti, kar bo sedaj težavno, zaradi objektivnih gospodarskih in socialnih okoliščin, ker se je še težje dogovoriti za program, ki je časovno omejen do prihodnjih normalnih volitev in končno, ker se krepi tendenca po predčasnih političnih volitvah tako pri levi in desni opoziciji kot tudi med nekaterimi strankami levega centra. Kot nujen pogoj za učinkovitost vlade je navedel, da pride do odnosa z opozicijo s strani vse vladne koalicije in ne samo z delom nje. Nato je Colombo govoril o jamstvih za demokratično življenje in o javnem redu. V tej zvezi je obsodil leve ekstraparla-mentame skupine, katerih delovanje prihaja do izraza z nasiljem v šolah in na javnih trgih ter nato obsodil desne grupacije, katerih metoda dela je nasilje. Obsežnejši del svojih izvajanj je Colombo posvetil obravnavi gospodarskih vprašanj in konkretnemu programu vlade, ko je med drugim omenil univerzitetno in zdravstveno reformo ter zapleteno vprašanje kmetijskih pogodb. ČSSR uradno priznala Svobodno Bengalijo PRAGA, 25. — Češkoslovaška tiskovna agencija sporoča, da je češkoslovaška vlada včeraj uradno priznala Svobodno Bengalijo. V zvezi s sovjetskim priznanjem Svobodne Bengalije je glavni konzul SZ v Daki obiskal tamkajšnjega zunanjega ministra in mu obljubil, da b0 Sovjetska zveza pomagala pri obnovi nove države. Neizpolnjevanje sklepov devetega kongresa osnovni vzrok za pomanjkljivosti v delu IKJ Nikakor ni mogoče govoriti o krizi Jugoslavije - Uvodni poročili Veljka Vlahoviča in Kira Gligorova o aktualnih nalogah ZKJ in o družbeno gospodarskem položaju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Druga konferenca Zveze komunistov Jugoslavije, ki je danes pričela z delom v zvezni skupščini v Beogradu, zaseda, po besedah predsednika Tita, v času. ko vedno bolj prevladuje zavest, da se mora Zveza komunistov v polni meri angažirati za rešitev obstoječih vprašanj. Na prerokovanja nekaterih reakcionarnih protikomunstičnih sil in sovražnikov jugoslovanskega družbenega razvoja, da bo v Jugoslaviji prišlo do velike krize, je Tito ugotovil, da se o krizi Jugoslavije sploh ne more govoriti, lahko se govori samo o slabostih v Zvezi komunistov, posebno zaradi neizpolnjevanja sklepov devetega kongresa. Če bi se sklepi devetega kongresa dosledno izvajali, no mišljenju Tita. ne bi prišlo do do’očenih slabosti Pred konferenco .ie treba posta viti tudi vprašanje reforme ZK, dobre organiziranosti zveze, in zagotoviti odgovornost vsakega člana do najviš- jega foruma za neizpolnjevanje sprejetih sklepov. Forumi morajo, je poudaril Tito, dati vzgled izvrševanja sklepov, članstvo ua jih mora nadzorovati. Tito je ugotovil, da je jugoslovanski socialistični sistem stopil korak naprej in da se težave, ki se javljajo na tej poti. morajo premagati. Želel bi tu pred celim svetom reči, je poudaril Tito, da je neumno stalno podtikanje o neki naši krizi in o tem, da bo vse razpadlo - Ju goslavija je močna skupnost. Jugoslavija ima Zvezo komunistov z enim milijonom članov. Jugoslavija ima Socialistično zvezo delovnega ljudstva, v katerem je zbrana o-gromna množica sedem milijonov ljudi, da ne govorim, kaj ima še Jugoslavija, saj naši nasprotniki to dobro vedo, je izjavil Tito ob navdušenem odobravanju navzočih, ki so dobro razumeli, da Tito misli na jugoslovansko ljudski armado. Na kraju je Tito pripomnil, da druga konferenca ne bi smela spre- IZJAVE EGIPTOVSKEGA PREDSEDNIKA ŠTUDENTOM IN DELAVCEM Vojna z Izraelom neizbežna Z ZDA nobenih pogovorov več Sadat je dejal, da so študentske demonstracije povzročili «zunanji hujskačh KAIRO, 25. — Na zahtevo študentov je egiptovski predsednik Sadat imel danes z njimi sestanek, na katerega je povabil tudi nekatere politične voditelje, delavske predstavnike in sodnike. Glede demonstracij študentov in zasedbe univerze v preteklih dneh je Sadat dejal, d« so študente nahujskali nasprotniki Egipta, da bi »razdvojili notranjo fronto.» Povedal je, da so »odkrili »načrt, ki je bil sestavljen zunaj univerze, da bi zrušili državo*. Potem ko je predsednik dejal, da je policija že spustila 950 študentov, ki jih je pretekle dni zadržala in da 30 študentov je bilo prijavljenih sodišču zaradi povzročitve neredov, je govoril o sedanjem položaju na Bližnjem vzhodu. Poudaril je, da je že sklenil, da je »vojna z Izraelom neizbežna« Pri tem je predsednik pojasnil, da obstajajo še mnoge ovire na poti bitke in zagotovil, da »neizbež- Nato je pojasnil, da je sedaj samo vprašanje dneva začetka bitke in da ne more povedati več kot toliko, ker bi lahko s tem dal sovražniku koristne informacije Nato je Sadat ponovil izjavo, ki jo je dal ob začetku leta, da je nedavna indijsko - pakistanska vojna vnesla v položaj na Bližnjem vzhodu nove elemente in da je bil zato Egipt prisiljen, da na novo nost vojne« niso prazne besede, tem- preuči celotno vprašanje. Egiptov- več stvarnost. «Prevzeli smo našo odločitev in naj bo vsem jasno, da je bila ta odločitev sprejeta enkrat za vselej. O njej ne bo več nobene razprave in je nepreklicna*. Pismo SKGZ Arijskemu Predsedniku Jonasu &0VANI ;feNAS' ^PUBLU GOSPOD ■'KE AVSTRIJE ^PoŠtovani g. predsedniki iah ^ence' ki živimo v me-n»p *Pubhke Italije je vest o Marj 8oar>em procesu proti ^urmu, ki je dotoku. ** 27. januarja v Leob- $od'°Cn0 prizadela-K*r . Marjanu Šturmu, zato lugi 8. k nemškemu pripisal Pr»d °Ven»ko ime na tablo Slov-baseliem, kjer prebivajo >»od6.C| .na Koroškem, ni sa-,ari^e Proti pravicam slojen, 8 'oanjšine na Koro-V'Can! »ro*' *-i°večanskim pra-fot0 tnL'- amPak se je za juž-* do ,i °. ^aojšino angažirali^ rain°sti in tudi uspela. Mo d f9a ravnanja ne more-P» 9a^e označiti kot dvojca Za/0' po kateri se zahte-'atet| 8 v*e, oziroma se ne-** ha n Pr'zria vse, drugim pa Dajj Priznavajo niti najosnov-p Dravice. Jsia *ak' diskriminaciji se S|ove ,anU'nska organizacija, J* zyST 8 9°*Podarsko kultur-' °vač>„*; ,bor' iz načelnih in l,r«di »S^'*1 razlogov in tudi ^obn’ ker l'e sama žrtev Pro.:ravnanja. ^ojL n’° Vas, gospod pred-»•8pr*ČIu l svoi° avtoriteto H1 feroco*' da bi 8e omenie-^iata j Pričel in da posre-Lltla' i rePublika Avstrija *>Pn0,:-,0V8nski narodnostni M*Ujj| ' °a Koroškem vse I Sk® pravice. *poštovanjem iiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiuniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiia JUTRI SE BO ZAČEL PROCES V LEOBNU Stopnjevanje protestov zoper sojenje koroškemu študentu Marjanu Šturmu (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 25. - Načelnik u-rada za zunanje zadeve pri) slovenskem izvršnem svetu Marko Kosin je danes sprejel predstavnika odbora koroških partizanov Georgija Dvoraka, predstavnika republiškega odbora borcev ba severno mejo Lojzeta Udeta, predstavnika kluba koroških Slovencev Franceta Sitan-dekarja in predsednika kluba koroških Slovencev Milana Vogla, ki so mu izrazili ogorčenje zaradi napovedanega procesa proti koroškemu študentu Marjanu Šturmu. Izrazili so prepričanje, da takšni in podobni ukrepi avstrijskih oblasti proti koroškim Slovencem ogrožajo mirno sožitje med državama ter predstavljajo direktno zastraševanje koroških Slovencev in kršitev mednarodnih obveznosti, ki Jih Je Avstrija prevzela glede zaščite koroških Slovencev. * * * Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sta dopoldne poslala avstrijskemu kanclerju dr. Kretskemu protestno pismo, v katerem opozarjata na politično nevzdržnost kazensko-prav-nega pregona proti Marjanu Šturmu. «če bi avstrijska država izpolnila svoje mednarodne pravne obveznosti do manjšin, med njimi določila člena 7 avstrijske državne pogodbe o dvojezičnih topografskih napisih na narodnostno mešanem ozemlju Koroške, potem napisnih akcij, zaradi katerih naj bi se na sodni obravnavi v Leobnu zagovarjal Marjan Šturm, sploh ne bi bilo — poudarjata osrednji politični organizaciji koroških Slovencev. O svojem protestu sta seznanila tudi avstrijskega pravosodnega ministra Brondo in koroškega deželnega glavarja Simo. Nanj so včeraj naslovili odprto pismo tudi dijaki slovenske gimnazije v Celovcu. Od deželnega glavarja terjajo, da izposluje ustavitev sodnega pregona proti njihovemu nekdanjemu sošolcu in predsedniku slovenske mladine na koroškem. «Razen tega zahtevamo, pravijo slovenski srednješolci, da Slovenci končno dobe pravice, ki jim gredo kot vsem drugim državljanom demokratične države in so jim zajamčene v sedmem členu avstrijske državne pogodbe.* Podoben protest so poslale deželnemu glavarju Simi organizacije Slovenska mladina, «Koroška dijaška zveza*, «Rdeča srednješolska zveza* in «Komunistična mladina*. »Četudi Je Šturm v Šmohorju dopisal k nemškemu še ustrezen slovenski krajevni napis, je storil samo to, kar bi že zdavnaj > morala storiti država,* pravi njihovo skup-nb protestno pismo, v katerem pozivajo deželnega glavarja, naj zastavi ves svoj vpliv za ustavitev procesa v Leobnu in za čimprejšnjo realizacijo odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Za Marjana Šturma so se' najodločneje zavzeli tudi njegovi študentski vrstniki na Dunaju. Za tisk so objavili posebno sporočilo, v katerem opozarjajo, da oblasti s sodnim procesom v Leobnu odpravljajo simptome, ne pa tudi pravih vzrokov konfliktov na avstrijskem Koroškem. Odnosi med večinskim narodom in koroškimi Slovenci se morajo izboljšati le in samo z izpolnitvijo 7. člena državne pogodbe, ne pa z eksemplaričnimi kazenskimi postopki. Zato smo za ukinitev procesa proti Marjanu Šturmu, pravijo dunajski študentje v svojem sporočilu za avstrijski tisk. * * * Na seji komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci Socialistične zveze Slovenije so'danes razpravljali o položaju slovenske narodnostne skupnosti ha Koroškem. Qb tej priložnosti so sprejeli tudi protestno izjavo proti napovedanemu procesu v Leobnu, kjer naj bi se zagovarjal koroški Slovenec Marjan Šturm zaradi domnevnega sodelovanja v napisni akcijii na Koroškem. S tem dejanjem, poudarja protestna izjava, so bile avstrijske oblasti le opozorjene na dolžnost izpolnjevanja določb 7. člena državne pogodbe. Avstrija je znala v preteklosti podpreti zahteve in akcije svoje manjšine na Južnem Tirolskem, za zaščito slovenske manjšine pa je storila le malo. V Avstriji delujejo posamezne skupine v okviru Heimatdiensta, ki s svojo dejavnostjo in akcijami poskušajo na najrazličnejše načine ovirati obstoj in vsestranski razvoj slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji. Znane so akcije »neznanih storilcev*, ki so premazovali ali razbijali dvojezične napise slovenskih organizacij, skrunili ali celo razstrelili partizanske spomenike, spomenike žrtev fašističnega terorja. Sprašujemo se, zakaj avstrijske oblasti niso nikoli našle teh storilcev, čeprav to ne bi bilo težko, torej vlada v republiki Avstriji dvovrstna pravica. Taki postopki škodujejo ne samo odnosom med manjšinskim in večinskim narodom v Avstriji, temveč tudi sosedskim odnosom in ugledu Avstrije v svetu. DRAGO KOŠMRLJ Pakistanski predsednik v Maroku RABAT, 25. — Po obisku v Turčiji je pakistanski predsednik Zulfi-kar Ali Buto prispel danes popold-dne na uradni obisk v Maroko. Iz New Yorka pa poročajo, da je Pakistan danes zahteval nujno sklicanje varnostnega sveta Združenih narodov, da bi oroučili vprašanje mednarodnih opazovalcev vzdolž črte prekinitve ognja z Indijo na zahodni fronti. ski predsednik je dejal, da ZDA, potem ko so izgubile ugled na indijski podcelini, skušajo z vsemi sredstvi dokazati svojim zaveznikom, da so »velika sila*. Zaradi tega so tudi sprožile letalsko ofenzivo proti Severnemu Vietnamu in z dobavo novih phantomov Izraelu »stopnjujejo vojaški spopad na Bližnjem vzhodu*. »Vedeti moramo — je naglasil Sadat — da je naša bitka neločljiva od svetovnega ravnovesja in da spopad ni samo z Izraelom. Notranja fronta .je pripravljena na boj. Kq pa so nas izzvale tudi ZDA, je bilo naravno, da je bilo treba ponovno preučiti položaj*. Zato se mora sedaj Egipt, je nadaljeval Sadat, «pripraviti na bitko v zavesti njene nove dimenzije, se pravi, da je treba upoštevati tudi ameriški izziv*. »V skladu s tem novim položajem — je dejal egiptovski predsednik — se moremp posvetovati z našim velikim prijateljem, Sovjetsko zvezo, in moramo z njo preučiti vse podrobnosti tega vprašanja. Zato imamo s Sovjetsko zvezo stalne stike na najvišji ravni. Ti stiki pa so še potrebni. Če bo treba bom ponovno odpotoval v Sovjetsko zvezo, da izpopolnim in zaključim pogajanja v teku*. Nadalje je Sadat izjavil, da je Egipt prekinil vse sti- ke z ZDA in da z Američani ne bodo imeli več nobenih pogovorov. Kljub prepovedi egiptovskih varnostnih organov, so manjše skupine univerzitetnih študentov dane* uprizorile še nekaj demonstracij, ki jih je policija razgnala, študenti so zahtevali osvoboditev aretiranih tovarišev, ki jih policija še ni izpustila. Kot je znano, so študenti kairske univerze v preteklih dneh zahtevali od predsednika Sadata naj pojasni svojo politiko do Izraela in ga obtožili, da ni spoštoval svojih obljub, »da bo leto 1971 odločilno za boj egiptovskega naroda proti Izraelcem*. Sindikat šolnikov pa je sinoči izglasoval resolucijo, v kateri podpira politiko predsednika Sadata. Šolniki pozivajo univerzitetne študen- jeti novih sklepov, temveč v največji meri potrditi in reafirmirati sklepe devetega kongresa, ki jih .je treba izvesti. Tito je izrazil željo, da delegati na konferenci odkrito prikažejo vse, kar ni v redu. Po govoru predsednika Tita. izvolitvi delovnega predsedstva in sprejemu predloženega dnevnega reda. sta bili v dopoldanskem delu konference podani poročili, to se pravi: o razvoju in aktualnih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije (Veljko Vlahovič) in o družbe-no-gospodarskem položaju in nalogah ZKJ (Kiro Gligorov) Veljko Vlahovič je v svojem poročilu med drugim poudaril, da ie enaindvajseta seja. predsedstva ZKJ sprožila najosnovnejše vprašanje življenja ZK in razvoja družbe in določila smer razprave in reševanja odprtih vprašanj. Na tej seji so bile angažirane vse napredne sile družbe v borbi za uresničenje hitrejšega razvoja samoupravnih socujlističnih odnosov. Enaindvajseta seja predsedstva ie sprožila dokončen spopad z nacionalističnimi in drugimi protisamoupravnimi silami. Razčiščevanje v ZK omogoča komunistom, da izpolnjujejo svojo nalogo, da bodo v središču borbe za reševanje perečih vprašanj, zaradi počasnega reševanja katerih je najbolj trpel deiavski razred. Potem ko ie omenil vzroke, ki so pripeljali do povečane dejavnosti nacionalističnih in drugih pro-tisamoupravnih sil (pasivnost, o-portunizem. pragmatizem precejšnjega dela komunistov glede nadaljnje usode samoupravljanja) ie Vlahovič poudaril, da je za ZK »samoupravljanje vprašanje vseh vprašanj*. Ugotovil je. da je ZK z opredelitvijo za borbo za sajnoupravno socialistično družbo potrdila, da ne služi dogmatičnemu pojmovanju marksizma, temveč, da je marksizem bil in ostal njeno Vodilno orožje v akciji komunistov preti silam, ki zavirajo družbeni napredek. Vlahovič je posebno poudaril potrebo hitrejšega ustvarjanja novih oblik gospodarskih odnosov na samoupravnih osnovah. Zveza komunistov mora odkrito reči: da ne soglaša s tistimi integracijskimi odnosi, ki ne temeljijo na pravicah delavcev in osnovnih organizacij družbenega dela, z integracijami, pri katerih je samoupravUanje samo firma, za katero se skriva izkoriščanje. Ena glavnih nalog ZK pri sestavi drugega dela ustavnih sprememb mora biti zagotovitev vo- te, naj se zavedajo, »da je treba vprašanja, ki se tičejo usode drža- ___________________________________ ve, mirno in potrpežljivo obravna- I diloe in odločilne vloge de'ovnih vati*- ljudi v združenem de’u, v njihovih iiitiiiiiiiiifiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiimiimiiititiiiniiiutiiiiiimiiiiiiiitiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiii BELA HIŠA NAPOVEDALA cVAŽNO SPOROČILCA Bo Nixon ponudil umik iz Vietnama? VVASHINGTON, 25. - Bela hiša je sporočila, da bo Nixon v prihodnjih urah prebral po radiu in televiziji »važno sporočilo* o zunanji politiki. Po splošnem mnenju bo sporočilo zadevalo vojno v Vietnamu ter nove predloge ZDA za rešitev dolgotrajne krize. Še pred napovedjo Bele hiše je republikanski senator Edward Broe-ke izjavil, da bo Nixon v kratkem predlagal Severnemu Vietnamu, naj izpusti na svobodo ameriške vojne ujetnike v zameno za določitev datuma umika vseh ameriških čet iz Vietnama. Senator ni povedal, ka- ko je zvedel za ta Nixonov namen, po sporočilu Bele hiše pa prevla-duej mnenje, da b oprav ta predlog v središču Nixonovega napovedanega televizijskega govora. Vsekakor pa je delegacija južno-vietnamske začasne revolucionarne vlade v Parizu v zvezi z Brooko-vimi izjavami pojasnila, da bi določitev datuma umika čet iz Vietnama ne zadostovala za osvoboditev ujetnikov. Obstajata namreč dva pogoja: poleg umika čet tudi prekinitev podpore lutkovni saigonski vladi predsednika Van Thieuja. Z zasedauja vodstva KD. Na sliki od leve proti desni: Ciriaco De Mita, Emllio Colombo in Arnaldo Forlani. (Telejoto ANSA) samoupravnih skupnosti, v življenju komun, ter njihova odgovornost za napredek komune in širše skupnosti. V nadaljevanju svojega poročila je Vlahovič dejal, da je 21. seja predsedstva ugotovila, da sta ZK in družba v idejni krizi, zato je naloga ZK. da se seznani z vzroki te krize in da najde tako obliko organiziranja in akcije, predvsem akcije delovnega razreda, v kateri se bodo ti vzroki odstranili. Potrebno je tudi bolj dinamično in bolj organizirano razvijati marksistično znanstveno misel, brez katere ni sodobne izobrazbe- mladine in razvoja ideologije samoupravnega socia'izma. ZKJ ie po besedah Vlahoviča pričela bitko za samoupravljanje, da ne bi doživela usode prejšnjih vladajočih partij in ideologij. Zgodovina nas uči je dejal Vlahovič, da je krščanstvo, ko je postalo državna ideologija, »pozabilo* na revolucionarno demokratični duh zgodnega krščanstva. Po francoski revoluciji ie buržoazija kot vladajoči razred in ideologija spet pozabila na besede svoboda, enakost in bratstvo, medtem ko ie Stalin spet »pozabi'* na smisel in na smoter diktature proletariata. ZKJ je v stalnih spremembah v stalnem spopadu s tistimi stremljenji in silami, ki jo potiskajo na stran poti. V zadnjem poglavju Poročila » razvoju ZKJ se ugotavlja, da je sedanja slabost v delu zveze fo-rumski način dela. nezadostna povezanost forumov s člani ter slaba dejavnost v osnovnih organizacijah, kar je ustvarilo ugodna tla za razne idejne in po'itične deformacije. Potrebna je mnogo večja borba za uresničenje programirane vloge ZKJ in sprejetih sklepov. Ena od zahtev konference mora biti, da sg hitro najue ustrezna organizacija Zveze komunistov od osnove do vrha. ZK mora v več.i’ meri biti pod nadzorstvom delavskega razreda. Obnavljanje ZK iz vrst mladine in delavcev mora biti bolj organizirano, premišljeno in nenehno. Kadrovska politika mora omogočiti, da se na vodilne položaje izvoli čim več politično zgrajenih delavcev, neposrednih proiz-\ajalcev, ki bodo še nadalje ostali v neposredni proizvodnji. Na kraju svojega poročila je Vlahovič poudaril, da je samo družba, ki odločno stopa na pot samoupravljanja in ki se zaveda, ua ni na-oredka brez odločilnega dt?lovanja delovnih ljudi pri reševanju v vseh družbenih poslih, sposobna, da javno prikaže svoje pomanjkljivosti in mobilizira milijone ljudi za njihovo odstranjevanje. Na začetku poročila o aktualnem družbeno - gospodarskem položaju i-n o nalogah ZKJ je Kiro Gligorov v odgovor na ocene o domnevnem zastoju v jugoslovanskem gospodarstvu prikazal podatke, ki nasprotno dokazujejo, da se je Jugoslavija zadnjih pet let razvijala hitreje od svetovnega poprečja, hitreje od držav južne Evrope in približno z istim tempom kot vzhodnoevropske socialistične države. V zadnjih petih letih Je bilo nad 30 odstotkov strojnega parka industrije zamenjano z modernimi stroji, samo zadnja tri leta Je bilo iz inozemstva nabavljene za okrog 2,5 milijarde dolarjev opreme. Na trditve, da je samoupravljanje glavni »krivec* za neke politične in gospodarske težave. Je Gligorov ugotovil, da Je prav samoupravljanje omogočilo premagovanje raznih težav, dosego materialnih uspehov, vzpodbudilo iniciativo in omogočilo uresničenje še bolj enakopravnih odnosov med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Akcijska naloga Zveze komunistov mora biti bitka za polno uveljavljanje takšnih samoupravnih odnosov in njihove povezave v sistem integralnega samoupravljanja, ki mora prevladati v vseh področjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja. Samoupravljanje ni napoti ravzoju trga, prav tako trg ne onemogoča razvoja samoupravljanja in družbenega dogovora. Nasprotno samoupravljanje u-stvarja pogoje za najširše povezovanje proizvojalcev. Državna oblast s svojimi ukrepi ne more ovirati materialnega razvoja, niti krepiti in uveljaviti samoupravljanje, temveč samo ščititi samoupravljanje od raznih zlorab in deformacij. Enoten trg in skupna gospodarska politika sta bistveni pogoj za funkcioniranje jugoslovanske skupnosti in ustvarjanje pogojev za dinamičen razvoj celote in vseh njenih delov. Združeno v enoten trg Je jugoslovansko gospodarstvo sposobno za konkurenco na svetovnem trgu. S solidarnostjo in skupno gospodarsko politiko, ki jo v bistvenih vprašanjih soglasno ustvarjajo republike in pokrajine, so dani neob-hodni pogoji za odgovornost repub- BOŽO BOŽIC (Nadaljevanje na 6. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA 631.000 kv. metrov pod Katinaro za izgradnjo klinik in fakultet Področje je bilo z «varianto» regulacijskega načrta vinkulirano v «javno korist« — Svetovalci opozicije so podčrtali, da še niso bili izdelani načrti o tem, kje in kakšne bodo nove gradnje Z »varianto* k regulacijskemu inja v zvezi s krizo v podjetjih »Ve-načrtu je tržaški občinski svet z | trobel*, «Lucky shoe* in San Giu-veliko večino glasov po daljši raz-1 sto*. Dejal je, da upa v ugodno pravi in polemiki sklenil vinkuli-rati v »javno korist* področje 631 tisoč kvadratnih metrov pod Katinaro, od bolnišnice db vojaške smodnišnice nad konjskim dirkališčem na Montebelu. Tu naj bi uprava tržaške univerze po predhodnem vsedržavnem natečaju u-resmičila načrt o gradnji znanstvenih laboratorijev in struktur, klinik in prostorov medicinske fakultete. Za zdaj pa teh načrtov sploh še ni in v okviru upravnega sveta tržaške univerze se še prepirajo o tem, ali naj bodo znanstveni centri v Sealjanu ali pa na Katinari. S tem svojim ukrepom, je poudaril župan Spaccini v svojem končnem odgovoru govornikom, namerava občinska uprava spodbuditi vseučiliške oblasti, naj se odločijo in uresničijo predvidene načrte, ki ustrezajo širšemu konceptu razvoja tržaške univerze in njene tehnične in znanstvene strukture. V začetku seje. po krajši komemoraciji, med katero se ie spomnil nedavno umrlega prof. Szomfoathely-ja, .je župan inž. Marcello Spaccini kra jše orisal osnovne značilnosti u-pravnega sklepa, ki zadeva Katinaro. Poudaril .je. da mora občina vin-kulirati v »javno korist* to področje, ker je pač namenjeno medicinski fakulteti. Da mora biti medi-cinska fakulteta na Katinari je sploh jasno. O tem se ie večkrat izrekel občinski svet. ki se je pač zavedal važnosti, da se spremeni splošna bolnišnica, ki jo gradijo na Katinari, v specializiran kompleks klinik vseučiliškega značaja. Vsi laboratoriji in druge strukture pa marajo biti v bližini, istočasno pa cestno povezani z univerzo v zgornjem delu mesta, pod Kolonjo. V tem smislu, .je dejal Spaccini, ustreza Katina ra vsem namenom. Občinska uprava pa je v varianto vključila široko področje 631 tisoč kvadratnih metrov, velik del tega področja pa predstavlja vojaško smodnišnico. ki jo bodo preselili drugam. Spaccini je nadalje povedal, da bo gradnja novih objektov na tem področju v razmerju 1,5 kubičnega metra prostornine za vsak kvadratni meter zemljišča, kar omogoča ureditev smotrnih in neobre-rtjenljdivih gradenj. Na koncu je Spaodni omenil še možnost, da bi za nadaljnji razvoj univerze izkoristili tudi področje nad pokrajinsko umobolnico. K razpravi se ie prijavilo večje število govornikov. Prvi. komunist iftž. Cuffaro, je nastopil ostro polemično in očital občinski upravi, da jo pogojujejo zdrahe v upravnem svetu univerze, kjer se »baroni* koljejo za svoje interese, medtem ko je edino sprejemljivo stališče tisto, ki ga zagovarjajo študentje. Proti tem pa so »baroni* prav zadnje čase sprožili plaz sodnih postopkov. Obtožil' je občinsko upravo, da ni znala ali hotela vsiliti svojega mnenja in se pri tem na povezala s študentskim svetom, nasprotno se predaja bogato plačanim strokovnjakom, ki morajo spreminjati stare načrte, ki ne ustrezajo potrebam splošnega razvoja mesta Občina mora stalno spreminjati svoj regulacijski načrt, ker ne ve. niti sedaj, koliko zemljišča potrebuje za vse potrebne strukture šolstva, vrtcev in drugih javnih uslug. Tudi načrt za katinarsko bolnišnico in pritikline ni jasen, nihče pa ne ve, kdo bo dal 9 milijard lir, ki jih potrebuje mesto za dokončno ureditev bolnišnice. KPI bo zato glasovala za »varianto*, vendar s pridržki. Liberalec Trauner je prav tako poudaril dejstvo, da občina ni imela koristnih stikov z akademskimi oblastmi, kar je priznal tudi socialist Boniciolli, ki je dejal, da skuša z uresničitvijo te »variante* vsaj delno premostiti nekatere težave in iziti iz slepe ulice, v katero je zašla zaradi negativnih stikov z njimi. Psiupovec Monfalcon je v določenem trenutku predagal »absurdno* rešitev: počakajmo, je dejal, še nekaj dni, v tem času pa naj nam akademske oblasti povedo, kakšni so njihovi načrti za Katinaro. Začudenim svetovalcem je takoj pikro zabrusil: «Saj vem, da bi jih ne prejeli, ker akademske oblasti sploh ne vedo, kaj hočejo. To pa je zelo huda odgovornost*. Republikanec Fragiacomo se je zavzel tudi za ureditev posebnega preiskusnega bazena pri fakulteti za ladijsko inženirstvo, medtem ko je socialdemokrat Cesare odkrito priznal, da obstajajo med upravo univerze in občino razlike ter izrazil upanje, da bo odobritev »variante* zaključila jalovo polemiko v akademskih krogih. Demokristjan Adovasio je bil mnenja, da ta ukrep, za katerega so nekateri menili, da ni važen, ker pač ne vsebuje dokončnih načrtov, pomeni višek posega občinskih oblasti v zadevo vseučiliških gradenj na Katinari. S predložno »varianto* se je strinjal liberalec Morpurgo, medtem ko je misovec De Vidovich dejal, da je ne razume in da se bo njegova skupina vzdržala. Po krajšem odgovoru župana so svetovalci sprejeli sklep. Vzdržala sta se svetovalca PSIUP in MSI. Odsotna pa sta bila predstavnika SSL in indipendentistov. V začetku seje je župan Spacdni odgovoril 13 svetovalcem, ki so mu am4 *as naslovili vpraša- rešitev vprašanja «Lucky shoe*, vendar nikakor ne s starim lastnikom, medtem ko so negativne perspektive za predilnico in 170 delavcev tovarne stekla. V repukah so se oglasili predvsem svetovalci, ki so bili z odgovori nezadovoljni. Misovec De Vidovich je krivil vladno gospodarsko politiko, češ da Italija kupuje cenejše steklo v Jugoslaviji in tako povzroča zapiranje italijanskih tovarn. To je demantiral Ros-setti (KPI) z utemeljitvijo, da spada »Vetrobel* v okvir velikega belgijskega monopola stekla, ki deluje na evropski ravni. Ta monopol danes reorganizira proizvodnjo na koži delavcev, kar je najhujše, je dejal, pa je stališče krajevnih oblasti, ki so take podjetnike vedno podpirale iz javnih skladov. Psiupovec Monfalcon je predlagal, naj bi občina zasegla te tovarne, ker to lahko stori zaradi razlogov »javne koristi*. Župan je v imenu uprave zagotovil, da bo skrbno sledil razvoju zadeve in izrazil delavcem odkrito in dejansko solidarnost. Važnost rednega prometa na progi Trst-Tržič Zaradi skoraj splošnega zastoja v blagovnem prometu na železniški progi Trst - Trbiž je v petek posredoval pri podtajniku ministrstva za promet deželni odbornik Varisco, ki je opozoril na hude posledice in zaskrbljenost operaterjev zaradi takega stanja ter omejitev v blagovnem prometu, kar traja že poldrugi mesec. Najbolj so seveda prizadeta področja, ki so navezana na omenjeno progo. Podtajnik Cengarle je včeraj poslal deželnemu odborniku Variscu brzojavko, v kateri mu zagotavlja, da bo takoj posredoval pri osrednji železniški direkciji, naj se pri normalizaciji severnih železniških prog upošteva osnovna važnost, ki jo ima redno delovanje proge Trst-Trbiž za blagovni promet in za državno ter deželno gospodarstvo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiivniM PRED DRUGIM MRZLIM VALOM? Včeraj v mestu deževalo na Krasu burja in sneg Nevarnost na cestah, ki niso bile dobro očiščene po prvi poledici Sinoči je spet začela pihati burja, so bile vse ceste prevozne, toda na Krasu je snežilo, o snežnih me- previdno in z zimsko opremo, težih pa poročajo jz Slovenije in j Tudi na Tržaškem so bile vse ce-sevemih krajev Italije. Kaže torej, j ste prevozne. Uslužbenci podjetja da prihaja drugi mrzli val in da ; ANAS so posipavali pesek in sol na se nam obeta spet poledica. V mestu so se snežinke mešale z dežjem, na bližnjem Krasu je zapadlo kakšen centimeter snega, več pa od Divače naprej. Na področju od Kozine do Postojne je najprej precej snežilo, potem je nehalo in se je pojavila burja, tako da so nastajali mali zameti. Manj je snežilo na področju od Kozine proti Podgradu. Uslužbenci cestnega podjetja so se takoj lotili dela ter posipavali po cestah sol In gramoz. Do 24. ure SEJA DEŽELNEGA SVETA Predsednik počastil spomin pok. svetovalca dr. Schiavija Na današnji seji odgovori svetovalcem Včeraj je bila zeio kratka seja deželnega sveta, ker je bila na dnevnem redu samo počastitev spomina pokojnega deželnega svetovalca Furlanskega gibanja (MF) dr. Fausta Schiavija, ki je umrl v nedeljo, star komaj 43 let. Skupina deželnih svetovalcev, zastopstvo deželnega odbora in zastopstvo deželnega sveta so se nato odpeljali v Kami jo, kjer so se udeležili pogreba. Žalne seje so se udeležili skoraj vsi svetovalci in odborniki, ki so izrazili sožalje svetovalcema Furlanskega gibanja, na praznem mestu pa je bil položen šop rdečih nageljnov. Z lepim in občutenim nagovorom je orisal lik in delovanje pokojnega svetovalca predsednik deželnega SINDIKALNE VESTI SEJA POKRAJINSKIH VODSTEV KOVINARJEV Od danes posvetovanja z železničarji zaradi priprave na pogajanja z vlado — Sestanek na uradu za delo o vprašanju »Vetrobel« Na sindikalnem sedežu v Ul. Pon-dares se bodo danes zjutraj sestala pokrajinska vodstva treh kovinarskih sindikatov, ki bodo razpravljala o združevalnem procesu. Poleg državnega tajnika Mattine, bodo navzoči za FIOM - CGIL sindikalist Burlo, za FIM - CISL Crudatti in za UILM - CCdL Fabricci. Sicer so danes na sporedu tudi drugi izredno važni sestanki in pogajanja. Od danes do 4. februarja bodo trajala posvetovanja z železničarji za pripravo na pogajanja z vlado. Na tržaškem uradu za delo je napovedan sestanek predstavnikov uprave podjetja »Vetrobel*, krajevnih tajništev treh sindikalnih zvez in vsedržavnih sindikalnih predstavnikov kategorije steklarjev. Še enkrat bodo skušali sindikati prisiliti upravo tržaškega podjetja, naj u-makne napoved o odpustih 170 u-službencev. Včera.i so se spet začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe mornarjev zasebnih brodarskih družb. Zdi se, da je sporazum možen in da bo morda dosežen v krati kem času. Medtem se nadaljujejo stavke kovinarjev v okviru Arzenala sv. Marka in mehaničnih delavnic WM, ki se že nekaj mesecev borijo za ureditev notranjih razmer in staleža. krajinski odbor tržaške KD na sinočnji seji odobril osnovne smernice volilnega programa stranke. Vzdržali so se pripadniki struj »Nuove cronache* (fanfanijevci) in «Iniziatlva popola-re» (centristi), kakor tudi pripadniki levice. Ti so izrekli svojo podporo smernicam, nasprotujejo pa vodstvu v zvezi z nekaterimi notranjimi zadevami. O smernicah predvolilnega programa je govoril podtajnik Dario Rinal-di. Poudaril je veljavnost levosredinske politike, tako v Italiji, kakor v Trstu, kjer je »s Spaccinijem zagotovila 5 let mirnega sožitja in osamitev fašistov*. KD, je dejal, si kot »demokratična, ljudska In protifašistična stranka* želi obnovitve leve sredine in kljub potrebi po konstruktivnem dialogu z opozicijo v ustavnem loku zavrača vsak povratek k neocentrizmu, skupščinske koalicije ali povezavo s KPI. Sprejeto je bilo nadalje sporočilo, v katerem je — med drugim — rečeno, da bo volilni program izdelan na osnovi najširšega posvetovanja z bazo in upoštevajoč osnovne smernice, kakor tudi prispevek razprave. V kratkem se bo pokrajinsko vodstvo sestalo in razpravljalo o kandidaturah ter programu upravnega značaja. KD upa, je rečeno v sporočilu, da bodo volitve v predvidenem roku, vsekakor pa takoj po ustoličenju nove vlade. Razpravo je zaključil tajnik Coloni s pozivom stranki, naj se pripravi za volilno kampanjo. sveta dr. Riibezzi, ki je poudaril Schlavi.jevo borbenost, vztrajnost in zavzetost za reševanje problemov Furlanije ter njegovo veliko ljubezen do rojstnega kraja in planin. Ni bil tip spretnega, prefinjenega ix)litika. Ko je prihajal na seje deželnega sveta, se jo vnelo ozrečje, zdelo se je, da se je spustil plaz. potem je sicer spoznal nujnost u-mirjenega političnega boia, trdno pa je vztrajal na svojih načelnih stališčih. Bil .je poln energij, odprtega značaja in dobrega srca. Pokazal je svojo veliko moralno moč, ko se ga je lotila neozdravljiva bo lezen, česar se jo dobro zavedal, pa ga to ni zbegalo in je celo bodril svojce in znance ki so ea obiskovali. Ko se spominjamo na njegovo močno osebnost in trdno odločnost v političnem boju, lahko rečemo, je pripomnil Ribezzi. da ie znal dobro zaključiti svoio življenjsko Dot. V svojem imenu in v imenu deželnega sveta je nato predsednik ar. Riibezzi izrazil globoko sožalje vdovi in otrokom. vseh državnih cestah, zlasti pa na trbiški avtocesti, kjer je nastajala poledica na nekaterih krajih, kjer najbolj piha burja, kot na primer pri Trebčah in nad Kolonkovcem. Največja nevarnost za voznike je na kraških cestah, ki nisp bile popolnoma očiščene po prvi poledici. V mestu in v nižjih predelih podeželja ni padla temperatura pod ničlo, tako da ni bilo nevarnosti poledice, kljub temu pa je vodstvo službe za mestno snago, po zadr njih izkušnjah, takoj odredilo primerne ukrepe, Že včeraj so z mor-> vodo polili ulice v nižjem in gornjem predelu mesta ter občinske poti, ki peljejo v gornje okoliške vasi. včeraj dopoldne pa so posipavali sol in gramoz v okoliških predelih, kier so nekatere ceste polili z morsko vodo. Skkp o najemu tolmačev za slovenščino Med včerajšnjo občinsko sejo nas je odbornik dr. Rafko Dolhar seznanil z razveseljivim dejstvom, da bo občina že prihodnji teden sprejela v službo dva tolmača za slovenščino. Oba bosta na razpolago rajonskim konzultam. Občinska uprava je tudi odobrila ureditev poljske poti od Proseka do Križa. Zadevna dela se bodo pričela spomladi. Včeraj v Kulturnem krožku Prof. Colo o Goldoniju Sinoči ie na sedežu krožka za kulturo in umetnost na Verdijevem trpu redni profesor za italijanski jezik na zagrebški univerzi prof. Frane čale predaval avditoriju petnajstih ljudi (je bilo takšni pičli udeležbi res krivo samo vreme?) o ^Hrvaških stikih Carla Goldonija». V imenu deželnega odbora se je izrazom sožalja pridružil predsednik dr. Berzanti. ki je podčrtal pokojnikovo borbenost in veliko zavzetost za probleme Furlanije. Deželni svet se bo spet sestal danes, na dnevnem redu pa bodo v glavnem odgovori na razna vprašanja deželnih svetovalcev. Vprašanja se nanašajo na napovedano ukinitev nekaterih pomorskih prog | Tržaškega Lloyda, na prekinitev1 Meralure-gradnje suhega doka. na drugi programski načrt, na odpuste z dela v podjetju Vetrobel, na nevarnost odpustitve nekaterih vzgojiteljev v zavodu »San Gdusto*. na dosedanje izkušnje s celodnevno šolo, na o-krepitev letališča pri Romkah, na ukinitev plastičnega oddelka v Trži-ških ladjedelnicah itd. Ugledni hrvaški italijanist, ki ga je predstavil predsednik krožkovega odseka za književnost prof. Ulcigrai, je uvodoma naglasil na dejstvo, da je Goldoni eden od najbolj igranih klasikov na jugoslovanskih deskah. Uspeh, ki so ga njegovi nrevodi doživeli na Hrvaškem pa je treba tudi pripisati dejstvu, da so Hrvatje uprizarjali Goldonijeve komedije zaradi pomanjkanja lastne dramske Prof. Čale, katerega predavanje sta se udeležila tudi generalni konzul SFRJ Trampuž in kulturni atar še Saša Gruden, je na koncu z veliko občutljivostjo in globokim znanjem govoril o Goldonijevih plodnih stikih s Štefanom Šu7jago ter o kozmopolitskem duhu velikega Benečana. umiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiniiiiiiiiniinniiM IIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIH1IIIIIIIIIIIII HUDA NESREČA HA GRADBIŠČU PRI SV. M. M. SP. Upravljavec v komandni kabini se je zrušiI z žerjavom vred Usodna napaka delavca? - Upravljavca so hudo ranjenega potegnili iz razbite kabine Verjetno je treba včerajšnjo hudo nesrečo na delu, ki se je pripetila pri Sv. M. M. sp. pod bivšo železniško progo Trst - Draga, pripisati le goli nepazljivosti upravljavca žerjava. Med delom se je namreč zrušila kabina s celotnim 25 m visokim žerjavom, pri čemer je ostal upravljavec, 47-letnd Ruggero Ruz-zier iz Ul. Molin a vento 108 stisnjen med pločevino. Na kraj so prišli gasilci, osebje Rdečega križa in policijski organi. Hudo ranjenega Ruzzierja, katere- Pokrajinsko vodstvo KD odobrilo smernice Z glasovi pripadnikov večinske struje (v glavnem morotejcev) je po- muiiiiniMiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii»ii<>iniiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniuiiiiiiiiiiuiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii USPEŠNI ZAKLJUČEK PREISKAVI POUCUE M KARABINJCRJIV V rokah pravice samotni ropar dveh bencinarjev Ropar je priznal kriminalna dejanja, ki ju je izvršil decembra - Obtožili ga bodo tudi poskusnega umora? Po dolgi in zapleteni preiskavi se je agentom letečega oddelka kvesture in preiskovalnega oddelka karabinjerjev posrečilo identificirati in spraviti za zapahe nevarnega samotnega roparja bencinarjev, ki se ni bal poslužiti se strelnega orožja. V noči med 9. in 10. decembrom je neznanec oropal, pri čemer je streljal na psa čuvaja, uslužbenca bencinske črpalke na trbiški cesti nedaleč od Proseka, nato pa se z ukradeno giulio naglo pripeljal v mesto, kjer je v Miramarskem drevoredu oropal ben-cinarja, na katerega je, ko je ta hotel poklicati policijo, streljal. Dolgo so preiskovalci tavali v temi, končno pa jim je ropar sam prišel v past. Na Silvestrovo je vlomil v gostilno Druscovich v industrijski coni. Sum je padel na znanega ljubitelja tuje lastnine Silveria Ceruta, rojenega 29. januarja 1948. leta v Piranu, stanujočega v našem mestu v Ul. Pitacco 13. Preiskava, ki Jo je najprej vodil namestnik državnega | težo dokazov je Cerut včeraj klonil pravdnika dr. D'Onofrio in nato pre- in priznal ropa, tatvine pa ne, čeprav iskovalni sodnik Serbo, je tedaj hitreje stekla. Ker so sumili, da se je Cerut omadeževal z ropoma, so ga pustili na svobodi in mu seveda sledili. 10. januarja se je Cerut zavedel nevarnosti in je pri Rojanu urno skočil iz avta in hotel zbežati čez park. Toda podčastnik Gava, ki mu je bil s kolegoma Furlanom in Luongom stalno za petami, mu je preprečil beg in ga uklenil. Ko je bil Cerut na varnem, sicer le pod obtožbo tatvine in posesti nedovoljenega orožja, je bilo delo preiskovalcev olajšano. Predvsem so našli pri njem dežni plašč, ki je bil že na prvi pogled enak tistemu, ki ga je imel ropar bencinarjev na sebi ob kriminalnem dejanju. Nadalje so ugotovili, da je Cerut po 10. decembru prekomerno zapravljal. Predvsem si je kupil avto, čeprav druge roke, in ga plačal v gotovini. Pod imajo preiskovalci v rokah pri njem najdeni predmet, ki je pripadal okradenemu lastniku gostilne. Sedaj zadevo še raziskujejo, ker sumijo, da je Cerut izvedel še kak rop. Medtem pa sodna oblast, ki je Ceruta že obtožila ropa z obtežilnimi elementi, tatvine, šofiranja brez dovoljenja in nošnje orožja, proučuje akte za ugotovitev, če obstaja možnost obtožbe poskusnega umora bencinarja Rina Cergola, ki je v Cerutu, kot tudi njegov oropani kolega Tullio Beltrame, spoznal roparja. Z uspeh preiskave imajo največ zaslug vodnika Ftlippo Furlan in Egidio Gava. podčastnik Vincenzo Luongo in agent Antonio Cipriani, vsi pripadniki letečega oddelka kvesture, ter vodnik Sergio Mattelic in nodčastnik Antonio Borella. ki sta v sklopu karabinjerskega preiskovalnega oddelka. mu so njegovi delovni tovariši pomagali in ga zvlekli iz zmečkane kabine, so z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje. Policijski organi so seveda že na kraju samem skušali ugotoviti vzroke nesreče, ki le za las ni terjala eno ali celo več človeških žrtev. Na podlagi zasliševanj očividcev in odgovornih na gradbišču, posebno geometra, 30-letnega Pietra Morati ta iz Drevoreda R. Sanzdo, so ugotovili, da je verjetno Ruzzier napravil usodno napako. Z žerjavom je pomagal razkladati material in logično bi bilo, da bi se s kabino pomaknil nazaj na prejšnje mesto. V veliko presenečenje pa so delavci opazili, da se je kabina premaknila naprej do konca tirov in zgrmela v globino, pri čemer se je tudi žerjav zrušil. Zelo verjetno je Ruzzier, ki je bil sicer izkušen delavec, po pomoti pritisnil na napačni gumb. Preiskava se bo seveda nadaljevala. Novo predsedstvo zbornice odvetnikov Včeraj so izvolili novo predsedstvo tržaške zbornice odvetnikov in prokuratorjev. Odv. Gasserja so potrdili za predsednika, za tajnika so izvolili odv. Marija Silvana Adami ja, za blagajnika pa odv. Salvatoreja Mo-scolina. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Busolim, Ul. P. Revoltella 41, Piz-zui-Cignola, Korzo Italija 14, Prendi-ni. Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AirEsculapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX. septembra 4, Alla Maddalena, Ul. Istria 35, Chiari Crotti, UL Tor S. Piero 2. Borraccettijevo predavanje o «sodnikih in fašizmu» Jutri, v četrtek, 27. januarja bo ob 18.30 v Avditoriju v Ul. Tor-bandena 4, predaval dr. Vittorio Borraccetti o temi »Sodna oblast in fašizem*. Borraccetti, ki je sodnik v Benetkah, bo s svojim predavanjem začel široko debato o ravnanju sodnikov v Italiji in analizo njihovega delovanja v zvezi s starim in novim fašizmom. Manifestacijo je priredilo gibanje »Magistratura democratica*, pristopili pa so še KPI, radikalna stranka, PSI, PSIUP, CCdL-UIL, CGIL, CISL, ACLI, Critica libe-rale, mladinski gibanji KD in PRI ter MPL. Spet je odpadel večer Slov. kluba Sinoči je spet oupaael večer, ki ga je priredil, kot vsak torek, Slovenski klub. Morala bi biti debata za okroglo mizo o študentovskem gibanju slovenskih srednješolcev, vendar pa ni bilo dovolj publike, oziroma je bilo skoro toliko govornikov (6) kot poslušalcev (9). Treba je priznati da je bil včerajšnji večer bolj malo primeren za kulturne prireditve, kajti ob burji, dežju in celo snegu smo vsi radi doma. Vendar pa ne moremo šteti v prid našim šolnikom, da so bili prisotni samo trije profesorji (od katerih je bil eden, prof. Turina, nekako po «službeni dolžnosti). Saj je šlo za probleme njihovih učencev in to bi jih moralo zanimati. Po drugi strani ni bilo niti staršev, ki bi se morali zanimati za ta problem, tako da bi vsaj delno napolnili prepad med mladimi in starejšimi. Sicer tega ne smemo šteti v minus samo staršem in profesorjem: niti dijaške mladine ni bilo zraven. Torej bi se lahko strinjali z mladim dekletom, ki je ob zaključku dejala, da profesorjev ni, ker jih ne zanima, staršev pa da ni, ker mislijo, da že vse vedo. Le da bi še dodali, da dijakov in mladine verjetno ni bilo iz obeh razlogov: jih ne zanima več, ker si mislijo, da vedo že vse. Okroglo mizo so preložili na prihodnji torek zvečer. V kulturnem - umetniškem krožku Jutri koncert ansambla Otto Davis Love Group V četrtek, 27. t.m. ob 21. uri zvečer bo v veliki dvorani Kultumo-umetniškega krožka ^Koncert* ansambla Otto Davis Love Group, katerega člani sestavljajo tudi ansambel «Manayana Transu. Omenjeni ansambel se je pravkar vrnil z gostovanj, kjer je žel dobro kritiko tako kar se tiče njegovega glasbenega kot tudi gledališkega izvajanja. Njegov program sta pohvalili občinstvo kot tudi uradna kritika. Glasba, ki jo izvaja ansambel Otto Davis Love Group, je rezultat strnitve raznih glasbenih zvrsti kot so jazz, pop-glasba, free-glasba itd. in to zaradi tega, ker je namen te glasbe doseči nekakšno celotno združitev glasbe, vendar pa ne samo glasbe, saj se bo na čstrteo-vem večeru videlo, da ne gre le za glasbeni program, kajti na koncertu, na katerem bodo izvajali Free Symphony for ali People ne bodo igrali izključno glasbeni inštrumenti, pač pa bodo sodelovali tudi yi-zivni elementi in tako se bo občinstvo znašlo pred koncertom, na katerem se bo izvajala glasba, prere-gistrirana glasba, govorjena beseda, pa tudi podoba. Vsa prireditev, ves ta koncert, bo posvečen znanemu afroameriškemu saksofonistu Alberu Ayleru, epigo-nu tako imenovane tfree mušic*, ki so ga lani umorili, ameriški rasisti. Zamenjava dirigenta v gledališču «Verdi» Giuseppe Patanč, ki bi v gledališču »Verdi* moral dirigirati Bellinijevo opero »Puritanci*, se je tako živčno izčrpal, da za nekaj mesecev ne bo smel stopiti za dirigentski pult. Ravnateljstvo tržaškega gledališča je takoj poskrbelo za nadomestitev in namesto obolelega dirigenta Pata-nčja bo »Puritance* dirigiral ameriški dirigent Cristopher Keene, ki je z noviteto Gian Carla Menottija žel velike uspehe tako pri občinstvu kot pri kritiki. Včeraj-danes Danes, sreda, 26. januarja PAVLA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01. — Dolžina dneva 9.27. — Luna vzide ob 12.40 in zatone ob 4.23. Jutri, četrtek, 27, januarja JANEZ Vreme včeraj: naj višja temperatura 5 stopinj, najnižja 1,5, ob 19. uri 2,6 stopinje, zračni pritisk 1007,9 stanoviten, veter 20 km na uro severovzhodnik s sunki 50 km na uro, vlaga 78-odstotna, padavine 2,9 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. januarja 1972 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 19 oseb. Umrli so: 82-letna Clara Battistella, 78-letni Carlo Zanon, 94-letni Mario Abeatici, 59-letni Pietro Azzolin, 79-letna An-dreina Simonetti vd. Žigon, 68-letni Nicold Prestanburgo, 74-letna Virginia Gleria por. Del Conte, 75-letna Teresa Godeas vd. Devescovi, 83-let-ni Enrico Favretto, 87-letna Anna Kolarič vd. Tamasini, 91-letna Maria Iukic vd. Milella, 49-letni Vittorio Tretjak, 25-letna Maria Sculac vd. Federici, 72-letni Edoardo Sergi, 65-letni Mario Peterca, 78-letni Marcello Segrd, 2 dni stari Giuliano Cavallari, 178-letna Maria Vrtovec vd. ZolUa. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom — Mali oder danes, 26. t. m. ob 20.30 Jones LeRoi ČREVA (The Dutchman) Razpored predstav pod rubriko »Gledališče*. Prepov. mladini pod 18. letom PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC V SKEDNJU priredi danes, 26. januarja ob 20.30 LITERARNI VEČER primorskega rojaka CIRILA ZLOBCA Danes popoldne ob 17.30 pa bo pesnikovo SREČANJE Z OTROKI, katerim bo bral svoje otroške pesmi Neposredni stik književnika z odraslim občinstvom, kakor tudi z našo mladino bo za vse izredno kulturno doživetje. Vabljeni ! SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih V nedeljo, 30. t. m. ob 17. uri v Finžgarjevem domu na OPČINAH AMATERSKI ODER PROSEK -KONTOVEL V petek. 28. 1. 1972 ob 20.45 v prosvetnem domu na Proseku Pero Budak «KLOPČIČ» Veseloigra v treh dejanjih Vabljeni. P. d. »France Prešeren* — Boljunec vabi na predavanje dr. Ivana Bezka »O VZGOJI MLADINE V DANAŠNJI DINAMIČNI DRUŽBI*, ki bo v petek, 28. t.m. ob 20.30 v srenjski hiši. Vljudno vabljeni. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Tennessee VVilliams TRAMVAJ POŽELENJE Drama v enajstih prizorih V petek, 28. t. m. ob 20. uri v PIRANU v soboto, 29. t. m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI Gledališča KULTURNI DOM Danes, 26. t. m. ob 20.30 LeB® Jones «čreva», Mali oder. V četrtek, 27. t.m. ob 20.30 LeB* Jones »Čreva*, Mali oder. V petek, 28. t.m. ob 20.30 LeB® Jones »Čreva*, Mali oder. V nedeljo, 30. t.m. ob 17. uri Sl® venska prosveta iz Trsta vabi n® SPOMINSKO PROSLAVO v počastitev goriškega slavčka Simona Grej® riča. Vabila je dobiti od ponedeU*18 dalje na sedežu Slovenske prosvet* v Trstu, Ulica Donizetti 3/1 vsak da® od 16. do 19. ure - tel. 76818. . V nedeljo, 30. t.m. ob 20.30 LeB® Jones »čreva*, Mali oder. Oddano * Krožek absolventov slovenske trg0*' ske akademije. Za predstave Slovenskega gleda®' šča so vstopnice v prodaji vsak d® lavnik od 12. do 14. ure ter eno u(0 pred pričetkom predstav pri blagai1® Kulturnega doma: ob nedeljah * praznikih eno uro pred pričetke® predstave. Rezervacije na tel. 7342® VERDI Pri blagajni gledališča (tel. 239®) se nadaljuje prodaja vstopnic za P® vo predstavo Thomasove opere gnon*. ki bo v petek ob 20.30 za t® A v vseh prostorih. V vlogi Mignon bo debutirala zosopranistka Bianca Maria Čase®; v ostalih vlogah pa bodo nastopf Renzo Casellato (Guglielmo), Luc* Pappellino (Filina), Antonio Zerti® (Lotario), Dario Zerial (Laert), E0® Viaro (Giamo), Anna Fonda (Fed® rico). Dirigent Roberto Benzi, režija lippo Crivelli. Koreografije Rie rese Legnani bo realiziral bale®1 zbor gledališča Verdi s prvo ples® ko Mariso Barbario. Osnutke za s0® ne je izdelal Peter Hall. Zbor r uvežbal Gaetano Riccitelli. POLITEAMA ROSSETTI Gledališče «L'Avogaria» iz Benete ki ga vodi Giovanni Poli, upri^J danes ob 21. uri predstavo »Abecee® kmetov*, ki jo je zasnoval in re® ral Poli sam, ki je v Trstu znan P* svojih režijah «Komedije Zanno*1, »Bertoldove zgodbe* in Goldonije*1 komedije «Messere». Predstava »Al* ceda kmetov* govori o položaju &® nečanskih kmetov v letih 1500. Bi® bezenske vojaške prigode, kmečke S® le in tožbe na temo lakote bodo i® vajah mladi študenti, ki bodo po08® bljali Ruzanteja, Giulia Cesara Er® ceja, Magagnoja, Luigija Da P0r" ter izvajali poezije in skladbe ne*1’* nih beneških avtorjev. Predstava v abonmaju bo v altef naciji z Ariostovo »La Lena*. Nazionale 15.30 «Blindman*t T010 Anthony, Ringo Starr. Fenice 15.30 »In nome del popolo i® liano*. Barvni film. Ugo Togna^j Vittorio Gassman. Režiser: ti1® Risi. Eden 16.00—22.00 »Oceano*, bat*® film. , Grattacielo 16.06 »Monsieur Hulot 0 caos del traffico*. Film JacQUe’* Tatija. Excelsior 15.30 «Rapina record New York», Sean Connery. Ritz 16.—22. »La Betla, ovyero in a®j re per ogm gaudenza d vuole s\, ferenza*. Barvni film. N. Mani® di in Rossana Schiaffino. PieP0< dano mladim Dod 14. letom. ,, Alabarda 16.30 «La battaglia deti® tirno panzer*. Stan Cooper, Schurer, Guy Madison. Ba*® film. Aurora 16.30 »Addio fratello er®' le*. Barvni film. Prepovedano 00 dinj pod 18. letom. Razstave V galeriji Tergeste bo razstavljal do 28. t.m. Fritz von Kirchmayr. V umetnostni galeriji forbandena osebna razstava slikarja Klavdija Palčiča. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitž razstavlja do 28. t. m. tržaški slovenski umetnik prof. Avgust Černigoj. Ljudska prosveta Vabila za Gregorčičevo proslavo, ki bo v nedeljo popoldne v Kulturnem domu, so na razpolago na sedežu Slovenske prosvete. Ul. Donizetti 3/1 vsak dan od 16. do 19. ure in v nedeljo od 11. do 13. ure, tel. 768189. SPDT organizira v nedeljo, 30. januarja smučarski izlet in tečaj v Sv. Antonu pri Trbižu. Cena izleta 1.500, izleta in tečaja 2.500 lir. Za tekmovalce pa bo tečaj v Žabnieah; cena izleta s tečajem: 2.000. To samo za smučarje, ki se obvežejo za tekmovanja. Vpisovanja do petka, v UL Geppa 9. Impero 16.30 »La tarantola dal tre nero*. Barvni film. Prepo* no mladim pod 14. letom. Cristallo 16.30 »Incontro*. Barvni F Prepovedano mladim pod 14. Capitol 16.00 »Noi donne siamo te cosi*. Moderno 16.30 «Le foto proibit® ( una signora per bene*. Daš"1 Lassander, Pier Paolo CapP”, Barvni film. Prepovedano ml0"1 pod 14. letom. Vittorio Venet« 16.30 «Giocatori AJ. z’ardo», Don Gordon in Susy " dali. Barvni film. , Ideale 16.00 «Ma chi t’ha dato I0 , tente?*, Franco Franchi, Cicci0 grassia. Barvni film. - Astra 16.30 «Arabesque». Sophia ren, Gregory Pečk. Barvni f'1^ Abbazia 16.00 «Un dollaro tra > J/ ti*. Tony Anthony, Frank Prepovedano mladini pod 18. I0® Westem film v barvah. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Anice Per-tot darujejo družine Krošelj, Puntar in Battistella 3000 lir za Dijaško matico. Za š. k. KRAS daruje Mirko Skupek iz Koludrovice 2000 lir, Srečko Orel 6000 lir. DRUG K VESTI NA SESTI STRANI ZAHVALA J Ob globoki žalosti, ki nas je la zaradi prezgodnje smrti e0^ nepozabnega Giovannija Crociatl se iskreno zahvaljujemo vsem, z nami sočustvovati in nam svoje sožalje. DRUŽINA CROC! 2 Naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni ČP lezni zapustil naš dragi mož, oče, brat. sin, zet in nono VIKTOR TRETJAK Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 26.1.1972 ob 15. urf iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: žena, sin in hči z družinam*’ tašča, oče in bratje ter drugo soroda tv0 Sv. Križ, 26. januarja 1972 GORIŠKI DNEVNIK IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI Ustaviti sodni postopek proti Marjanu Šturmu Nekatere najvažnejše naloge SKGZ v bližnji prihodnosti . Seja izvršnega odbora Slo* zac*n^i seji izvršnega odbora venske kultumo-gospodarske zve-. . se je vršila v ponedeljek v „ ,nci Pod predsedstvom Borisa Raftom’ M ** odborniki pridružili sploš-sko U- °gorčen:iu' *d je zajelo sloven-Javnost na Koroškem, pri nas av_,v.^oveniji zaradi hude odločitve vj: 1Jskih sodnih oblasti, da posta-pred sodišče mladega in zavedaj4 k°r°škega Slovenca Marjana kr a' ii *ter ^ nemškemu imenu Hermagor dodal še slovensko Dr , ®m°hor. Proces proti Šturmu Va_. v'ia dejansko poskus ustraho-sti S^°vens^e narodnostne skupno-na Koroškem v njenem boju za Brirt * jezikovnih pravic. SKGZ se 0j)j^“'ije valu protesta proti takšni nasilja, ki odraža nizko stop- obkj^odnostne strpnosti koroških sh, ter zahteva v svojem pismu, predsedniku avstrijske re-DriJ . ^onasu’ Preklic sojenja ter Dr*'^nje vse^ tistih narodnostnih škemC’ “ na^emu življu na Koro-dria P^dčejo po členu I avstrijske vne pogodbe. Pismo objavljamo Pwi strani. ^Odborniki so nato preučili tu-mer krivičnega ravnanja o- ianu'‘ v ^or'c’’ ki so prof. Mar-Se_ Komjancu prisodile pet me-dein SUsP®nzije zaradi zapustitve testi*’"3 mesta' s katero je prelika v1*1,0** sestavi šolskega ur-tua;' ^ot na Poprejšnji tako so Sv . na se.U odborniki izrazili ji? Podporo vsem tistim, ki se nJ]i° Proti avtoritarizmu v soli in tov rePresiii, ki se manifestira s'r'°šor 'tolijanskih kot na sloven- j). * / uvodnem poročilu tainika tbr i dr' Dariia Cupina, ki je spi« vse Pomembne neuresničene uril!6- sk’ene, so sestavili nat rt n esnrčevaniu najnujnejših, med frJ’ere sodi tudi izdelava dolgo-*cnega programa dela SKGZ in še j. av posebej preuč;t,ev in uskladili Posarr,eznih stališč štirih osnutki o manišinski zakonski zašči-Dr. Viljem černo je oornčal p Položaiu v Beneški Sloveniii j, nsotni so z zsdovolistvom sDreje-v o otvoritvi novega sedeža Čedadu, kjer bo delovalo društ-Ivan Trinko, urad za socialno Mboč in kjer bo prostor tudi zn .,8* rarodino-obrambne dejavno-0 beneških Slovencev. predlog predsednika Borisa /jjoota bo prihodnja seja glavnega Pdoora SKGZ v ponedeljek, 7. fe rj^rla v Trstu ter bo posvečena Proučitvi obiska predsedniku Colom-jel ter nalogam, ki izhajajo iz pred-oteniih zakonskih osnutkov za glo-zakonsko zaščito ter ukrepov . korist manjšine. SeznaniM se bo ij? bidi s pripravami za prve vo-CVe v kmečko bolniško blagajno na Tržaškem. j Protesti proti sojenju i Marjanu Šturmu v Leobnu Protesti v zvezi s procesom proti koroškemu študentu Marjanu Sturmu, ki bo jutri v Loebnu, se množijo. Včeraj sta se oglasila tudi dolinska sekcija Slovenske skupnosti in uredništvo kulturne revije Zaliv, bo 7. februarja Dolinska sekcija SS ugotavlja, da 3 «gre za metodo, ki je na voljo oblastvenim krogom za ustrahovanje posameznikov ali skupin neke narodne manjšine, in ki gredo od politično - moralnega pritiska do sodnega preganjanja*. Poročilo omenja ustrahovanje pri nas — za časa popisa — in se zaključuje: «Zato niti mal0 ne dvomimo, da gre v primeru Marjana Šturma za proces političnega značaja, s katerim hočejo oblasti ustrahovati slovenski živelj na Koroškem ter doseči politično zaostritev v škodo njegovih pravic, zajamčenih v sami državni pogodbi, ki je mednarodni akt.* Uredništvo revije «Zaliv» je svoj protest naslovilo na generalnega tajnika OZN dr. Kurta VValdheima, na avstrijskega veleposlanika v Rimu, na avstrijskega konzula v Trstu in na glavnega sodnika v Leobnu. V protestu generalnemu tajniku OZN uredništvo «Zaliva» očita Avstriji, da je v svojem odnosu do drugo- NA PODLAGI ZAKONOV 23-1966 IN 36-1971 Odobrili so dosedanje delo v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za kulturni dom v Gorici ter se seznanili s problematiko in delom Slovenske prosvetne zveze, ki bo tudi letos priredila s Slovensko prosveto skupno Prešernovo proslavo. V četrtek v Cerknem komemoracija v spomin padlim partijskim tečajnikom V Cerknem se bodo v četrtek poklonili spominu 47 padlih partizanov, udeležencev 6. tečaja partijske šole za Gorenjsko in Primorsko. Ob _ ^ ______ 15. uri bodo položili vence pred spo j rodnih državljanov zašla na raven ~ ' u~ rodezijskih rasistov, tajnika opozar- menik na Brdceh, ob 17. uri pa bo v kinodvorani komemoracija s kulturnim sporedom. Ob tej priložnosti bodo tudi izžrebali dobitke loterije, katere čisti dobiček je namenjen izgradnji šole - spomenika NOB v Cerknem. Odbor za Izgradnjo šole je povabil na komemoracijo vse občane, preživele tečajnike, borce in aktiviste ter člane pokroviteljskega odbo- ja na «anahronistično ravnanje oblasti s slovensko manjšino, ki je dokaj bližje nacističnim nagnjenjem, kot načelom vrhunske svetovne organizacij e». «V posebno zadoščenje bi nam bilo, da bi generalni tajnik s svojim vplivom dosegel, da bi bili koroški Slovenci obravnavani vsaj s takim kriterijem, kot ga je Avstrija izsilila za svoje rojake na Južnem Tirolskem*. ra za postavitev šole - spomenika. lliiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. S PONEDELJKOVE SEJE PREDSEDSTVA SPZ Skupna Prešernova proslava in revija «Primorska poje» V Gorici bo proslava pod samostojno organizacijo SPZ — Anketa o delovanju in sestavi, o možnostih in težavah prosvetnih društev O ponedeljkovi seji predsedstva Slovenske prosvetne zveze smo delno poročali že včeraj, ko smo zabeležili protest SPZ v imenu vseh svojih članov proti procesu v Leobnu. Poleg tega je predsedstvo seveda obravnavalo tudi vrsto drugih vprašanj, ki so neposredno povezana s kulturnim in prosvetnim življenjem naše manjšine. Dolgi razpravi sta na primer potekali v zvezi z bližnjo Prešernovo proslavo in z revijo «Primorska poje*, ki zajema vse zbore s Tržaškega in Goriškega ter onstran meje. Glede Prešernove proslave, ki bo v nedeljo, 6. februarja v tržaškem Kulturnem domu ob sodelovanju 1 SPZ in Slovenske prosvete ter v Go- imiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiunuiiiiiiiiiiii VČERAJ PRED POROTNIM SOPISCEM Zaradi telesnih poškodb pogojna kazen Poljaku Obsodili so ga na enoletno zaporno kazen m odredili njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora JR® manj kot dveh urah zase-je včeraj zjutraj predsednik iraškega porotnega sodišča dr. prebral razsodbo, s katero |.~®°ja 23-letnega poljskega držav-I?1® Jureka Kvvieka pogojno na leto zapora. Obtoženec je spre-' razsodbo z velikim zadovolj-'tv°m, saj so porotniki opredelili hf^toio obtožbo poskusa umora v telesne poškodbe, vrh tega p odredili, da obtoženca izpuste Dežela daje obilno denarno pomoč za razna javna dela v naši pokrajini Letos so občine in drugo ustanove vložile kar 157 prošenj za denarno pomoč • V prejšnjih petih letih so pomoč dobili tudi v naših občinah rapora, če ni priprt iz drugih Glogov Kot smo že poročali, je javni tožilec dr. Brenči na predvčerajšnji razpravi predlagal za obtoženca zaradi hudih telesnih poškodb 1 leto in 4 mesece zapora Včerajšnja razprava se je pričela z govorom Kvviekovega branilca odv. Sbisšja, ki se je v prvi vrsti potegoval za to, da bi porotniki pri razsodbi upoštevali okoliščino silobrana. V drugi, podrejeni stopnji pa se je sklical na tožilčevo tolmačenje dogodka in na njegov predlog za kazen. rici pod samostojno organizacijo SPZ, je predsedstvo razpravljalo o sporedih. Oba sta dokaj pestra. V Trstu bodo obudili spomin na naj-večjega slovenskega pesnika Radij ski oder, ki bo prebral nekaj odlomkov iz Prešernovega življenja, mešani pevski zbor «Jacobus Gallus* in člani SG z vrsto recitacij. Na sporedu sta tudi dva slavnostna govora. Goriški spored sestavljajo poleg slavnostnega govora nastop združenih pevskih zborov, izvajanje nekaterih gojence^ glasbene šole, nastop gledališkega ansambla ter kamniškega moškega zbora «Lira». Bliža se tudi začetek revije »Pri-morska poje*. Rok za vpisovanje zapade že 29. januarja. Predsedstvo je ugotovilo, da Je rok nekoliko prezgoden, vendar je izrazilo upanje, da se bodo zbori kljub temu odzvali, saj je bila revija predvidena in zbori nestrpno čakajo nanjo. Poleg goriških in tržaških zborov ter skupin z onstran meje bo letos morda nastopil tudi zbor iz Beneške Slovenije, ki ne more biti odsotna pri taki prireditvi. Drugo vprašanje, ki mu je predsedstvo SPZ na svoji seji posvetilo precej važnosti, je zadevalo anketo, ki jo namerava osrednja prosvetna organizacija izvesti med svojimi člani in ki naj bi nudila predsedstvu, odboru in raznim referentom točen pregled o delovanju in sestavi, o možnostih in težavah vseh društev, krožkov in skupin, ki delujejo na Tržaškem in Goriškem. Po krajšem obravnavanju gostovanja puljskega zbora «Brašan» in harmonikarskega ansambla »Istra*, ki sta pred približno desetimi dnevi nastopila v kriškem prosvetnem društvu, je predsedstvo zaključilo sejo s pregledom nekaterih važnejših dopisov in z obravnavanjem nekaterih vprašanj upravne narave. Lani je deželna uprava obnovila zakon 23 iz leta 1966, na podlagi katerega daje denarne prispevke krajevnim upravam ter drugim javnopravnim ustanovam za gradnjo raznih stavb in infrastruktur Javnega značaja. Omenjeni zakon je veljal pet let, v tem razdobju je dežela dala občinam precej denarja. Tudi občine na Goriškem, v prvi vrsti Gorica, pa tudi tri slovenske podeželske občine, so iz skladov tega zakona dobile nekaj denarja za ureditev raznih javnih del: urejene so bile nekatere ceste, pokopališča, občinske stavbe, električna napeljava in podobno. V Doberdobu so dobili iz skladov tega zakona skupno 54.300.000 lir, v So-vodnJah 11.916.000 lir, v Števerjanu pa 35 mil. lir. Goriška občina Je dobila 828 mil. lir. Občine so zaprosile deželo za denar kot so ga pač potrebovale. Sovodenjska občina je npr. dobila prav v teh letih obilno državno pomoč za ureditev cest, zairadi tega ni v ta namen deželne pomoči potrebovala. Zakon št. 23 pa Je imel eno hibo: občinam je dajal le del vsote, ki je potrebna za gradnjo določenega objekta: 50, 60, 70 odstotkov. Če niso dali celotne vsote so pa potrebni denar dali občini v dvajsetletnem razdobju: tako je morala občina najeti posojilo, plačati obresti in do določene mere povečati svoj deficit. Mnoge občine so zaradi tega opustile taka posojila in marsikatero delo, za katerega je dežela obljubila denar že pred leti ni še bilo načeto. V deželni blagajni se žara di tega denar kopiči in dežela dobiva zato precej aktivnih obresti. Kljub vsemu pa so bile občine nezadovoljne, ker je omenjeni zakon lani v začetku leta zapadel. Le po nekaj mesecih, 16. avgusta 1971, je stopil v veljavo nov zakon, št. 36, ki v praksi nadaljuje že omenjeni zakon št. 23. Nov zakon so do neke mere obnovili, kajti vsaka pokrajina bo dobila nekaj denarja, o razdelitvi tega bo odločala posebna deželna komisija, v kateri so tudi zastopniki pokrajinskih uprav. Prizadete občine in druge Javnopravne ustanove so v zadnjih mesecih prejšnjega leta vložili kar 157 prošenj za nadaljnjo pomoč de želne uprave. Prošnje so poslali pokrajinski upravi, ki je v ta namen ustanovila poseben urad. V velikem številu primerov gre za prošnje, ki so jih občine naslovile že v prejšnjih letih, dežela pa ni imela zanje zadosti denarja. Največ prošenj je seveda vložila gorička občina. Vendar tudi druge občine ne zaostajajo. Gre v glavnem za razna javna dela, o katerih beremo v časopisju, da je o njih razpravljal posamezni občinski odbor ali občinski svet. Veliko število občin je zaprosilo prispevek za ureditev kanalizacije za odtočne vode in za vodovode. Mnogo prošenj se nanaša na ureditev ali razširitev pokopališč. Precej denarja so občine zaprosile za modernizacijo cest in ulic, precej denarja pa so razne občine in konzorciji zaprosili tudi za ureditev metano-vodov. Za kaj so zaprosili denar v slovenskih občinah? Doberdobska občina je deželo zaprosila za 18 mil. 800 tisoč lir za ureditev kanalizacije, 10 milijonov zato, da bi razširili omrežje javne razsvetljave, 9,5 milijona pa za ureditev vaških cest. V Števerjanu so zaprosili 12.840.000 lir za ureditev pokopališč, v So vod-njah pa 17 mil. za asfaltiranje nekaterih vaških poti. Dežela daje, na podlagi omenje nega zakona, tudi denar za gradnjo cerkva in župnih uradov. Tako je župnija sv. Nikolaja v Gabrijah zaprosila 3.420.000 Ur za popravile cerkve in župnišča, župnija v Šent mavru 3.306.000 lir za popravile cerkve in župnišča, župnija sv. Mar tina v Doberdobu je zaprosila po moč v vrednosti 18 mil. lir za popravilo cerkve in župnišča, župnija sv. Antona v Jamljah prispevek E mil. lir za namestitev naprave za centralno ogrevanje v cerkvi in v župnišču, župnija sv. Marka Rupa-Peč pa 25 mil. lir za gradnjo žup nišča. Deželno pomoč so zaprosili tudi nekateri medobčinski konzorciji. Deželna uprava bo o teh prošnjah razpravljala v kratkem in prav goto-dar občine in druge ustanove so vo je, da bodo mnogim ugodili. Seveda ne vsem, ker nima dežela toliko denarja na razpolago. Ven- prepričane, da bo denar prišel, če ne letos, pa v prihodnjih letih. Danes občinska seja v Gorki V ponedeljek zvečer se je sestal občinski odbor iz Gorice. Na seji so razpravljaU o pripravi proračuna za leto 1972, katerega bodo danes predložili občinskemu svetu. Na seji so razpravljali še o nekaterih problemih, ki zadevajo uslužbence, podpore ter nakup zemljišča za indu- VČERAJ ZA NEKAJ UR y Se enkrat sneg na Goriškem Že dopoldne pa Je izginil in ni oviral prometa Komaj je dobro izginil z goriških streh sneg prejšnjega tedna, smo našli včeraj zjutraj novo, pa čeprav tanko snežno odejo m pločnikih in strehah v Gorici in po polju izven nje. Tokrat je bila snežna koprena zelo tenka. V dopoldanskih urah se je še nekaj spreletavalo- po 10. uri pa so ponehale tudi zadnje snežinke in za kratek čas se je prikazalo tudi sonce. Ker se je tudi temperatura dvignila od —1 na +5, je popoldne izginil še zadnji sneg s streh, s pločnikov pa še mnogo prej; ostal je le še višje v hribih proti Lokvam in na Grgarju. Mestni delavci so v jutranjih urah posuli na najbolj nevarnih in prometnih prehodih pesek in sol, da bi pre prečili nesreče. Izven Gorice je sneg tudi v Brdih in na Krasu skopnel do večera. Bolj počasi je šlo v Beneški Sloveniji, kjer so v Nadiških dolinah zabeležili ponoči ponekod —11 stopinj. Vendar pa so ceste povsod prevozne, kar velja tudi za jugoslovanski predel obmejnega pasu. ------------------ Novi odbor KPI V ponedeljek zvečer je bila skupna seja goriškega federalnega ter nadzornega odbora KPI. Na seji so si odborniki, ki so biU izvoljeni na zadnjem pokrajinskem kongresu, porazdelili delovna mesta. Za tajnika je bil ponovno izvoljen L. Menichino, v odbor so pa bili izvoljeni poleg tajnika še F. Ber-gomas, I. Chiarion, A. Franco, Jožef Jarc, B. Marega, P. Padovan, T. Paiza, D. Sabbadini, S. Zorze-non in R. Papais. V tajništvo so bili imenovanj še I. Chiarion, A. Franco, P. Padovan in T Paiza. osrednje Slovenije je kjer je meja med meglo in soncem, pa razpotje med črnimi oblaki in svetlo krajino. Ta dolina sega od Lozic pa do Branika ob robu Krasa, tako da je dolga skoraj 40 kilometrov. Njena širina pa znaša 10 kilometrov. Pesnik Alojzij Remec .je leta 1914 v svojem delu «Z Vipavskega* zapel, «da so tam nekoč oljke zelenele in rodile nam olje.* To je očitno zapisal zato, da bi predstavil sonce in ugodno podnebje v tej slovenski pokrajini, ki jo naseljuje okoli 40 tisoč prebivalcev in kjer so že v obdobju Rimljanov pridobivali žlahtna vina. Ajdovščina je v povojnem obdobju prerasla Vipavo in sama postala središče Vipavske doline. Njen obraz, kaže sledove arhitekture in stvaritev iz časov Rimljanov, ko se je Ajdovščina začela razvijati, pred- ......................................................................................um im m m n umni u m ii miiirri imunimi imun strijsko cono. ...............................................um VESTI Z ONKRAJ MEJE Na Vipavskem precej možnosti za ureditev sodobnega vrtnarstva Nekoč so tu pridelovali tudi oljko - Kmetijski kombinat ima v načrtu nama. kanje površin, na katerih bi pridelovali povrtnine . Denarja pa začasno ni Ko se z vzpetine nad Razdrtim vsem pa seveda odraža naš čas, ROJSTVA: Elena Voltolina, Ester zazreš v daljo, tedaj je pred te- j pa njegov utrip in sadove. V Aj- Bandeli, Fabio Poberaj, Piergiorgio boj Vipavska dolina. Za potnike iz j dovščini so vse pomembne tovarne, Stella, Andrea Danei. Elena Šček. osrednie Slovenije je to območje, ' predvsem Sadnolikerski kombinat «Fructal - Alko*, ki je največji proizvajalec sadnih sokov v Jugoslaviji in eden največjih v Evropi. Prebivalstvo tega središča, ki se si- SMRTI; upokojenec 80-letni Luigi Zorat, gospodinja 71-letna Paolina Abrami por. Porta, gospodinja 57-letna Albina Zotti por. Feliciello, upokojenec 85-letni Stefano Serok, """■•■■■luummmiMnmiiuniuHmmiiniiimnmuHimuiiitiuiim.i.n...iiiimunu.. mrnCH USPIH KOPRSKI KRIMINAlISTIČNl SIUIBC UJV Odkrita in aretirana vlomilca v koprski Pokrajinski muzej Ukradla sta več umetniških slik - Rokopise slavnega Tartinija so našli v Trstu Prstni odtisi so po vlomu v Ljubljani izdali koprskega študenta prava OKROŽNO S0DISCE V GORICI Sodnijski epilog pretepa s policijo na «šagri» v Podturnu Pred goriškim okrožnim sodiš-1 li vsi upokojenci socialnega skrb- godkom, ki odpirajo vsak dan nočem se je morala na zadnjem stva stalno podporo. Vest je pov- i ve probleme. Njih delovanje se rtnrtnnmninti «t IrlUv ' nHnAil rt mnortn eitnoetl' talm nU TW- IlctlU/lia zasedanju zagovarjati v sodni kro- zročila mnogo sitnosti tako na po- j.R°Pirska kriminalistična služba JJprave javne varnosti je aretira-2 vlomilca v koprski Pokrajinski ^Jfcej 7. avgusta lani. To sta 26-i^i študent prava Jože Jež in kletni delavec Rižanskega vodo-Avgust Bricelj. Oba sta do-aif'*ina in sta zdaj v preiskoval-hetn zaporu v Kopru. »lom v koprski muzej v lan avgustu je vzbudil velik od-hiev v domačem in v tujem tisku ^adi drznosti in prebrisanosti lomilcev, hkrati pa je močno o-Korčal prebivalstvo, saj je šlo za J**etnine, ki so bile ponos mesta. vlomilci niso pustili za seboj lobenih otipljivih sledov, so se Rjavile vse mogoče domneve, pljučno hipoteza, da je bila na eelu organizirana, profesionalna ["ednarodna tolpi. Jasno je bilo le to« da vloma ni mogel opraviti en Sam človek, ker je pač bilo treba ^edajati predmete skozi majhno °dprtino. Koprski kriminalisti pa i5? kljub vsemu razpolagali z nekimi manjšimi indicijami, na ka-torih so zgradili postavko, da gre ’a domačine. Teh podatkov v Inlesu preiskave seveda niso so* '4IU, vse poznejše Intenzivno ae- pa je dokazalo, da so imeli prav. Osumljenca so odkrili decembra lani, ko je Jež vlomil v ljubljansko trgovino Posrednik in odnesel pet ikon. S primerjavo prstnih odtisov so dobili jasen dokaz, da je vlomila v Posrednika in v koprski muzej ista oseba. Ježa pa so tudi sicer imeli že nekaj časa na sumu, predvsem zaradi tega, ker se je vse preveč zanimal za «umetnost*, oziroma točno rečeno za cene in za možnost prodaje u-metniških slik. Ježa so aretirali malo pred novim letom, Briclja pa pretekli petek. Omenimo naj še to, da imata Jež in Bricelj na vesti še en vlom: iz izložbene vitrine v Tartinijevem oddelku piranskega Pomorskega muzeja sta lani v juliju odnesla korespondenco med Tartinijem in grofom Ric-catijem. To korespondenco so odkrili lani v decembru v garderobi tržaške železniške postaje. V zvezi s, tem že teče postopek za vrnitev teh pomembnih pisem. In kje so ukradene umetnine iz koprskega muzeja? Kakor ie znano, sta storilca ob vlomu odnesla razen šest šrednjeve&fh bodal 1n prav toliko pištol še pet umetniških slik in sloviti tolkač z venero. Čeprav je težko točno oceniti vrednost starinskih predmetov, menijo strokovnjaki, da sta napravila za najmanj 40 milijonov starih dinarjev škode. Kot vse kaže, pa bo koprski muzej le dobil večino predmetov nazaj. Delavci Uprave javne varnosti so namreč odkrili tri umetniške slike v podstrešju stanovanja Jožeta Ježa, druge predmete pa sta storilca odnesla v tujino ter jih skušala prodati, ali sta jih že prodala v Italiji, v Avstriji in v Švici. Strozzijev «Por-tret starca* ter »Svetnico* neznanega avtorja sta vlomilca odnesla v Milan in tam prodala. Sloviti tolkač je menda v Švici, druge predmete pa sta deponirala, ali pa že prodala zasebnikom. V zvezi s tem je koprska kriminalistična služba povezana tako z italijansko kriminalistično službo kot z Interpolom. Vsekakor bo preteklo še precej časa, preden bodo dobili ukradene predmete nazaj, nekatere morda sploh nikoli, ker bodo verjetno posamezni lastniki zasebniki skušali prikriti vsako sled. niki že znana trojica 21-letni Gunt-her Winzi iz Gorice, Ul. Cappella 25, 21-letni Ilario Cravos iz Gorice, Ul. Generale Papa 2 in 22-letni Mario Toriani iz Gorice, Ul. Duca D’Aosta 157, ki so bili dne 15. avgusta 1970 ob 1.20 protagonisti pretepa s policijo na po letni »šagri* v Podturnu. V obtožnici so jim naprtili odpor proti službujočemu policaju, nasilen odpor proti policistom, ki so jih hoteli odvesti v svojo vojašnico, dalje so bili odgovorni za škodo, ki so jo povzročili v celici, kamor so jih zaprli, kjer so razbili leseni pograd za ležišče ter z zmerjanjem žalili še več drugih policistov. Po daljši razpravi, pri kateri je odv. dr. Battello v dolgem in skrbno pripravljenem ter utemeljenem govoru skušal zmanjšati krivdo obtožencev, je sodni dvor vse tri spoznal za krive. Skupno so prisodili Winziju 21 mesecev in 15 dni zapora in plačilo sodnih stroškov. Torris je dobil dva meseca in 20 dni zapora pogojno in brez vpisa, Cravos pa 4 mesece zapora; poleg tega bo moral Cravos odsedeti še prejšnjo pogojno kazen, ki jo je dobil za druge prestopke. Winzija je zagovarjal odv. Battello, Cravosa in Tomsija pa odv. Blessi. V odsotnosti obtoženca so obravnavali tudi zadevo jugoslovanskega šoferja, 35-letnega Franja Petriča iz Zagreba, Niška ulica 33. Obtožen je bil da je 2. oktobra 1968, se pravi pred 3 leti in pol, ko je s težkim tovornjakom prehiteval na državni cesti v Ronkah moped willier 48 zakrivil smrt bolničarke Marije Mininel iz Turjaka, ki se je z njim peljala. Do nesreče je prišlo na cesti pri ronskem letališču in je mopedistka podlegla poškodbam med prevozom v tržiško bolnišnico. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega ker ni pri prehitevanju mopeda pustil dovolj prostora na desni strani ter je podrl mopedistko in povzročil njeno smrt. Zato ga je obsodilo na 8 mesecev zapora in 20.000 lir globe ter plačilo sodnih stroškov. Vendar je kazen pogojna in brez vpisa. Uradni zagovornik je bil odv. Cesare Devetag. krajinskih sedežih INPS kakor tudi pri državni ustanovi upokojencev v Rimu, ki so prejeli številne prošnje prizadetih. Ustanova za pomoč upokojencem v Rimu je zato sporočila, da vest nikakor ne odgovarja resnici. Eventualne občasne podpore daje ta ustanova v resnici zelo potrebnim upokojencem na osnovi utemeljene in dokumentirane prošnje. Vse drugo ne odgovarja resnici. 41ub 0ZN» na novogoriški gimnaziji Na gimnaziji v Novi Gorici so dijaki v začetku letošnjega šolskega leta ustanovili »Klub OZN*. Ta organizacija je sicer obstajala že prejšnja leta, vendar je letos zaživela v polnem in plodnem delovanju. S svojim klubskim delovanjem se skušajo gimnazijci seznanjati z vsakovrstnimi problemi. S treznim opazovanjem sledijo do- Kako je s podporami nekaterim upokojencem Tiskovni prad pri goriški INPS sporoča, da so se med upokojenci razširile v zadnjih tednih vesti, po katerih naj M v bodoče preje- ne ustavlja samo ob proučevanju notranjih vprašanj: zanimajo se tudi za vse, kar se danes dogaja v svetu. Študentovska gibanja, Vietnam, Pakistan, to so teme, ki so na dnevnem redu njihovih razgovorov. Seveda jih še posebej zanimajo dogajanja znotraj Slovenije in Jugoslavije same. Probleme, ki gredo od kulture do gospodarstva, preučujejo v obliki predavanj in diskusij. Gimnazijci skušajo navezovati stike z delavskimi organizacijami ter sensibilizirati tudi delavske kolektive, tako da bi njih akcija postala vse bolj široka. Prevzeli so si predvsem funkcijo koordinatorjev med mladino. Povečati hočejo tudi kontakte z drugimi klubi OZN v Sloveniji in Jugoslaviji. še posebno pa jih zanima priti v stik z zamejskimi Slovenci, kajti problemi narodne manjšine v Italiji so jim pri srcu. Z zamejskimi študenti bi lahko lažje analizirali vrsto problemov, ki so za ene in druge pomembnega značaja. ŠPORTNO ZDRUŽENJE »DOM* priredi v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 v soboto, 29. januarja PREDPUSTNI PLES Igra orkester »Briški slavček* Vabila je moč dobiti na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 24-85. cer še zmeraj razvija, je v nekaj j upokojenec 62-letni Angelo Bevilac-desetletjih naraslo od 1.500 na 4 j quHi upokojenka 81-letna Irma Bar-tisoč. Življenjske razmere so dokaj j letti vd. Pitassi. ugodne, saj je poprečno zaposlen j vsak tretji občan, v Ajdovščini pa imajo na primer nad 500 avtomobilov. Vipavska dolina je zaradi svojega milega podnebja s polno sonca, vinogradov, kjer rodita Vipavec in barbera in spričo izjemno dobrodušnih in šegavih ljudi, morda še zmeraj izjemna slovenska pokrajina. Tisto o soncu za ta zimski čas sicer ne velja povsem, zakaj januar se tudi v Vipavski dolini predstavlja z dežjem, včasih s snegom, zmeraj pa s slovito, čeprav neprijetno burjo. «To je čas*, kot piše , pesnik Marijan Brecelj, «ko burja, dež, oblaki sivi hitijo mimo Čavna in ko ob Vipavi dolge vrbe se tiho sklanjajo nad vodo*. Sicer pa življenje povsod teče po sodobnih kolesnicah in ob modernem ritmu. Na Vipavskem So proizvodnjo in gospodarstvo dvignili na visoko raven, tako da je zaposlenost domačih ljudi popolnoma zagotovljena. Žal pa kmetijstvo zaostaja in je le bled odsev dejanskih možnosti. Vipavska dolina bi bila spričo svojih pogojev lahko vrt Slovenije, območje za množično proizvodnjo sadja in povrtnin. Kmetijski kombinat je že pripravil ustrezen načrt za namakanje površin iz reke Vipave, toda za izpolnitev te pobude za zdaj ni denarja. Prihodnost te doline razpete med gorami in Krasom je zagotovljena, toda bo lahko še lepša in bogatejša, če bi načrt o vrtu Slovenije tudi čimprej izpolnili. M. D. KLUB »SIMON GREGORČIČ* GORICA vabi na zanimivo predavanje « naši polpretekli zgodovini O temi ZAČETKI ILEGALE bo predaval prof. Samo Pahor iz Trsta. Predavanje bo v dvorani na Korzu Verdi 13 v petek, 28. januarja ob 20.30. Mladenič iz Aiella podlegel poškodbam Včeraj smo poročali, da se je 17-letni dijak iz Aiella Ferruccio Zuc-cheri zaletel v vojaški tovornjak, ki mu ni dal prednosti, do katere je kolesar imel pravico. Zaradi hudih poškodb so ga iz goriške odpeljali v videmsko bolnišnico; tudi tam mu niso mogli rešiti življenja: mladenič je včeraj zjutraj podlegel poškodbam. Iz goriškega matičnega urada Dne 24. januarja so na goriški občini prijavili 6 rojstev in 6 smrti. IIIIIIIIHIMIIMIllllllllHIIIIIIHIIIIIIUIIIMIIIlllimillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIHlllliiiiiifiilllllilillNIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII Goriški plačniki komplementarnega davka Pred dnevi smo pričeli z objavo seznama goriških občanov, ki so podvrženi plačevanju komplementarnega davka. Poudarili smo, da bo ta davek v goriški občini plačalo 4.397 občanov in objavili prvi del seznama, v katerem so bile osebe, ki jim je državni davčni urad ugotovil obdavčljivo vsoto višjo od petih milijonov lir. Danes in v prihodnjih dneh bomo nadaljevali z objavo tega seznama. V prvem delu so osebe, ki so obdavčene z več kot petimi milijoni lir, v drugem pa osebe, katere je država obdavčila za dohodke od treh do petih milijonov lir čistega dobička. Nad pet milijonov lir čistega dohodka imajo naslednji občani, pole* tistih, katerih imena smo že objavili včeraj: zdravnik dr« Alfrede Milano, 5.300.000 (374.000); zdravnik dr. Um-berto Paciuzza, 5.200.000 (413.000); uradnik dr. Ottavio Palin, 5.500.000 (430.000) ; inž. Adolfo Ferco. 9 mil. 500.000 (1.321.000); bančni ravnatelj dr. Alberto Pezzini, 8.600 000 ( 862 tisoč); dr. Guido Piccinini, 5.400.000 (357.000) ; zdravnik dr. Gastone Pi votti, 6.900.000 (599 000); gradbenik geom. Pietro Protto, 14 600.000 (2 mil. 895.000); zdravnik dr. Felice Rapuzzi, 6.300 000 (720 000); nogometaš Edoardo Reia, 8.400.000 (851 tisoč); zdravnik dr. Rocoo Rocco, 13.200.000 (1.485.000); notar dr. Giuseppe Sardelli 5.200.000 (521.000); gradbenik Ferdinande Škodnik. 6 mil. 300.000 (520.000); dr. Ennio Sorrentino, 6.900.000 (866.000); notar dr. Bruno Staffuzza, 5.700.000 (653.000) ; dr. Teodoro Stori. 5.400.000 (316.000) ; zdravnik dr. Tullio To-massich, 5.400.000 (477.000); odvetnik dr. Nikolaj Tonkli, 5.500.000 (564 tisoč); zdravnik dr. Adolfo Ugoma-ri, 7.200.000 (677.000); gradbenik Antonio Veneziano, 5.100.000 (269.000); trgovski prokurator Ferruccio Vit-tor, 5.900.000 (700.000); Oscar Vi-viani, 6.200.000 (624.000); trgovec Viktor Vižintin, 9.300.000 (1483.000); industrialec Bruno Volk. 5.600.000 (621.000) ; zdravnik dr. Ermes Zam- belli, 7.900.000 (908 000); odvetnik Rambaldo Zucalli, 5.300.000 (487 tisoč); zdravnik dr. Francesco Bal-drati. 10.600.000 (1.138.000); zdravnica dr. Maria Pia Bombonato. 5 mil. (316.000); zdravnik dr. Sergio Brusin, 9.900.000 (1.293.000); zdravnik dr. Salvatore Fazio, 5.400.000 (406.000) ; industrialec Benito Gan-dolfi, 6.700.000 (884.000); gradbenik Mattiroli, 6.800.000 (906.000); zdravnik dr. Alvise Peresson, 5.200.000 (65.000) . Ugotovljeni čisti dobiček od treh do Detih milijonov lir pa imajo naslednji prebivalci goriške občine: mil. 900.000 (206.000); zdravnik dr. Pasquale Arcuri, 3.400.000 (222.000); zdravnik dr. Enzo Bader 3.650.000 (154.000) ; sodnik dr. Daniele Bala-ni, 3.150.000 (143.000); dr. Rodolfo Ballarini, 4.300.000 (191.000); dr. Egone De Bartolomei, 4.600.000 ( 309 tisoč); uradnik Bruno Battisti, 3 mil. 500.000 (140.000); uradnik dr. Enrico BeUavite, 3.800.000 (157.000); uradnik Gualtiero Bernardelli, 3 mil. 100.000 (160.000); profesor Mario Bernardelli, 3.100.000 (160.000); u-radnik Egidio Benci 4.200.000 (199 tisoč); uradnik dr. Gaetano Benus-si, 3.100.000 (132.000); zdravnik dr. Egone Berka. 3.060.000 (207.000); uradnik Bruno Bertos, 3.100.000 (164.000) ; uradnik Dario Bertossi, 3.300.000 (161.000); Giuseppe Bertossi. 3.250.000 (202.000); uradnik Mi-chele Bianchi. 3.100.000 (142.000); uradnik Marcello Biasutti, 3 700.000 (200.000) ; geometer Elio Birri, 3 mil. 700.000 (203.000); gradbeni izvedenec Mario Blsiani, 3.850.000 (192 tisoč); uradnik Ervino Bonetti, 3 mil. (128.000) ; uradnik Gastone Borgo, 4.100.000 (161.000); zavarovalni agent Tullio Barisi, 3.450.000 (173 000); dr. Antonietta Bortoluzzi, 4.750.000 (311.000) ; uradnik Tiziano Bortoluzzi, 3.850.000 (187.000); učitelj Giuseppe Bradaschia, 3.600 000 (202 tisoč); rag. Bruno Bressani. 4.150.000 Gorica VERDI ob 17.15: «11 territorio degli altri*. Dokumentarni film v barvah o življenju živali. CORSO 17.15-22.00: «QueU’amora particolare*, E. M. Salerno in A. Pierangeli; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERN1SSIMO 16.45-22.00: »La signora non si deve uccidere*. M. Dark in H. Garcin; francoski kina-maskopski film. CENTRALE 17.00-21.30: »Fenomenal e il tesoro di Tutankamen*, M. N. Parenti in L. Love; kinemaskopsld film v barvah. VITTORIA 17.15-21.30: »Dropont*. F. Nero in V. Redgrave; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Iršič AZZURRO ob 17.30: »La sua estate*, B. Gordon in L. Edmond. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: «Q Decamero-ne», Pier Paolo Pasolini. Kinema-skop v barvah. PRINCIPE: ob 17.30: »Straziami, ma di baci saziami*, Ugo Tognazzi in Nino Manfredi. V barvah. l\ova Gorica SOČA (N. Gorica): «Billy Kid», ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Cervantes, francosko-španski barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: »Fradiavolo*, ameriški film — ob 20. RENČE: prosto. ŠEMPAS: prosta KANAL: prosto. DESKLE: »Moja nora glava*, jugoslovanski film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči j« v Gorici odprta lekarna PONTONI-BASSI, Raštel 26, tel. 3349. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ja v Tržiču odrpta lekarna »Al Reden tore* dr. De Nordis, Ul. Rosselli 23, tel. 72340. trgovec Luigi Agazzi. 3.650.000 (231.000); dr. Gianbattista Busolini, (200.000); Federioo Angsesser. »13.350.000 (236.000). Mali oglasi Uprava Primorskega dnevnika T Gorici išče osebo, ki bi ob nedeljah raznašala list v mestu. Informacija na upravi v Gorici, Ul. 24. maja L PRIMORSKI DNEVNIK NAJNOVEJŠI STATISTIČNI PODATKI V lanski sezoni v Poreču nad tri milijone nočitev V bližnjem Vrsarju letos svetovni kongres nudistov! Ko smo proti koncu minulega leta navajali neke podatke o tujem turizmu v Jugoslaviji, smo rekli, da je istrsko središče Poreč doseglo nov rekord, ki da se bliža trem milijonom nočitev. Danes imamo na razpolago podrobnejše podatke. ki govore, da so bili približni računi točni, celo da je bila ocena lanskoletnih rezultatov prenizka. Še več, če je res, da so v Jugoslaviji lani imeli kar obilno turistično »žetev*. je poreška turistična žetev prekosila vse napovedi in tudi vse rezultate, kar so jih dosegli drugod vzdolž istrske obale in vsega Jadrana. Samo ob sebi se razume, da bo ta uspeh prinesel nekoč tako nepomembnemu istrskemu obalnemu mestecu sloves po vsej Evropi, s tem pa tudi nove in nove goste. Sicer pa preidimo h konkretnim številkam, ki so najbolj zgovorne: Lani so v Poreču našteli nič manj kot 303.315 gostov, kar je za nad 42.000 več kot so jih imeli leto prej, ko so imeli rekorden obisk. Pretežna večina lanskoletnih gostov Poreču so bali tujci. Med njimi je bilo največ ljudi iz Zahodne Nemčije. Tem so po številu sledili Avstrijci, nato Angleži ter gostje iz skandinavskih dežel. Čeprav se zna, koliko je bilo vseh turistov in tudi, koliko je bilo nočitev itd., se še točno ne ve, koliko je bilo lani v Poreču domačih, to je jugoslovanskih gostov, ki pa jih je bilo, kot zatrjujejo gostinci, veliko več kot kdaj koli doslej. Ob tolikšnem številu tujih in domačih gostov je samo ob sebi razumljivo, da so bili doseženi tudi drugi rekordi, med katerimi je tudi rekord nočitev. V hotelih, v campingih, v zasebnih domovih itd. je bilo v lanski sezoni kar 3 milijone 65 tisoč nočitev, kar je za 626.500 nočitev več kot jih je bilo lete 1970. Razumljivo, da so največ nočitev zabeležili v hotelih in campingih, toda tudi v zasebnem gostinstvu so imeli lani izredno obilno letino. Ko smo tako navedli rezultate, se logično postavlja vprašanje, kako je možno, da sicer tako skromno mestece, kakršno je Poreč, zmore tolikšen gostinski promet. Odgovor je zelo jasen: Poreč, točneje vse poreško področje, je lani razpolagalo s 37.283 ležišči, seveda v hotelih, campingih, turističnih naseljih, počitniških domovih in pri zasebnikih. Lani so mogli v Poreču nuditi gostom kar 3.700 ležišč več kot leto prej. Podrobnejši podatki povedo, da so lani imeli v hotelih in motelih nekaj nad 11.000 ležišč, v turističnih naseljih, ki so skoraj vsa nova, so imeli že skoraj 5.500 ležišč, v avtocampingih so razpolagali s 15.000 ležišči, v počitniških domovih je bilo okoli 3.000 postelj, v zasebnem sektorju pa še nadaljnjih 2.800. Ko smo tako navedli lanskoletne rezultate in tudi najnovejše podatke o zmogljivosti poreškega turizma, bomo navedli še nekaj o bližnjem Vrsarju, kjer je poleg številnih hotelov in gostišč tudi znano nudistično naselje, ki bo imelo letos čast, da bodo v njem imeli svetovni kongres nudističnih organizacij. V dneh od 1. do 8. avgusta se bodo v Vrsarju zbrali delegati kakih 150 organizacij nudistov iz vse- p' ":r... (Nadaljevanje na 6. strani) IZ UMETNOSTMI! OALEUIJ Nove Černigojeve «strukture» v občinski galeriji Kakor smo že poročali, je Tržaški baročni ansambel imel v soboto zvečer v veliki dvorani Kulturnega doma lep in uspel koncert V dveh umetnostnih galerijah v Trstu, ki spadata med pomembnejše, morda celo med najpomembnejše, razstavljata sedaj dva slovenska slikarja, ki prav gotovo spadata med najbolj aktivne slikarje v Trstu. V občinski galeriji razstavlja prof. Avgust Černigoj, v galeriji tTorbandena* pa razstavlja Klavdij Palčič, to se pravi nekdanji Černigojev učenec, za katerega bi mogli reči, da bo postal vreden naslednik svojega nekdanjega mojstra. Na razstavi Černigojevih del v občinski galeriji moremo opaziti, da se ta mojster še zlepa ne misli odpovedati svoji vlogi posrednika tega, kar je najmodernejše v sli- . m """"" .................................................................minil,i.ni,m...................... REZULTATI SO IZ LETA V LETO BOLJŠI Objavljen program za letošnji veronski festival V veliki areni štiri dela z 28 predstavami NEKOČ SO SE JIH BALI KAPITANI LADIJ VERONA, 25. Ko smo lani pri- I najbolj razkošno prireditev, ki jo bltzno ob tem času govorili o ve- r bo režiral Sandro Bolchi, scene in ronski areni, smo ugotovili, da je kostume pa je pripravil Giulio to obsežno in za poletne prireditve ................. ~ idealno gledališče na prostem, ena najbolj ohranjenih starin in hkrati izreden objekt za prirejanje koncertov in oper, kar pritegne mnoge domače in tudi tuje ljubitelje umetnosti, saj gredo obiski predstav tega gledališča v desettisoče. Danes se vračamo k veronskemu letnemu gledališču, ki bo letos slavilo svojo 50. sezono. Letošnji festival opere v Veroni bo trajal od 15. julija do 24. avgusta in bo imel naslednji program: Letošnja, jubilejna sezona se bo začela v soboto, 15. julija, s premiero opere *Emanh, ki jo bodo tokrat prvič uprizarjali v veronski areni. Kot vedno, bo tudi letos veronsko gledališče pritegnilo k sodelovanju najpomembnejše italijanske in tudi tuje pevce in v «Er-nanijut bodo v glavnih vlogah nastopili Franco Corelli, tlva Liga-bue, Piero Cappuccilli. Ruggero Raimondi ter Ivo Vinco. Dirigiral bo Oliviero De Fabritiis, režiral pa bo Herbers Fraf. Scene in kostume bodo poverili Lucianu Lin-gužziju. Delo bodo nato ponovili še 21. in 28. julija ter še 3. in 9. avgusta, skupno bo torej 5 predstav. bo veljala scenska so jo pripravili za 100-letnico tega dela. Gre torej za Za *Aido» ureditev, ki Ostanek preteklosti: blizu Vučitnia je most, ki ničemur ne služi. Nekoč je vodil čez rečico Sitnico, ki pa si je izbrala drugo pot in je most ostal «na suhem* Coltellacci. Pri letošnji veronski «Aidh bodo nastopili: Maria Luisa Maragliano, Lilian Monar Talijo, Richard Tucker in Franco Corelli, nadalje Fiorenza Cossotto in Vio-rica Cortes, nadalje še Ivo Vinco in Gian Piero Mastromei. Dirigiral bo Peter Maag V.m ko je na programu pet prireaitev opere cErnanh, bodo «.Aido» uprizorili sedemkrat in sicer prvič bo na sporedu v nedeljo, 16. julija, ponovili pa jo bodo še 20.. 23. in 30. julija ter še 12., 15. in 19. avgusta. Kot tretje operno delo v letošnji sezoni v Veroni pride na vrsto «Ples v maskah*, ki ga bodo prvič uprizorili v soboto, 22. julija, ponovili pa ga bodo še 27. julija ter 3., 6.. 11., 14. in 13. avgusta. V glavnih vlogah bodo v tPlesu v maskah* nastopili: Luciano Pavarotti, Richard Tucker, Rita Orlandi Malaspina, Mario Zanassi, A-driana Lazzarini in Daniela Maz-zuccatto-Meneghini. Za nPlesom v maskah» pride na vrsto cCavalleria rusticana», katere premiera bo v soboto, 23. julija, ponovili pa jo bodo še L, 4., 8., 10., 13., 17. in 20. avgusta. V glavnih vlogah bodo tu nastopili Fiorenza Cossotto in Orianna Santunione, nadalje Carlo Bergon-zi, Gian Giacomo Guelfi in Giulio Fioravanti. Dirigiral bo Umberto Cattini, režijo pa so poverili Bep-pu Menegattiju. Skupno s *Ca-vallerio rusticano* bodo uprizorili tudi balet «Coppelia» skladatelja Delibesa. Nastopila pa bosta Carla Fracci in Niels Kehlet. Baletni mojster bo Enrique Martinez. Na program letošnjega veronskega festivala pride tudi simfonični koncert, ki bo obsegal Perosijevo delo tTransitus animae» ter Pro-kofjevo kantato «Aleksander Nevski». Obe deli bo dirigiral Giulio Bertola. Ta koncert bo na programu v četrtek, 24. avgusta. Izvajala bosta deli orkester in zbor veronske arene. Kot solistka bo nastopila Viorica Cortez. Če smo v začetku rekli, da pritegne veronski festival veliko domače in tuje publike, moremo to potrditi tudi z letošnjim odzivom, kajti komaj je bil program najavljen, so prednaročila dosegla že vsoto 20 milijonov lir. Seveda niti celotna razprodaja ne krije vseh stroškov, vendar je tudi res, da bo letos kar 28 predstav oziroma prireditev, česar v Veroni še niso dosegli. Pri vsej tehniki so ledene gore še vedno problem Iskalci podvodnih naftnih vrelcev so cesto v nevarnosti Iskalci podmorskih ležišč surovega petroleja pod Arktičnim morjem, zlasti še v nevarnih vodah pred zahodno kanadsko o-balo, nimajo opravka le z običajnimi «ambientalnimi» težavami, temveč tudi s problemom, ki je za petrolejsko industrijo povsem nov: kako naj se izognejo nevarnostim icebergov, to je plovečih ledenih gora. Gre sicer za eno izmed številnih nadlog, ki mučijo tudi petrolejske magnate, ker morajo zaradi tega žrtvovati lepe denarce. Ne bomo se torej začudili temu, da je new-yorška Chase Manhattan Bank ocenila, da bo morala zahodna petrolejska industrija naložiti do 1980, kar 500 milijard dolarjev za vrtanje petrolejskih vrelcev. Ta znesek ustreza približno 312.000 milijardam lir, se pravi nekako 5-krat in pol več kot je znašal celotni italijanski narodni dohodek leta 1970. Toda vrnimo se k icebergom. Te ploveče ledene gore nastajajo na področju Baffinovega zaliva in se od kopnega oddaljujejo s poprečno brzino 2-3 vozlov na uro vzdolž obale Labradorja. Ko jih potegnejo za seboj topli zalivski tokovi v smeri Nove zemlje, skopnijo v nekaj tednih. Omenjeno razdaljo pa preplujejo šele v nekaj letih in v tem času pomenijo stalno nevarnost za trgovinske ladje, posebno pa še za ladje, opremljene z vrtalnimi napravami za iskanje podmorskih petrolejskih ležišč. Da si ustvarimo podobo o njih velikosti, pomislimo samo, da je doslej najvišji iceberg segal nič manj kot 170 m nad morsko gladino, drug iceberg, ki je svoj čas «nasedel* nekje v Baffinovem zalivu, pa Je segal kar 427 m v globino! Morda je še bolj zgovoren podatek, da sodi 200 m dolg in milijon ton težak iceberg komaj med srednjevelike ledene gore... Petrolejske družbe se že delj časa ukvarjajo z vprašanjem icebergov. Strokovnjaki so doslej našli dve sicer le delni rešitvi: prvič, kar je tudi najenostavneje, naj bi ladje sploh več ne iskale petroleja na področjih icebergov, drugič, «proge» ledenih gora naj bi v bodoče preusmerjali. Prva rešitev zahteva, da raziskovalci pravočasno odkrijejo bli-žanje iceberga in se mu tako brez težkoč izognejo. Compagnie Francaise des Pčtroles je s sodelovanjem družbe Teneco pred ča- som iskala petrolej na morskem dnu nekaj južneje od 55. vzporednika, nenadoma pa je morala področje zapustiti, ker so se mu bližali icebergi. Izvedenci francoske družbe so prišli do naslednjega zaključka: če se hočejo končno zavarovati pred icebergom, ga moramo pač »zaznati*, ko je oddaljen najmanj 6 milj od petrolejske baze. Pri tem pa radar ni dal zaželenih rezultatov. Da bi se rešila iz zagate namerava omenjena francoska družba uporabiti posebno ladjo, o-premljeno z najsodobnejšim tipom radarja ter »sonarjem*, s katerima naj bi uspešno nadzirala področje vrtanja. Poleg tega naj bi na vsak zapaženi ice-berg pritrdili posebno napravo, ki bi učinkoviteje odsevala ra-darjeve žarke, tako da bi ice-bergovo bližino zaznali prej ter ugotovili, s kakšno brzino oz. v katero smer se iceberg premika. Zadeva pa le ni tako preprosta, kajti oblika iceberga se spričo razjedanja morske vode nenehno spreminja in iceberg zato tudi sproti menjuje hitrost (v iskanju novega ravnotežja). Ra-darjevi podatki utegnejo biti torej napačni. Izvedenci iste francoske družbe pa so v zadnjem času le našli pravi način, kako izračunati natančno hitrost in smer iceberga ne glede na vpliv vetrov, morskih tokov, oblike in mase premikajočega se ledenika. Če se bodo zadevni poskusi obnesli, bo v kratkem možno z u-porabo elektronskih aparatov vsake pol ure natanko ugotoviti brzino, smer in vse druge značilnosti posameznega iceberga. Tedaj za petrolejsko vrtenje ne bodo več v nevarnosti. Takšne o-peracije seveda ne bodo izvedljive na področjih, kjer so icebergi zelo številni, kajti prekinjanje vrtanja za pretrolejem spričo prisotnosti icebergov bi terjalo preveliko izgubo časa in še posebno denarja. Prav zato so znanstveniki prišli do zamisli, da bi iceberge lahko umetno preusmerjali. Izvršili so že nekaj takšnih poskusov, in sicer uspešno. Nekako v višini Groenlandije so aprila lani zavlekli 81 m dolg, 15 m visok in 100.000 ton težak iceberg z jekleno vrvjo pritrjeno na manjšo ladjo, z »nezaželenega* področja drugam z brzino 220 m na uro. karskem razvoju. Sicer se, podobno kot predlanskim, srečamo sedaj spet s podobnimi deli, s «strukturami», pa čeprav njegove sedanje podobe niso sestavljene več izključno iz polistirolskih delov embalaže. Se pa na tej razstavi poudarja Černigojev doslednejši odmik od popolnoma riikarskih prijemov. Osamljen je tudi primer kolaža z dvema rokama, več, oziroma mnogobarvnost pa srečamo le v nalepljeni mavrici sredi popolnoma bele «strukture*, kot Černigoj imenuje svoja sedanja dela, ki so pa le dokončno izpeljana iz obnovljenega in bolj pomeščanje-nega konstruktivizma, neo-dada, kot ga imenujejo danes in ki ga je prof. Avgust Černigoj kot prvi na našem kulturnem prostoru uveljavil tako in najprej v Ljubljani, nato pa tudi v samem Trstu tam v malone že davni dobi prvega desetletja po končani prvi svetovni vojni. Vsekakor pa učinkuje ta nova razstava bolj umirjeno in estetsko bolj prefinjeno v strogo nadvižni obliki, sestavljeni iz delov razne stanovanjske opreme ter iz delov embalaže, s katerimi je Černigoj sestavil svoje «strukture» v katerih, kar se barve tiče, prevladuje bela barva, ki daje tem strukturam videz mavčnih reliefov ter črno-rdeče in srebrno-sive ploskve. Korenine vsega tega ustvarjanja pa segajo v dobo kakega pol stoletja nazaj, novi pa so le poganjki tokrat ne več okusa nezrelega sadu, pač pa v sočnosti domiselnih sestav, kot so na primer tiste s škatlico za toaletni papi?, ki lepo obarvana ter v nefunkcionalni pokončni legi sestavlja središče no-vovrstne, čeprav bizarne umetnine, katere videz z odpiranjem pokrova poljudno menjujemo, ker se njena notranjost spreminja v okno s pogledom v metafizične globine prostora. Kadar obiščemo sedanjo Černigojevo razstavo v občinski galeriji, ne smemo prezreti njegovih zajetnih map, v katerih nam mojster daje na vpogled izredno bogato izbiro grafik, ki pa ga kažejo že v novi usmerjenosti, ko skuša ponovno ovrednot i človeški lik ne glede na to, da tudi v teh grafičnih listih najdemo, posebno v barvnih odtisih linolejev, umetniško visoke odtise abstraktno zasnovane lepote. MILKO BAMBIČ NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Franpoise Sagan: Zarek sonca v mrzli vodi PRKJKLJ SMO LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Ras-segna bibliografica mensile n. 257. Luglio 1971. Ed. Presidenza del consiglio dei ministri. Roma. NOTIZIARIO dellTstituto autonomo per le čase popolari della Provin-cia di Trieste. Anno I n 1 Dicem-bre 1971. Čeprav ne moremo ob tej priliki natančno povedati, koliko tekstov slovite francoske pisateljice Fran-goise Sagan je slovenskim bralcem posredovala založba Lipa, pa lahko vendar zapišemo, da si je prav ta koprska založba pridobila zaslugo, da je dela te pisateljice sploh posredovala slovenskim prijateljem moderne literature. To potrjuje tudi najnovejše delo te avtorice, roman zžarek sonca v mrzli vodi*, katerega slovenski prevod poskrbel ga je Miro Poč) je pravkar izšel pri založbi Lipa v Kopru. S to knjigo dobivamo Slovenci še en kratek roman Frangoise Saga-nove, Id se uvršča med reprezentativne pisateljice sodobne Francije in katere vsaj prva dela so vzbudila zaradi posebnosti, pozornost po vsem svetu. Sedanji romani take pozornosti sicer ne vzbujajo več so pa, kar velja tudi za tekst «Ža-rek sonca v mrzli vodh, prav tako značilni kot prvi teksti te pisateljice. Po svoje zanimivi še posebej zato, ker obravnavajo Pariz in njega ljudi v njihovi značilni francoski ljubezni. Roman ržarek sonca v mrzli vodh je podoben ostalim romanom Saganove. Tudi tu se pripoved omejuje na dvoje, troje ljudi, medtem ko se vse ostale osebe, izven tega ozkega kroga glavnih protagonistov, samo neobhodno potrebni statisti. Zgodba je ljubezenska zgodba, tako kot ostale zgodbe pisateljičinih romanov, pripoved je skopa, zbita celoten roman pa pusti v bralcu nekaj grenkega, nekaj žalostnega kot je včasih grenko življenje, ki ga zgodba prikazuje. Nič novega in posebnega torej ne bomo našli v tem razmeroma kratkem romanu, saj je tudi zgodba pravzaprav sila preprosta in to je mogoče povedati že z nekaj stavki: Pisateljica nam prikazuje petintridesetletnega časnikarja, dokaj znanega v pariški družbi in dokaj uspešnega; časnikarja, ki pa se v trenutku depresije zateče k sestri na deželo, da bi se tam malce odpočil pred sprejetjem nove funkcije. Na deželi zabija čas in se dolgočasi, dokler na neki prireditvi ne sreča žene bogatega podeželskega industrijca. Med njima se razvije ljubezen, ki povzroči, da ona zapusti moža, a on odslovi svojo ljubico. Oba se vrneta v Pariz. Kaj naj bi tu, razen ljubezni, počela, pa niti sama ne vesta. Toda on ne more spremeniti svojega značaja m svojih pariških navad, ona pa, podeželsko vzgojena, ne more pristati na njkgke kompromise. Za njega je poleg ljubezni še kaj, zanjo pa je samo ljubezen, kateri se preda z vsem svojim bistvom. Nujno je, da pride do konflikta In to takrat, ko ona spozna, da njemu njena ljubezen lahko predstavlja tudi breme. Ta konflikt se konča s tragedijo. Zgodba sama torej niti ni kaj no nega. Pripovedovana pa tudi ni tako, da bi nas osupnila, nas navdušila ali spravila iz ravnotežja. Sa-ganovo že preveč poznamo in zdi se, da se v svojih romanih začenja pisateljica morda ponavljati. Zgoi ba sama nas torej preveč ne Prt trese, čeprav ji z zanimanjem $ dimo do konca. Pripoved pa je ka kot jo poznamo v vseh del» Saganove, morda že malce stereo tipna. Seveda pa to ne pomeni, da i* roman morda slab. Toda tako vzri mirljiv, kot so bili njeni prvi r<> mani, gotovo ni. Preveč namre‘ pisateljico že poznamo in zdi sf nam, da nam razen prijetne zgod be, prikaza ljubezni v pariške<* okolju, ne more nič posebno nCr vega povedati. Seveda pa smo Prt pričani, da bodo slovenski brald zlasti morda ženski del, ta roffl*J sprejeli v krog tistih knjig, ki r vsi radi in z zanimanjem prebite mo ob vseh prilikah. Končno je & man le napisan z izkušeno rok1 slavne pisateljice, prikupno in ** koče, pa tudi ljubezenska zgodW je tista, ki bo večini bralcev všet Tako se ni bati, da roman «žare* sonca v mrzli vodh ne bi imel d*** bralcev. Prav gobtvo je, da jih & imel dosti in da bodo ti s tekstom tudi zadovoljni. Kakor bodo tod zadovoljni, da spoznajo še eno te vo delo Saganove. Toda kaj izjed’ no navdušeni pa najbrž tudi s‘°'-venski bralci ne bodo več. Vf) tisti, ki od literature pričakujeP kaj več. Prevod romana je lep, gladko koč, živahen in pester. Skroin^ pa je oprema Žuja Nedžada. Sl. R*- Muslimani m urejanje družine HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ob uspehu pri nekem poslu se vam bodo odprla vrata v druge posle. Izognite se načrtu, ki je predrag. BIK (od 21.4. do 20.5.) Proučite možnosti uspeha, da bi ne zašli v težave. Razširite svoja prijateljstva. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaša navzočnost bo zelo dobrodošla. Odlično razumevanje z osebo, ki vam je pri srcu. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nevaren tekmec, ki se ga izogibajte. Vaše zdravje ne bo najboljše. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše poklicno delo se bo lepo razvijalo, tako da boste vsestransko zadovoljni. Novo prijetno poznanstvo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Novosti, ki bodo pozitivno vplivale na vaše gospodarske razmere. Razumevanje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaše izkušnje bodo služile tudi drugim. Omejite svojo družbo na ožji krog. V družini popolno soglasje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Nekoliko negotovi ste in to bodo izkoristili vaši nasprotniki. Staro prijateljstvo se bo obnovilo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Težaven dan, vendar pa s primernim zaključkom. Ne delajte vse po svoji glavi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Možnost razširjenja poslovnih stikov. Nekdo bi vas rad vp.etel v spor. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Najprej razčistite svoje stare zadeve. Možen uspeh pri neki komaj poznani osebi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nemarnost nekoga bo spravila tudi vas v težave. Živčni boste in svojo živčnost boste prenesli tudi na druge. V zvezi z nevarnostjo, ki j* predstavlja tako imenovana de mografska eksplozija, je zanimiv*' da so se nekatera verstva vendar le odločila za kontrolo rojstev Veliko se je o tem govorilo tud' v vrhovnih krogih katoliške cerkve, ki pa ostaja trmasto pri svojih starih principih, vtem ko s° protestantske ločine glede tega precej liberalnejše. Muslimanstvo, ki velja kot zelo konservativno verstvo, pa je glede tega še najbolj liberalno, ali če hočemo, sf je še najbolj približalo sodobnosti, potrebam in če hočemo celo nujnosti sedanjega časa. V začetku tega meseca so se * Rabatu sestali predstavniki islamskih cerkvenih skupnosti iz vrste arabskih in ne le arabskih dežel-Glavna tema tega mednarodnega zasedanja muslimanskih cerkveni* dostojanstvenikov je bila — načrtovanje družine in temu ustrezno gledanje na sterilizacijo in splav-Zasedanja se je udeležilo kakiji 70 višjih muslimanskih cerkveni*! dostojanstvenikov in teologov, k> so predstavljali muslimanske cerkvene skupnosti iz 23 dežel. Ta muslimanska »sinoda*, ki je bila z* zaprtimi vrati, se je zaključila 3 sprejetjem nekega dokumenta gle' de tega vprašanja, vendar te dokument še ni »dokončen*, pač P8 bo služil kot temelj uradnemu tekstu za vrhovno zasedanje predstavnikov muslimanskega verskega občestva, ki bo letos v junij"- Čeprav je bilo to zasedanje za zaprtimi vrati, se je zvedelo, k*J se je govorilo in sklenilo: muslimanska cerkvena zakonodaja dov^ ljuje «urejanje rojstev v muslimanskih družinah* in to «ob g?" tovih in z zakonom dovoljen''1 sredstvih*. Komentatorji pravij0, da to prepoveduje sterilizacijo i*! splav, vendar da so muslimansk' veljaki precizirali, da prepovedujejo svojim vernikom dokončno st* rilizacijo in splav, »če ne gre ** reševanje življenja mater*, da P* so za načelo reguliranja družin. «da bi se dosegla sreča in da *?’ se ohranila eksistenca* v musl'" manski družini. V tem smislu mu" slimanska cerkvena zakonodaj* prepušča muslimanskim družinan1 «skrb o tem, koliko., bodo im*le otrok*, pri čemer »se ne izključuje uporaba kontracepcijskih sredstev*. TOIE * V ETIKA 293. VIL AS A TRETJA KNJIGA Poklical je sanitejca, da ga je obvezal, še med obvezova-njem pa je prenehalo pokati. Dim se je razkadil, svetloba dno in požara pa je razgalila njihovo bedo. Opazili so, da se sovražnik umika od zidov m da vlači od žic ranjene. «Ne streljajte!« je ukazal svojim, kot bi se bal, da ne bd sovražnika spet razdražili in ga pripravili na naskok. Modra svetloba, ki ni bila ne mrak ne dan, je obvisela nad hišami kot blagoslovljen trenutek upanja. V tem času so se napadajoči vsako jutro umikali na okoliške položaje. «Zdaj ali nikoli,» je pomislil poveljnik. Naglo Je zbral vse može, zdrave in ranjene. Ostalo jih Je nekaj več kot polovica. Ogrnili so se v bele halje in se tiho kot duhovi razvrstili v kolono. Napotili so se skozi ozke uličice naselja. Hiše so spale. Gozdovi nad reko pa so se zavijali v plašč megle. Poveljnika so peljali na saneh. Njegove sive oči so begale po robovih, s katerih bi jih sovražnik zlahka pokosil. Nekateri so predlagali, da bi zavili v gozd, on pa je nagonsko ukazal: •Naravnost po cesti!« Napetost je rastla. Nad mostom so ob bregu zagledali kolono sedmih mož z mitraljezom. Z naperjenim orožjem so izginili za robom. Morda jih tam čakajo ... Renner se je prebujal iz nezavesti kakor iz smrtnega sna. Skozi kletno prizemno okno se je razlivala bleda svetloba. Spomnil se je, da je skozi to odprtino priletela ročna granata in se razpočila. Potem ga je zmanjkalo. Skušal se je spomniti, kaj vse se je dogodilo. Otipal je sluzasto rano, kjer Je krogla preparala stegno, in zaječal. Odpel Je čutarico in si z nekaj požirki ruma pregnal iz ust okus po pepelu. Vstal je. Noga ga ni držala. Zato se je oprl na odvrženo puško in se napotil v pritličje. V ušesih mu je zvenela grozljiva tišina, ki ni obetala nič dobrega. Vrh stopnic je ležal žandar z odprto lobanjo in zmaličenim obrazom. Stene so bile oškropljene s krvjo in možgani. V kotu je ležalo nekaj trupel, ki so Jih eksplozije iznakazile. Toliko da ni bruhal. Skozi razbito zidovje je planil svetal dan, dan z belino snegov in hribi, ki so obkrožali grapo. Moral si je zastreti oči in se oprijeti zidu, da ni padel. Naselje je bilo izumrlo, na ruševinah so se lizali jeziki umirajočih požarov. «Gospod poveljnik! Ej! Kameradi! Kje ste? Kaj se tu dogaja?« Ni trpel tišine. Napotil se je v prvo nadstropje. Na vrhu stopnic je stala težka strojnica z vstavljenim nabojnim pasom. Z zdravo nogo je zadel v kup tulcev, da so se žvenketaj e razsuli po stopnicah. Z grozo se je zavedel, da je postojanka prazna. So ga pustili na milost in nemilost sovražniku? Ali naj se s to nogo sam izvleče ven? Tudi če mu uspe, ga bodo postavili pred sodišče, ker je predlagal, naj se vdajo... To ima za zahvalo, da je dve leti stregel poveljniku in mu vzorno urejal administracijo. Zbiral Je suho meso in druge dobrote, da jih je poveljnik lahko pošiljal ženi. Za majhne usluge ljudem, ki so bili osumljeni ali zaprti, sta mirnega srca sprejemala velika darila. Ob misli, da je vzdrževal stike z ljudmi, ki so dajali, in tudi nekaterimi takimi, ki so po nalogu Wolfovih agentov pošiljali v postojanko obvestila, mu je šinila v zmedeno glavo rešilna misel. Ce so oni izdali njega, zakaj ne bi izdal on njih? Ozrl se je skozi razbitino. S pobočij nad naseljem so se spuščale kolone. Prevzel ga je smrtni strah. Z bližnje postelje je vzel rjuho in jo kot zastavo vdaje razobesil na puški. Prva kolona je bila kmalu med hišami. Partizani so se zgrnili k cerkvi in radovedno obstali. Takoj zatem so z orožjem v rokah vdrli v stavbo. Smrtno bled jih Je počakal na postelji. Nogo in glavo si je bil omotal z belimi povoji, da je bil bolj podoben mrliču kot živemu človeku. Prvi trije, ki so vdrli v sobo, so bili mladi fantje s puhorn pod nosom. Najprej mu Je eden izvlekel iz toka pištolo. Drugi pa je dejal: «Ubij ga!» «Ne streljati, ne streljati!« je hropeče prosil. «Važne podatke imam za vaš štab,« je dejal v polomljeni slovenščini. Privreli so drugi. Vsi so iskali orožje in obleko. Ne da bd se zmenili zanj, so slačili tudi okrvavljene. Potem Je eden od poveljujočih, ki je znal nemški, ukazal da ga odpeljejo. Zunaj so ga natovorili na sani. Na vzhodnem hribovju je spet bobnelo. Vedel je, da se pomoč tolče z zasedami. Peljali so ga skozi trg. Poprosil je nekatere domačine, naj se zavzamejo zanj. Njihovi obrazi so sedaj sijali drugače od takrat, kadar jih je pregledoval pri izhodu iz naselja. Po dobri uri so ga pripeljali do zapuščene kajže, kjer sta bila privezana dva konja. Pri vratih ga je čakal Blisk, ob njem pa je stal obveščevalec Don, ki se je bil pred kratkim vrnil iz bolnice. Mrko sta ga motrila. Spravili so ga v sobo in ga položili na pograd. Blisk, Don in obveščevalec, ki je dobro govoril nemški, so ga obstopili. Blisk ga je nagovoril z imenom, kar je pomenilo, da so civilisti o njem že poročali. Tisti, ki je govoril nemški, mu je odvezal rano, iz katere je kapljala kri. »Potrebujemo nekaj podatkov,« je dejal Blisk in poudaril: «Ce ne boste govorili resnice, vas bomo pustili izkrvaveti.« Renner je zaječal: ((Povedal vam bom vse, še mnogo več, kot si mislite, samo obvežite me čdmprej.« V raztrganih stavkih jim je pripovedoval, da Jih je sam počakal, ker je antifašist. Tudi to je povedal, da ga je ustreli1 sam poveljnik, ker je predlagal vdajo. Blisk se ga je usmi1*1 in poklical bolničarja, da mu je očistil rano in ga obvezal. Zdaj mu je obraz zasijal od zadovoljstva. Blisk je kom*J utegnil sproti zapisati podatke, ki so kar vreli iz ujetnika. KeI so se njegove izjave ujemale s tistim, kar so že vedeli, n**1 je zaupal. Na pamet mu je za dve leti nazaj naštel vse zvez® s civilnim prebivalstvom v dolini, ki jih je vzdrževalo žab' darmerijsko poveljstvo. Bliska so posebno zanimale zveze ® majorjem Wolfom, Hrastom in njegovimi. Kmalu je zasluti1' da je končno le naletel na sledove enega od kanalov ld J® služil tudi agentu Alfi. Ujetnik žal ni poznal imen vseh, s katerimi so imeli žan darji skrivne stike; nekatere je opisal, ne da bi vedel, kje so doma. Blisk je bil zadovoljen. Maks in Jelovčan bosta vesel*1 da se bo s pomočjo teh dragocenih podatkov začel klobčič znova odvijati. Agent Alfa je v zadnjem času utihnil, in skl* pali so, da ga ni več. Seveda to ne pomeni, da Wolf niib® nikogar več v korpusu. Zasliševali so ga dolgo v noč. Povedal jim je zgodbo pr®' ganjanega antinacista, ki je moral v vojsko kljub letom. Zato-ker se je zameril stranki... Dolgo je čakal, da bi ji nek*J povrnil. Zagovarjal se je, da se z OF zato ni povezal že prej. ker je vedel, da Je med oefovci nekaj takih, ki lahko tak® ali drugače delajo na obe strani. Blisk Je opazil, da jetnik slabi, zato je zaprl beležnic® in rekel: ((Podoficir Renner! Poslali vas bomo v partizansko bolni*' nico, da ozdravite. O mnogih stvareh, ki ste nam jih nakaz*11’ bomo še govorili. Svetujem vam, da ste pametni. Naj val® ne pride na misel, da bi skušali pobegniti, ko se vam rab® zacelijo.« Renner ju so se oči zasolzile. ((Zanesite se name. Samo eno željo imam, če ste mi *® prizanesli. Ce bom ozdravel, me dajte v avstrijski batalj®11' Slišal sem, da Je nekje na Dolenjskem.« ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRVENSTVU MINIBASKETA BOR PRVI, POLET DRUGI MINIBASKET Dali!Z*®S*'V0 v mimb asketu je v ru 00111 teku po prisilnem oremo-®rat na d™®®111 mestu iest-ho.č../litini si je s to zmago ®t° lest*0 ^^tovil končno prvo me-l2lDl'aCe' P Sust0 ~ SABA iv™* - Visantirf ^-P„IM“Se” saba s INfla • Giusto 3 0 2 1 1 1 0 1 0 2 8:34 4:89 ‘>2:8 11:60 11:105 36:22 230 37 124 45 68 45 8 42 19 139 VISINTINI — POLET 39:22 121:6) POLET: Daneu 10, Škabar 4, Pic-cini, Rismondo 2, Rauber 2, Lemi-ša 2, Berdon 2, Malalan. SODNIK: Rudes. PROSTI METI 2:2. Res škoda, da je moral Polet prav v odločilni tekmi za prvo me sto igrati brez svojega najboljšega košarkarja Pavla Ferluge, ki si je zlomil roko. S Ferlugo bi poletovci gotovo nudili močnim predstavnikom VfcintiniJa hujši odpor in bi lahko računali tudi na zmago. Sicer pa so openski «minikošarkarji» ponovno pokazali, da sodijo med najboljše ekipe v Trstu. Tudi z okrnjeno postavo so namreč igrali požrtvovalno in so večkrat navdušili zaradi svoje hitre in učinkovite igre. Tudi tokrat je bil najboljši košarkar v Poletovih vrstah Evgen Daneu, ki je dosegel 10 točk. Poletovci so zlasti navdušili v drugem delu igre, ko so nadoknadili kar 12 točk zaostanka. Ponavljamo, škoda da je moral Polet nastopiti brez svojega kapetana. NARAŠČAJNIKI INTER 1904 — BOR 54:36 (31:19) BOR: Oblak 4, Ražem 6, Peter Žerjal, Klobas 24, Sancin 2, Vatovec, Ota, Mikac. PROSTI METI 6:20. Borovci so sinoči v telovadnici na Elizejskih poljanah odigrali od-godeno tekmo proti ekipi Inter 1904, to je proti ekipi, ki do sedaj še ni doživela poraza. «Plavi» so nastopili z okrnjeno postavo, manjkala sta namreč Edi Košuta in Bertok, kar se je moštvu močno poznalo. Kljub temu pa so naši košarkarji zaigrali odlično in so bili vseskozi 1 M,,, '1 § %rS mr IH m J % Breg __ Vignoni: povratek Sedmakove v ekipo (na sliki tolče) Bre-žankam ni zadostoval za zmago iiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiimiiiiiiiiiii enakovredni tehnično boljšim nasprotnikom, ki so lahko obenem računali tudi na večje število menjav. Tudi tokrat je bil v Borovih vrstah najučinkovitejši Robi Klobas, ki je proti najmočnejši ekipi prvenstva dal kar 24 točk in je bil tudi v obrambi dokaj odločen. Sicer pa so se vsi dobro izkazali, kar daje upati, da bodo kaj kmalu zopet prišli do zmage. «Plavi» bodo namreč v soboto i-grali proti peterki SABA. b. 1. AVTOMOBILIZEM MONTECARLO, 25. — Avtomobilski rally Montecarlo se je dejansko začel šele danes. Doslej so se tekmovalci v bistvu približevali Monte-carlu, danes pa so startali na kvalifikacijski vožnji, ki je razdeljena na osem delov in meri 1534 km. ATLETIKA Sovjet Rustam Ahmetov je na nekem tekmovanju skočil v višino 217 cm. To je letošnji najboljši rezul- > tat »dndooo v skoku v višino. I V ODBOJKARSKEM PRVENSTVU MLADINK Dve zmagi Brega BREG A - SLOGA 2:1 (15:11, 12:15, 15:7) BREG A: Zahar, Kofol, Sancin K. in T., Svetina, Grmek in Lovrenčič. SLOGA: Kralj, Busletta, Milkovič, Čuk D. in A., Dragom, Fer-luga, Padovan, Crissani. SODNIK: Galvi. Hannibal: Ambrožič je bil hitrejši od nasprotnika Že vnaprej je bilo jasno, da bo tekma med Bregom in Slogo zelo trda. Kljub odsotnosti Tjaše Pavletič so pa mlade Brežanke osvojile obe možni točki, čeprav so zaigrale eno svojih najslabših tekem. Sloga je zelo Solidna ekipa v kateri se najbolj odlikuje Kralj Laredana. Tekma kot taka ni bila posebno zanimiva. Prvi set je pripadal ekipi Brega (po izenačeni igri). Drugi set je bil popolnoma obraten od prvega ter je pripadel ekipi Sloge. Pri stanju 1:1 v setih je bilo treba odigrati še tretji, odločilni set. Brežanke so takoj v začetku močno pritisnile ter pokazale boljšo odbojko kot v prvih diveh setih. Na drugi strani mreže pa so dekleta Sloge popustile, tako da je končna zmaga j pripadla dekletom dolinske občine. Ekipa Brega se v tej skupini bori za prvo mesto skupno z ekipo Sokola. Upajmo, da ne bo prav ta «iii«iiiaiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iii«iiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit«iiiiiiiiiiiiiiviiiaiiiiiil||iiiaiiftiaiiiiii«iiitiiiiiiiaiiiiini>iiiiiiiiiiiiii«iaiiiiiiiiii«iiiiiiaiaiiaiiaiiiiiiiia*aiiiiiiaiBiiiiii«iii*iiii>ii*iiii>iiii*ii* PRED POMLADANSKIM DELOM PRVENSTVA ATLETIKA PRIPRAVE ATLETOV BORA Nogometna gneča s palico v dvorani ob istrski obali Slovenska in hrvaška istrska obala gosti te dni številne prvoligaške enajsterice, ki se pripravljajo na začetek pomladanskega nogometnega prvenstva. V Izoli in Kopru gostujeta Maribor in Olimpija, v Rovinju, Poreču in drugih mestih pa so Partizan, Dinamo, banjaluški Borac in dunajski Rapid, pričakujejo pa še nekatere druge ekipe. V okviru priprav so prvoligaši odigrali v nedeljo tudi nekaj prijateljskih srečanj z domačimi klubi. V Kopru je gostoval banjaluški Borac in premagal domači Koper z 8:0 (2:0). Okrog 600 gledalcev je bilo zadovoljnih s prikazano igro gostov, manj pa seveda z domačo ekipo. Koprčanom v opravičilo pa je treba povedati, da so šele pred dnevi začeli s treningi in so nastopili brez svojih najboljših igralcev. Prvi polčas so se še k^ijikor toliko uspešno upirali, medtem ko jim je v drugem delu očitno pošla kondicija. Pri gostilh je zlasti ugajaj Bečjr^ašič, ki je sam dosegel šest zadetkov. Tekmi v Kopru je prisostvoval tudi novi tehnični vodja Partizana Ve- MililiII DNEVI NA OKROGLI MIZI ŠZ BOR V TRSTU Zanimive misli treh strokovnjakov 0 stanju današnje telesne vzgoje libor Vasovič. Obstajajo realne možnosti, da bi Partizan že v kratkem odigral prijateljsko srečanje v Kopru. Ljubljanska Olimpija pa se je v Izoli pomerila z drugoligašem Ljubljano. Zmagala je s 4:1. Gledalci (Okrog 800) so zlasti pozdravili nekaj lepih akcij Oblaka, ki si je že povsem opomogel po operaciji ter se naglo vrača v staro formo. V predtekmi se je Olimpija II pomerila z domačo Izolo. Rezultat 1:1 predstavlja vsekakor lep uspeh za domačine. Končno naj še omenimo, da se Je zagrebški Dinamo pomeril v Pulju z domačo Istro. Domačini so nudili slovečemu nasprotniku močan odpor, tako da so Zagrebčani zmagali le z 1:0. o£°fav .ie poteklo že več časa od ^niri i™ze’ ki 10 šz Bor or' a mj ra ° v °kviru svojega festiva- aitni, xbasketa‘ navajamo nekaj za-lož m'sh, ki so jih ob tej pri-A. izrekli dr. A. Fabiani, dr. sfcjJ^oofnardi in dr. D. Sedmak. 1 zn0viri'aki. ki se ukvarjajo tudi Živijp^atvenimi pogledi na športno »Je mladostnikov, žita .abieni je poudaril, da gro-bilj., °a-šim otrokom predvsem imo- ^ Paramorf>zern' Prvi se vijT| v nepravilnih držah, odpra-t'asve? bl ea lahko že s primernim no111 ■ Drugi je odraz neurav-ta^osti telesne konstitucije, na Dok]) Da bl treba v tem priiperu siCerCati korektivno telovadbo, saj 0 pride do deformacij in boilc(arf!zma- Dr. Fabiani ie tudi 80 ar'l. da prihaja tudi v športu Dou^apačnih stališč, ker se boli ■'a agonizem, kot pa zdrav- stvena vrednost telesne aktivnosti., vrste pomembnih komponent, nas- Dr. Debemardi je nakazal osnovni problem današnjega športa v tem, da ta izključuje iz svoje srede slabotnejše in manj spretne posameznike. Tudi on je poudaril pretiravanje agonističe plati športa, ki .je često škodljivo. Pravimo geda-nje na to vprašanje bi zahtevalo temeljite družbene spremembe, ki bi prinesle v celoti drugačno pojmovanje športa, kot ga poznamo danes. Vsekakor pa bi se morali otroku bolj približati, kot to delamo danes. Dr. Sedmak je strnil svoja zapa-žanja v treh glavnih postavkah: zaostajanje športne teorije za prakso, komponente gibanja, igre in a-gonizma ter končno vprašanje alie-nacije ter njenih posledic. Tudi on je ugotovil, da telesna vzgoja nima pravega mesta v naši družbi, saj ob tej aktivnosti ne upoštevamo protno pa se celo ne borimo proti negativnim pojavom, katerih ni malo. Okrogla miza je pokazala, da je obravnavana snov pri nas razmeroma malo poznana, da pa bi bilo nujno se še bolj poglobiti v našo telesno vzgojo ter tako prispevati k njenemu večjemu ovrednotenju, da bi res postala del naše kulture. HITROSTNO DRSANJI Italijan Giinther Traub je prvi u-deleženec zimskih olimpijskih iger v Sapporu, ki se je poškodoval. Med treningom na progi za hitrostno drsanje je padel tako nerodno, da bo moral zaradi udarca v glave . čivatd dva meseca. Iger se seveda ne bo mogel udeležiti. Sredi prvenstva Mazzola najboljši Ob zaključku prvega dela i- talijanskega državnega nogo- metnega prvenstva so kape ta- ni prvoligaških ekip v posebni anketi izbrali najboljšega no- gometnša v tem delu prvenstva. Največ glasov je dobil Mazzo- la. V tej vsakoletni anketi je bil v sezoni 1968-69 najboljši Riva, v sezoni 1969-70 Rivera, lani pa Prati. Letošnja lestvica je taka: Igralec točke S. Mazzola (Inter) 59 Bcttega (Juvcntusi 44 Boninsegna (Inter) 33 Riva (Cagliari) 31 Rivera (Milan) 15 Capello (Juventus) 10 Causio (Juventus) 9 Altafini (Napoli) 6 De Sisti (Fiorentina) 6 Sala (Torino) 6 Schnellinger (Milan) 6 Furino (Juventus) 5 Anastasl (Juventus) 4 Ferrini (Torino) 4 Cudicini (Milan) 3 Bigon (Milan) 2 Clerici (Fiorentina) 2 MagistreUi (Atalanta) 2 Zoff (Napoli) 2 Benetti (Milan) 1 Rosato (Milan) 1 Marchetti (Juventus) 1 Agroppi (Torino) 1 Borovi atleti pridno trenirajo v pričakovanju nove sezone. Skupina je res sestavljena iz majhnega števila članov, treningi pa so redni, številni in kakovostni. Udarna skupina za prihodnjo sezono bo še vedno sestavljena iz četverice Ruzzier - Udovič - Švab -Cesar, ostali pa bodo po svojih močeh dopolnili ekipo. Atleti prve skupine imajo dokaj točno izdelane načrte za zimske priprave. Cesar meri. kot po navadi, na deseteroboj, na skok s palico, tek čez zapreke, na 110 metrov in na met kopja, Ruzzier na iste panoge, Švab na tek na 400 metrov (predvsem še čez zapreke), Udovič pa na met kopja. Upoštevajoč delovne obveznosti trenirajo atleti po nekajkrat na teden, celo vsak dan in tud1 dvakrat dnevno. Vaje v dvorani stadiona «1. maj», sestojijo iz telovadbe, dviganja uteži, učenja tehnike in pridobivanja osnovne hitrosti. Velika pridobitev je- naprava za skok s palico v dvorani, katere pa se ne morejo polno izkoriščati, ker ni primerne blazine ?a doskok- Skoki z vso silo in padci iz večje višine ob manjšem obvladanju telesa so preveč nevarni na običajnih usnjenih blazinah in na vrečah slame. Kratek je tudi zalet, posebna tehnika skakanja s palico iz fibergla-sa pa se lahko razvija z uporabo šibkejše palice, ki se upogne tudi pri manjši obremenitvi. Tekači nabirajo sapo navadno en-krat-dvakrat tedensko v gozdiču pri Bazovici. Ker ni nobenega pravega dolgoprogaša so ti treningi manj naporni in zimskih krosov se Bor niti ne bo udeleževal, ker ne služijo pripravam. Edini Borov izraziti dolgoprogaš. Stojan Sancin, služi trenutno vojaški rok pri vojaški športni skupini v Bologni. Ima zelo dobre pogoje za trening in jih tudi temeljito izrablja. Tedensko preteče od 80 do 100 kilometrov. Ni pričakovati, da bo Sancin v deželnem merilu dosegel take rezultate kot tovariši, ie pa gotovo, da bo letos popravil osebne rekorde na dolgih progah. i K B. Sestanek na tržaški občini Posvetovalna komisija o igriščih v Trstu V Trstu se je sestala [»svetovalna komisija za občinska športna igrišča, katero so sestavili na podlagi navodil tržaškega mestnega sveta. Sestanka so se udeležili tu- di mnogi športni predstavniki našega mesta. Na sestanku so pregledali delovanje občinskih športnih igrišč, tako tistih, ki jih neposredno upravlja občina (Grezar, Ul. Fla-via, Sv. Alojzij) kot tudi onih, ki jih upravljajo razna športna društva (Sv. Ivan, Sv. Sergij. Prosek. Sv. Križ, Bazovica). Prisotni so govorili tudi o tem, da bi uredili vprašanje umika u-porabe teh igrišč, kot tudi cen, ki jih predpisujejo upravitelji športnih naprav. Komisija se bo odslej sestajala vsak mesec, in bo razpravljala tudi o načrtovan tu raznih tekmovanj. Komisija bo tudi skušala spodbuditi mestne oblasti, da bi v Tristo zgradili še nekaj novih športnih naprav. izgubljeni set usoden za končno u-vrstitev Brega na koncu prvenstva. BREG B - INTER 2:0 (15:9, 15:4) BREG B: Meneghetti, Ludvik, O-lenik, Žerjal, Kosmač, Kuret, Trem-f a rvilir* ‘ INTER’: Stibil,’ Trobbed, Apollonio, Finocchiaro. Scheriani C. in F. in Vattovani. SODNIK: Jacolino. ŠE } I DNI DO • Najtnlajše Brežanke s0 v nedeljo stopile na igrišče brez treme, saj so ekipo Inter že premagale. Nedeljski nasprotnik Brežank je trenutno na zadnjem mestu lestvice, brez osvojene točke. Tržaške igralke so se samo v prvem setu upirale napadu slovenskih deklet, ki so v nedeljo odigrale eno svojih najlepših tekem. V drugem setu so Brežanke zelo pritisnile ter so z lahkoto zmagale in pustile nasprotnice pri 4 točkah. Ob koncu moramo pohvaliti vsa dekleta, predvsem pa Marino Trenta, ki je v nedeljo igrala zelo dobro. Odlikovala se je v obrambi in pod mrežo. ž. B. SMUČANJE Za mednarodno žensko smučarsko tekmovanje za pokal Foemina v A-betonu so se prijavile tekmovalke iz devetih držav. Med temi je tudi Jugoslavija. RUVAHJt 19-letna ameriška plavalka Debbie Meyer, ki je bila trikrat olirppijska prvakinja leta 1968 v Mehiki, je izjavila, da bo opustila (aktiv«« U-dejstvovanje. Posvetila bo študiju. OBVESTILA SPDT organizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski trening v slalomu (z učiteljem) v Žabnicah, v okviru priprav za ZŠI 1972. Cene: izlet in tečaj za tekmovalce, ki se obvežejo za nastop na tekmovanjih conskega koledarja 2.000 lir, za ostale 2.500 lir. Tečaj je za letnike 1951 in starejše. za letnik 1952/5 in 1956/57. V Žabnicah bo trenirala tudi celotna tekmovalna skupina SPDT. • • * Odbor ŠD Sokol •* ',’'hr sporoča, da bo redni društveni občni zbor v sredo, 2. februarja ob 20. uri v društvenih prostorih. * * * ŠD Breg priredi v nedeljo, 30. t.m. smučarski izlet v Nevegal. Odhod ob 6. uri. Vpisovanje do srede pri vaških zastopnikih. Na razpolago bost* dva avtobusa. Odbor ŠD «Polet» obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor v soboto, 29. januarja 1972 ob 20. uri v dvorani Presvetega ..dorpa pa Opčinah. Na dnevnem redu so por^ila, razprava in izvolitev novega odbora. 5.000 m Schenk (Niz.) 10.000 m Schenk (Niz.) Bor — Čelana: Klavdij Veljak je v soboto večkrat nasprotni blok tako premagal Smučarska vojna že v arhivu? Avery Brundale je prispel v Tokio. V naslednjih dneh bo predsedoval delu mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo med drugim obravnaval vprašanje trgovske reklame alpskih smučarjev Ob prihodu v japonsko prestolnico je Brun-doge izjavil, da še nima pripravljenega seznama 44 smučarjev, Id naj bi prekršili olimpijski pravilnik. Pozna le imena nekaterih kršiteljev, da pa še ne ve če so bili prijat> Ijeni za igre, kar rti videl uradnih prijav. <66> Nenavadno hud poraz so doživeli Sovjeti na evropskem prvenstvu v hitrostnem drsanju za moške v Davosu. Izkazali pa so se Nizozemci. ki so poleg naslova osvojili v končni lestvici še tretje, četrto in peto mesto. Art Schenk je osvojil tri zlate kolajne in končni naslov, rojak Verkeerk pa eno posamezno prvo mesto. Evropski prvaki so postali: 500 m Schenk (Niz.) 39"89 1.500 m Schenk (Niz.) T00”57 5.000 m Schenk (Niz.) ri7"94 10.000 m Verkeerk (Niz.) 15'08”41 Svetovni rekordi so naslednji: 500. m Linkovesi (Fin.) 38“ (1972) 1.500 m Schenk (Niz.) 1’58"7 (1971) nro (1971) 14’55”9 (1971) Na prvenstvu v Davosu pa niso nastopili nekateri od najboljših v Evropi. <66> V Goteborgu na Švedskem so pred dnevi zaključili evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju na ledu za posameznike. 21-letna Rita Trapane-se je dala Italiji z osvojitvijo drugega mesta lepo zadoščenje in istočasno upanje na kakšno kolajno v Sapporu v zameno za tiste, ki bodo morda šle po vodi Upi za Sapporo gredo morda tudi višje od drugega mesta, čeprav se še ne ve za točno moč Američank, ki pa imajo gotovo vsaj eno dobro predstavnico. Optimizem je utemeljen zaradi novega načina ocenjevanja, ki se počasi uveljavlja in ki podpira proste vaje na škodo obveznih likov. Prosta sestava je pravzaprav adut Rite Trapanese, ki je v Goteborgu z njo prišla s tretjega mesta na drugo in dosegla boljši delni rezultat kot sama zmagovalka Avstrijka Schuba. Avstrijka izgleda za sedaj še nedosegljiva zaradi brezhibnih vaj. njene zasledovalke pa se ukvarjajo v vse večji meri n akrobatskimi in visokimi skoki. V prosti vaji je bila v Goteborgu najboljša mlada vzhodna Nemka Sonja Morgenstem. Na drugo mesto je prišla kar iz šestega po obvezni vaji. Sonja Morgenstern (dobesedno czvezda danicat) utegne zablesteti prav v Sapporu <66> Avstrijo bo v alpskih smučarskih panogah zastopalo 8 fantov in 8 deklet. V moški konkurenci bodo tekmovali: Bleiner, Cordm. LokU, Matt, Messner, Schranz, Tritseher in Zwilling; pri ženskah po: Proll, Drexel, Gabi, Kaserer, Totschig in Rauter. Zenska vrsta je odraz letošnjih uspehov, v moški pa predstavlja presenečenje izključitev Rofnerja, ki je zelo dober slalomist. Velika o-duta avstrijske vrste sta seveda Schranz in Prollova v obeh smukih. <66> Olimpijsko baklo, ki se po treh poteh bliža Sapporu, morajo vsakih 10 minut oskrbeti z gorivom Bo kla je sestavljena iz ročaja, ki je enak posodi za olimpijski ogenj na stadionu Makomanai, in 55 cm dolge cevi s premerom 3 cm. Gorivo je sestavljeno iz rdečega fosfora ter magnezija in daje svetlo rumeno luč. — mu je obljubil tudi to. Djirn- doline Je prišla kolona z ranjenci. Znašel se je med bfebot,e Je pomislil na Wolfa. če mu uspe pobegniti iz ^8ai -Ce’ mu bodo °‘Prostil!1 tisto neumnost.., da je pred- vdajo, popoldan je deževalo in vmes snežilo. Megle so le-nad iezerom> d® j® h11® srema pozne jeseni še bolj bj p° večerji si je Lotte oblekla dežni plašč, razpela dežnik te ^ nspotila skozi park po poti, nastlani z listjem. Ce je bavo bil Wolf popoldne še posebej prosil, naj gre na to zar 60 ■ bi se bila v zadnjem trenutku skesala. Ob njeni ljubezni J1 J® bil polkovnik Perst, ki jo je vztrajno zalezoval, dan bolj zoprn. Zavila se je v plašč, da bi se ubranila ^Potoma je razmišljala, kaj vse ji je Wolf naročil in daleč se sme spustiti, da ne izgubi ženske časti. 8 St *** je stala na samem, pomaknjena pod hrib, obkrožena drevjem. Pred vhodom se je sprehajal stražar, mlad do l3t- Zvedavo in skoraj zavistno jo je premeri od nog pa tudi rahel prezir in očitek je brala v mladih očeh. >. > H a bUUl xcuact.l p i auui *'*«■“* * le razkošnem salonu, opremljenem v starinskem stilu, jo z Pfajei polkovnik Perst. Ves drugačen je bl kot običajno iv adu z nekaj prisrčnimi besedami jo Je predstavi družbi, )e ,la majorjema policijskih enot — major von Gdm pa jo Poznal — in trem dekletom, ki jih je že videla v hotelu, le oVs® nas zelo veseli, da ste naposled prišli v našo družbo,« major von Gdm. Dvorili pa so ji tudi drugi to jo brbt/ * 2 taskavimi besedami. Prijateljica ji j0 23 njihovimi tojjv m0®kala. Aperitiv, ki so ji ga ponudili, je bl močan — da ji ni sapo zaprlo. Zbala se je, da bo prehitro o siila*>* Pareški rekordi (Nadaljevanje s 4. strani) ga sveta. Na kongresu bo govorilo kakih 30 ekspertov, ki imajo veliko izkušenj v tej zvrsti gostinstva kot direktorji ali lastniki nudističnih letovišč oziroma načelniki nudističnih organizacij. Organizatorji računajo, da bo v dneh kongresa v vrsarskem nudističnem letovišču kakih 11 tisoč nudistov. V zvezi s kongresom je predsednik organizacijskega odbora Jerko Sladojevič rekel, da priprave na kongres normalno potekajo, tajnik mednarodne nudistične organizacije Lamprecht, ki je te dni obiskal Vrsar in se pozanimal za dosedanje priprave na kongres ter si ogledal kraj, je rekel, da je kraj kot ustvarjen za nudistični kongres. Čeprav je do kongresa še precej časa, se začenjajo javljati že sedaj predstavniki raznih ustanov in a-gencij, vrhu tega so zaprosile za dovoljenje, prisostvovati na kongresu ekipe zahodnonemške, francoske in nekaterih drugih televizij, da ne govorimo o uredništvih listov, med katerimi je seveda tudi sloviti «Playboy». davnimi dramatičnimi dogodki, ki se ...........................■IUIIIIII....................•»»»»»»».'»'»'.»"»....."»"»»«'."■■■ V GVAMSKI DŽUNGLI SO NAŠLI NAREDNIKA BIVŠE JAPONSKE CESARSKE VOJSKE Neverjetna zgodba modernega Robinzona GVAM, 25. — Danes ponoči so v džungli na otoku Gvamu ujeli' moškega, M so ga pozneje identificirali za narednika Japonske cesarske vojske, po 28 letih odkar so Američani zavzeli otok. Podčastnik Je ponosno poudaril, da se ni nikoli predal in da je preživel v džungli skoraj trideset let z lovom in ribolovom. Japonskega vojaka, ki so ga identificirali za 56-letnega narednika Shokičija JakoJa, sta našla dva lovca na področju reke Talofofo, kjer je džungla še posebno zaraščena. Videla sta ga, ko je šel k reki, da bi pogledal, če se Je ulovila kakšna riba v nastavljene mreže. Lovca sta odpeljala narednika na policijsko postajo, od koder so ga nato prepeljali v ameriški generalni štab v mestecu Agana. Tu je Japonec povedal presenečenim arneri škten vojakotn svoje neverjetne pu stolovščine modernega Robinzona v azijski džungli. Ko so slišali njegovo zgodbo, so ameriški poveljniki odredili njegov sprejem v gvamski bolnišnici. Vojaški zdravniki, ki so ga pregledali, so ugotovili, da je Japonski podčastnik sicer nekoliko anemičen, njegovo zdravstveno stanje pa je zadovoljivo. Predstavniki japonske skupnosti na Gvamu so obiskali JakoJa v bolnišnici in mnogi so se mu zahvalili za njegov pogum. «Vedel sem, da Je Japonska izgubila vojno, ker sem v džungli našel letake, ki so naznanjali kapitulacijo domovine, vendar sem se še vedno skrival v džungli, ker sem se bal, da bi me postavili pred vojaško sodišče, če bi se predal,* Je dejal japonski narednik. Ko so američani zasedli Gvam 21. julija 1944 se je narednik Jakoja skril v džungli skupaj z nekaterimi tovariši, pozneje pa se je ločil od njih. V vseh teh letih se je Japonec preživljal z divjim sadjem, ki ga je nabiral v gozdu, z lovom in ribolovom. Iz drevesnega lubja je stkal tkanino podobno žakljevini in iz nje si je skrojil obleko s pomočjo Škarij, ki jih je vzel s seboj v džunglo. Z njimi si je tudi kdaj pa kdaj pristrigel lase, na obrazu pa si pustil rasti dolgo brado. Narednik je povedal, da je v dolgih letih, ki jih je preživel v džungli marsikdaj zbolel, vendar mu je vedno uspelo ozdraveti. »Ves čas, ki sem ga preživel v džungli, sem prebil v svoji jami. Na prosto sem si upal samo ponoči, vendar tudi takrat se nisem oddaljil od svojega skrivališča*, je priznal Ja-koj. Japonski narednik seveda ni vedel ničesar o tehnološkem napredku v zadnjih tridesetih letih, zato je kar strmel, ko so mu povedali, da bo lahko poletel na Japonsko z reaktivnim letalom v samih treh urah. Tudi atomska bomba in televizija sta ga zelo presenetili. »Zdi se mi da sanjam in se zelo bojim, da bi se zbudil*, je priznal Jakoj. Japonska vlada je sporočila, da bo plačala Jakoju potne stroške za povratek v domovino in je že naročila konzulu v Agani, naj ukrene vse kar je potrebno. Pred desetimi leti so na istem področju ameriški vojaki našli dva veterana japonske cesarske vojske. Ko je japonska vlada zvedela zanju, je pozvala vse morebitne vojake, ki bi se skrivali v džungli, naj se predajo. Skupine japonskih vojakov so ,na dolgo in široko prekrožile džunglo in so z megafoni pozivale vse vojake, naj se predajo, vendar nihče ni odgovoril na njihov poziv. BELFAST, 25. — Britanski vojaki so danes priprli v Belfastu 69 oseb. katere so skoraj vse izpustili na svobodo po dolgem zasliševanju. Baje so policijski agenti aretirali tudi nekega pomembnega voditelja katoliške organizacije IRA. Glasnik belfaške policije je danes izjavil, da je izginil katoliški agent, ki je pripadal ulstrski policiji. Povedal je tudi, da je neznanec telefoniral na policijsko postajo in sporočil, da so agenta ugrabili. Danes zjutraj je prispel v London predsednik vlade Irske republike Jack Lynch, ki se je sestal z laburističnim voditeljem Haroldom Wilso-nom. Lynch je na letališču dal čas-nikarjem kratko izjavo, v kateri je zelo ostro kritiziral britansko nasilno politiko v Ulstru. Irski premier je obtožil Angleže, da s svojo nesmiselno politiko samo zaostrujejo položaj v severni Irski. Lynch je tudi dodal, da so vojaške represalije nesmiselne in škodljive, ker je osnovni problem ulstrske krize razdelitev irskega otoka. Kaže, da je bil Irski vladni predsednik tako oster, ker so britanske oblasti v prejšnjih dneh odprle novo koncentracijsko taborišče za politične jetnike. Lonch je vedno zahteval od londonske vlade, da ukine taborišča. Pred novim koncentracijskim taboriščem je v preteklih dneh prišlo do zelo ostrih demonstracij katoliškega prebivalstva. Britanski vojaki so reagirali z običajno surovostjo in so razrešili demonstrante z gumijastimi naboji. delovanje. Poleg bega se je obč® ska služba zanimala tudi za pose® no vrsto »onesnaženja*, ki je nW® znana: hrup. Redno so tudi preg*e' dovali vzorce pitne vode, občin®! šole, pekarne in stanovanja. Do6“ dela je imela komisija tudi * preučevanjem gradbenih in urbani stičnih vprašanj, kot na primer & ločitev novih minimalnih višin ** dimnike zasebnih hiš. ., Skupno so v lanskem letu izv® 537 pregledov, 862 so izvedli na P® budo zasebnikov, pregledali so ** vzorcev vode, 1912 gradbenih na®j tov, izdali 478 gradbenih dovolj® in so 93-krat analizirali morje * Tržaškem zalivu. Pregledali so tu® nad 10.000 sob v zasebnih stanov*' njih. Določeni kontingenti za uvoz iz Jugoslavije Oddelek za zunanjo trgovin® vladnega komisariata v dež®1 Furlaniji - Julijski krajini je sp® ročil, da so dne 15. januarja U avtomatično potrdili za dobo en® ga leta italijansko - jugoslovans* sporazum o obmejni trgovini dne 31. marca 1955 in dodatna P1® tokola z dne 25. aprila 1964 in *' julija 1968. V dobi januar - april 1972 80 na razpolago za uvoz iz Jugo® vije sledeči kontingenti oprošč® uvoznih davkov v skupni vred"® sti: slano in prekajeno meso ' milijonov 300 tisoč lir, sveže nn® ko 20 mil., sir 6 mil. 600 tis® jajca 5 mil., sveže ribe 36 mil. tisoč, sveže sadje 16 mil. 600 tis®" zelenjava (razen svežega in kisi® ga zelja, repe in krompirja) 1 mil. 600 tisoč, sveže in kislo ® lje in repa 6 mil. 600 tisoč, kri® pir 13 mil. 300 tisoč, konzervi!8' no sadje 3 mil. 300 tisoč, paradiž1® kov koncentrat 10 mil., konzervi® ne ribo 26 mil. 600 tisoč, navad® vina 50 mil., vino za proizvaja"® kisa 16 mil. 600 tisoč, vino *? industrijske namene 10 mil., k c® kalije 3 mil. 300 tisoč, prepror 6 mil. 600 tisoč, sadni sokovi ' izjemo južnega sadja) 8 mil. "Jr tisoč. Za slednje ne velja opri®1' tev carine. * Oddelek za zunanjo trgovino F sam razdelil na podlagi proš®"j kontingent železnine v znesku 1 milijonov lir z oprostitvijo uvoz® ga davka. Prošnje je treba predložiti po ® konskih predpisih do 19. fcbruai? 1972. Veljavni datum bo tisti, * ga bodo žigosali na nalepko ® sprejemu prošnje na oddelku ® zunanjo trgovino. Med vse of šnje, ki bi jih predložili no do'0' čenem roku, bodo razdelili mo® bitne ostanke. Prmemo je, da * prošnji priloži vsa bančna in čari® ska dokumentacija, ki naj pon®? ...................IIIIIIIIIIII.......min...........................................milil.......................................................................................................................... Ft3 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11-40 Radio za šole; 12.10 Brali smo za vas; 12.00 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Godalni kvartet iz Celovca; 19.10 Higiena in zdravje; 19.45 Zbor «Jakobus Gallus*; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.40 Melodije v polmraku, 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.15 Tretja stran; 15.10 «H Locandiere*; 15.40 Klub plošče. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30; 14.30; 17.00; 19.15; 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Revija pevcev; 9.00 Otroški kotiček; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Malo koncert; 11.30 Velike ljubezenske zgodbe; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17,10 Vaši pevci; 17.30 Pahorjeve skladbe; 18.15 Jazz; 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Iz zgodovine ital. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; Srečanje s Pergolesijem; 19.30 SREDA, 26. JANUARJA 1972 Motivi iz slavnih glasbenih komedij; 20.20 Spored z Mino; 21.15 Radijska igra: «Poskusni večer*; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Popevke; 8.40 Operni odlomki; 9.35 Orkestri; 9.10 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored z Paolom Villaggiom; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 »La Marianna*; 20.10 Srečanje petih; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Haydnov koncert; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.12 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.30 Portret avtorja; 15.30 Bastianellijena glasba; 16.15 Radijska igra: »Zdaj več*; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Oddaja o Kitajski; 21.30 Baritonist Dietrich Fischer - Dieskau. FILOD1FUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba XIX. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Sin-fonični koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Melodije iz filmov; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Rimski -Korsakov: odlomki iz opere »Sne-guročka*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Od vasi do vasi*; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Zamejski zbori pojo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Hes-senškega radia; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Popevke s slovenskih festivalov; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.00 Literarni nokturno; 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; Tečaj angleščine; 11.30 Srednja šola; 12.00 Višja srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 čas smučanja; 13.30 Dnevnik; 15.00 TV v šoli ponovitev; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: «Rodila sem se nj; 19.15 Kulturna oddja: Življenje v Jugoslaviji; 19.45 Šport in svobodna*: 18.45 Primerjava mne-kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Šest vprašanj za leta 70 - problem lakote v svetu.; 22.00 Prenos športnega dogodka; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21-00 Dnevnik; 21.15 Fordov celovečerni film: «11 mistero del falco*. JUG. TELEVIZIJA 17.50 Doktor Dolittle — serijski barvni film; 18.15 Obzornik; 18.30 Po domače s Henčkovim ansamblom; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30 Naš ekran; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Olimpiada na vulkanu — barvni film; 22.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Dokumentar o Kitajski; 21.20 Jesen na istrskem nabrežju. oddelku za zunanjo trgovino. razsodi med posameznimi prošnj8' mi. Vse tvrdke, ki hočejo uvažati ® podlagi tega pravilnika, mor® biti vpisane na seznamu tv®1 ministrstva za zunanjo trgovino- Samomor moža s skokom skozi okno Včeraj so kmalu po 11. uri P% peljali v mrtvašnico splošne nišnice truplo pok. 45-letnega M® ra De Paseja iz Devina - Na®, zine 9. Kot so ugotovili kara" njerji, je De Pase prespal pri ® tu v Ul. Grunhut 6. Včeraj z' traj sta brat in njegova žena • t(0 man trkala na vrata spalnice. ' sta vstopila, sta opazila odpri okno, na dvorišču pa negibn®* De Paseja. Ni nobenega dvo®9' da gre za samomor. SINOČI V ROSSETTIJU Gostje iz Benetk z «Abecedo kmetavzarjeP cmV «Abeceda kmetavzarjev* je nas dokumentarne lepljenke Giovai®"J Polija, ki si je prizadeval strniti odrski okvir nekatere odlomke iz in pesmi »italijanskega gledališča . leta 1500». Dokumentarne vred"® teh odlomkov seveda ne gre zanikaj saj izpričujejo neko življenjskost, je prevevala takratne beneča® pisce. Velik vprašaj pa visi nad t® ali utegne biti tak poseg tudi g'® • lisko zanimiv. Zato bi o predstai ' ki nam jo je sinoči gledališka pina «L’Avogaria» iz Benetk poka*8 la v Rossettiju, lahko dejali le *' da nas je iz več razlogov odvračanj Prvi tak razlog tiči nemara v s«® odrski postavitvi, ki je tudi spric“ same tekstovne podlage bila vse ® več medla in v odnosih nastopaj® statična. O drugem razlogu bi se lo veliko napisati. Naj zadostuje d® V to, da je res presenetljivo ugotavlif ti, kako nekateri prav uživajo P poudarjanju prostaštva, ki preš ® vsak okus in se tako sprevrže pravo seksualnoprostaško klovnija®] Tretji in zadnji razlog pa je star k" nečanski jezik, ki ne dopušča \ igralcem ne občinstvu, da bi se, r razživeli, drugi pa kolikor toliko P** ljivo sledili dogajanju. ( Nekaj razlogov tedaj, ki govoril®^ neposrečeni abonmajski izbiri M*® škega Teatra Stabile.