Nemško^francosko bojišče Francija poražena na celi črti. Maribor, dne 2. septembra. Neprestano razveseljiva so porocila, ki priri.ihijo iz Irancosko-nemSkega bojiSča, o velikanskih zmagah nemških armad nad združenimi angleSko-belgi]sko-francoskimi četami v razmeroma tako kratkem času v enem mesecu. Na skrajnem severu stoječa nemška armada, ki stoji pod poveljstvom generala Klucka, je pri Mavibeuge ob franeosko-belgijski meji porazila angleško armado generala Frencha, ki je prihitela Francozom na pomoč in jo zasledovala do St. .Quentina. Tnkaj se je angleška armada zopei nekoliko zbrala, pritegnila 3 francoske divizije na pomoc ter se na novo spustila z Nemci v boj. To se je zgodilo severno otl St.. .Quentina. Toda zopet smola, zopet je bila od generala Klucka tepena. Jnžno od Cambrai tfo se med tem časom zbrale drnge Irancoske in angleške čete in so korakale proti jugn, da bi zabranile vsaj prodiranje armad generala Kluoka ' in oddelek armade generala Biilowa od St, .Quentina proti Parizu. Tcda tudi tukaj ni bila sre&a mila združenim Analcžem iu Francozom. Zopet so bili južno od St. .Queiuina tako silno tepeni, da je strt ves odpor Francozov ob severu Pariza. Srednja armada generala Klucka, in sicer oddelek armade generala Biilowa, Hausena, vojvode virtemberškega in armada nemškega prestnlnnnslednika so pa porazile pri Longway ob severno frnncosko-belgijsko-luksenburški meji glavno sevemo annado združenih An_ležev, Belgijcev in Frar.c-ozov tako uničevalno, da se tudi od te strani ni bati nemSkim armadam nobenega odpora. Padla je tudi Irancoska armada Longway, Tepena angleško-belgijsko-fraucoska armada je bežala proti St. .Quentinu, toda za petami ji je že tudi bil general Biilow. Prišlo je zopet do bitke pri St. .Quentinu. Tiudi tukaj so bili Francozi vnovie tepeni, Nemske armade generalov Havisena vojvode vintemberškega in memškega prestolonaslednika korakajo proti jugo-zahodu na Verdun, ki je ena najmočnejših francoskili .trdnjav. Pri Verdunu se jcodcepila od združenih nemSkih armad armada ..0,,erala Hausena, je prodrla do reke Aisne in je prcmagala mo6no francosko armado pri mestu Rethel Armada generola Hausena prorlira proti Irancoski trdnjavi Reims. Reims zapira vhod od severno vzhodneb strani proti Parizu. Ko padeta trdnjavi Verdun in Reims, bodo kar tri nemške armade neovirano korakale proti Parizu. Armada nemškega prestolonaslednika je v nadaljnem korakanju proti jugu, ko je zavzela trdnjavo Longvvay, prodirala proti "trdnjavi Montmedy. Trdnjava Montmedy se je udala po kratkem odporu armadi nemškega prestolonaslednika. Armada bavarskega prastolonaslednika, ki je porazila v bitki pri Metzu Francoze, je prekoračila Vogeze ob južno-francosko-alzaški meji in prodira proti zahodu na Pariz. Armada generala Heeringen pa oblega ob francosko-severno-alzaški meji moSno francosko trdnjavo Belfort. Po padau Beliorta bo korakala proti zahodu na Pariz. Parlz prcd obleganjem. Francoski generalni štab pričakuje, da bo v bližnjih dneh obkolila nemška armada Pariz. Z vso naglico se pripravlja Pariz za obleganje. Tuje prebivalstvo zapušča Pariz. V okoliiVi Pariza delajo velikanske okope in rove, katere prepletajo z bodečimi žicarai, da bi se sovražnik ne mogel bližati metfi«. Vsa okolica Pariza izgleda, kakor kako velikansko vojaško taborišče, V Parizu samem vlada nepopisen strah pred obleganjem. Osobito ,ie prebivalstvo ogorfieno, ker mu je generalni štab podajal kriva poro&ila in slikal stanje francoske armada kot ngodno. Sedaj, ko se pripravlja Iranooska viada na odliod proti jngu v Bordo, je še-le jasno, da je Pariz v iiajvočji nevarnosti. Boji pred Antwerpnom. Berolin, dne 30. avgustn. Pol osebnim vodstvon kralia Alberta je krenila moena belgijska arniada proti jugu, da bi pof snila nazaj nemško armado. Nemoem se ja posrefiilo, speIja.ii Belgiice v past pri Vilvordi, kjer so stale močne nem.ške čete. Ko so se Belgijoi približali, so se Nemci naeiikrat nstavili. Nove čete, ki so bile v zasedi skrite, so udrle iz gozdov od strar.i v belgijske 'fote. Strašen bo.\ Belgijcev. Belgijoi so na ta način zašli v znsedo, v kateri se je strel al • od treli stnvi na nje. To ni bila več l:o!Jba, bilo jc klaire. Belgijci, ki so poprej korajžno !>ro lirnli, so se spnslili v h«g, samo, da bi se rešili. Xa st itine jih je skoeilo v volotok Mecheln-Lowen, kjer jih je mnogo utop.ilo. Avtomobili z oficir.ii ge:ier:il'ie,'ra ?taba so divjali i?azaj prdti Antverpnu. Belgijci gr» zapust:»i že prei lepo mesto Ucclieln, ker so tudi v tn1 mesto padnli slreli lastnih ^ct. PreIr.va.lei so bežali vse križera. Slavni stolp stolniee so zadeli strel. in ga pornSHi. Misli se, da so Balgijoi izvršili ta napad na žeIjo francoskega vojnega vodttva. ; Avstri]cl v neniški armadl protl Francozom. Graški list ^Arbeiter^valle" prinaša dne 1. septembra sledo6o vest: V drugem seznaiuu ranjeacev in paduli, ki ga . je izdalo vojr.o poveljstvobavarskih polkov, sta ozna-.f eena tncli 2 Avstrijca: pešec Evgen Buchncr od 4. infanterijskega polka in peSeo Ludvik Sclnvaninger, tudi od 4. pešpolka. Oba sia doraa iz Gorr.j« Avstrijske. Prvi je 1 >I1 v bitki pri Metzu (proti Fra.ncozoni) liudo ranjen, drugi pa se je izgubil. Neraški cesar odložil naslov angleškega admirala. Dmiaj, dne 1. septembra. Nemški cesar Viliem ie"odložil naslov apgleškega feldmaršnla in ndmirala.