Binkoštt tvoje duše. Kako veselo je pogledati sedaj v naravo, kjer vse tako veselo raste, brsti in cveti, kjer vse odmeva veselega ptičjega petja, kjer je po mrzli, mrtvi zimi vse polno novega, svežega življenja. Sredi spomladi, sredi tega obnovIjenega življenja je prišel pred 1900 leti kakor v mogočnem spomladanskem viharju na zemljo Sveti Duh, v spomin na to obhaja. sedaj Cerkev sredi spomladi binkoštni praznik. Ni brez vzroka, da je prišel Sveti Duh noter v spomlad, noter v prerajujoče se življenje. Hotel je pokazati svetu, da je on tisti, ki budi v spomladi na zemlji to novo, veselo življenje. Sv. pismo pripoveduje, da je bila v začetku zemlja pusta in prazna, vsa pokrita z vodami. A nad to pusto, nerodovitno zemljo je plaval Duh božji in ta Duh bojžji je položil v mrtvo, nerodovitno zemljo ono čudovito moč, one zakone, po katerih je zemlja začela poganjati in zeleneti, po katerih se je napolnila voda z ribami, zrak s pticami, zemlja z živalmi, po katerih se je začela na zemlji prva spomlad. In kakor je nastala na zemlji prva spomlad po Sv. Duhu, tako nastajajo vse druge, kajti Sv. Duh, ki vzdržuje vso naravo, vzdržuje vse zakone, po katerih klije na zemlji vedno novo življenje. Je bil pa še drug vzrok, da je prišel Sv. Duh noter v prerajajočo se spomlad. Spomlad zunaj v naravi naj bi nam živo in za vsakega razumljivo pokazala, kaj je napravil Sv. Duh, ko je prišel na zemljo. V človeških dušah — tudi spomlad, tudi čisto novo življenje. Ko je gledal prirok Ecehijel v duhu 600 let prej velik čudež prvega binkoštnega praznika, je v božjem imenu naznanil: »Jaz vam hočem dati novo srce in hočem položiti v vašo notranjost novega duha.« Kako se je ta beseda prerokova o novib. človeških srcih izpolnila! Ni še razsvetljeval Sveti Duh dolgo človeške duše, pa je že lahko zapisal sv. Justin besede: »Kateri so prej živeli v strasti, se zdaj vesele v čistosti; kateri so cenili denar in dobiček nad vse, razdeljujejo sedaj vse, kar imajo, med uboge in v občno porabo; kateri so se prej sovražili in s tujci niso hoteli občevati, zdaj z njimi žive, celo molijo za sovražnike in pomirjajo tiste, ki jih preganjajo.« Pomisli nadalje spreobrnjenje sv. Avguština, sv. Marjete Kortonske, sv. Ignacija, pomisli, kako se je spreobrnila h krščanskemu življenju polagoma vsa Evropa, kako se spreobracajo drugi deli sveta, koliko in koliko je že čisto predrugačilo svoje življenje! Pomisli serafsko Ijubezen do Boga, ki je gorela v srcu sv. Frančiška Asiškega, ljubezen in usmiljenje do bližnjega, kakor sta jo imela sv. Elizabeta in sv. Vincencij Pavelski, pomisli ponižnost sv. Frančiška Ksaverija, krotkost sv. Frančiška Saleškega, pomisli vse to, kar je gorelo v srcih tisocev svetnikov, ki jih ima katoliška Cerkev. Pomisli vso ono ljubezen do Boga, vso ljubezen in usmiljenje do drugih, vso čistost, vso krotkost, vso potrpežljivost, ki je živela v dušah vseh milijonov, ki so se oklepali Kristusove vere, potem imaš velikansko in veličastno sliko duhovne pomladi, ki jo je rodil na zemlji Sv. Duh. In v svojo lastno dušo poglej! Vse misli in izpodbudo k dobremu, ki si jih čutil v svojem srcu, vse dobre misli, ki si jih opravil, vso moč, ki si jo imel, ko je bilo treba premagovati skušnjave in nositi križe, vse sveto veselje, ki ga je čutila tvoja duša — vse to je delo Sv. Duha v tebi. In kako čisto drugače bi bilo v našem življenju, če bi Sv. Duha bolj poslušali, mu bolj odpirali svoje srce! In kako čisto drugače bi bilo danes po svetu, ko bi v vsa človeška srca, v vse družine, v vse človeške razmere sijala luč in moč Sv. Duha! Potem pa je tolikokrat tudi pri nas tako, kakor je bilo pri Efežanih, ki so sv. Pavlu rekli: »Saj še vemo ne, da je Sv. Duh.« Da, kolikokrat smo mi v svojem življenju, pri svojem ravnanju, kakor da ne bi vedeli, da je Sv. Duh, pa hodimo zato v temi. Obhajamo zato zopet enkrat prave binkošti v svojem srcu! Spomnimo se zoyet enkrat vse svoje človeške reve, zavedimo se, da je človek sam iz sebe le tema, le slabost, le greh, pa prosimo iz vse duše: »Pridi Sv. Duh! Pridi ti oče ubogih! Pridi ti luč srca!« A ne mislimo in ne kličemo Sv. Duha samo ob binkoštih! Častitljiva Marija Oskobarska je imela na binkoštni praznik prikazen, v kateri je videla Sv. Duha v njegovem veličastvu in je zrla, kako iz njega izhajajo žarki, ki človeške duše razsvetljujejo. ogrevajo, posvečujejo. Bila je od lepote take duše teko prevzeta, da je prosila: »Ah, zakaj ni večkrat v letu binkoštni praznik, da bi bile duše človeške tako srečne!« Pa je dobila odgovor: »Kolikokrat človek svojo dušo Sv. Duhu odpre, tolikokrat obhaja v sebi prave binkošti.« Odpiraj svojo dušo Sv. Duhu vsak dan, pusti, da sije to duhovno solnce v tvojo dušo vsak dan, pa boš imel vsak dan srečne binkošti. Veselo življenje v katoliških mladeniških organizacijah. Nedeljo 3. maja se je zbralo na gori Isel pri Insbrucku 4000 organiziranih katoliških mladeničev iz Tirolske, ki so povdarili svoje odločno katoliško prepričanje pa tudi izrazili voljo, da hočejo krepko sodelovati, da postane današnje življenje zopet praktično krščansko. K znani božji poti Altotting na Bavarskem pa je romalo 5000 bavarskih mladeničev, ki so vsi organizirani v katoliški mladeniški zvezi, ki šteje okoli 30.000 članov. V Mtinchen-u samem je priredila katoliška mladeniška organizacija veličastno in pestro majniško proslavo, katere se je udeležilo nad 1000 mladeničev« Tako veje tudi v mladeniških vrstah krščanska pomlad. Daj Bog, da bi bilo tudi pri nas tako. Malo o razmerah v Sveti deželi. Kakor znano, oskrbujejo dušjeskrbje v Palestini za katoličane že od davnih časov frančiškani, ki imajo radi tega ime »varuhi božjega groba«. Vseh frančiškanov v Sveti deželi je 210. V njihovem redovnem predstojništvu so že dalje časa po en Ifcalijan, Francoz, Španec, Nemec in Anglež. Red sam ima redovnike iz 22 različnih narodnosti, tako da je ludi tukaj lepo izražena vesoljnost naše katoliške Cerkve. V zadnjem času je opažati v Palestini precej velik odpor domačinov proti drugovercem, predvsem proti protestantskim misijonarjem, ki hočejo tam širiti svojo vero. Na mnogih krajih je prišlo proti njim celo do hrupnih demonstracij, pri katerih je bilo tudi več ranjenih. Mehika. Pri neki mehikanski patriotični slavnosti je izjavil minister prosvete v imenu vlade, da vlada nikakor ne namerava iztrebeti od pradedov podedovano vero in tudi ne misli zatreti češčenje Device v Guadalupi. A dejanja mehikanske vlade so drugačna kakor njene izjave. Po tej izjavi so bili že zopet ustreljeni en duhovnik in dva druga, cela vrsta oseb pa zaprta, ker so se udeležile službe božje. Spomenik boljševiški žrtvi. Katoliški Poljaki so osnovali odbor, ki ima skrbeti, da postavijo dostojen spomenik prelatu Budkieviču, ki so ga boljševiki umorili pred 5 leti v ječi.