Iz lirike mlade in najmlajše generacije
SPOMIN
Franci Černigoj
Reka mrmra, škorci žvižgajo, topoli sanjajo.
Prijetni hlad avgusta pod veliko okroglo luno.
Proti vodi škriplje pesek.
Prihajava k mojemu kipu
sedanjosti.
Ržene bilke-lasje,
mehki in igrivi;
smehljajoče ustne
z mesečevimi zobmi;
prepleteni prsti —
veje gabra in jelše. Reka.
Lačne ribe prebijajo gladino, voda s kratkimi sunki umiva že tisočkrat oprane skale.
531
Iz lirike mlade in najmlajše generacije                                                                              532
Čudovite ustnice, slastni požirki; prerivajoči prsti
drgetajo v rži.
Skozi njene oči zagledam svoj kip — sključen in sam. Vztrepetam; v objemu zrak.
Sključen in sam med bregom in reko.
VODNJAK
Franci Černigoj
Ko se bodo moje lužice in mlake
zlile v trden kamnit vodnjak
in bo dobrohotna roka od zgoraj
zlila vanj stekleničko klora,
bom neutrudno vlačil
vedro za vedrom
umetno očiščene kristalne vode
in gnojil z njo bližnje zeljnike
do brezkončnosti dna.
Takrat bo lepo
in tudi jaz se bom imenitno počutil