Sodelavcem ob novem letu
Ob prelomu leta si z velikim olajšanjem ob prehojeni poti želimo drug drugemu najboljše želje, zdravje, srečo in uspehov, drug drugemu stiskamo roke ter si nazdravljamo za vse naj, naj v bodočem letu. Polna so nas usta tovarištva, nesebičnosti, brezzavistnosti, solidarnosti in nasploh smo ljudje, taki kot nismo. Na žalost pa včasih vse želje že kmalu po Silvestru izzvenijo kot prazne fraze in začnemo z ustaljenimi starimi odnosi. Tako, da se lahko vprašamo ali smo dvolični in ali je normalno, da so želje in čestitke novoletni običaj ali iskrenost. Čemu in komu je tako razmišljanje sploh potrebno, ko smo dosegli v preteklem letu zastavljene cilje, ko proizvodnja in poslovanje tečeta za današnje pogoje dokaj normalno in ko v letu 1986 naj ne bi primanjkovalo naročil, ko imamo pogoje za obvladovanje likvidnosti, uvoza potrebnega repro materiala in smo dosegli prve izvozne rezultate pa tudi lanski poslovni rezultati naj bi zagotovili sredstva za sklade, dejavnost sindikata, mladino ter ne nazadnje tudi za nekatere potrebe krajevne skupnosti.
V letošnjem in prihodnjih letih nas čakajo težke in odgovorne naloge na področjih medsebojnih odnosov, kadrovskega pomlajevanja deficitarnih poklicev, pridobivanje novih delovnih sposobnosti in sodelavcev z novimi znanji ter ustvariti ustrezno kadrovsko bazo za vse hierarhične nivoje delovne organizacije. S tem naj bi zagotovili za naprej socialno varnost sedanje generacije, na osnovi izpeljanega dolgoročnega programa, katerega smo si zastavili. To je proizvodnja, ki jo išče trg s čim večjim deležem lastnega inovativnega razvojnega in proizvodnega znanja.
Osnovni temelj za dosego zadanih si planov in nasploh tudi normalnega tekočega poslovanja, so zdravi medsebojni odnosi, poštene delitve osebnega dohodka. Ta dva pogoja pa je zelo težko uresničiti brez zdravega razuma, realne presoje večine kolektiva, z upoštevanjem skupnega cilja in ne drobnih individualnih interesov, ki so prisotnejši in s trdnostjo ekonomskega položaja delovne organizacije celo naraščajo.
Trezna presoja večine članov kolektiva, ki verjame v prihodnost Elmonta in kateri so odločeni s svojim delom, znanjem, osebnim poštenjem in treznim razumom zagotoviti kruh sebi in prihajajoči generaciji, mora onemogočiti drobne individualne interese in s tem okrepiti materialno in kadrovsko osnovo delovne organizacije.
Ob lanskem jubilejnem letu, ko smo se zazrli nazaj, smo videli, da smo do sedanje materialne osnove prišli sami in nam ni bilo nič podarjenega ter da je to zasluga v glavnem še v Elmontu aktivnih delavcev.
Smo pred obravnavo predloga pravilnika o delitvi osebnega dohodka, v katerega je vloženo veliko dela in študija. Zavedati se moramo, da noben pravilnik sam po sebi ne povečuje plač, vendar le določa vrednost dela, ki je osnova za izplačila. Pri obravnavi tega se bo videla zrelost kolektiva, treba bo priznati sodelavcu več, ali v obraz povedati sedaj si dobil preveč glede na vloženo delo in sposobnosti. Te stvari niso enostavne, zahtevajo veliko resnosti in zrelosti, da se prepreči dirko za točke in se postavi po robu nerealnim zahtevam. Večkrat smo že skupaj ugotovili nepravilnosti, ki naj bi jih s tem vsaj večino odklonili.
Mislim, da je že zadnji čas, da se stimulira delo, znanje, odgovornost in da razčistimo z lažno solidarnostjo.
Ni še daleč čas, ko so dobro stoječi Elmont spravili na kolena spletke, nered in neenotnost. Ko je bil takorekoč na tleh, ga je ponovno dvignila enotnost kolektiva, ki je ne smemo zapraviti. Zamujenega se sicer ne more popraviti in ne nadoknaditi, vendar naj nam bo v opomin, da se ne bi ponovilo. Verjamem v zrelost kolektiva in sem prepričan, da se nebi ponovilo. Verjamem v zrelost kolektiva in sem prepričan, da bomo tudi vnaprej enotni, ker le taki smo sposobni premagati vse težave in si zagotoviti dobro sedanjost in prihodnost.
Marko Kordiš
Izvoz na Kitajsko
O prvih resnejših pogovorih izvoza opreme za kurje farme na Kitajsko z DO Emona Inžiniring iz Ljubljane, sem bil seznanjen že v sredini septembra. Vendar pa je do podpisa pogodbe prišlo šele v drugi polovici oktobra. Rok za izdelavo in dobavo 20 kom. komadno razdelilnih omar ter dobavo kompletnega elektroinstalacijskega materila za vseh 20 objektov je bil določen za 3.12.1985. Sorazmerno obsežen posel je bilo torej treba opraviti v zelo kratkem času. Če pa vzamemo v obzir še dejstvo, da je bilo ob podpisu pogodbe še kup odprtih vprašanj, ki smo jih sproti reševali, tedaj je bilo zares potrebno vsak dan dodobra izkoristiti.
Izvoz na Kitajsko
Takoj smo pričeli z delom. Istočasno je bilo organiziranih več sestankov s predstavniki Emona Inženiringa in projektantom z namenom, da se projekt dokončno oblikuje. Pri tem smo naleteli na veliko težav, saj podorbnosti niso bile znane ne enim, ne drugim. K sreči smo si že pred podpisom pogodbe ogledali eno podobnih farm v bližini Rogaške Slatine, tako, da smo na podlagi tega sami predlagali posamezne rešitve in jih vrisali v projekt.
Kljub temu, da so podatki prihajali postopoma, smo se ves čas držali v začetku izdelanega plana. Še celo več, kompletna roba je bila izdobavljena že v četrtek 28. 11. 1985. Žal je bil kamion vlačilec premajhen, tako da so trije zaboji ostali za odpremo šele po praznikih.
Pri tem je treba reči, da je bila vsa roba kvalitetno prevzeta s strani predstavnikov Emona Inženiringa in da so se pohvalno izrazili o njej. Edine težave pri
Omare za kitajskega naročnika
prevzemu so nastale pri kabelskih policah, ki so bile slabo zaščitene proti rjavenju, vendar pa nam je pri samem proizvajalcu uspelo v dveh dneh dobiti nove.
Posel je od vseh, ki so delali na njem terjal mnogo angažiranosti in resnosti. Kajti za nas je kot uspešno opravljen, predstavljal »vstopnico« na tuja konvertibilna tržišča.
Lep je bil občutek, ko se je na predpraznični dan Elmontove-mu dvorišču bližal orjaški vlačilec. Tudi takrat, ko smo v hudem mrazu vanj vstavljali zaboje. Morda tudi zato, ker je bil po več neprespanih nočeh posel uspešno zaključen. Še lepše in brezskrbnejše je bilo praznovanje Dneva republike, ki je bilo povezano z novim delovnim uspehom.
Anton Repe
(F
Spremembe prispevnih stopenj
V začetku januarja 86 so se spremenile prispevne stopnje iz BOD že za osebne dohodke za december 1985. Koncem decembra 1985 so se z uradnim listom SRS spremenile stopnje prispevkov, ki pa so se z zadnjimi
Spremembe prispevnih stopenj
To pomeni, da so se prispevki povečali za 1,74 % ali dinarsko povedano: tisti, ki je na primer imel novebrski OD skupaj neto 50.000 din, je to novembrski OD višine 48.813 din (indeks 97,6% ali — 2,4 %), ali tisti, ki je novembra na primer imel OD skupaj neto 100.000 din, ima primerjalno decembra 97.626,00 din. To velja za občino Radovljica, v ostalih občinah pa so se tudi po-
Add 1.
Zaloge so zato, da je material potreben za nemoteno proizvodnjo ali montažo v čim krajšem roku oz. po planu v dosegu delavca. Pri nas imamo naslednja skladišča materiala:
—	skladišče materiala (za proizvodnjo in montažo)
—	skladišče AGE
—	skladišče servisa
—	skladišče materiala v DE Koper
—	skladišče rezervnih delov za avtomatično delavnico
—	skladišče hrane in pijače za kuhinjo.
Poleg tega so še tzv. skladišče materialov pri privatnikih in kooperantih, kjer ima dejansko kooperant naš material, s kate-
zasedanji skupščine SRS zadnje dni decembra ponovno spremenile in smo bili obveščeni o njih z okrožnicami in teleksi prve dni januarja 1986. Spremembe so naslednje:
vsod povečale stopnje prispevkov in te razlike znašajo: za Jesenice 0,37 %, Kranj 0,61 %, Ljubljana Šiška 0,96 %, Koper 2,31 %, Piran 1,43 % in Izola 3,13 %.
Vrednost točke se je za mesec december 1985 povečala napram novembru 1985 za 5,2 % in znaša sedaj bruto 0,915 din.
Anton Baškovč
rim dela za naše potrebe polizdelke. Koncem sept. 1985 je bilo stanje materialov po posameznih skladiščih naslednje:
— skladišče materiala
milijonov
59,039
—	skladišče	AGE	52,645
—	servis	7,250.9
—	kooperanti	10.193
—	skladišče
v DE Koper	8,898
Kot vidimo, vežemo v zalogo skupno din 138,034 milijonov din (ali slabih starih 14 milijard). Kljub temu, da je višina zalog visoka, pa je mnenje tistih, ki potrebujejo material iz teh zalog vedno enako: »Zaloge so premajhne za nemoten potek dela«. Menim, da do zaloge previsoke — finančno — vendar imajo deloma prav, kajti na zaloge vpliva
nestabilni in nesigurni jugo-trg. V normalnih pogojih so zaloge previsoke, obračanje premajhno (koliko dni leži material v skladišču) in premajhno objektivna fleksibilnost nabave ter delno proizvodnje s celo vrsto obrobnih težav: roki dobave, majhne serije, zamuda v proizvodnji, delni problem uvoza, roki v montaži, kooperanti itd.
V	normalnih razmerah bi morali imeti na zalogi le tzv. drobni material in delno unikatne in servisne izdelke. Ves ostali material pa bi moral takoj iz dobave preiti na objekte oz. delovne mize. Vrednost materiala v zalogah je vrednotena z zadnjimi nabavnimi cenami nabavljenega materiala s 3 % pribitkom za eventuelne stroške dobave (prevozi) in notranjimi transportnimi stroški. Pri vgraditvi oz. porabi se obračunajo materiali po zadnji nabavni ceni s 3 % pribitkom — torej enako kot se nabavi. Torej je vsa proizvodnja in montaža v momentu izdaje in porabe ovrednotena po zadnjih nabavnih cenah nabavljenega materiala.
Material se povprečno zadržuje na skladiščih 84 dni, kljub temu, pa je na skladiščih materiala kar 280 pozicij materiala v višini 3,427.052 din, ki se letos ni gibal (ni bilo izhoda porabe) in 50 pozicij v višini 735.241 din, kjer je le nabava, porabe pa ni; ter na skladišču servisa, kjer je 57 pozicij v višini 1,008.548 din, ki se letos ni gibal — torej je ne-gibajočih zalog skupaj 5,170.841 din oz. 4% vseh zalog. Po vrstah so ti materiali v glavnem naslednji:
barvni MS profili, cink pločevina, kabel čevlji, krajši razni kabli in lak žica, stikala, vijaki, gumbi, svetilke, varovalke, po-nožja, žeblji, deli termohotela, dozator pomivalnega stroja, železo itd.
V	skladišču servisa pa črpalke, rezervni deli BABY GAGGIE ter termoregenerator.
Add 2.
Po zakonu o zavarovanju plačil smo z 2. členom zadolženi, da kupcu v roku 8 dni po izdaji izdelka ali storitve izdamo fakturo. Najbolj pravilno pa je, da
Bližamo se koncu leta, zato bi bilo morda interesantno, da malo opišemo tudi probleme v kadrovski službi, ter delo komisije za delovna razmerja.
V tem letu je komisija imela 26 sestankov, na katerih so se obravnavale razne prošnje brez objave, napredovanje po grupah, prošnje na objave, dodeljevanje štipendije, obravnavale prošnje za večerno izobraževanje naših delavcev, razne premestitve, dodeljevale točke za zahtevna dela in podobno.
Komisija je imela skozi vse leto dosti dela, saj se je srečevala s težavami in to največ z objavljenimi prostimi deli. Prihajale so razne prošnje — največ za NK delavce, za KV delavce pa je večji problem, saj ustreznega kadra ni. Eni in isti se stalno prijavljajo, za katere pa že ve-
istočasno z oddajo izdelka, storjene usluge itd. izdamo fakturo. Kupec nam je v kolikor se z našim izdelkom ali uslugo strinja, dolžan v roku 15 dni plačati oz. poravnati račun. V nasprotnem primeru pa mora z urgenco (pisno ali z reklamacijskim zapisnikom) delno ali v celoti zavrniti račun in s tem tudi izdelek.
Pri nas zaostajamo z izdajo fakture (čeprav izdelamo kvalitetno v redu in v zahtevanem roku) in to:
—	v montaži izstavljajo začasne situacije v večini primerov zelo koncem meseca Občasna dela (popravila manjšega značaja) bi morali zaračunavati sproti takoj ko je delo končano, ne pa ob oddaji ur. Začasne situacije bi morali izdajati mesečno sproti, tako kot je s posamezno pogodbo dogovorjeno. Občasno ob tromesečjih pa pride montaža na tekoče oz. jih v to po dogovoru prisili investitor ali pa visoka izdaja materiala.
—	v proizvodnji se zaradi nepravočasnega in neažurnega zaključevanja delovnih nalogov — posebno, če je sestavljen — zamuja z izdajo faktur. Pri tem večkrat delovni nalogi čakajo na konec meseca, ko se obračunavajo ure. Tako kupec večkrat zahteva fakturo, ker ima že dalj časa prevzemnico in izdelke v hiši.
—	Menim, da ima DE Koper zelo dobro urejeno, ker fakture, čeprav tudi majhne izdajajo sproti.
Zaradi tega mesečno prihajamo do likvidnosti težav, kajti nabava dela sproti, računi prihajajo, naši izdani računi pa v glavnem zadnjih 10 dni v mesecu. Težko pa je odgovoriti, koliko stane zamuda z izdajo fakture. Denar kljub temu, da njegova vrednost pada, je drag. Obrestna mera za izdane menice (od-goditev plačila) ali najete kredite za plačilo nabave je med 72 in 84 % ali dnevno nas neizdana fakture v višina 1 milijon (100 starih milijonov) stane ca. 2000 din (200.000 starih din). Torej je to enako tudi obračanje zalog ima tudi obračanje izdanih faktur svojo težo — enako ali pa včasih tudi večjo.
Računovodstvo
mo, da je dosti bolje, da jih ni v naši sredini.
Komisija praktično nima prave izbire. Večkrat se ponavljajo objave za .ključavničarje’ vendar le teh ne moremo dobiti. Na razgovor vabimo tudi delavce brez potrebne izobrazbe za pri-učitev, pa večkrat niti na razgovor ne pridejo, ni interesa.
Administrativnih del letos nismo objavljali, razen za nadomeščanje delavke na porod, dopustu, vendar zanimanja ni bilo.
Spomladi smo razpisali mesto za administr. v proizvodnji. Zanimanje je bilo zelo veliko, zato je bilo potrebno kandidate testirati in izbrati med najboljšimi. Mislim, da je še vedno večje zanimanje za administrativna dela, kot pa za delo v proizvodnji (KV delavci).
(Nadaljevanje na 4. strani)
November 1985 — mesec inovacij Elmonta
Ta mesec je za nami. Bera »izkupička« pa je kljub sorazmerno veliki nagradi za vsak koristen predlog majhna. Le trije predlogi so prispeli v tem času. Vsi so prejeli obljubljeno nagrado, dva od teh predlogov pa sta bila že takoj dodatno nagrajena po pravilniku o inovacijah.
Prepričan sem, da bi bilo po delavnicah in gradbiščih veliko koristnih predlogov. Le predlagati jih je potrebno. Zato ne čakajte! Z novimi idejami, izboljšavami, pa čeprav še tako malenkostnimi, pridite na dan! Komisija jih bo obravnavala in ustrezno nagradila.
■™^^Sr^Anton Repe
e ntfoitm-
	dec. 1985	nov. 1985
— zbirna stopnja obč. Radovljica	11,57 %	10.20%
— zdravstveno varstvo	16,07%	15,90%
— dodatni rep. davek	0,60%	—
— solidar. prispevek	0,20%	0,60%
	28,44%	26,70%
Odgovori na vprašanja za glasilo
Tudi kadrovska služba je v DO
Tudi kadrovska služba je v DO
(Nadaljevanje s 3. strani)
Problemi so bili večkrat tudi zaradi malomarnosti nadrejenih, kateri so posredovali predloge za spremembo grupe in to, za več časa nazaj, čeprav je bilo dogovorjeno, da se predlogi obravnavajo za naprej. Večkrat predlogi predolgo »potujejo« od proizvodnje — preko nadrejenih — do komisije. Sami pa vemo, da čas hitro teče, ter da je potrebno delavce plačati za opravljeno delo takoj, ne pa po nekaj mesecih, na razne intervencije, saj tako nastaja negodovanje in slabo vzdušje med vsemi. Komisija pa tudi ni vsak dan, da bi vsako zadevo takoj obravnavala.
V	tem letu je komisija razpisala več štipendij za IV. stopnjo izobraževanja (KV) za elektrikarja, finomehanika in ključavničarje. Kot vsako leto, tudi letos za ključavničarje ni bilo prijav tako, da so bile kasneje štipendije podeljene za finomeha-nike in elektro. Enake probleme imajo tudi druge DO sorodnih dejavnosti. Interesa za ta poklic ni.
V	tem letu je tudi naraslo zanimanje za večerno izobraževanje, saj je bilo odobreno več prošenj za plačilo šolnine in sicer 4 na STŠ in 2 na VŠ, nekaj delavcev pa bo v tem šolskem letu šolanje že končalo.
Hočete pravljico? Poslušajte!
Nekoč je bi nekdo, ki ni imel ničesar razen rok, pa je šel k mlinarju, da mu da kaj za pod zob. Mlinar mu je dal malo hrane in mnogo dela. Čez leto je prišel drugi nekdo k taistem mlinarju z istimi željami. Tudi temu mlinar ni dorekel.
Čez leto pa sta se fanta pri delu za hip ustavila in ugotovila, da imata ravno toliko kot pred letom, vse kar sta prislužila, so bile od žuljev otrdele roke in upognjen hrbet. In sta šla k mli-
V	tem letu je prišlo v DO 17 delavcev (do 30/11-85) odšlo pa 15. Od teh so trije prišli iz JLA, odšla pa dva. V enoti Koper je en delavec prišel, dva pa odšla. 'Po teh podatkih vidimo, da osipa delavcev v DO ni, ni pa stanje zadovoljivo, saj odhajajo pretežno KV delavci, kateri so več let delali v DO. Na vprašanje zakaj, odgovora nimam, mislim pa, da bi se bilo potrebno nad tem malo zamisliti — mogoče pa le ni vse pri nas tako v redu kakor mislimo?
Stanje zaposlenih je na dan 30/11-85 139 delavcev na Bledu in 15 v Kopru, skupaj 154 delavcev, ter 11 štipendistov. Dva delavca opravljata honorarno delo (nadom. čistilke in čiščenje okolice objektov).
Od zaposlenih je stanje naslednje:
montaža 40 del. in 8 montažne režije = 48 delavcev 35 %
proizvodnja 47 del. in 10 pro-izv. režije = 57 del. 41 %
režija 34 del. = 34 del. 24 %
V	enoti Koper je nad 15 zaposlenih 3 rež. delavci in eden občasno.
Razmerje med proizvodnimi in rež. delavci je 1:3,1 delavca.
To bi bilo kratko poročilo o kadrovskem stanju v DO.
Francka Ambrožič
narju po pravico. Mlinar je bil presenečen _ nad njuno predrznostjo. »Če jima popustim«, je premišljeval, »bosta izsiljevala naprej. Če jima ne ugodim, bosta odšla.« Odločil se je, da jima nekaj obljubi, tačas pa bo preudaril, kako se lahko znajde. Fanta sta bila zadovoljna z razumevajočim mlinarjem in sta se vrnila na delo.
Čez leto sta se fanta pri delu zopet za hip ustavila in ugotovila, da iz mlinarjevih obljub ni zraslo ničesar. In sta šla k mačku Sindiju, ker sta slišala, da on rešuje položaj takih, kot sta
--------------------------------
Pravljica o dobrotniku
v___________________________ J
Če se bivši ključavničar ženi...
4
onadva. Ta ju je sprejel z odprtimi šapami in jo odslovil z obljubami.
Zopet sta se potila in ko sta čez leto dni ugotovila, da nimata ničesar razen zgaranih rok, sta se ponovno napotila k njemu. Zaupala mu nista nič bolj kot mlinarju, a ta je bil vsaj prijazen in ju je sprejel z odprtimi šapami.
Tokrat se maček Sindi ni izneveril. Ni minilo mesec dni, ko sta se fanta vozila z bicikli na delo. Kajpak sta ju kupila. S svojo mezdo tega ne bi zmogla, toda dobri maček je založil. Bila sta zadovoljna, da jima ni bilo treba pešačiti. Toda že naslednji mesec sta preklinjala, ker so ji-
ma od plače odtrgali prvi obrok in sta se s krulečima želodcema vozila na delo. Kruljenje je bilo tako glasno, da je zbodlo ušesa občutljivega mačka Sindija. Zopet je založil. Tokrat za svinjske polovice in jabolka.
Fanta zdaj žarita od sreče. S polnim želodcema se vozita na delo. O tem, kaj bo čez mesec, sedaj še ne razmišljata. Zima je tudi še daleč. Sicer pa, saj bo sindikat založil tudi za plašče, mar ne?
O mlinarju ne kaže zgubljati besed. Moli za dolgo življenje mačka Sindija, največjega dobrotnika svojih dveh fantov. In bo še dolgo molil, če .. .
Lado Kersnik
Naš vozni park
Prvikrat, da se v našem Glasilu pojavlja tudi vest o našem voznem parku, kateri pa ni tako majhen, mogoče pa bi moral biti še večji.
Trenutno je v prometu 15 avtomobilov in to: 7 zaprtih kombijev, 2 tovorna, 5 Zastav 101 in Lada Caravan. Na žalost, ko sem to pisal, se je zgodil karam-bol zaradi poledice v Lescah, tako da je en kombi sedaj nevo-zen-karamboliran.
Kar se tiče vzdrževanja tega parka, imam velike probleme zaradi rezervnih delov, katerih večkrat ni na tržišču, so pa večkrat tudi nekvalitetni (prirobni-ce, platine, svečke, jermeni itd.), vendar tudi to ne vpliva na popravilo vozil, saj noben avto ne stoji več kot dva dni v popravilu.
Druga stran vzdrževanja je malomaren odnos do vozil, ki večkrat stane dosti živcev pa tudi materiala, kateri ni tako poceni, pa še težko ga dobim (zlomljene kljuke, ogledala, stekla, oprema v vozilu, razbiti blatniki, braniki, žmigavci itd.). Z malo več pozornosti, bi bilo tega manj. Kar se tiče vzdrževanja avta s s trani voznikov, bi bilo potrebno nekatere vsaj simboli-
čno nagraditi za izgubljeni privatni čas za pranje in čiščenje. Kateri so ti vozniki vsi vemo, saj vidimo njihova vozila. Vsa vozila, za katere so monterji zadolženi so bolje vzdrževana od tistih, kateri »nimajo lastnika«. Tudi poraba goriva je temu primerna. V letu 1984 smo na licitaciji prodali 4, leta 1985 tudi 4 kombije in enega karambolira-nega. Od takrat smo kupili 4 zaprte in tovorni kombi, 3 ZLOl (ena še pride), ter Lado karavan. Naslednje leto bo potrebno odpisati 2 kombija in 3 Z 101, ter kupiti 4—5 novih vozil. Moje mišljenje je, da bi kupili Lade — zaradi velikosti in varne vožnje, s tem pa bi tudi tipizirali vozni park zaradi rezervnih delov in vzdrževanja.
Vsa vozila, prodana na licitaciji — razen karamboliranega, so bila v voznem stanju, slaba pa je bila pločevina in tako nevarna za varno vožnjo, zato so bila vozila tudi izključena iz prometa.
Malo več pozornosti in čuvanja skupne lastnine, ter mnogo kilometrov srečne vožnje vsem voznikom, želi za novo leto. vaš mehanik
J.Kurtovič
Hokejski klub Elmont
Bled
Na Bledu smo dobili novo pokrito drsališče. Začeli smo z rekreacijskim drsanjem, nakar je prišlo do predloga, da bi poizkusili tudi s hokejem.
Takoj se je pojavil problem, kako opremiti igralce. Za začetek smo si opremo
sposodili pri HK Bled, seveda za minimalno odškodnino, ki jo je poravnala naša sindikalna organizacija. Organizirali smo tudi nabiralno akcijo, na katero so se naši delavci množično odzvali in prispevali svoj dinar. Tako smo poravnali tudi stroške drsališča.
Aforizmi ali metla pred domačim pragom
Nekateri, ki so delali za Kitajsko, so bili tako zagnani, da so petnajstega vsi gledali kot Kitajci.
Živel Rok Petrovič! Živel Tone Vogrinec!
Živel elmontov semafor! Živel naš šef proizvodnje!
Administracija dviga glavo, proizvodnja pa jo sklanja.
»Tovariš, včeraj si zamudil deset minut! Šel boš na disciplinsko!«
»Razumem, tovariš šef! Zakaj pa nisem dobil tistih obljubljenih petdeset točk?«
»Ne razumem!«
Ne vem, zakaj se v »hotelu« tako drenjajo, ko pa je v ključavničarski delavnici dovolj prostora.
AIDS v plastiki se še ni pojavil.
Vendar ga močno oblegajo zunanji klicenosci.
»Tovariš mojster, kam spet tako dirkaš?«
»Vas sem iskal, tovariš šef. Hotel sem vam povedati, da me pet minut ne bo, ker grem na stranišče.«
Proletarci vseh dežel, združite se!
Ne moremo. Pol jih je odšlo!
Izvolili smo nov sindikat. Zdaj bo drugače.
Odgovorni! Vas je kaj strah?
Novoletne čestitke odgovornih delavcev so kot prisrčno rokovanje med Reaganom in Gorbačovom.
Razvojni sektor je v lanskem letu prijavil toliko izboljšav, da jih proizvodnja ne bo mogla uresničiti niti 1 %.
Stane Naglič
V	mrežo zamudnikov — mušic, se je ujel bumbar.
Bojim se, da ne bo vzdržala.
V Kitajsko pike smo vgradili, da bi še kaj tja izvozili, napake dobro nagradili, da b’ z ostalih norca brili.
»Hočemo več!«, si misli množica in vpije:
»Hočemo dober pravilnik!«
Vse pogosteje postavljamo na tehtnico ključavničarja in monterja.
Bojim se, da bo nekega dne ena od skodel ostala prazna.
V	težkih časih se zgradba zave svoje odvisnosti od konstrukcije.
Včasih je to prepozno.
Delavec benti ja, ja smeji se reži-ja-ja.
Lado Kersnik
Za prvo tekmo smo se dogovorili kar doma — nasprotnika sta bila montaža in proizvodnja. Imeli smo precej navijačev, ki so s transparenti in sirenami prispevali k hokejskem vzdušju v dvorani. Bilo pa je tudi nekaj videti, saj razen redkih posameznikov nismo preveč obvladali hokeja, tako da kritičnih prizorov ni manjkalo. Prva tekma je dala drugo in tako je prišlo do rednega igranja. Naši nasprotniki so bili hokejisti Kovinske delavnice Bled, Jakova skupina iz Lancova, Stanetova iz Nomenja, ekipa HTP Bled, Elan, Veriga in obrtniki. Rezultati so bili različni. Večkrat smo dobili, pa tudi nekajkrat izgubili.
Hokejski klub Elmont v svojih dresih
Stroški za sposojanje opreme so bili previsoki, zato smo se odločili, da si nabavimo svojo opremo. Lahko je reči, težje pa narediti, da je nova oprema predraga, rabljena pa se težko dobi. Sindikalno organizacijo smo prosili za pomoč, pa tudi delavski svet nam je ostopil nekaj denarja, tako, da smo si nabavili majice in »štucne«. Majice smo dali potiskati z našim znakom, tako, da se je dobro videlo, čigavi smo. Po kosih smo začeli zbirati tudi ostalo rabljeno opremo, za katero je bilo potrebno še precej dela, da je postala uporabna.
Okrepitev po tekmi
V letošnjem letu bi bilo potrebno nabaviti nove drese, pa tudi ostala oprema nam precej manjka. Veseli smo vsakega kosa opreme, ki ga dobimo. Zahvaljujemo se vsem, ki pri tej nabavi sodelujejo in se priporočamo za vnaprej. Seveda pa brez pomoči sindikata, mladine, delavskega sveta in ostalih članov kolektiva ne bo šlo, zato prosimo, da nam pomagate. Vabimo vse člane, ki bi radi igrali hokej, da pridejo na treninge, vsi ostali pa ste vabljeni na naše tekme, ki bodo objavljene na plakatih. Igralci pa se bomo trudili, da bomo delovno organizacijo na ledu vzorno zastopali.
Hokejisti Elmonta
Po tekmi
V sezoni 1986 smo nabavili precej opreme. Stroške je pokrila mladinska organizacija, nekaj pa smo jih pokrili z denarjem, ki so ga ob nabiralni akciji prispevali člani kolektiva. Začeli smo z rednimi treningi in odigrali nekaj prijateljskih tekem. Naš hokej je kvalitetno precej pridobil, saj se mladina hitro uči, pa tudi starejši še niso za pokoj.
Stroški drsališča so naraščali, tako da jih sami nismo mogli več pokrivati. Zato smo se odločili, da treniramo skupaj s Kovinsko Bled in stroške delimo.
V lanskem letu je bila organizirana sindikalna liga, v kateri je sodelovalo sedem ekip. Igrali smo dobro in dosegli drugo mesto. Posebno zanimiva je bila tudi tekma med ženskami Elmonta in Vezeninami. Ogledalo si jo je veliko gledalcev, ki so burno vzpodbujali naše igralke. Bila je izredno požrtvovalna igra in upamo, da se bodo v letošnjem letu zopet pojavile na drsališču.
' GLASILO ELEKTROMONTAŽNE DELOVNE ORGANIZACIJE ELMONT BLED
Izhaja ob koncu vsakega kvartala, odgovorni urednik Marta Gregorčič, člani Slavica Zupan, Marko Horvat, Brane Sodja in Stane Naglič. Glasilo je oproščeno prometnega ^ davka po pristojnem organu št. 43-544/83
Srečanje s Prešernom
Prešernovo življenje je bilo vso prežeto z revščino, trpljenjem in nesrečo. Zgodaj je dozorel in spoznal, da v svetu najbolje živijo ljudje brez srčne kulture, oholi in hermetično zaprti pred vsako ljubeznijo in vsakim toplim čustvom. France se je temu čustvu uprl, ga prikazal v najslabši luči in zato imel tudi mnogo sovražnikov, ki jih je brez strahu zbadal in jih s tem tudi največkrat porazil.
Ravnikarju
Gorjancev naših jezik potujč’vavši,
si kriv, da kolne kmet, molitve bravši.
Čebelarju
Zakaj pač muhe moj lovi Kastelic?
Prodajat’ misli jih namest’ čebelic.
V tem pogledu je bil Prešeren največji borec, ki ni branil le sebe, ampak je branil predvsem slovenstvo, našo kulturo, ki so jo drugi v tistih časih tako zavračali ali pa se je celo sramovali. To so bili predvsem iliristi in pa vsa tedanja slovenska gospoda, ki se je spakovala v mešanici nemščine in slovenščine.
Zaradi te svoje nesreče in pa mehke in neodporne notranjosti je Prešeren potreboval dobre prijatelje. Najboljšega je našel v Matiji Čopu. Čop je bil človek izrednega duha in inteligence. Obvladal je vse pomembnejše svetovne jezike in bil teoretično najbolj podkovan Slovenec. Poznal je tedanje literarne tokove v svetu, študiral tuje pesnike, pisatelje, novosti v pisanju, se spoznal z gloso, gazelo, sonetom. Imel pa je eno veliko pomanjkljivost, saj ni bil pesniško navdahnjen. Prešeren je hudomušno zapisal:
Čudni dihur
V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige,
od sebe pa ne da najmanjše fige.
Njegovo znanje pa je polno prišlo do izraza v sodelovanju s Prešernom. Postala sta idealen ustvarjalni par — Prešeren kot pesniški genij in Čop kot genij alni poznavalec tedanjih literarnih tokov. V njem in še v mnogih drugih, kot Andrej Smole, je dr. France Prešeren našel tisto, kar mu drugi niso nudili. Svojo hvaležnost do prijateljev je izkazal na najboljši možni način, saj je spomin nanje obeležil z posvetilom, pesmijo, sonetom in jih tako napravil nesmrtne.
Ne bod’mo šalobarde! Moskvičanov,
Gorenjci moji, knjige mi berimo in, kar narrrivšeč bo, uzmat’ se učimo
od bogmejev na meji Otomanov!
Iz kotov vseh od Skjaptrov do Šamanov
tak’ kakor srake gnezda vkup nosimo
besede tuje, z njim’ obogatimo slovenski novi jezik Ilirjanov.
Prekosili res bomo vse narode, najstarejši med jeziki jezik bode,
ki se iz te čobodre bo naredil,
ker bomo tak’ govorili v Emoni, ko žlobodrali so tam v Babiloni, ko bil jim Bog je govorico zmedil.
(Zabavljivi sonetje)
Antonu Linhartu
Steze popustil nemškega Parnasa,
je pisal zgodbe kranjske star’ga časa.
Komu Matiček, Micka, hči župana,
ki mar mu je slovenstvo, nista znana?
Slavili, dokler mrtvi se zbudijo, domači bosta ga Talija, Klijo.
Vsi vemo kdo je dr. Fig, malokdo pa se resnično zaveda kaj je on storil za slovenstvo, Slovence, našo literaturo, saj smo šele z njim ujeli korak z drugimi narodi. Z Angleži, pri katerih je že v 16. stoletju kraljeval Shakespeare, z Italijani Petrarco, Boccacciom, Nemci, Rusi . . . Prišel je praktično takoj za prvimi začetki našega kulturnega prebujanja, ter nadgradil delo in prizadevanja Zoisovega kroga.
Osmega februarja praznujemo vsi Slovenci svoj osrednji kulturni praznik in februar naj bo naš mesec kulture. Poklonimo se imenu velikana naše poezije.
Marko Horvat
Po drugi strani pa je bil Prešeren prava podoba poraženca, človek katerega je že vsak najmanjši poraz vrgel iz tira, včasih prava podoba idealista, drugič pa zopet mračnjak. Velika nesreča v ljubezni ga je pahnila v misel na smrt, ki je spremljala dokajšen del njegove poezije. Primičeva hči, ki je vzrok njegove velike nesreče, ga je do konca zavračala in bila posredno »kriva« za nastanek Sonetnega venca, Vrb, Gazel in še mnogih drugih vrhov slovenske poezije.
Ob obletnici
smrti Franceta Prešerna
Poet tvoj nov Slovencem venec vije,
’z petnajst sonetov ti tako ga spleta,
da »magistrale«, pesem trikrat peta,
vseh drugih skupaj veže harmonije.
Iz njega zvira, vanjga se spet zlije
po vrsti pesem vsacega soneta; prihodnja v prednje koncu je začeta;
enak je pevec vencu poezije:
Vse misli zvirajo 'z ljubezni ene, in kjer ponoči v spanju so zastale,
zbudé se, ko spet zarja noč prežene.
Ti si življenja moj’ga magistrale, glasil se ’z njega, ko ne bo več mene,
ran mojih bos pomin in tvoje hvale.
(Sonetni venec)
Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, srce je prazno, srečno ni, zakaj iz Elmonta si želi.
(ključa vničar)
SLOVENCEM
Prišli bi že Slovencem zlati časi, al’ kaj, ko politik in ekonomist vsak svojo kvasi.
(delavci)
KAM
MEMENTO MORI
Ko brez miru okrog divjam, prijatl’i prašajo me kam?
Prašajte raj’ oblak neba, prašajte raj' vodilnega.
Samo to znam, samo to vem, da pred vaše obličje več ne smem.
(plasticar)
Dolgost podjetja našega bo kratka,
kaj znancev zaloputnila je vrata!
Noter spravlja vsak dan brat že brata,
zakaj ne pride, pa ne ve nobena prafka.
(kadrovska služba)
GLOSA
Slep je, kdor se z izumi ukvarja, Kranjec naš mu osle kaže; njemu vedno sreča laže, on živi, umrje brez d’narja.
(inovator)
ČUDNI DIHUR
V podjetju je dihur, ki noč in dan žre knjige,
od sebe pa ne da nobene fige.
(delavci)
Priredil:
Stane Naglič