ANGELCEKš
Priloga ,,Vrtcu".
Stev. 11.          Ljubljana, 1. novembra 1911.       W. teJaj.
Zjutraj
15. Jutro sirot.
»Predolgo danes spiš, dekle,       oj vsi krog mene so se zbrali,
izcerkve, glej,željudstvovre!       prijemali me za ročice
Le naglo, hčerka, se napravi,       in božali mi glavo, lice.
na prag cerkveni se postavi,       BogOče, starčekzbradosivo
za milodar ročico proži,           smehljal se mi je ljubeznivo,
o revi najini potoži:                 prinesel draga nii darila,
Kosila bo, večerje treba,           dasi ga nisem nič prosila. pri hiši ni drobtine hleba!"
A kadar tamkaj sredi gnječe
wOh, sanjala sem prelepo,         pred cerkvijo stojim proseče,
nikoli, mati, še tako:                grdo me gledajo ljudje
Po svetih setn hodila                in mimo praznih rok hite,
nebesih, mati mila,                    Pustiva, mati, to zemljo,
svetniki in krilatci mali,            tam gori nama lepše bo!"
Stanko pl. Orlovič