Leto 1893.
149
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXI. Izdan in razposlan dné 2. maja 1893.
(Obsega štev. 69.—72.).
69.
Dopustilnica z dné 25. marca 1893.1.
za lokalno železnico iz Morchensterna v Josefs-thal.
Mi Franc Jožef Prvi,
pomilosti Božji cesar avstrijski;
apostoljski kralj ogerski, kralj Češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinSki, salcburSki, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleSki in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je delnična družba za lokalno železnico iz Liberca v Jablonec zaprosila, da bi seji dalo dopustilo Za gradnjo in obratovanje lokalne železnice iz Mor-chensterna v Josefstbal, vzvidelo se Nam je, z ozi-r°ni na občo korist tega podjetja, imenovani družbi )
(BlOTftaUeh.
to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), in pa zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak, št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229 ) podeliti takö-le:
§• 1.
Delnični družbi za lokalno železnico iz Liberca v Jablonec dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo napraviti s pravilno raztečino od postaje Morchenstern na progi Jablonec—Tannwald, katera se ravnokar gradi in je nadaljevanje lokalne železnice iz Liberca v Jablonec, eventuvalno v Tannwald v kameniški dolini, ki je predmet dopustilnice z dné 3. julija 1886. 1. (Drž. zak. št. 130.).
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti :
a) Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodd, in za listine, ki jih naredi ; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
31
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvarčh.
h) Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in za vknjiženje zastavne pravice na železnično-knjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in takô tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo do 2. dné julija 1916. leta.
§- 3.
Družba je dolžna, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti prej ko mogoče in dokončati jo naj-dalje do 1. oktobra 1894. 1. Dodelano železnico je izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bo držala gorenjega roku za gradnjo, dolžna je družba dati zagotovilo, položivši primerno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi po krivdi družbe izpolnjevale gorenje dolžnosti gledé na izvršitev in dovršitev gradnje dopuščene železnice, smé se izreči, da je ta položnina zapala.
§•
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, naj družba dobi privoljenje tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolitev v porabo ceste.
§• 5.
Družba ima dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo tu dopuščene lokalne železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporab-ljanih železnicah ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vršt samo toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljanih železnic.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi G k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§• 6.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, odkupiti, toda samo ob enem z lokalno železnico, ki je predmet dopustilnice z dné 3. julija 1886. 1. (Drž. zak. št. 130.), po nastopnih določilih, katera obenem stopijo na mesto določil §. 11. v imenovani dopustilnici:
1. Da se ustanovi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetje imelo v poslednjih treh letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalega leta.
Ako bi sc železnica odkupila pred pretekom tretjega obratnega leta potem, ko se je pričel obrat po vsi železnici do Tannvvalda, preračunih je od-kupščino po izkazanem najvišem letnem donosu let pred odkupom.
2. Kadar bi pak po določilih odstavka 1. naj-deni poprečni srednji čisti donos ne dosegel vsaj let-nega zneska, enakega tisti lelnini, ki je potrebna za počrtežno obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic, prištevši tisto, ki je potrebna za petodstotno obrestovanje in za razdolžitev po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler fraja dopustilo, tedaj se vzame ta prej v misel Vzeti letni znesek kot čisti donos v podstavo za odmero odkupščine.
§• 7.
V ostalem je v §. 1. imenovano železnico šteti za celovit del podjetja lokalne železnice, ki je predmet dopustilnice z dné 3. julija 1886. 1. (Drž. zak. št. 130.), in odslej naj določila §§. 5. vštevši do 10., in pa §§. 12. 13. in 14. v zgoraj imenovani dopustilnici veljajo o obeh omenjenih železničnih progah kot enotnem podjetju.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se družbi v še ostali dobi koncesije izplačajo zneski, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic, do popolnega popačila prvih v obrokih dospélosti, ki so ustanovljeni po črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostali poprečni donos izplačuje v zmislu odstavka 1., oziroma kadar nastopi kateri v odstavku 2. omenjenih slučajev, da se izplačuje tamkaj navedena letnina za delniško glavnico polletno 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavico, enako znesku prednostnih zadolžnic, katere ■riso o dobi odkupa po dovoljenem razdolžitve-Uem črtežu še razdolžene, prištevši glavnično, raču-neč obresti od obresti, po pet od sto diskonto-vano vrednost onih plačil, ki jih je poleg zneskov , potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžitev prednostnih zadolžnic, opravljati po določilih odstavka 3. polletno.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja ta dopustilnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem dné petindvajsetega meseca marca v letu odrešenja tisoč osem sto devetdesetem in tretjem, Našega cesarjevanja petinštiridesetem.
(LS) Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Stoinbacli s. ri
Bacquelieni s. r.
Ako se država odloči to glavnico plačali, plača Uaj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor s* to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za popreč-Dega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno Preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali 0 državnih zadolžnicah enake vrste.
?o.
Zakon z dné 23. aprila 1893.1.
o pomnožitvi vozil državnih železnic.
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
5.	Izplačavši odkupščino pride država po od-železnice in z dnem tega odkupa brez daljne °dplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj jodo premične ali nepremične, tudi vozil, in gra-u|vuih zdlog, in pa iz napravne glavnice narejenih ^ratnih in pričuvnih zalögov, ako le ti niso že j1'1 namenu primerno uporabljeni z odobriloin rŽavne uprave.
Člen I.
Vladi sc daje oblast, v nabavo vozil (blagovnih voz s prislojinami vred)*za državne železnice dobaviti znesek 5,500.000 gl. po kreditni operaciji takö, da se potrebovana glavnica obrestuje največ s 4 */a odstotki in se gledé delnega zneska 3,667.000 gl. razdolžf najdalje v desetih letih s pol-
letnimi obroki počenši z letom 1894., glede delnega zneska 1,833.000 gl. pa počenši z letom 1895.
Člen II.
Dospevajoče letninske zneske je vsako leto postavljati v državni proračun, in sicer v potrebščini za državni dolg (poglavje XVII.).
»2.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 1. maja 1893.1.
o izdaji nikljevih novcev kronske vrednote in o tem, da se obhodu odtegne sreberni drobiž po dvajset krajcarjev avstrijske vrednote.
Člen III.
Izvršitev tega zakona, ki stopi v veljavo z dnčm razglasitve, naroča se Mojemu trgovinskemu in Mojemu finančnemu ministru.
V Schônbrunnu, dné 23. aprila 1893.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	liacquehein s. r.
Steinbacli s. r.
71.
Razglas finančnega ministerstva z dné 26. aprila 1893. 1.,
da se je c. k. colnijska podružnica Friedrichsthal vélike colnije v Trutnovu preložila v Spindel-miihle.
G. k. colnijska podružnica Friedrichsthal velike colnije v Trutnovu so se je preložila v Spindelmühle 1er ima nazivalo: „G. k. colnijska podružnica Spindelmühle*.
Po dogovoru s kraljevo-ogerskim finančnim ministerstvom se s 1. dném maja 1.1. pričnč pri c. k. državnih blagajnicah in pri kraljevo-ogerskih državnih blagajnicah izdajati nikljevi novci kronske vrednote po dvajset in deset vinarjev.
Nikljeve novce avstrijskega in ogerskega kova je po zakonu vzprejemati po njih nominalni vrednosti, in sicer pri plačilih v avstrijski vrednosti takö, da se kos za dvajset vinarjev računi enakega desetim krajcarjem, kos za deset vinarjev pak enakega petim krajcarjem avstrijske vrednote.
Nikljevih novcev morajo državne in javne bla-gajnice vzprejemati v plačilo do zneska petih goldinarjev avstrijske vrednote, oziroma do zneska desetih kron. Prav takö ni v zasebnem prometu nike-dör dolžan, v plačilo vzprejemati nikljevih novcev več kakor za pet goldinarjev avstrijske vrednote, oziroma več kakor za deset kron.
Izmenoma se bodo nikljevi novci pri c. k. državni osrednji blagajnici na Dunaju in pri c. k. deželnih blagajnicah, ki poslujejo kot izmenjevalne blagajnice, vzprejemali v vsakaterem znesku.
Razmeroma z izdajo nikljevih novcev kronske vrednote se bo pri c. k. državnih blagajnicah iz obhoda potegnil sreberni drobiž po dvajset krajcarjev avstrijske vrednote.
Kosi za dvajset krajcarjev avstrijske vrednote ki še ostanejo v prometu, in pa kosi za deset krai carjev avstrijske vrednote ohranijo svoj dosedanj zakoniti obhod.