Amerinm fiaittr" Jnran SPIRIT FOREIGN AGE ONLY NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, MONDAY APRIL 12th 1920 LETO XXIII. - VOL XXIII. Mnogo Stawsiav je doMo papirje Velika zapreka, ki je bila v navadi zadnja Štiri leta, je konečno odstranjena. Jugoslo vani zopet lahko dobivajo dr žavljanske papirje. Začetek je bil storjen pretečeni četr tek, ko so na Common Pleas sodniji dobili prvi Slovenci ^državljanske papirje, odkar wSe je začela vojna. Sodnji o-bravnavi je predsedoval sodnik Levine. Nobenih posebnih težav ni bilo. Uredništvo je potem se informiralo na zvezini sodniji, kjer smo zve deli, da bo ta mesec dobilo Se kakih 50 Slovencev, potem pa redno vsak mesec kakih 60 do 70, do oktobra meseca.. Meseca oktobra se papirji ne podeljujejo. SledeCi rojaki so postali ameriSki državljani zadnji teden: Frank JakSiC, Anton Lu-kas, Emil Kurtc, Peter Do-brinčič, Frank Glavač, Anton Naglič, Tomaž škala, Josip Novak, Anton Palčič, Vine. Meden, Frank Potočin, J os. Bednar, John Krašovec. Vsega skupaj je dobilo pre !. Zve- tečeni 69 tujcev papirje zini eksaminer nam je povedal, da jih je nad 9000, ki čakajo papirje, in če bodejo sodpije nekoliko hitele, je laliko, da do 15. sept. postane /3000 tujcev državljanov, več pa je nemogoče, ker je enemu sodniku nemogoče več kot 100 oseb pripustiti k državljanstvu en dan. In ker se obravnave glede državljanstva vršijo le dvakrat na mesec, enkrat na Common Pleas in enkrat na United States Court, bo vzelo nekaj časa, predno pridejo vsi na vrsto to da'gotovo je, da je led razbit, in napredek je tukaj, o — Drugo pismo nam je prinesel Miartin GrimSič. ki \ nam GrimSič, je dobil pismo iz Studenca pri Ljubljani, in tukaj mu sporočajo njegovi, da so dobi li bokso in vse pošteno in redu kakor je on poslal. Martinu pišejo iz domovine: Mar tin, menda je Bog s teboj go voril, ker ti nam take pirhe pošlješ. Bog ti povrni za dari la, jaz se ti ne morem dosti zahvalit. Ah, Martin, kako je imenitno, ko tako od daleč pride blaigo, vendar nas nisi pozabil, Bog ti naj tisočkrat pevrne____Takih in enakih pisem bo sedaj mnogo priSlo, in rojake prosimo, da jih izročijo nam v prTobčenje. — Večerna. šola za pouk v državljanstvu se preneha v sredo 14. aprila. Videli bode-mo, ali se pouk pozneje nada ljuje, mogoče enkrat na teden. Odvisno ob od tega kako hitro bodejo dobivali Slovenci državljanske papirje. — Iz bolnišnice se je vrnila soproga Alojzija Šuštar, stanujoč na Carry ave. Da bi le kmalu popolnoma okrevala. — StariSem Podnar na Buckeye Rd. se je nesrečno opekel od vrele vode 3 letni sinek Andrej, da je že drugi dan po nesreči umrl. Izrekamo n«Se sožalje prizadetim stariSem, — — Mrs. Carmello Velota, 2402 Mapleside dr. toži mesto na $12.000 odikodnlne. Blizu ne hiSe postavljajo reser-ir za vodo, in pri tem stre-ijo z dinamitom, in uboga ica pravi, da so njeni živ-tako napeti, da jih le $12. 000 more potolažiti, a oh a — Družini Suhadolnik na Sharon Rd. je umri mlajSi 100.000 ljudi brez dela v Ohio. Delo po državi Ohio bo kmalu ustavljeno. Nezakonit Strajk železniških uslužbencev je v Youngstownu in v okolici povzročil, da je 50. 000 delavcev zgubilo delo. Noben tovorni vlak ne vozi, nov materijal ne more v tovarne. Kakih 4000 železniških uslužbencev, ki so na štrajku, je povzročilo, da je tisoče drugih zgubilo delo. Vse jeklarne so zaprte. Draginja postaja člmdatje večja, kajti hrane primanjkuje, vse zaloge so j>oSle. Voditelji železniške unije trdijo, da so štrajki protipostavni, in da bodejo Strajkarji vrženi iz že lezniSkih organizacij, železnice po raznih krajih so razglasile embargo, to je, da ne sprejemajo nobenega blaga za razpošiljatev. Največ trpijo velika mesta, in v kratkem bo živeža zmanjkalo, in trpeli bodejo Strajkarji največ. Pripoveduje se, da bodejo nastale kmalu "kruSne vrste" ko bodejo morali ljudje v vrstah čakati, da' dobijo kos kruha. Računa se, da je v državi Ohio najmanj 100.000 delavcev že zgubilo delo, ker železniški štrajk je v tesni zvezi z vsemi drugimi deli. Večinoma vse tovarne so odvisne od železnic za dobavo novega materijala. Meso še je podražilo v Toledo, Detroit, Young stown in drugih velikih mestih za 15 centov pri funtu, in teško ga je dobiti. Deloma vozijp veliki avtomobilski trucki meso v mesta. Kot se naznanja, bo v kratkem posredovala vlada Zjedinjenih držav, da zruSi Strajk in vrne normalne razmere. Senat ii^A J-*-.. ^ zagej s preigka vo, kako je nastal železniški Strajk. — Zopet bo križ. Komaj se človek reši ene zadrege, pa pride druga. Papir za časopis smo naročili 15. marca, in 26. marca je srečno odpotoval iz tovarne v Michiganu ter je prišel dne 3. aprila v Detroit, odkoder ga pa ni več na izpreigled. Danes je Že 12. aprila, pa ne vemo, ali ga dobimo ali ne. Strajk železničar jev je kriv, da se vlaki ne pomikajo naprej. Tako bodejo zopet novi stroSki, novo zavla čevanje, in časopis trpi silno Škodo. Ne vemo če bo list mogel redno priti na dan, ako ne bo papirja. Dva meseca vzame danes, da dobite kako naročeno stvar, komaj se pomirijo na eni strani, pa začno na drugi, in tako trpijo vsi skupaj. The City Ice Co. je proda la vso svojo zalogo naravnega leda kompaniji za led v Sandusky. En vzrok več, da bodemo v poletju plačevali visoke cene. — 27 oseb je bilo kaznovanih v petek in soboto radi prohibicije. Vsega skupaj je že 2870 oseb bilo dosedaj kaznovanih. Znamenje kako je nova postava priljubljena pri ljudeh, tako da jo skoro vsak državljan krti. — Slovenska Godba Bled riredi dne 18. aprila koncert ples V Birkovi dvorani Začetek ob pol 8. zvečer.-Koncert ima na programu jako lepe točke, o katerA spregovorimo prihodnji t*-det obširneje. Promet s tovorom po železnicah se je v soboto popoldne ustavil v Cievelandu in okolici. 2000 železniških u-službencev je zaštrajkalo. Clevelandski svičmani so mir no zapustili delo ob 2. popoldne v soboto, potem ko so med seboj skrivej glasovali Strajk. Se poprej so ustanovili svojo organizacijo "Cleveland Yardmen Association" po vzgledu onih v Chicagi, in so se tako odcepili od svoje prave unije. KAJ JE POSLEDICA ŠTRAJKA. Strajk železničarjev pomeni, da ne more nobena stvar v Cleveland po železnici. Premoga jp v Cievelandu za dva tedna, potem pa morajo zapreti tovarne, vodovod, e-lektrarne in vse druge industrije. American Express Co. je naznanila, da je prenehala s poslovanjem. Ker ekspres kompanije prevažejo največ živeža, grozi pomanjkanje in lakota. KAJ PRAVIJO DELAVSKI VODITELJI. G. Lee, predsednik unije Železniških uslužbencev, se je izjavil, da je štrajk železničarjev protipostaven, in da Strajkarji ne bodo nikdar dosegli svojrftzahtev, ker lie* nastopajo združeno, in dasi so Strajkarji opravičeni do večje plače, pa je način, po ka terem jo hočejo doseči nepo-staven in neuspešen, ker se ne borijo potom svoje postav ne unije, katero so sami izvolili. V Cleveland je dospel v pondeljek zjutraj Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, ki se bo posvetoval z železniškimi uradniki unije železničarjev. i, U KAJ PRAVIJO ŠTRAJKARJI. Strajkarji pravijo, da ne bodo ustavili vlakov, ki vozijo mleko, pošto in potniške vlake. V ostalem pa je ustavljen ves promet tja železnicah. Strajk je pfizadjal vse ž e le z n i C e. Pennsylvania, Erie, B. & O. Nickel Plate, New York Central, Big Four ter druge. KAJ PRAVI ( AMERIŠKA VLApA. Washington, £1. aprila. Generalni pravnik Zjed. držav, Mitchell Paltner je razposlal na vse zvezine pravnike naj nemudoma preiščejo, Če so se Strajkarji zarotiii z namenom, da ustavijo ljudem potrebne življenike stvari. Palmer se je izjavil, da vlada ne bo nastopila proti štrajkar jem, razven če se jim dokaže da s svojim nastopom škodujejo interesom vsega prebival stva. Vlada je še vedno prepričana, da se bo unijskim voditeljem posrečilo ustaviti štrajk ter pripeljati štrajkar-je zopet na delo. Toda vlada je pripravljena zfr vsak slu- > NAT UPl' PREISKAVO Meddržavni ti senata-to štrajk. Zasliišanje se začne v torek zjutraj. Prvi bo poklican John Gruneau, vodja chi caški upornih štrajkarjev, na dalje bodejo zaslišani razni Strajkarji, uradniki unije železničarjev ter uradniki ter direktorji železniških kompa nij. MILIJONE TRUKOV MOBILIZIRANIH. Washington, U. aprila. Če se bo štrajk železniških uslužbencev nadaljeval, tedaj jjdbor je vlada pripravljena mobilizirati avtomobile, da prepelju jejo blago iz kraja v kraj. Vlada ima na razpolago 45. 000 velikih tovornih trukov, ki lahko prepeljejo en dan skoro 200.000 ton blaga. Poleg tega je v deželi sedem milijonov truckov, katere bi vlada zaplenila v korist javne varnosti ter bi morali namesto železnic prevažati hrano s kraja v kraj. Teh sedem milijonov trukov zadostuje, da popolnoma nadomestijo promet na železnici, in na ta način vlada računa, da bo zlomila štrajk. KAJ ZAHTEVAJO ŠTRAJKARJI. Clevelandski Strajkarji zah tevajo sledeče plače: Inženir ji $1.50 na uro, firemani $1.00 na uro, pisarji jardov $5.00 na dan, svičtenderji $5 na dan, formani lokomotiv $1.00 na uro, helperji pri lokomotivah 95c. na uro. NEW YORKU PRETI LAKOTA. Popolnoma ustavljen promet na vseh železnicah, ki vodij? v New York, preti z lakoto New Yorku. Ne samo tovorni promet je ustavljen, ampak tudi potniSki promet trpi veliko. Ker je pa New York popolnoma odvisen za prehrano od železniškega pro meta, se vlada boji, da nastane lakota v New Yorku. Kakih 20.000 železničarjev je na Strajku v New Yorku. Poleg tega pa je stotisoče oseb v New Yorku, ki stanujejo izven New Yorka, in ti v soboto niso mogli domov. Spali so po železniških postajah ali na cestah. e — Velike trgovine v mest« bodejo imele tekom julija M sin Edvard. Lansko Jtto je avgusta svoje prostore vsak umrla ma«. pondeljek cel dan zaprto. D'ANNUNZIO PROTI LJUBLJANI? Iz Reke se poroča, da se je d'Annunzio izjavil, da nikakor ne namerava napredovati s svojim četami proti severu, da bi zasedel Ljubljano. On nikdar tega namena imel ni, pravi d'Annunzio. Nadalje se je izjavil, da vlada v njego vi "armadi"* najlepši red, in da nihče ni Se desertiral. Raz širile so se (govorice, da vojaki eden za drugim zapuščajo d' Annunzia, ker ne dobe dovolj hrane in nobene plače. ■ o — Cigar pomanjkuje v Cievelandu. Prodajalci na debelo pravijo, da ne morejo dobiti tobaka. Tudi dpžje postajajo, in za . pet centov ne dobite cigare, ki bi bila vredna vaSih ust — Senat je glasoval proti risiljeni vojaški službi, prejel pa je resolucijo, da se vojnemu oddelku vlade do voli nekaj milijonov, da vsako leto izobrazuje v vojaiki disciplini nekaj tisočev mlade ničev, ki se za to prostovoljno priglasijo. Silili nebodo nikogar, into je prav. < Kdo je vaS kandidat? Palmer .............~D Hoover .............I Harding .. ' .'■...... K ........r i roinaezier v R - facAdoo ........... D i Diyiii ...»4 D Edwardi ...........~D Wood..............R - Co* ............... D PRI POŠIUATVI SMO VSI ENAKI. Iz Ljubljane se nam poroča, da je bila deloma okrade-na boksa, katero je poslal James Debevec, so-lastnik tega lista in spremljevalec za bojev. Izginila je fina suknja, nekaj čevljev ter druge stvari. Žalostno je, ker se je tudi njemu morala pripetiti nezgo da, ko se je toliko trudil s po-šiljatvijo. Toda vidi se v tem, da roparji niso gledali, kdo šilja. Enega kot druzega je ko zadelo. Uredništvo, je pa dobilo medtem kakih 40 pisem raznih oseb, v katerih se naznanja, da so vse v redu in počteno dobili. Veselje ki vlada doma, in ki odseva v teh pismih, ni za popisati. Računa se, da bo približho 50.000 ljudi deležnih teh darov. — Clevelandski učitelji zahtevajo $1500 najmanjšo plačo na leto. To je svota s katero se morejo učitelji in učiteljice pošteno preživeti. Največja plača za učitelje bi bila $2. 400 na leto. — V Cievelandu ustanovijo poseben odbor, ki bo določal cene živežu in drugim potreb ščinam za življenje. Tak odbor je bil že večkrat v življenju, toda naredil še ni nikdar kaj dobrega, ker se ljudje itak ne ravnajo po določbah. — Avtomobilistom je ponov no podaljSana doba, katere morajo dobiti nova licenčne Številke. Zadnji dan milosti je do 20. aprila. Dotedaj mora imeti vsakdo novo avtomobil sko Številko, sicer je kazen. POUK ANGLEŠČINE ZA ŽENSKE. Slovenske žene in dekleta imajo lepo priliko naučiti se zastonj angleščine. Šolske oblasti Se zanimajo za slovenske žene, katerim bo dana pri lika v pondeljek, 12. aprila, da se zberejo v Public Library, St. Clair ave. in 55th cesta ob pol osmih zvečer da ču jejo protgram. Mi pozivljemo vse naše slovenske žene, da če jim je le mogoče, naj pridejo na ta shod, ki j« pod vodstvom elevelandskih šolskih oblastij. Uredilo se bo vse potrebno, da se bodete lahko učile P® dnevu, kadar imate največ časa. Vaši možje govorijo angleško, kar se navite v tovarni, vaSi otroci govore angleško, le ve, naše matere nimate nikdar časa, ker ste vedno doma in se ne morete učiti. Tukaj se vam sedaj p£ nudi lepa prilika, da se kaj naučite. Pridite, prijazno ste vabljene vse, da čuje-te, kar je v vaš prid in napredek. Ne velja vas prav nič. Upamo, da se vas odzove lepo število. Hoover ne bo zvo-Ijen predsednikom Washington, 11. aprila. Kot znano se je Herbert Hoo ver pridružil republikanski stranki in se izjavil, da če bo kandidiral za predsednika Zjed. držav, tedaj bo to storil le kot kandidat republikan ske stranke. Raditega je nastalo v gotovih krogih prepričanje, da Mr. Hoover kot kandidat r e p ubli-kancev nima mnogo prilike, da bi bil zvoljen jeseni predsednikom. Gotovo je, da so za Hooverja vsi navadni ljudje, namreč učitelji, učiteljice, dijaki, duhovni, manjši uradniki, in poleg tega pričakuje Hoover lahko solidno glasovanje ameriških žensk, in če pomislimo, da bo letos glasovalo za predsednika 14 milijonov ameriških Žensk, tedaj pač lahko vemo, da žen ski glasovi bodejo igrali jako veliko ulogo. Vendar trdijo gotovi - politični preroki, da Hoover nima mnogo prilike, da bi bil zvoljen, če bo kandidiral na republikanski strani. Politični bosi pravijo, da se1 je Hoover prepozno odločil za republikansko kandidaturo. To se je pokazalo pri primarnih volitvah v državi Michigan in New York. Pri o-beh volitvah republikanski volivci Hooverja niso upoštevali, ampak so dobili organizacijski kandidati večino oddanih glasov. Nasprotno pa, kjerkoli so se vršile primarne volitve za demokratične kandidate je dobil Hoover več glasov kot vsi drugi kandida-tje. To pomeni, da Hoover kot kandidat ni priljubljen pri republikancih, in ima največ prilike biti izvoljen pri de mokratih, ker se je pa Hoover definitivno izjavil, da on ne bo kandidiral pri demokra tih, je splošni politični položaj precej nejasen. Primarne volitve, ki se tekom tega meseca vršijo v raznih državah, bodejo pa položaj precej šči-stile. Prohibicija je postala jako stroga Ljudje, ki odsedaj naprej kršijo prohibicijske postave, ne bodejo našli nobene milosti več na sodniji. O tem se je definitivno prepričalo naše uredništvo, ko je poizvedovalo na zvezini sodniji. Sodnik Westenhaver je mnenja, da je čimdaije več kršilcev te postave, in on pravi, da je toliko kršilcev postave le zato, ker dobivajo premajhno kazen. Ljudje se ne bojijo kazni, pravi Westenhaver, kajti v denarju vsako lahko plača. Raditega bo sodnija začela deliti teške kazni z ječo. Prihodnji mesec skoro gotovo lahko vsako pričakuje, kogar pripeljejo pred zvezino sodni jo da bo moral za najmanj šest mesecev ali pa celo dve leti v ječo, ako se mu dokaže, — Sto jugoslovanskih kron je danes vrednih 68 centov, sto srbskih dinarjev $3.40 sto čeSkih kron (1.60, sto avstrijskih kron 50 centov, sto nemških mark $1.77 in sto poljskih kron 60 centov. —Teden, ki se začne s L ma jem do a maja je posvečen čiščenju mesta. Vsakdo bo naprošen, da očisti vse okoli svoje hiSe. Snaga je polovica življenja. — Pismo ima v naSem ured ništvu Franc Zabukovec. — Pretečeni četrtek je vremenski prerok prerokoval lepo vreme in nič snega — torej je ves dan v četrtek snežilo. Za petek so prerokovali oblačno mrzlo vreme, toda ves dan je sijalo solnce, za soboto so prerokovali lep solnčni dan, toda bilo je oblačno in mrzlo. In tako gre stori ja naprej. Za to delo dobiva vremenski prerok vsako leto pravih, čistih, dragocenih pet tisoč dolarjev. Mi bi naredili to za en tisoč in bi ravno tako pogruntali, samo skebi ne ma ramo biti.V — Zadnje čase se je krompir jako podražil. Približno se je cena bušlju krompirja dvignila od 75c. do-$1.00. — J. Silinski zastopnik unije krojačev, se je izjavil, da unijskim krojačem ne bo dovoljeno narediti več kot šest ure overtime na teden. Silinski se je izjavil, da osemumo delo, ki je bilo pred kratkim upeljano od unije, nima pomena, ker večina krojačev dela Čezurno delo. 60 MILIJARD PAPIRNA-TEGA DENARJA. V deželah bivše Avstro-O-grske je danes za 60.000.000. 000 papirnatega denarja. Na Dunaju samem imajo 15.000. 000.000 papirnatih kron, katerih sto j m danes vredno 34 amerikanskih centov. da je prodajal kupoval ali sicer manipuliral z opojno pija čo. Imeli smo slučaj na zvezini sodniji, ko je bil že neki jako star človek obsojen na 30 dni zapora. Mož je sicer ix)šten, vzgleden državljan, nikdar ni imel še madeža na sebi, njegova družina je poštena vseskozi, toda traosrčnost sodni ka Westenhaverja se ni dala omehčati. Vse je zaman, je dejal sodnik* ljudje se morajo naučiti, kaj pomeni kršiti postave prohibicije. r /Jtoilejše postopamo z ljudmi, slabši so. Pretekli teden je obsodil najbolj upljivnega demokratičnega političnega bosa in voditelja v mestu na 90 dnij ječe radi alkohola. Tako gredo eden za drugim. Organist neke baptistovske cerkve, ki imel alkohol, je dobil 3 mesece. Postava se ne ozira na e-nega ne na druzega, z neizprosno silo gre naprej svojo pot. To smo napisali rojakom v opomin. Taka je postava, in postava bo taka, dokler ne bo do volivci z ogromnim glasovanjem oddali na volišču svoj protest. Postava je tiran ska, nedostojna Ameriške svobode, usiljena ljudem pro ti ljudski volji, toda postava je in spolnovati se mora. Ljudje imajo moč, da to spremenijo, in znamenja kažejo, da bodejo spremenili, kajti postava je tako kruta, da se gnjusi celo pristašem prohibi cije. V jeseni bo prilika od-raviti, kar nam je bilo usi-jeno z zvijačo, proti naši vo- m. : ' u 111 — o — Prvo pismo iz domovine •glede zabojev nam je prinesel v uredništvo Ivan Haraner, ki stanuje na 52. cesti. Žalost no pri tem je, da ravno v tem pismu naznanjajo, da je bilo blago deloma pokradeno. Mr. Haraner je poslal zaboj svoj cem na Blatno Brezovico pri Vrhniki, in precej blaga je manjkalo v zaboju. Naši zastopniki v starem kraju gotovo skrbijo za vso stvar in o-dredijo primerne korake, da se vrne odškodnina. Pri tej priliki pa naj omenimo, kako silno zločinski so železniški tatovi. Tatvine po železnicah je dovolj v Ameriki, in kakšno žalost povzročijo taki ta tovi prizadetim, vsakdo lahko računa, če sam doživi tak slučaj, ko nestrpno pričakuje blago, katerega so odnesle zločinske roke. — Po najnovejšem štetju ima država Ohio nad 6.500. 000 prebivalcev, torej je v desetih letih pridobila skoro dvamilijona prebivalcev. S NO. 43. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Nad 100.000 železfflčarjev na štrajku Tovorni promet v Cievelandu počiva tfct Act of Q^^^ilil11^^^1^ ^ p^rSScTqf^ I it QM J . tj oUUK' Df | § Awricaf Cleveland, Ohio. By order oi the riutiwM. A. S. ttiium Poefcnaster OenenL > l '.if * x s W. S j w v W |v ■ J&X Itiw S . A * La y,' ' ML W*m -Ufa'' Kil f 1 j a ff • r -J,'- r,fc*I 0 »m « f - m o — a m m m jnsura to al AAUAI MRI m DOMOVINA =s= Socijalistični kongres v Strasburgu. Pariz, 4. marca. Francoska politična stranka socialistov je zborovala od 24. do 29. februarja v Strasburgu. Kot znano, je francoski socializem cepljen v dve veliki grupi: v politično ' Parti socialiste" in v Zvezo sindikatov "Confederation general de Travail", ki ni zgolj strokovna organizacija, ampak, ki ima tudi svoj političen program, ki je revolucionaren. "Le Parti Socialiste" je sklicala kongres in stavila tam dvoje velikih vprašanj: 1. Ali je bilo staliSče stranke med vojno pravilno? 2. Na katero pot naj krene socializem po vojski? Ti dve vprašanji je morala dati v razgovor zato, ker so v stranki vladala o njih tako različna mnenja, da so postala za njen obstoj nevarna. Politična skupina je z vojsko krenila na nacionalistično stran in je svoje moči posvetila rešitvi domovine, patrioticni akciji imenovani "action fran-caise". Znano je, da je socialistični minister Thomas organiziral vojno industrijo in da so socialisti v veliki meri sodelovali pri obrambnem delu Francije. Ta pokret stranke je očividno proti programu marksističnih socialistov, ki ne podpirajo nobene kapitalistične vlade in je bil tudi proti statutom II. internacionale, ki se je ustanovila 1889 na mednarodnem kongresu v Parizu. Ta mednarodna organizacija je štela 47 združenih strank, zastopanih je bilo v njej 22 narodov. Najmočnejša je bila angleška delavska stranka (Labour Party); belgijska stranka (Parti ouvrier Belge) je štela pol milijona udov, večinska nemška stranka l milijon. In danes se formira nova III. internacionala, imenovana moskovska, revolucionarna, na stališču razrednega boja. Torej patriotični duh, ki je zavel po francoski socialni demokracij}, je izzval 2e med vojsko, osobito pa 1919 ostro kritiko v stranki sami. Gotove skupine, osobito tiste iz severa so neusmiljeno obsodile strankino medvojno politiko in so ji očitale, da vojske ni zabranila, ampak je ta boj med kapitalističnimi vladami podpirala in žrtvovala nešteto človeških žrtev v tem krivičnem boju. Debata se je začela, se jt nadaljevala na shodih in kongresih celo leto in koncem 1919 so se pokazale tri izrazite struje. Prva, zbrana okoli "Vie ouvriere" je obdržala svojo nacionalistično barvo, zato se je dosledno tudi branila proti očitkom, da bi se bila pregrešila proti Statutu druge internacionale. Ona ne vidi nobenega povoda, da se naj ta mednarodna organizacija razpusti. Svojo resolucijo je formulirala v tem smislu, da naj francoska stranka ostane še v zvezi druge Internacionale. Predlagal jo je na kongresu Renau-del. Sredina je takisto obsojala vojno politiko, ampak kriv-do nosijo večinski socialisti v Nemčiji, ki so organizem druge internacionale strll s tem, da so brezpogojno glasovali za nemSke vojne kredite. Ker je s tem ta mednarodna organizacija bila razkrhana, zato je za francosko socialistično stranko sklep, drugo internacionalo zapustiti, gotova stvar. Pa ona se ne strinja tudi v vsem z Ljeninom, ki je hotel sprejeti Francoze v svojo sredo pod pogojem, da nekaj svojih voditeljev izrinejo. Deli jjh od njega naziranje o političnem boju, v parlamentarizmu, ministerializmu. Ker ne eksistira torej več druga internacionala, se mora ustvariti nova, velikanska zveza političnih strank, sindikatov in kooperativ, ki bo svoj program revidirala seveda po naukih, ki so prišli iz Rusije. Z rusko internacionalo se naj uvedejo dogovori, ki bi mogoče enkrat privedli do ujedinjenja. Stranka sprejme načelo razrednega boja, a si ohrani v tem boju treznost. S sodelovanjem političnega boja, s sodelovanjem sindikatov in z velikim razmahom kooperativ bo počasi, ne naenkrat sam od sebe postal svet socializiran in delavec svoboden in vladar. V svoji resoluciji na kongresu zahteva: druga internacionala naj preneha, ustanovi naj se nova internacionala, ki bo oplojena z idejami ruske revolucije. Po svojem najognjevitejšem zastopniku se imenuje Lonquet-ova resolucija, ali resolucija sveera. Glasilo te struje le "L'Humanite". Levičarji v stranki, edini z neodvisnimi Nemci, s soci-listi Švice in z angleško socialistično stranko hočejo brez-"pogojno zvezo z Ljeninom, sprejeli so boljševiSki program v polnein obsegu. _ Druga internacionala je padla kot sramotna žrtev vojske, zato naj se okrene socialist sedaj na vzhod, kjer je mladi revolucionizem treščil najreakcionarneJŠo vlado ob tla in dobil namah vlado v roke in udejstvil komunizem produkcije in komunizem vporabe (konsuma). Levičarji so pristaši takojšnje revolucije, brez vsega političnega boja. To je najkrajša pot, uničiti kapitalizem. Njihova resolucija je bila tretja, zastopal jo je Loriot. Njih glasilo je "Le marchaut" in "Bon Soir". Brez dvoma so tudi nesocialistični krogi zrli z napetostjo na izid kongresa. Za sedanjo Francijo je tim važnejše, da ve, ali ijna v sebi sovražno stranko, ki jo negira, ki Jo hoče uničiti na mah z boljševizmom, tim važnejše pravim, ker je trenutno zelo slaba v gospodarskem oziru. Ko Je "Confederation general de Travail" ("Osrednja zveza dela") napovedala splošno stavko železničarjev, je postala napetost še hujSa. Danes, po izidu te krize je v Franciji jasno, da je bila ta stavka naročena in organizirana po ru-sko-nemških navodilih in naj bi imela ta namen, z ukinutvi-jo prometa povzročiti katastrofo in tako pripraviti tla za hotySevi&ko revolucijo. Mi vidimo, da tvotijo levičarji, ki so v poKtirni stranki manjšina, večino, a ko jim prištejemo sindikat« in vidimo, da so radikalna stremljenja v Strasbur gu bila podprta v osrčju dežele s široko razpredeno organi- "KORITARJI" Žepni tat je bil na svojem poslu. Sreča ali nesreča je hotela, da so ga pri tem zasačili. Nepoštenjakovič pa ni zgubil prisotnosti duha. Okra deni je kričal: "držite tata!" Tat ga je pa Se prevpil: "Tat, tati Držite tata!" Tako je pre slepil ljudi in v gneči prav lahko vbežal. čikaška gospoda ima navado vsakega ozmerjati s "koritarjem," kdor si upa kaj pohvaliti v sedanji Jugoslavi jI. "Koritar tu in koritar tam"; Naša republičanska go spoda pa ima tudi svoje "korito". Zbrali so nekaj tisočakov in sedaj sede okoli "korita"; Prosveta" pa zajema vsako leto z veliko žlico iz jednotine blagajne. "Korltar-ji? Najlažje jih je najti v Chicago. Oni pač kriče za drugimi "koritar, koritar", da bi obrnili od sebe pozornost naroda; toda pametnejše vendar ne morejo preslepiti. "Prosveta" je edini slovenski list, ki izkazuje vsakoletni primankljaj. Ta pri-mankljaj je dokaz lenobe uradništva. List, ki ne more pokriti svojih stroškov iz lastne blagajne, nima pravice do življenja. Tak list je časni-ški parazit, ali pa "koritar". — In zopet, fond "Republi-čanskega Združenja" je narodni fond, ne pa imetek odbora tega Združenja. Narodni fond se mora uporabiti v namene, za katere je bil usta novljen. Kdor pa samovoljno drži tak fond in se poljubno plačuje iz njega, tak človek po pravici zasluži lep naslov "koritar". Vse to se dobi v Chicago pri onih, ki tako radi druge pitajo s "koritarji". Pravijo, da je "Republičan-sko Združenje" zaspalo; Združenje samo, oziroma oni ki sede okoli njegovega "korita", pa pravijo, da to ni res. Res da je, da Združenje le "tiho in brez hrupa" dela. Navsak način, veliko življenja ni v njem, ker navada čl-kaških "voditeljev" je tudi mala dela obešati na veliki zvon. Kadar pa "Republičan-sko Združenje" v resnici zaspi, naj narod pazi, da z Zdru ženjem vred tudi blagajna ne bode pokopana. Toraj, gosptda v Chicago, " why not call the devil by his proper name"! Sprejmite za svoje iz van redne pozicije tudi naslove, ki gredo z njimi: "Koritarji". Cel* povest pa dokazuje Še eno resnico, in ta je, da so si autokrati pri Združenju vsta novili to organizacijo ne za narodni, ampak za svoj blagor. Hic Rhodus, hic salta! — Če to ni res, zakaj pa narod — z malo izjemo — do sedaj ni imel od Združenja nobene'direktne koristi? Direktno korist od republičan-ske blagajne so imeli do sedaj večinoma samo oni, ki sede pri "koritu". One brezpomembne brošure, za katere so bili pisači pri "koritu" pla čani, pač ne moremo Imeoo-vati direktno korist za narod ker te brošure niso imele nobenega učinka; pohod v Washington pa pomenja prej škodo kakor pa korist za narod in za jugoslovansko stvar. "Koritarji". Ali je sploh potrebno ameriške Slovence prepričevati za republiko? Bog se usmili! Vsako dete ve, da smo Sloven ci v Ameriki sami republikan ci. Zato pa pomenja pregovar jati ameriSke Slovence v prid republike — prazno slamo mlatiti. Kdor pa za narodni denar prazno slamo mlati, ta je zopet — "koritar". Pokažite vspehe resnične vspehe, svojega plačanega dela in nikdo Vam ne bo zavidal plače, ker dobro delo Je vredno plače. Dokler pa osta ne vse samo pri plači, ki gr< Vam v žep in pri brezkonst nih frazah, do tedaj pa ste ono, kar nazivate druge — "koritarji"! Namen republičanskega fonda je tudi ta, da reSite primorske Slovence laške sužno sti. Kaj ste storili v ta namen? Nič! Ker niste mogli storiti ničesar. Vi ste vedeli, da nemorete ničesar storiti v tem pogledu in vendar ste zbi rail denar za to. In če ste kaj storili za svobodo, dokažite! Besede, ki ste govorili našim ljudem so, bile le želje za svobodo, želja, ki je bila že v narodu brez vas in brez blagajne, katero željo naroda ni ste vi niti vstvarili, ampak samo izgovarjali na javnih sestankih. Kar se tiče vas in vašega fonda, bodo naši Primorci večno nosili laški jarem. Zato pa zopet, kaj ste več, kakor "KORITARJI", ki zaslužijo naravnost kolajno za svoje "koritarstvo". Oni, ki zalaga "korito", ima po navadi dobiček od onega, ki živi od "korita", od vas pa živ krst nima koristi, in če jo ima pokažite, ne na izgovorjene besede, ampak na dejanja, na rezultate! Nobeden pameten človek ne bode sodil delo po načrtu, ampak po izvedbi načrta, ali po rezultatu. Vaš načrt, ali kakor ga blagovolite imenovati, "Naš proeram", je stal narod težke tisočake. A uresničenje, vsaj delno uresničenje programa, kje je!? Republi-čanski svoj fond ste trošili po pol noma prezplodnp, da ste pri tem živeli VJ ( — Ali nuj narod čaka pa vspehe? Čemu? Kar stg po svojem mnenju koristnega storili za narod, ste že razbobnall v svet; in v tem, kar ste razglasili, ne vidimo nobenih koristnih rezultatov. Kar pa še niste objavili, pa vemo, da ni koristno, ker bi sicer Javili tudi to. Kakšno korist ima toraj na rod od vas, ko vendar sedite pri njegovem fondu, ali, kakor vi radi imenujete tako pozicijo — pri "koritu". U-bogi narod, ki ima take osre-Če vatel je. Cikaška gospoda bode uvedla republiko v domovini. Če bi bile besede dejanja in če bi bile želje dejstva, potem bi si ona četvorica, ali kolikor jih je malih in velikih, pač nabavila večje korito, kakor pa tukaj v Ameriki. Blagor SKOZI TRST. Končno so «e raamtr« toliko uredile, da je Jugoslovanom mogoče potovati domov skozi Trst To je velike vrednosti zla sti za one potnike, ki imajo velike prtljage. Parniki, ki pljujejo na Dubrovnik ui Trst 30. marca ......Argentina, 31. marca ...... Susquahana 10. aprila...........Panonia 15. aprila.....ie neimenovan 30. aprila ......... Belvedere 8. maja ... President Wilson Parniki, ki vozijo ni Havre ali Cherbourg. 3. aprila.......La Lorraine 10. aprila........La Payette 10. aprila ......... Carmania 14. aprila . , -.....- La France 14. aprila......Royal George 22. aprila ....... Rohambeau 24. aprila.......La Touraine 34. aprila ... f.... Mauretania 1. maja.......La (Lorraine 8. maja........ La Fayette 3. maja ......... Imperator ia. maja .........La France 33. maja ........ Mauretania Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI: Potnikom pre-skrbim potne liste in'drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: Na 33. febr. so priili v Ameriko prvi slovenski naseljenci katerim sem poslal kai$e. Ako želite tudi Vi dobiti sem svo-' je sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Najhitrejše se sedaj pošlje denar potom draftiu Poslužite se tega načina za pošiljanje. Cene so: 300 Kron za....... $ 3.00 500 Kron za ........$ 4.80 1 oco Kron za ........$ 9-4° 10000 Kron za ........$93-°o 100 Lir za ..........$ 6.35 500 Lir za...........$39.50 1000 Lir za.......... $59.00 LEO ZAKRAJSEK, 70-9U1 Ave, NEW YORY,N.Y. POKOJNI JOSEPH PIRC. Zadnjič sem obljubil, da hočem od časa do časa priobčiti nekatere slučaje, ki so se pripetili v naselbini za časa letošnje influence. Gorejšnja slika nam predstavlja kako silno je bila prizadeta družina Pire, istočasno stanujoča na 1188 E. 61st St. Dne 9. febr. sem dobil naročilo, da odpeljem celo družino z ambulanco v mestno bolnišnico. V hiši je bil žalosten prizor, vse je bilo v postelji in v joku. Skupaj so se hoteli peljati, in jaz ter Mr. Slapnik sva napolnila ambulanco do vrha ter lepo z odejami pokrila, da smo lahko vse hkrati peljali v bolnišnico. Ko smo prišli tja, je bil še hujši prizor. Soprog je bil zelo^ bolan, soproga pa tudi, poleg tega pa pričakujoča poroda. Ni" se mogla ločiti od moža in otrok, in ravno tako so se otroci oklepali matere, toda morali so le vsak v svoje prostore. Bil je v resnici v srce pretresujoč prizor. Par dni pozneje, 11. febr. sem pa dobil naznanilo, da je umrl soprog, in da se radi bolezni ne sme naznaniti ostali družini, ker bi jim prevelika Žalost lahko poslabšala stanje. Zato sem odpeljal truplo v mrtvašnico, kakor predstavlja slika zgorej, da ga je družina lahko pozneje videla. Zguba kakor je ta, je res usodepolna, in se da primerjati le vojnemu času. Ko se je povrnila ostala družina iz bolnice, ni bilo več očeta med njimi Niso šli več v svoje stanovanje, ampak so se podali k sorodnikom in prijateljem v Collinwood, kjer se bodo borili za obstanek v življenju, mati in štirje otroci, In to ni edini slučaj, mnogo enakih je zapustila influenca. Ravno ko smo oddajali družino Pire v bolnišnico, se je vršil pogreb ravno preko ctste, od Frank Miklavčiča, Žalostno kakor pri prvem, Soproga v bolniški postelji, otroci bolni. Pokojnika so spremljali sami prijatelji in sorodniki, ki so odpeljali družini ranjkega vso nado in upanje, vso srečo in veselje. Ti ln še mnogo drugih enakih slučajev je bilo v časih hude bole/ni, ki bodejo ostali v neizbrisnem spominu. To sem napisal v spomin, da tako hitro ne pozabimo na žalostne dneva, A. GRDINA. mm m-mm A/l imate električni 4ted.il ni K. -V hUu Električni "Pad" hitro nadomestuje staromodno posodo z gorko vodo v modemih hišah. Električni "pad" spravite v policijo in privljete gumb. Daje vam stalno, enako toploto, dokler jo hočete. Videli bo-dete, da je Jako ugodno imeti električni "pad" v hiši. Posebno ugodno ob času bolezni. THE ILLUMINATING CO. ILLUMINATING BLDG. PUBLIC 8QUARE i -w— Avtoriziran kapital $500.000.00 SLOVENSKO STAVBINSKOJN POSOJILNO DRUŠTVO 5% 0313 ST. CLAIR AVE. PLAČUJE OBRESTI Najbolj«! čas, di vložite avoj denar v napredno alovenako podjetje. Denar je varen, dvigniti ga morete vsak dan. Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom. Uradu jemo tudi i veter, ko imate čas in pogovoriti se morete v svojem roaternem jeziku. Kadar prodajete, ali kupite poeeatva, oglasite se pri naa S> "vlagajte svoj denar tam, kjer boete lahko dobili pomoC v slučaju podpore. Na* zavod je za slovenske in hrvatake delav- c. W '^fco^AvŽUcO (a POSOJILNO DRUŠTVO (Me. Fri) t Dr. RAY R. SMITH ZOBOZDRAVNIK < ► < ► a. IT* ST. * ST. CLAIR AYR , * ' A Jaz nt oglašam samo dobro zgbottjravnliko dflo, am- < L^ i [ pak ga tudi garantiram za xo LgT. VpraSajtt «vojf pri- ] }! jattlja. Oni vam bodo povedali, J [ Rabim slavnotnano "FERIDONTO" mftodo za IZ- , > VLEČENJE zob hm bol^in. < ► <► J naroda je njih lastni blagor. Svoboda naroda je njih svobo dno razpolaganje z narodnim imetkom.^ ^ ^ ^ kf niti svojega p°osK "korij tarstva neznajo — prikriti! Velikanske besede, potre- sanje z rameni in "Mi, Miy Mi," to so dejanja čikaških "voditeljev" za narodni blagor in za narodno svobodo, vsi drugi smo pa "kranjski Janezi", ki, kakor Izraelci v puščavi, s strahom in trepetom gledamo na moderne Mojzese, prihajajoče k nam iz sinajskih viSin Čikaških. Grom in strela leti na vse strani. Slovenci so "paaani", niti na misel jim ne pride, da bi Vprašal! kako in kaj. Iz Chicage se pa glasi: "Noli tangere "Kristanum" "me-um"! Mi pa pravimo: Kristan in njegovi zaupniki bi bili veliko na slabšem brez slovenskih socijalistov, slovenski socljalisti pa veliko na boljšem brez Kristana in njegovih zaupnikov. "Play above board!" in "Trau, schau wem!" — ___ "Slovenija" ^^--- zacijo. Debate na kongresu so bile ognjevite in srdite, saj so si bila tudi naziranja tako nasprotujoča. Dne 1. marca so prinesli listi končni rezultat tega velikega boja. Vse tri resolucije so bile stavljene na glasovanje. Za prvo, da naj obstoji še nadalje II. internacionala, je glasovalo 731, za rekonstrukcijo nove internacionale 3031, za zedinjenje z boljševizmom pa 1021 glasov. Uspeh strasburškega kongresa je torej ta, da priznava da je socialistična politika med vojsko falirala, zato pa izstopa iz mednarodne organizacije ki tega ni zabranila. Drugi uspeh je ta, da je zavrnil brezpogojni boljševizem, da ga je s tem tudi obsodil, akoravno s tem ni hotel reči, da ne občuduje ruskega naroda in uspehov njegove revolucije. Bodočnost bo označena torej, z reorganizacijo, iskala se bo nova podlaga, na kateri se bodo znašli narodi, da zedinijo svoje moči v boju za proletariat. In to je tudi že priznani« slabosti. Čim več mednarodnih organizacij bo štel socializem tim bolj bo cepljen, tim slabša bo njegova napadalna moč. Sedaj je vrsta tudi na drugih deželah, vrsta tudi na socialni demokraciji v Jugoslaviji, da precizira svoje stališče, ali ostane pri stari internacionali ali da gre brez pogojno z Rusijo. S padcem boljševiškega predloga na kongresu se je kon čal tudi takoj naslednji aan impozantni štrajk železničarjev s popolnim porazom. S tem pa ni usahnil globokosecajoči tok idej, ki so podobne onim ruskega boljševizma. Poleg krčevitega strahu pred nemško osveto, ki daje značilen znak francoski politiki, dela tudi strah pred socialno revolucijo oficijelni Franciji preglavice. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAKoettt** Za Aneriko ... - $4.00 Za Cleveland po pošti - $5.00 Za Evropo ... - - $5.50 Pooameaia Storilka . ■ ■ 3c Vm alMUL Mtl la denar na) m «• "Aatriik« Domovin«" ttli »T aajrATTN. i. CloToUiid, Ohio Tol. Cay. Priooton ISO MUSS DEBEVEC, PM*>*r_ LOUIS J. PIRC. Edit* ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.00D Slovenians ii tk City of Clefelud and ebewkere. Mvertisiig rites on request. American ia spirit Fompia language only Entered aa Mcond-olMO mottor January 5th 1000, at the poet office at Cleveland, Ohio under tie Act of March 3rd, 1870._____ NO. 43. Mon. April 12th 1920 ZOBJE! Kadar zgubite en zob, zgubite rabo dveh. ln ali veste, če zgubite dva zoba, da vam primanjkujejo Štirje. PogreSani zob v spodnji ust niči uniči rabo zoba v gorenji ustnici in narobe, to je velika nevarnost za vaSe zdravje, kajti brez dobrih zob ne morete Imeti dobrega zdravja. Jaz vam naredim pogreSane zobe, da se | počutite kot bi jih nikdar ne manjkalo. Dr. F. L. KENNEDY, 5402 Superior ave. vogfrl 55. < CGStG 1 Uradne ure: od O do 12. dop. in od 1. do pol Šeste , pop. Zaprto v sredo popold- < ne. Govori se slovensko. Nezajwrnarite svojih zob! Vi dobite moderno zdravljen}« sob brez bolečin po nizkih cenah pri Dr. I. S. Rubin, ZOBOZDRAVNIK 550« ST. CLAIR AVENUE, blizu 65. eoate. Preiskava in nasvet zastonj, APRODAJ JE PLAYER PIANO RAVEN 35 ROLL z« Igranje. Poj ima novo. Cene samo $475.00 Po na 3684 Pulton Rd. ( ■ m .. « ■ ■ c* ' m ■■ Dr. J. V. ŽUPNIK, SLOVBN9KI .ZOBOZDRAVNIK, 6127 St Clair Ave. Knauaovo poalopjc nad Grdi. novo trgovino. , Naiboljš« zobozdrav-niiko delo po niz-ldh cciwh. | Uradno »d 8:30 ^jiKraj do EtSOnvoCor. , ar^ijsterzca Kadarkoli hočete, da ae v valih hiiah naredi plumbarako delo. ee obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopališča, sinke, itd. Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu. i PIANO IN iranje. Popol-1475.00 Pozve (44> NAPRODAJ JE PLATI ZRAVEN 35 ROLL ze noma novo. Cena samo se na 3684 Pulton Rd. 6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA - v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. & Addison Rd., JOHN K0MIN lekarnar 6127 St Clair Ave. 18.000.000 pOSlljajte k DOLARJE The American Expreea Co. prodaja tujezemske drafte in tujezemske money ordre, nakazane v amerikaneklh dolarjih za poiiljatev v Jugeelavijo. Ko dospejo ti money ordri v domovino se spremenijo v krone kakor je tedaj cena. Ker v Jugoslaviji zahtevajo dolarje, se dobi v Jugoslaviji ve« Kron aa dolar kakor pa tukaj. čeke ali money ordre morete kupiti v vsakem večjem uradu American Rail way express, podružnici ali v uradih American Express Co., v New Yorku, Bostonu, Philndelphiji, Baltimore, Wa-ahington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati, Chicaao, Detroit, Minneapolis, Milwaukee, St. Louie, Kansas City, San Francisco, Los Angeles, j All pa pišite v vašem materinem jeziku na naslov spodaj, priložite eks-presnl money order sli poštni money Glavni urad: order za svoto, katero želite poslati, American Expresa Co. dajte svoje ime in naalov in ime in na-65 Broadway, N. Y. slov onega, kateremu želite poelati. FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT "N" AMERICAN EXPRESS COMPANY, 65 Broadway, New York. Clevelandski urad: 2048 East 9th St Kadarkoli pošiljate denar kamorkoli, zahtevajte vedno American Exp res Co. recept za nje. To Je zavarovalnina proti zgubi. VESTI IZ STARE DOMOVINE- volucijonlarjev leviCa rjev. Razprava je trajala dva dni, obtoženih je bilo 30 oseb, med njimi trije filani sovjeta v Jekaterinoburgu, kjer se Je umor izvršil. Obtožba se glasi na umor carja, carice, njunih hčerk Olge, Marje in A-nastazije ter njihovega sprem stva, dočim se v službenem i poročilu ne omenita imeni carjeviča Alekseja hi velike kneginje Tatjane. Glavni obtoženec Jahulov je izjavil, da se je umor izvršil na inicijati-vo socijalnih revolucijonar-cev, kateri stranki tudi on sam pripada. Nadalje je izjavil, aa je osebno prisostvaval izvršitvi revolucionarne obsodbe. Predno je bil Nikola H. ustreljen — pripoveduje Jahulov — je še izrekel slede če besede: "Radi moje smrti bo narod proklinjal boljševi-ke." Razun Jahulova je bilo zaradi tega umora na smrt ob sojenih še 13 sokrivcev; 4 člani socijalno-revolucijonar-ne stranke in 9 članov bivše carske telesne straže. Ali Je bila smrtna obsodba nad morilci tudi izvršena, poročilo ne pove. Razkol v jugoslovanski so-cijalnodemokratski stranki. Nezadovoljni elementi v jugoslovanski socijalnodemo-kratski stranki so sklenili izstopiti iz te stranke ter osnovati svojo lastno komunistično stranko. Komunisti odre kajo dosedanjemu vodstvu J SDS vsako upravičenje nadalje voditi posle te stranke. Ker dosedanje vodstvo ni hotelo sprejeti zahtev komunistov, marveč je na svoji zadnji seji sprejelo komunističnim protestom nasprotne re solucije, so si komunisti usta • novili v,torek 2. marca, novo ■ vodstvo s temi-le sodrugi. ' Dr. Lemež R. Golouh, prof. : Birsa, nadrevident Vencajs ' in drugi. Nova stranka bo iz-► j dajala svoj list "Ujedinjer 1 nje". ''Naprej'' osfane gjasilq - desničarskih sopija|nih demo ■ kfafov pqd yocjstvom Krista-, na in Prepe)uHa. I Reka in Zader? - Df An-; nunzio ift Nit«. Na Reko so ^ se vrnili D'Annunzijevi do- • brovolci iz Zadra, Kot vzrok 1 vrnitve se navaja, da Je Nitti J v svrho obrambe Dalmacije » poslal novo vojsko, ki bo mo-" gla braniti Dalmacijo jugoslo - venskih napadov. Promocija. Za doktorja ' vsega zdravilstva je promovi-1 ral dne 28. februarja na češki " univerzi v Pragi g. Alojzij } Kunst iz Polzele pri Celju, a r - Telefonske družbe so po-1 dražile pristojbine za telefon - za približno 20 procentov. - To bo veljak) Clevelandčane y tkoro tri milijone na leto. Roparski umor v Fursten-feldu. Pred nekaj dnevi se je h vršila pred graško poroto o obravnava, ki je vzbujala ve- n likansko senzacijo. Pred po- v roto so se zagovarjali 21 let- u ni trgovski akademik Viljem s Repitsch in 26 letni uradnik n Pavel Rich ter zaradi ropai- n skega umora, izvršenega na s delavcu Smidi blizu Fursten p felda, in pa njuni ljubici, 23 c lfetna ločena žena Hermina k Kipper iti 23 letna hči stavb- t nega mojstra Margareta Kos- s chuch radi sokrivde pri ome- \ njenem umoru. Razprava, ki c /e trajala več dni, je pokaza- s Tla, s kakšno zlotSri&ko hladno \ Tcrvnostjo sta izvršila obdol- i ženca umor in da sta imela v s načrtu še več roparskih umo- 1 rov, ki se pa jima niso posre- J čili. Nagovarjali in spodbuja t li sta ju k umoru njuni ljubi- i ci. Vsa četvorica je hotela ži- 1 veti samo od zločinov in je 3 bila mnenja, da ne pride niče- s sar na dan, ker so vsi od "bolj i ših" graških obitelji. Obsoje- 1 na sta bila Repitsch na 15 let < in Richter na 12 let težke je- I če. Kipper fin Koschuch pa 1 sta bili navzlic dokazani so- 1 krivdi oproščeni. Publika, ki je obravnavi prisostvavala, je 1 protestirala proti mili obsod- I bi, zlasti proti oprostitvi obeh žensk. _ 1 BOljseviško gledališče. Ne- < ki angleški novinar, ki je bil 1 pred kratkim v Moskvi, opi- < suje tamošnje razmere takole: Prvi večer sem bil v ne- ( kem moskovskem gledališču. Občinstvo je moglo vstopiti v gledališče samo z vstopnicami umetniškega sveta, a pro-i stori, ki so slučajno ostali, so ' se razprodali po strašno viso-kih cenah. Vse je bilo polno. Ce prav so bili prisotni večinoma možki, se je vendar videlo tudi nekaj razkošno oble čenih dam. Lepo novo "umet niško gledališče" ni bilo več na tisti višini, kakor je bilo j pred vgjfio. Toda, ko sejn bil pozneje v Petrogradu in vi-dp\ nekaj dranv oper baletov, sem njogel konSfatirati, da je gledališče v Rusjjiedino kar se ni spremenilo. Razlog temu je gotovo ta, ker je Mak aim oorki, poverjenik za u-metnost, Uročil nadzorstvo gledališč svoji ženi Ani An-drejevni, bivši gledališki igral ki, ki je žena visoke inteligence in tebomega okusa. E-dino, kar človeka moti pri obiskovanju gledališča r bolj štvlški Rusiji, je gosti dim ii n ibrojnih pip in pa pijanci, kojih Je vedno nekaj po /ložah in parketu. Morilci ruske carske obitelji. Moškovska "Pravda" prinaša poročilo o razpravi proti morilcem ruske carske obitelji, Po tem poročilu je ta zločin delo ruskih socijalnih re- r VSE DELO JE GARANTIRANO. * . ffnTfil \\ ^ hM'imrty MAGNIFICErrr STEAMERS S TU Gnat Sfcip "SEEANPBET* — **CITY OP PIE* - tWT OF BUHTAi/T CLEVELAND - Daflr. Mi lot N«rr. 15tfc-BUFPAW> iMNCunun • ti00P. M. t Umw ItayaOwMW » Hff>{f Antra Buvpalo - 7>C0A.M.) »tamuaku \ Afrtu C jrrnuAXp TfjRftilS> ■ • yrfiTD n^ 1 ■ P r^^f.rr^ L dil In s kašljem vznemirjal mater Rozalo aH teto Mano. Pričelo se je delo na polju, kjer so otroci po svojih močeh že tudi nekoliko pomagali. Novo veselje jim je prinesel cvetni teden, ko so hodili po leskove šibe, po mačkovja in brSljana za butare. Potem so priSli na dan klepetci z enim, dvema, tudi tremi kladivci, ki so lepo in glasno klepetali, tako da so se jih starejši hitro naslišali, otroci pa ne. Na veliko soboto zjutraj sta Sla Janezek in Gašper z velikima kosoma posušene gobe po blagoslovljeni ogenj, in popoldne so se pričenjali velikonočni prazniki. Ali pojde procesija iz cerkve ali ne, to so že več dni prej važno ugibali, in kateri fantje da bodo nosili bande-ra, kateri možje nebo, in vsak je imel že izbran svoj par. Ne bo se je bilo lepo razvedrilo. Pred župno cerkvijo so se zbirali pražnje oblečeni ljudje, moški na eni strani, ženske na drugi, posebej možje in mladeniči in dečki in nasproti žene in dekleta in deklice, tu praznična zbranost, tam ponosna samozavest ali radovedno, neučakljivo, nezavedno veselje. Skoz cerkve na vrata je pomolelo veliko bandero, škrlat in zlato, ki so ga nosili trije fantje na treh drogovih in ga vzdignili in po stavili pokoncu pred cerkvijo, da je zavihralo v pomladni sapi. S svetlimi očmi so gledali dečki bandero in mladeniča in požirali sline, in vsak si je tiho želel, da bi bil tudi tako velik in močan in močan in nosil veliko bandero. Vse je prevzelo slovesno hrepenenje, ko se je bandero vzdignilo in zaplapolalo v zraku. Izprevod se je razvrstil, dečki in mladeniči in možje mirno in dostojno, mnogo Živahneje ženski spol. Za prvim banderom je prišlo drugo in tretje, vsako pred svojo trumo, potem svetil j ke in pevke in nebo in pod nebom živi Bog; in lesk in bliSč in zvonjenje in žvenklja nje in petje in zelena pomlad In zahajajoče solnce in žvr-golenje škrjancev visoko pod oblaki in lastavice, ki so oble tavale bandera, vse to vstajenje okrog in okrog je tako prevzelo duše in srca Gašper ju in Janezku in bratu in sestricam, da so kar onemeli. Zastale so jim misli, in duše so jim polnila samo čuvstva neskončnega veličastva, ki so dvigala srca v sladkem kopr-nenju od zemeljskih tal. Vso pot proti domu so jih navdajala ta slovesna čuvstva tako tajnostna in sveta, da jih niso mogli, niso hoteli obleči v posvetne besede. Molče so hodili kakor v strahu, da bo razgovor razgnal sladke misli. Starejši pa so govorili o procesiji, kako krasno da se je izvršila. "To se pa res mora reči," je dejala Rozala, "da hodijo moški bolj dostojno kakor ženske; tam počasi, mirno in paroma, pri Ženskah pa prerivanje in nobenega reda." "Ker so ženske pobožnej-še,M je dejal Bric. "Vsaka se boji, da jo bo Bog prezrl, če se ne prerine zadosti blizu." Doma so dobili otroci pir-hov in kolača; a ni jim Slo posebno v slast, "Trudni so; zato so tako mirni," je dejal Tone. Otrokom pa se, je zdelo, da razumejo zdaj vse drugač, vse lepše svojo večerno molitev, in lepe misli, ki so se jim vtisnile neizbrisno v mehka srca, so se jim prelile kmalu v sladke sanje. V polusnu je Se iztegnil Gašperček roko, da bi objel angela variha, ki je ležal zraven njega in ga gledal z milimi očmi rajne matere. To je bila vesela Velika i noč. Vse je bilo tako mirno in i slovesno, po hiši vse pospravljeno in snažno. Ko so se vra- ] čali od maSe, je prijel Gašper i "Poglejta, Gašper in Jerica, kako že dan raste!" je raz lagal Tone. "Vsako opoldne se spne solnce više in kmalu bo zvečer skoz to okno tukaj pogledalo. Prišel bo gorak veter od juga, prepodil sneg in mraz in prebudil polje in travnike in gozde." "Ali zdaj spe?" je vprašala Jerica. "Seveda. Konec jeseni za-dremlje vsa zemlja. Drevje odvrže listje kakor mi obleko, kadar ležemo, potlej pa zaspi in sneg ga prekrije z be lo odejo; razodet tudi človek ne more mirno spati, posebno noge mora imeti gorko zavite, in korenine so drevesu noge" Otrokoma se je to novo in važno zdelo. Zvesto sta pazila, kako visoko se bo dvignilo solnce opoldne, kdaj bo popoldne pogledalo skoz okno, in čakala, kdaj da potegne ve ter od juga in prebudi spečo zemljo. A vse to je Slo tako počasi naprej, da sta se kmalu naveličala. Na svečnični praznik so bili Bricovi pri Tonetu. "Na ta dan," je modroval Bric, "pride medved iz brio- LEPA SPREMENITEV Otroka Handel. Malček Randel je bil tako drobna etvarica, ko je prišla na svet Tehtala je samo štiri funte in pol, in je bila jako nežna. Več mesecev se ni prav nič vboljšala, in poskusili so razne metode hranitve. Potem pa ji je nekega dne mati dala Hensch's Food. NE BODITE BOLNI! Slik« predstavlja človeško hrbtenico, katera Je pri vsakemu bolniku edini kljuC do zdrav}a. Ako trpite v katerem od sledečih Kot nadomestek sa kravje mleko Je bres primere. Otrok ae more prenavljati samega kravjega mleka, toda že ae priden« Henoch'« Food kravjemu mleku, tedaj Je tako lahko prebavljatl kakor materino mleko. "Takoj po prvi poreljl Je otrok bolje počival" piše Mrs. Randel, 3319 W. 95th St, "in kmalu smo lshko opazili veliko raaliko. Dajali smo Ji fte nadalje Henoch's Food, in srastla v veliko, sdravo, močno de-klico. Mi ae čudimo uspehu te hrane". Tisoči drugih clevelandsldh mater je, katerih otroci so arastli zdravi in močni po Hensch's Food. Heaseh's Food je popolnoma znsn-stvena hrana as prehrano otrok. * M02CANI ♦OČI *U5ESA ^NOS * VRAT >ROKE SRCE > PLJUČA ^JETRA VŽELODEC > PANCREAS >i SPLEEN \ LEDVICE ^Male čreva * Velike čreva ^»Spolni organi ■♦NOGE Hensch's Food lasa prave elemente sa hrano, v pravilni rszdelbi, da ustvarja močne kosti, trdne čvrste miiice in dobro, rudečo kri. Otroci. Id se hranijo na Hensch's Food ae trpijo na želodčnih nepriliksh, kakor otroci, ki uiivsjo navadno mleko. Pošljite za vzorce, katere vam pošljemo zastonj od Hensh's Food Co. Cleveland "Kako pa ve, kdaj je Sve-Čnica?" je vprašal Gašper. "Tako pride na kraj gozda in gleda, dokler ne zazvoni k maši. Če do tistega časa ni ka nilo s streh, pravi, da je že dobro; zakaj kadar se prikaže cerkovnik, posebno če je neroden, s kajfežem, Že kaplje od sveCe." Otrokom se je ta medved preveč prebrisan zdel; Rozala je tudi ugovarjala, Češ, da 'je ravno narobe res in da Bric tega ne ve prav. "Potem naj pa medved ve," je dejal Tone. Otroci pa bi bili vendar nad vse radi videli medveda, oddaleč, skoz okno, kako koraca po snegu in gozda, kako se spne na dve noge in gleda po sneženih strehah. Pustovali so vsi skupaj pri KlanČarju in ugovarjali z besedo in z dejanjem Mani, ki se je opravičevala in tožila, da se krapi in flancati in špe-hovka niso posrečili. "Toliko glejte, otroci/' je dejal Bric, "da ne bo katerega pust pobodel!" "O, bom tudi jaz gledala," je dejala Rozala in napeljava-la otroke k igram. Par pustnih šem so bili videli v vasi in na te so mislili, ko je pripove doval« Mana, da stoji na pust ni dan za vsakim oglom hudobec kakor na sveti večer za vsakim oglom angel. Proti zimi, ki je dolgo časa nemotena vladala, pa se je dvigal isti nasprotnik, katerega je bila pred nekaj meseci napadla in premagala. Zdaj se je morala sama bra-niti. Popihnil je topel veter od juga in začel izpodkovati zimske utrdbe. Led se je tajal, in sneg se je umikal iz doline v gore, in potoki solza so spremljali njegov beg. Toda tako hitro in brez upora se ni podala zima. Zbrala in ure dila je na begu svoje moči in z burjo in severom udarila na sovražnika, preden se je bil še vgnezdil. To je bil šum in hrum, ko ga je gonila tz osvojenih postojank, in ko ga je bila pregnala, je utrdila nanovo meje svojega kraljestva. Toda nasprotnik ni odnehal, in v naglici zgrajene utrdbe ga niso mogle udržati, zlasti ker se pojavil notranji u-por. Otrpla zemlja se je budila in vstajala; izpodjedala in odmetavala je nadležno odejo in se začela oblačiti v zeleno in pisano tenčico. Kaj pomeni sv. Matija, ki led razbija, kaj burja, ki išče Jurija, to so otroci hitro razumeli. Ob toplih dneh so že hodili po hosti in trgali trobentice in zvončke. Na talogu in mačkovcu so že dobili strica Toneta čebele. Večeri pa so bili še mrzli, in marsikak otrok, ki ni poslušal svarila, se je prehla- Pridlte takoj k meni, jaz Vam bo-dem odstranil vzrok da bodete ozdravili v primerno kratkem času, ter ostali zdravi. Pojsanilo zastonj. ALBERT IYNK, D. C. slovenski doktor UroprakUkc 550« St. Clair Ave. MeuUuuaar Block URADNE URE: 10-12 dop. od 2-4 pop. in od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10—12 dop. iimmimiiiimiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiriiit HISE NAPRODAJ. Imam zopet nekaj hiš, ki jih še niste videli Hiša na St. Clalr ave. za 2 družini. V tej hiši je vsa priprava za candy prodajalno ali salon. Cena je $7500. Rent $100 na mesec. Hiša na 43. cesri, za 5 družin, rent $85 na mesec. Cena samo , .6700. Dve hiši na 45. cesti, rent $90 na mesec, cena $8500. Hiša na 68. cesti, za 3 družine, cena $7500. Rent $65 na mesec. Pet hiš naprodaj na 62. cesti. Cene različne. Zglasite se pri JOS. OKORN, 084 Addison Rd. 43 Naprodaj je čedna hiša, 10 sob in trgovina, električna luč, dvojna garaža. Nobenih popravil ni treba za 5 let, v jako dobrem stanju. $2000 plačate takoj, drugo na odplačila. Hiša se nahaja na E. 79th St. blizu St. Clair, ave. Vprašajte pri Fr. Kracker, 6102 St. Clair ave. 43 NAZNANILO. Ker cenjeni rojaki in rojakinje večkrat vprašujejo, če še poučujem v igranju na klavir, (piano)' jim naznanjam, da je sedaj še prilika za gotovo število učencev, da se vpišejo. Ivan Zorman, 6820 Edna ave. Bell 4031 R. 43 ................... ! Dr. K. 0. Stern, j zobozdravnik : 1355 E. 554 SLwf.StCUir i: : T*pH55.caliiid Idam i: i Ur> od >. wutr^j ij do 8. wtjStr. I Zaprlo ob mddi pop. ;; ♦MM...........I........ Slovenka za pomoč v kuhi nji, pri umivanju posode, dobi takoj dobro in stalno službo. Delo podnevu. J, Smre-kar, 5500 St. Clalr ave. 44 Soba se odda za 1 fanta, brez hrane. 1394 E. 53rd St. iS Avtomobil naprodaj, Au- Dve sobi ae oddajo za ma burn, model 1918, 5 sedežev, lo družino. 1310 E. 55th St Poceni. 1087 E. 64th St. 43 f frft y ,. 4 t, ^ sestro za roko in jo peljal na pokopališče. MTu leži mama," je dejal in snel klobuk. "In tu ata," je dejala sestrica. Njej je bila podoba staršev v nekako meglo zavita, da jih ni mogla prav razločevati. Drugač Gašper; temu se je še vedno milo storilo, kadar se je domislil mamice; očeta se pa ni rad spominjal in ga ni nikoli omenjal. Izmohla sta en očenaš, in Gašper je dejal, da bo mama enkrat zopet vstala, in vzdihnil. "Da bi bilo le res," je dejala sestra. "Ali vršiti kdaj?" "Tega ne ve noben človek; ampak na sodnji dan bomo vsi vstali." "Da bi bil le že kmalu sodnji dan!" je vzdihnila Jerica. "Oh, kako si ti otročja!" je dejal Gašper in popravljal gladke bele kamenčke, ki so obrobljali gomilo. Tonetu, ki je bil zapazil, da sta šla otroka sama na grob, se je zdelo to kakor nekak opomin, da morda ne ravna zadosti ljubeznivo z varovan cema, in zbujala so se mu v spominu poslednja naročila rajne Jerice in zavest svoje odgovornosti. Prav odleglo mu je, ko je videl kmalu Gašperja in Jerico vesela v ve seli družbi. Praznično je kmalu oblekla vsa narava. Vrti so stali vsi v cvetju, in cvetje se je belilo izza vsake hiše, iz vseh plotov in mej. Tone in Bric sta razlagala, da tam cvete črešnja, tam jablana. "Kaj pa ta cvet, Gašper? Poduhaj!" je dejal Bric. Gašper je poduhal, pogledal nezaupljivo in menil, da smrdi. "Že mogoče," je dejal Bric. "To je hruška; cvet ne diši, sad pa vsem ljudem." "Tudi les jc dober," je dejal Tone; "rdečkast, trd, najboljši od drobnice/' "Tam po Stegnah, poglej, rumen cvet." "To je pa dren." "Ta je šele trd, ta " dejal Tone; "za strugarja pa imeniten. No, o Božiču ste jedli drenulje . Ali niso bile sladke?" "Tako," je dejala Jerica. "Saj je skoraj sama kost." Pod toplimi žarki zlatega solnca se je bujno razvijalo listje in cvetje, tako da je postala prostorna zemlja skoraj prestena; vmes pa so frčale in čvrčale in letale in go-mezele drobne živalce, ki jih je bila pomlad privabila k pogrnjeni mizi. "Kaj pa tvoje čebele, Tone?" je vprašal nekega večera Bric. "Ali bodo kmalu rojile?" "Če ostane lepo vreme," je dejal Tone, "te dni enkrat. V dveh panjih že pojo matice. Gašper jih je že slišal." "Saj samo čivkajo," je dejal Gašper, "in nekatere kar regljajo." "Ali te je že katera pičila ?" "O, že." "Mene so že tako opikale," se je bahai Janezek, "da sem imel glavo kakor bučo; pa se nisem nič jokal." "Ali misliš ti, da sem se jaz?" seje ponesel Gašper. "Jerica se je, pa jokala in zdaj se še muh boji." "V enem panju jih je že preveč," je pripovedovala Jerica. "Tiste, ki ne morejo noter, se kar po korušljih zunaj , nabirajo. En panj pa ima, , mislim, razpokano brado; Če- , bele si zatikajo noge, da ne i morejo odleteti, in kar tam okrog brne." "Torej le glejta, da nam : kak roj ne uide!" je dejal i Tone. | "Lani," je dejal Janezek, j "sem jih jaz z bezgovo briz-galnico škropil, da niso lete- , le previsoko.' l A "Jaz sem pa na koso tolkla, da niso Šle predaleč," je dejala Anka. "Velike sitnosti in velika 2 zamuda," je dejal Tone, "de- s lo za stare ljudi. Jaz jih imam j samo za spomin na očeta, in i če mi kak roj uide, ne poj- < dem z njim." a Drugega dne je pa vendar pripravljal Tone prazne panje za sprejem rojev. Snažil ( i jih je In drgnil z zelenim smrečjem in dišečo meliso, i Gašper in Jerica sta avetlo gle dala in čakala, kaj da se bo . zgodilo. Solnce je pripekalo, . čebele so nemirne letale, in i otrok« sta hodila nepokojna , z dvorišča k uljnjaku in nazaj s Gašper predrzen prav blizu • do čebel, Jerica' previdno do i gotove razdalje, s trdnim skle , pom, da ne bo mahala, če jo 1 napade kakšna čebela, in ve-> dno pripravljena prelomiti . ta sklep. Tisti panj, na katerem je bil naslikan petelin, je najbolj šumel. "Na petelina glej T je de-jal Gašper Jerici. "Jaz grem po brizgalnico." "Jaz grem pa po rene v kuhinjo," je dejala Jerica, ki ni hotela ostati sama blizu teh hudih muh. "Jaz bom žven-kljala; to tudi pomaga." Gašper je prinesel brizgalnico in si pripravil blizu ulj-njaka kobliček vode; Jerica se je postavila z dvema rena-ma za brata. Čebelam pa se ni nikamor mudilo; samo Šumele so, tako da sta se otroka naveličala in so se bile poskri le. Naenkrat pa se je vzdignil šum, in kakor temnosiva le-ščeča tekočina so se ulile čebele skoz Žrelo. DalJeprlhodaJM._ POZDRAV! Predno ae podam na ilroko morje, pozdravljam vse rojake iirom Amerike, poeebno mojo sestro, omoieno Stal ner in Alojz VerCek, Alojz Tomaiin, Anton Kater, Louis Cvertnik In pošiljam pozdrave, Louis Prelogar z družino, ki ata atregla v moji hudi bolezni, In se jima arino zahvaljujem. Matija Duh, Colliawood SOBA SE ODDA V NAJEM Za dva < fanta, brez hrane. 6015 Bonna-a. (44) 1 ........— i IiCE SE SOBA za enega fanta, a hrano vred, najraje med S). In 70. cesto. Vpraia naj ae v uredništvu (45) i NAPRODAJ STE DVE HIŠE vsaka 2 druiinl. Ena se nahaja na 71. ceati, j druga na 78. cesti, obe blizu St. Clalr , Ave. Vprašajte na 1127 E. 71. St. (45) ' DVA FANTA SE SPREJMETA na *ta- novanje a hrano. 6010 St. Clair-a. (45) a NAZNANILO. Društvo Srca Marije (ataro) je na redni meaečni seji sklenilo, da daje (irosto pristopnino za meaec april, ma) j n junij. Mnogo je še naših iena in J deklet, ki nieo še pri nobenem društ- ( vu, izgovarjajo se. oh, ko je treba to- i liko pristopni*« plačati. Sedaj iene in 1 dekleta, nudi m vam kraana priložnost j da se okoristite. Društvo je na najbolj- j ši finančni podlagi, premoŽenja ima < iti $12.0.0, za en dolar meaetnine daje posmrtnine $300, katera pa vpiše ; oziroma gre njen mož k zdravniku, 4 plača 25c več na meaec, in ko jI mož « umre dobi $150.00 poamrtnlne. In katera zboli, daje društvo $6.00 bolniške < podpore, to društvo je eno najatarej- j Jih v naselbini, uatanovljeno je bilo , leta 1896. torej obhaja letoa dvajaet- » letnico, za kar ae članice 2e prav pri- j dno pripravljajo. Cenjene iene in dekleta, katero veaeli pristopiti, naj gre < k dr. Seii&karju ter naj prineae zdrav- j niško apričevalo k aeji, ki ae vrli vsako drugo nedeljo v mesecu v John Grdi-novi dvorani. * (x50)_Fannie TrbeŠnlk, taj. SLOVENSKA DEKLETA. U a« deloma izurjene v trgovini, dobijo takoj delo < stalno ali samo neka) ur na dan. * Reimera Dry Goods Store, 3423 St ] Clalr Ave._(45) PRODAJALCI, moški, U znajo proda- j jati manufakturno blago, dobijo takoj J delo.. Reimera Dry Goods Store, 5423 I Si. Clair Ave. (45) j HIŠA NAPRODAJ na Proeser Ave. ' Lepa hiša, za 2 družini, vae udobnosti, i velik lot. Proda ae poceni. Pozve se v upravništvu tega llata. (45) ( štirje fantje se sprejmejo na stanovanjee ln hrano. 89b Addison Rd._44 Hiše, farme in zemljišč«. \ Imamo več novih hiS na- j prodaj v Collinwoodu, vse i moderne naprave. Pa tudi -stare hiše, kakoršnjo kdo ho ® če. Hiša za 2 družini, cena $4200, gotovine $1000. Druga hiša 9 sob za 2 družini, ce- t na $4500, takoj $1200, drugo na mala mesečna odplačila. « Dve hiši na 1372 — 1374 E. ! 45th St. v Cievelandu za 4 i družine, 22 sob, rent mese- ; čno $86, cena samo $8400, če < se proda takoj. Farme vsake velikosti od ; 2 do 250 akrov, obdelane, z j živino, orodjem, pridelki ; ali prazne. Jih tudi zamenja- ; mo za vaše posestvo v mestu, ako Želite. Za natančna pojasnila se oglasite na 15813 ! Waterloo Rd. vogal 160. ce- ; ste. t Stakich A Krall Co. 44 ; Rad bi zvedel za Louis Svajger, pred 2 letoma sva stanovala na 63. cesti, nakar n je odšel nekam v West Virgi- b nijo, sedaj p« je baje zopet v ^ Cievelandu. Prosim rojake k za njegov naslov, ali pa naj -se sam javi. Peter Mlakar, 6313 St. Clair ave. Cleveland, b O 44 SVETLOBA IN SENCA. P 0 V B S T Spisal DR. FR. DETELA. lzpuicaii .......w Severa's ■ Blood Purifier (Sererovaga Kričistllca), U ja priznaš kot ragulator sistema ni pomaga naravi v izlo£«v*nju natfsta kri ter tako odpravi mehurja, rana, izpuščaj«, pnUa in sploino hiranj«. Poskusita ga. Naprodaj ▼ vsah lakarnah. Cana $1.26 in 80 davka. HENSCH'S FOOD za otroKfi M i- j If? nT« i,i' 1 ' ■'.\]t H . , t; •*.!•',*. > ' Najboljše! Najbolj sigurno! Najbolj praktično! Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare Hl< Lake Shore Banking & Trust c* Vogal 55. ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O. Stara Lake Shore banka izdale bančne menjice, (for. draft) katere ae izplačujejo po celem avetu, posebno pa pri jugoslovanskih denarnih zavodih, kakor hitro ae predložijo v izplačilo. Vloilte avoje prihranke in imejte avoje bančne posle z banko, katere OGROMNO PREM02ENJE znala svoto preko $26.000X00. Ml plačujemo 4 procente obresti od vaeb vlog. Vsa naie podružnice imajo tujezemaki oddelek, preko katerega morete poslati denar v ataro domovino, Poaebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v Collinwoodu v naii na novo otvorjeni podružnici na EUCLID AVE. IN IVANHOE ROAD. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC: E. 55th St. A St. Clair Ave. St Clalr Ave. * E. 125th St. Proapekt Ave. ft Huron Road, ~ Superior Ave. A E. 120th SL Superior A Addison Road, Euclid Ave. ft Ivanhoe Road. Točnost in sigurnost je naše geslo. Za vse informacije, pošiljanje denarja, kako morete dobiti vate rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnite na upravitelja našega tujezemskega oddelka g. j. B. Mihaljevič, ki vam hoče vselej prijazno poatreči in dati vse potrebne informacije. Pridite osebno ali pa pilite na Vasi dolarji mnogo kupijo v Evropi. Danes več kot prej. Vaši sorodniki in prijatelji potrebujejo vaše pomoči bolj kot kdaj prej. Ce jim hočete pomagati z vašimi silami NAS TUJEZEMSKI ODDELEK bo poslal denar po pošti ali po brzojavni točno, varno in po najnižji ceni Naši klerki govorijo v vašem jeziku in naši direktni, privatni brzojavi nam omogočijo najnižje dnevne cene. ™i CITIZENS Savings and Trust Co. EUCLID AVE. ZAP. OB E. Mil STREET Ta banka in Union Commerce National ao pod enim lastništvom in a« največji bančna enota v državi Ohio