M Občan St. 15 Z novinarske konference ob 28. dnevih narodnih noš Nadaljevanje tradicije »Tradicijo moramo nadaljevali, 28. Dnevi narodnih nos morajo ostati sim-hoi turističnega mesta in gostoljubno sti Kamničanov,« je na novinarski konferenci poudaril Zupan Tone Smolnikar, kije po lanskih zapletih v delovanju tu- risličncga društva, lako kol pred tremi leti. spet prevzel vredjesensko jmredilev. GRADBINCI, VOZNIKI, UPRAVLJALO GM, BREZPOSELNI DRUGI ZAINTERESIRANI POZOR!! Po večletnem premoru imate možnost, da pridobite izobrazbo za UPRAVUALCA LAHKE IN TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE V KAMNIKU Ne zamudite enkratne priložnosti, ki vam jo ponuja organizator izobraževanja VAREKA Komenda, Igor ing. JENKO, ki daje zainteresiranim vse nadaljnje informacije. Rok prijav se izteka, zato pokličite TAKOJ po tel.: 041/741-75*. Prijavo lahko izpolnite tudi na Obrtni zbornici Kamnik, Podjetniško-informacijskem centru Kamnik in na Zavodu za zaposlovanje Kamnik. Občina Kamnik - Poslovno informacijski center vas obvešča: 1. STROKOVNA POMOČ TA GOSTINCE - »JEDILNI UST« Ena od stvari, kije gostinci običajno nimajo za bolj pomembno, gostje pa zelo, je jedilni list. Nekaterim gbsttncem se zdi, da je še vedno najbolj učinkovito, če gostom osebno predstavijo svojo ponudbo, pri čemer Imajo motnost priporočiti »današnjo posebnost« in se istočasno posvetovati o Izbiri jedi in pijač. To so ugodnosti tudi za goste, vendar pa je med njimi veliko takih, ki si telijo počasi ogledati ves jedilni list (tudi cene!) in se šele potem odločiti Jedilni list s prevodi v tuje jezike je posebno pomemben za tuje goste. Prevode je še mogoče dobiti na območni obrtni zbornici. Poleg tega pa se gostincem ponuja še druga možnost. Ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice iz Šentjakoba (Avstrijska Koroška), dr. Janko Zerzer, fe sekcijo preko konzulata obvestil, da bodo na šoli brezplačno prevedli v nemščino (oziroma popravili) jedilne liste vseh naših zainteresiranih gostinskih obratov. Vsi, ki želite izkoristiti to prijazno ponudbo ravnatelja dvojezične, šole na Koroškem, pošljite jedilne liste (kopija zadostuje) na naslov: Višja šola za gospodarske, poklice St. Peter, A-9184 St. Jakob, tel.: 0043 42 53 27 50, faks.: 0043 42 53 27 50 15. 2. PRIZNANJA ZA NAJBOIJ UREJENA PODJETJA Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije sta podpisali Dogovor o urejanju okolja gospodarskih in poslovnih objektov v okviru projekta Moja dežela - lepa, urejena in Cista. Konec septembra In v začetku oktobra bo potekalo te četrto ocenjevanje za najbolj urejena podjetja. Prijavnica za sodelovanje v projektu Moja dežela - lepa, urejena in čista, ocenjevanje okolja gospodarskih, industrijskih in poslovnih objektov se dobi v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik. Zadnji rok za prijavo fe 14. 9. 1998. 3. JAVNI RAZPISI: 1. JAVNI RAZPIS TA KREDITIRANJE PROJEKTOV MALEGA GOSPODARSTVA V LETU 1998 Objavljeno v Delu, 17. 7. 1998, dokumentacija in obrazci so vam na voljo v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik. 2. JAVNI RAZPIS TA DODEUEVANJE SUBVENCIJ TA NADOMESTITEV DEIA STROŠKOV TA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST NA PODROČJU SREDNJIH IN MALIH PODJETIJ IN TA SAMOSTOJNE PODJETNIKE V LETU 1998 IN 1999 (NDM 1998199) 3. JAVNI RAZPIS TA DODELITEV SREDSTEV ZA SOHNANCIRANJE STROŠKOV KADROVSKEGA, PROGRAMSKEGA IN TEHNOLOŠKEGA PRESTRUKTURIRANJA INDUSTRIJE IN DELODAJALCEV S PODROČJA MALEGA GOSPODARSTVA TER SPODBUJANJE NJIHOVEGA MEDSEBOJNEGA POVEZOVANJA V OKVIRU IZVAJANJA UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V LETU 1998 IN 1999 Dokumentacija predlogov in osnutki obrazcev so vam na voljo v Poslovno informacijskem centru občine Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik. Informacije: PIC Občine Kamnik, tel. 818-107 ali 817-443. Knjižnica v Štnarci - bogatejša in lepša MIK Ponudba v knjižnici v Smarct je bogatejša Brezskrbni počitniški dnevi so za nami. Nekateri so uživali na morju, drugi so sc prepuščali odmevom in lepotam gora, nekateri pa so ta čas izrabili za potepanje po tujini. Jesen spet trka na naša vrata. Narava nas bo zagrnila s pisanimi barvami in se počasi pripravila na dolgo zimsko spanje. Mi ljudje pa ravno obrnjeno. Prav zdaj, v jeseni začenjamo na novo z. delom in si zastavljamo nove cilje. Tudi pri nas v knjižnici v Smar-ci je tako. Knjižnico smo prenovili, tako da jc prijaznejša za vas. Zdaj so na voljo tudi vidco in av-diokasele in veliko novih knjig za odrasle in tudi za otroke. Šc več - pripravljeni smo vam priskrbeli knjigo, ki ste si jo že dolgo želeli prebrati. Za najmlajše bodo organizirane ure pravljic, pripravili bomo knjižno uganko meseca z bogato nagrado. Knjižnica ima tudi daljši delovni čas: v ponedeljek od 13. do 15. ure in v četrtek od 15. do 19. ure. V knjižnici se seveda lahko tudi za trenutek ustavite in skupaj bomo pokramljali o kakšni zanimivi knjigi. Vzemite si čas in nas obiščite, kajti knjižnica jc odprta prav za vas. Z veseljem vas pričakujemo! S. A. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660 STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur va) Iz strojepisja__ TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur}. WINDOWS, VVORD EXĆEL (20~urj ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom In Studentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.). stroSke izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. CENTER ZA TUJE JEZIKE i I j Slamnikareka I | IJ 7ei./fax: (061) 716 913 ' lilIII vpisuje v tečaje angleškega, nemškega in španskega jezika '*U za otroke in odrasle. Kamniški OBČAN OB DNEVU NARODNIH NOS - PO OBČINI 9. septembra 1998 Ohranjanje narodne istovetnosti Kako deluje Društvo narodnih noš na Komendskern? Društvo narodnih noš na Kotnendskemje edino uradno registrirano društvo narodnih noš v Sloveniji, nam je povedala njegova predsednica dr. Angelca Zerovnik. Ustanovljeno je hilo H. aprila 1994 na ustanovni skupščini v Komendi. Enkrat letno ima skupščino, njegov upravni odbor pa slih do pet sej. Vsako leto tudi organizira skrbno pripravljeni daljši izlet ter večjo prireditev, na kateri se predstavi poslušalcem; prav posebej 19-člansk u mladinska folklorna skupina. Društvo v celoti šteje okrogStopetdesel članic in članov od Trtica do Mengša, Kamniku, brzina, Ljubljane, Dola, Vrhnike Mladinsko sekcijo - folklorno skupino - uči slovenske narodne plese in pesmi Robert Kruner, kije nekdaj pel in plesal pri folklorni skupini Ozara na 1'rimskoveni pri Kranju, s katero je društvo v zelo dobrih odnosih. Plesalce m pevec spremlja na harmoniko Ivan Kern iz Luhovč, kije tudi sodeloval pri Ozari. Članice in člani društva nosijo le gorenjske narodne noše. Kdor je ni Imel prej, sijaje dal naredili; nekaj jih j>. se brez nje, ker izdelava takšne obleke veliko slane. Težje je prt folklorni skupini. Nekaj dekliških narodnih noš so dali delati starši, druge so si izposojali od Ozare, pri štirih pa jim je z denarjem priskutila na pomoč ZKO Kamnik. Podobno je bilo pri fantovskih, samo do teh šc nekaj manjka. Denar zanje zbirajo na prireditvah, prosijo sponzorje, prepričujejo starše otrok, pa tudi sami sežejo v žep. Društvo spodbuja ludi lastno ustvarjalnost. Tu prihaja do izraza pri spletih narodnih pesmi in plesov, ki jim daje imena, povezana s komendsko zgodovino. Nekateri člani in članice se poskušajo tudi v pisanju besedil za pesmi in uglasbitvah. Poleg lega zbirajo stare narodne noše in vzorec zanje; skratka vse, kar je povezano z narodno nošo. Radi bi tudi shranjevali slare ljudske plahnele, vendar zanje še nimajo primernega prostom. DruSlvo si pohv ohranjanju narodne istovetnosti in izročil prizadeva za lepe medsebojne odnose članic in članov. Zato goji kulturo lepega vedenja, izražanja (brez kletvic!) in oblačenja, se vzdržuje od pitja alkoholnih pijač. Članice in člani se zavedajo, da se morajo v narodni noši vesli dostojno, saj v nje) predstavljajo Slovenijo, svojo domovino, vse, kar je povezano z njo. So njem »mali poslaniki«. Skrbijo, da v društvu vlada »pozitivno« razpoloženje, dobra volja, prijateljstvo, strpnost in razumevanje. V njihovih vrstah fe tudi musliman, ki se v društvu zelo dobro počuti. Gre jim za višjo kulturo druženja in duhovno bogatenje članov. Ti imajo tudi Cul za sočloveku v stiski, za dobra dela. Tako so zbrali denar za eno od posluj križnega pola v novi cerkvi v Grahovem, pomagali pa tudi pri obnovi koinend.skih cerkvenih orgel. Kazenskih ukrepov ni, pa saj jih ni tn'ba, ker se člani dobro zavedajo, kaj je prav in kaj ne. Ce kaj ni v redu, tO obravnavajo na sejah upruvnegu odbora, ki so ponavadi zelo živahne. Te so za društvo tudi neke vrste »častno razsodišče«. Najboljše rastno razsodišče pa je vsak sam sebi: kdor postane član društva, kmalu uli pu Zc pred um razčisti, zakaj je vstopil vanj m čc se. v njem ne »počuti doma«, ga tudi kmalu zapusti, saj biti član takšnega društvu iti ravno preprosto. Iripadati mu moraš z dušo in telesom - kot Slovenec in ohranjevala pristnih slovenskih vrednot in izročil. JOŽE PAVLIC Kaj mi pomeni narodna noša? Obisk pri Kamnifanki prof. Martini Golob-Bohte. redni udeleženki Dnevov narodnih noš v Kamniku in lastnici kar treh narodnih noš (»crne« - meščanske, kamniške in gorenjske) Prof. Martinu Golob-Bohte je pristna Kamiučanka. Njene rodovne korenine sicer segajo po mamini strani (Antonija, rojena Golob) na Vrhpolje, po očetovi (Martin (iolob) pa v Podgorje, vendar sla Zc onadva postavila določene okvire njenemu sedanjemu življenju in delu, prav posebej pa čutenju Ti okviri - podedovano posestvo; parcela, kjer je danes sadni vrt, kupljena od družinskega prijatelja barona Kcchhacha z Zapric, gostilna »pri (iolobu«, prej »pri lajdigu«. družinska hiša, sezidana na kraju gospodarskega poslopja nekdanjega kamniškega župana Jožefa Kot zla, javna lehlniea za krompir, seno in lubje za Utok - so sicer prispevali pomemben del k zunanji podobi in uveljavitvi Golobovih, najpomembnejša pa je prav gotovo duhovna dola, ki sla jo ji dala starša iti drugi sorodniki, njuni prijatelji, pomembni Kanmičani in Kamničunke, s katerimi sta se starta srečevala in se ob njih bogatila, ter nekdanje kulturno ozračje v mestu To jc tudi botrovalo njeni poklicni usmeritvi - študiju klavirja in poučevanju igranja nanj na Glasbeni soli Kamnik. Glasba pa žc reže in Se bo kruh tudi Martininima otrokoma, sinu Roku, poklicnemu glasbeniku v zabavni glasbi, in hčerki Evi, ki pripravlja magisterij iz klavirja v švicarskem Baslu. Njeno najvidnejše potrdilo sta koncertni in salonski klavir ugledne znamke Petrof, na katera si prof. Martina za dušno sprostitev zaigra kakšno skladbo Kusa Skrja-bina. pa Rahmaninova, Brahmsa... Tudi cvcrgrccnc. Rada tudi improvizira. Najraje posluša že omenjenega Rahmaninova. pa Cajkovslce-ga, Mahlcrja.. Ljubezen do narodne noše jo je pozneje pripeljala do njene velike poznavalke in ljubiteljice, gospe Mure Pucclj iz Kamnika in njene hčer- ke Mete. Gospa Mara jo je z vso dušo m srcem uvedla v ta čudoviti svet, jo naučila, tako je treba nositi - ona pravi »peljati« - narodno nošo. Gospa Mara ji je skrbno popravila, lahko bi rekli restavrirala. svojo staro pečo in rute, ji svetovala, naj se zaradi velikosli in vitkosti odloči za meščansko, »črno nošo«, ji ročno izvezla lep robček, ji povedala, kateri šivilji naj da kaj delat, pokazala stare vzorce, jo vedno Prof. Martina Golob-Bohte In njen soprog Maksi milijon v narodni noši na domačem vrtu. Marti na v meščanski, Maksimilijan pa v gorenjski. skrbno premerila od nog do glave, preden je v noši stopila na cesto. Gospa Meta ji še danes zavezuje pečo. (iospe Martini je krilo za me- ščansko nošo iz brokata sešila šivilja Cirila Ules iz Loke pri Mengšu. Spodnja krila ji jc naredila iz platna, kakršnega uporabljajo za rjuhe, sestrična Breda Bergant, nekdaj odlična šivilja, kakršna je tudi Ulesova. Nogavice »z bobki« so bile včasih mamine. Čevlje ji je izdelal čevljar Brleč z Vrhpolja. več kot sto let staro in zelo lepo okrasje pa je gospa Martina leta nabirala pri sorodnikih po mamini in moževi strani. Dali so ji ga, ker so videli, da je prava oseba za narodno nošo. jo zna ceniti. Kadar se gospa Martina oblači v narodno nošo, posebej meščansko, je to zanjo pravi obred Vzame si čas. kajti pri tem ne smeš hiteti. Najprej razvrsti in pregleda vse kose noše, ki jih je kar za celo sobo. Nato začne škrobiti in likati. To dolgo traja, zato mora imeti mir. Pri oblačenju treh spodnjih kril. katerih blago meri kar trideset dolžinskih metrov (»trebuh mora biti 'floh', vse pa na rit«), posebej pri zategovanju pasu. kjer mora biti vse zares tesno zapeto in oprijeto, ji pomaga mož. Će je tako, potem krilo res lepo »dol pade«, če ne. jc žensko v narodni noši vse prej kot lepo videti. Tako oblečena se gospa Martina odpelje k Puclje-vim. kjer ji gospa Meta skrbno zaveže pečo, njena mama pa jo vso pregleda. Sele potem si upa stopiti na ulico. To naredi le kakšne dvakrat, tri krat na leto. Meščansko nošo ob- leče le. kadar je lepo vreme, odvisno tudi od njenega razpoloženja. Doma ima poleg »črne noše«, ki so jo nekdaj meščanke nosile v glavnem v cerkev. Se kamniško nošo in gorenjsko žensko narodno nošo. Kamniška se od gorenjske razlikuje po rdečem krilu, sicer pa jo sestavljajo ošpetelj, telovnik, zelo močno zategnjen predpasnik, pentlja, okrasni trak. sklepnik, ruta. peča, dve broški, uhani, malo šopka.. Nagelj gospa Martina nosi za pasom, kar je tudi pravilno. To lahko naredi zaradi tega. ker je vitke postave. Martina si prizadeva, da narodno nošo. posebej meščansko, zares »prezentira«, predstavi, kot je treba. Da to lahko naredi (in druge noše), mora v sprevodu hoditi počasi, dovolj narazen od drugih noš, da se narodno nošo lahko opazi. Nositi jo jc treba ponosno, s pravo zavestjo in odnosom. To ji je zabičala predvsem gospa Pucljeva, lepega oblačenja in elegance pa se je naučila že pri svoji mami. V sprevodu jo spremlja mož, ker sta skladen par. Tako se je odločila, ker je imela zaradi svoje telesne visine težave s sovrstnicami. Tudi mož ima nekaj dragocenih kosov za gorenjsko moško narodno nošo. Ročno vezen telovnik mu je izvezla gospa Cirila Oblak iz Podgorja (Medvedova), pipo je dobil od zbiralca starih predmetov Aleksandra Sarnavskega iz. Kamnika, uro in klobuk od svojega očeta, stare tolarje od soseda Rajka Verdnika, ostalo pa od svojih oziroma ženinih sorodnikov ali pa dal delati izkušenim mojstrom izdelovalcem predmetov za narodno nošo. Narodna noša je zanju prava svetinja, kot so drugi dragoceni predmeti v hiši. Kot velika ljubitelja umetnosti in vsega lepega, imata do nje zares ljubeč odnos. Dnevom narodnih noš v Kamniku in drugim prireditvam ter cerkvenim slovesnostim, kamor ju povabijo ali se sama odločita zanje, pa se kot zavedna Kamničanka ne odreče. ljetos je bila skupaj z možem v meščanski noši tudi na sprejemu kamniškega novomašnika Borisa Že-rovnika in na njegovi novi maši. JOŽE PAVLIC % i** Novice iz KS Godič KS (iodič spada med srednje velike krajevne skupnosti v kamniški občini. Sestavljajo jo 4 zaselki: Kršič, Vodice. Brezje in Godič. Skupno šteje okrog X5() prebivalcev. Območje KS Godič jc večinoma polagramo območje, saj je tretjina prebivalcev kmetov ali polkmclov, veliko jih je zaposlenih v raznih podjetjih v Ka- mniku, v zadnjem času pa jc zaživelo tudi veliko samostojnih podjetij, ki sc ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi: slaščičarstvo, pleskarstvo, mehanika, mizarstvo, trgovina, cvetličarstvo, prodaja računalniške opreme, avloprcvoznišlvo in frizerstvo. V Go-tliču imajo eno trgovino, dve gostilni, eno picerijo in celo eno vodno Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41/a Tekfdru 817-210,817-516 817-538,817-494 vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: 1. Tečaje tujih jezikov - nemščine I. in II. stopnja - 60-urni - angleščine I. stopnja in konverzacije - 60- ali 40-urni 2. Računalniške tečaje VVindovvs z obdelavo besedil lOur - obdelava besedil I in 2 - 20 ur - Excel 1„ 2. - 20 ur - baze podatkov Access - 20 ur 3. Tečaj higienskega minimuma - osnovni in obnovitveni tečaj I. Za pridobitev l/OBRAZBE IV. in V. stopnje pa vas vabimo k vpisu v smeri: - PRODAIALHC (dokončanje šole IV. stopnic), prekvalifikacija iz drugih programov IV. stopnje - EKONOMSKO-KOMERCIALN1 TEHNIK - prekvalifikacija iz poslovodske šole v ekonomskega tehnika Če bi se želeli izobraževati ali obiskovati katerega od navedenih tečajev, vas vabimo, da se prijavite do 20. septembra 1998 ob torkih, sredah in četrtkih med 12. in 16. uro, po lem roku pa ob torkih in čet rt k i h med 12. in 16. uro. V tem času lahko dobite podrobnejše informacije tudi naV.goraj navedenih telefonskih številkah ali osebno na šoli. O začetku izobraževanja in tečajev vas bomo pisno obvestili. Izkušeni predavatelji in konkurenčne cene vas bodo prepričali, da ste izbrali pravo pot do novega znanja in izobrazbe. elektrarno. Najbolj »turistično privlačen« del krajevne skupnosti jc zaselek Brezje s čudovitim razgledom na Kamnik z okolico ter prijeten cilj krajših sprehodov v naravo. Tu je bilo v zadnjih dveh desetletjih postavljenih veliko vikendov, katerih lastniki sc lepo povezujejo z življenjem kraja, kar sc kaže tudi v tem, da plačujejo lako kol ostali krajani krajevni samoprispevek, čeprav nimajo stalnega bivališča v tej KS. Brezje so tudi najstarejši kraj v KS Godič. saj sc prvič omenja v listinah leta 1368, medlem ko se Godič leta 1426. Delo sveta KS Godič v preteklem obdobju Svet KS GodiČ Šteje II članov. Njegov predsednik g. Franc Spruk mi jc v prijaznem pogovoru predstavil delo in prizadevanje sedanjega sveta KS. Delo sveta jc bilo v tem dveletnem obdobju usmerjeno v asfaltiranje nekaterih manjiih ulic, prispevali so 21% delež pri gradnji novega mekinjske- ga pokOpaUSČa, sofinancirali so postavitev nadzemnih hidranlov na Muz jah. Sredstva namenjajo tudi za Gasilsko društvo Kamniška Bistrica, ki pokriva tudi območje KS Godič; delno tudi vsako leto sofinancirajo šolo v naravi otrokom iz KS Godič, ki obiskujejo osnovno šolo v Stranjah. Največja investicija v krajevni skupnosti pa je bil odkup celotne slav-bc, v kateri ima prostore KS Godič. v zgornjih prostorih imajo prostoi za prireditve, spodnje prostore pa že lijo oddali v najem za kakšno mirno dejavnost, vendar do zdaj kljub ponudbi Sc niso našli interesenta. Vseh leh investicij pa seveda nc bi bilo možno izvesti brez sredslev 1% krajevnega samoprispevka, za katerega so sc krajani odločili leta 1996. Od Ostalih dejavnosti Sveta KS velja omeniti zlasti obdarovanje starejših krajanov ob novem letu. Pred krat kim pa je KS Godič Organizirala na pobudo gozdarja g Jakoba Subica čiščenje črnih odlagališč na območju KS. Posebej so veseli, da so jim na pomoč priskočili tudi domaČi sponzorji, Sc posebej veljo omeniti podjetje Goldi. ki sc je s svojim prispevkom šc posebno izkazalo. Načrti za bližnjo prihodnost Največji projekt, ki se ga bodo lotili v KS Godič, jc postavitev pločnika ob medkrajevni cesti Mckinje-Stahovica. od stranjskega mostu do konca spodnjega dela Godiča. Projekt jc že izdelan. Treba je poudariti, da je polovico sredstev za izdelavo projekta prispevalo podjetje Calcit. V Svetu KS pa upajo, da bodo kmalu lahko začeli tudi z gradnjo pločnika skozi zgornji Godič. kjer se prebivalci pritožujejo nad hrupom in onesnaževanjem kamionov, predvsem Calcitovih, ki prevažajo pesek po cesti lik mimo njihovih domov. Posebno ogroženi so otroci na poti v šolo. zato so krajani pred kratkim odločno zahtevali ureditev problema. Poleg lega bo KS Godič delno sofinancirala tudi raz-' Širitev pokopališča v Stranjah, kjer imajo grobove predvsem krajani zgornjega dela krajevne skupnosti. KS Godič bo v letošnjem letu sofinancirala ludi del kanalizacije Zdu-Sa-Breg (projekt KS Mekinje), ker se bodo tri hiše, ki spadajo v KS Godič. priključile na to kanalizacijsko omrežje. Vendar je izvedba teh treh priključkov še negotova, ker lastnik zadnjega zemljišča ob predvideni trasi kanalizacije ne dovoli prekopa zemljišča. V bližnji prihodnosti pa bodo Ciodičani obnovili tudi streho, okna in fasado na podružnični kapelici Lurške matere Božje v Godiču, ki bo drugo leto praznovala 100. obletnico posvetitve. Del sredstev bodo namenili iz samoprispevka, del pa iz prispevka žup-Ijanov celotne mekinjske župnije. Poleg omenjenih problemov, ki jih bodo skušali rešili v kratkoročnem obdobju, pa ostajajo odprti predvsem trije aktualni problemi: 1. ureditev kanalizacijskega omrežja v Godiču (v delu je že idejni projekt, posamezne prekope ceste za kanalizacijske cevi pa bodo izpeljali že pri gradnji pločnika); 2. izboljšanje vodovodnega omrežja v celotni KS: 3, problematika oskrbe s pitno vodo v zaselku »Na gmajni«, kjer bodo morali postavili pod hribom rezervoar in črpalko. DAMJAN HANČIČ Krvodajalska akcija 16. in 17. septembra Območno združenje Rdečega križa Kamnik organizira v sredo, 16. septembra, in v četrtek, 17. septembra 1998, krvodajalsko akcijo na Zavodu za transfuzijo krvi v I pibljoni Za vse krvodajalce in druge, ki bi želeli darovati kri, bo organiziran avtobusni prevoz v Ljubljano in nazaj po naslednjem razporedu: v sredo. 16. 9., z odhodom ob: 6. uri z avtobusne postaje Kamnik in vmesnimi postanki do Smarce. 8. uri z avtobusne postaje ("ešnjice (Tuh. dolina) s postanki do Vrhpolja. 8. uri z avtobusne postaje Kamnik z vmesnimi postanki do Smarce. 10. uri z avtobusne postaje Kamnik in vmesnimi postanki do Smarce; v četrtek, 17. 9., z odhodom ob: 6. uri z avtobusne postaje Kamnik in postanki do Smarce. 8. uri z avtobusne postaje Črna -pri Digarju in vmesnimi postanki do Kamnika, avtobus bo zatem 'Klpeljal tudi v Tunjice, 8. uri z avtobusne postaje Kamnik s postanki do Duplice (avtobus bo nadaljeval vožnjo še na Kriz, Moste in Komendo), 10. uri z avtobusne postaje Kamnik in postanki do Smarce. Po končani krvodajalski akciji bodo avtobusi odpeljali krvodajalce nazaj do izhodiščne postaje. RK Kamnik vljudno vabi. da se te krvodajalske akcije udeleži čimveč ljudi, ki so pripravljeni darovati del sebe zato. da bi reSevali življenja drugih! STANE SIMŠIČ OBVESTILO 12. avgusta ob 21.30 se je na Bakovniku nasproti trgovine Kočna zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena kolesar in osebni avto. Zaradi razjasnitve dogodka prosimo očividce, še posebej gospo, ki je pomagala ponesrečencu, da pokličejo PP Kamnik ali 811-350. altera Hribar & ŠteblaJ, d.n.o., Kamnik 1240 KAMNIK. Kettejeva 23 PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE V šolskem letu 1998/99 razpisujemo naslednje tečaje za otroke in odrasle: • ANGLEŠČINA - začetni, nadaljevalni, konverzacija z »nalive speakerlem* • NEMŠČINA - začetni in nadaljevalni • LATINŠČINA - začetni za učence 8. razreda Tečaji za otroke - 50 ur (1x na teden po 2 Šolski url). Tečaji za odrasle - 70 ur ali 40 ur (1x na teden po 3 šolske ure). Vsi tečaji bodo v popoldanskih ali večernih urah v prostorih OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Nudimo plačilo na obroke, popuste, ugodne cene tečajev za otroke, predvsem pa dobre učitelje in znanje Učenje poteka v majhnih skupinah. informacije in prijave: 831-117 ali 825-312 (od 15. do 19. ure). 6 9. septembra 1998 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN Začetek gradnje novega mostu v Mostah V ponedeljek, 10. avgusta, so za-brneli stroji in delavci Cestnega podjetja Ljubljana so zaceli rušiti že tako napol porušeni most prek Pša-te v Mostah. V okviru programa prenove regionalne ceste Motnik-Kamnik-Moste-Vodiee je namreč predvidena izgradnja novega mostu, ki bo stal nekaj deset metrov više, tako da bo ublažen tudi sedanji ostri ovinek. V treh mesecih, kolikor naj bi najdlje trajala gradnja mostu, bodo uredili tudi del ceste do križišča pri Kralju, ki pa bo, kot kaže, zaradi neurejenih lastniških odnosov moralo počakati na boljše čase. V času gradnje so preusmerili promet s tovornjaki od Duplice preko Mengša do Most. Za osebne avtomobile pa je urejen obvoz od križišča v Mostah mimo Sloge na regionalno cesto Mengeš-Brnik. Rušenje prek šestdeset let starega mostu so spremljali poleg krajanov tudi nekateri občinski funkcionarji z županom Smolnikarjem in občinskimi svetniki z območja Most in Komende. Nov most namreč ne bo samo prenovljena pot Kamniča-nov v Evropo, kot radi pravijo v Mostah, pač pa tudi pomembna prometna povezava sredi nove občine, ki jo bodo sestavljale sedanje krajevne skupnosti Križ, Mosle in Komenda. F. S. Prizadevna moščanska svetnika Vinko in Tone, ki sta le dočakala dan, ko so na starem mostu zahrnell stroji, sta se takole poslovila od razpadajoče moščanske znamenitosti... Na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) župan občine Kamnik in SKB banka, d.d„ PE Domžale-Kamnik objavljata JAVNI RAZPIS A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM 1. Posojila so namenjena mladim družinam za: - nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, - za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja, - za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava). Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev v letu 1998 nc bo dopolnil 37 let. 2. Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala sledeča merila: - stanovanjske razmere, socialni položaj, ekonomski položaj, zdravstvene razmere. 3. Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik, da na naslovu tudi resnično prebivajo ter da se tudi objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik, ■ da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik stanovanja, ki ga je odkupil po določbah Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91,21/94 in 23/96); - da so kreditno sposobni. 4. Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti točno izpolnjen in ga dobijo v sprejemno-informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) in vlogi priložiti še: - veljavno gradbeno dovoljenje ali veljavno odločbo o priglasitvi del, zemljiškoknjižni izpisek (ne sme biti starejši od 30 dni), - potrdilo o skupnem gospodinjstvu (izdaja Upravna enota Kamnik), - potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 1997 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo), v primeru brezposelnosti mora predložiti potrdilo Zavoda za zaposlovanje; - potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti; - mnenje Centra za socialno delo, če prosilec uveljavlja status samohranilca ali drugo dokazilo o nepopolnosti družine; - overjeno kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja oz. hiše; - potrdilo o državljanstvu. 5. Višina razpoložljivih sredstev znaša 100.000.000,00 SIT. Doba vračanja odobrenega posojila je 8 let. Obrestna mera za posojilo je sestavljena iz temeljne obrestne mere (TOM) in 2% obrestne mere. Stroški zavarovanja in sklenitve pogodbe bremenijo posojilojemalca. Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca in predračunske vrednosti. Najnižji znesek posojila je 1.500.000,00 SIT. Minimalni mesečni neto dohodek za odobritev posojila je 60.000,00 SIT. Posojilo, ki bo dodeljeno občanu, ne sme presegati 50% predračunske vrednosti. Odobreno posojilo banka zavaruje na naslednji način: - poroštvo kreditno sposobnega poroka ■ vknjižba hipoteke na nepremičnini. 6. Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila Občani, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v sprejemno - informacijski pisarni Občine Kamnik, najkasneje do vključno 8. 10. 1998. Nepopolne vloge in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje župan, obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. O odobritvi bo odločala občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 60 dni po zaključku razpisnega roka. B) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov, ki so v lasti občanov. Višina razpoložljivih sredstev znaša 37.000.000,00 SIT. Doba vračanja odobrenega posojila je 6 let. Obrestna mera za posojilo je sestavljena iz temeljne obrestne mere (TOM) in 2% obrestne mere. Ostala določila razpisa za dodeljevanje stanovanjskih posojil mladim družinam se smiselno uporabljajo tudi za dodeljevanje posojil pod to točko. Prosilci morajo dodatno predložiti še potrdilo pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da je objekt spomeniško zaščiten. Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov. Obravnavajo se tudi vloge prosilcev, ki nimajo stalnega bivališča v občini Kamnik. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Oddelek za okolje in prostor občine Kamnik (tel. št. 818-128). ŽUPAN OBČINE KAMNIK in SKB BANKA, d.d„ PE Domžale Kamnik Klepet z Rezo Ženske se premalo pojavljajo v javnosti, za kar pa vsekakor ne moremo kriviti nasprotnega spola. Iz teh razlogov sem se odločila za pogovor z Rezo, ki se je uveljavila na radiu HIT kot moderatorka in novinarka, prav tako pa jo velikokrat vidimo na POP TV. Njena zasebna in poklicna pot je. bila dokaj trda, toda zelo uspešna. Ali ste po profesiji novinarka? Nisem. Nikdar si nisem predstavljala, da bom kdaj opravljala poklic mo-deratorke in novinarke. Doštudirala sem na Fakulteti za elektroniko - smer računalništvo in informatika. Zakaj se niste odločili za zaposlitev v stroki? To vprašanje so mi zastavljali tudi moji profesorji. Pred kratkim.sem srečala enega izmed njih in rekel mije, da je res Skoda, da se nisem odločila za delo na svojem področju. Odgovorila sem mu, da hi bila škoda še večja, če bi ostala v tem poslu. Ali dela z računalnikom ne marate? Ne pretirano, uporabljam pa računalnik kot orodje. Že od zgodnjih otroških let je bil računalnik del mojega vsakdanjika. Alt se kdo v vaši družini ukvarja z računalništvom? Da. Oče je profesor računalništva in informatike na Ekonomski fakulteti. Ker mu pri meni ni v celoti uspelo, svoje znanje in navdušenje prenaša na vnuke. So to morda vaši otroci? Moja 15-letna hči Ana, ll-letnl Luka in H-lelni Jaka. Poleg tega, da ste mati treh otrok, se uspešno posvečate karieri. Kako to zmorete? Vse kaže, da mije uspelo najti skrito formulo. Z otroki se enkratno razumemo, smo pravi prijatelji, posel pa mi je dobesedno pisan na kožo. Prepričana sem, da je to največ, kar si lahko ženska želi. Ali se kot ženska težje uveljavljate? Sploh ne, nasprotno. Ravno zato, ker sem ženska, sem takšna, kot sem in sem tu, kjer sem. Torej se ne bojite moške konkurence? Nikakor ne. Z moškimi zelo dobro sodelujem, jih imam rada in jih spoštujem. Zdrava konkurenca pa je vedno dobrodošla. Čeprav ste samohranilka ni čutiti negativne nastrojenosti Življenje je sila kratko in enostavno, le če se tega zavedamo. Jaz imam življenje rada, uživam v vlogi matere in v svojem poslu. Zelo mi je hudo, ko gledam ljudi okoli sebe, ki sami sebi grenijo življenje. Ali mi te vaše misli lahko malo bolj obrazložite? Priznam, da ni bilo lahko, ko sem ostala sama s tremi otroki in brez službe. Ko se sedaj ozrem nazaj, ugotavljam, da mije vse to koristilo. Spoznala sem da ženski ni treba živeti samo Vabilo na izlet v Tunjice in Cerklje Po naravno pridelana jabolka in zelenjavo Vsi se zavedamo, daje za zdravo življenje pomembna zdrava prehrana, velikokrat pa ne vemo, kje dobiti sadje ali zelenjavo, pridelano na naraven način. Pa imamo takšne možnosti prav v bližini Kamnika, zato smo sc odločili, da pripravimo izlet v našo okolico, kjer bo mogoče dobiti zdravo sadje in zelenjavo. Zbrali sc bomo v soboto, 19. septembra, ob 9. uri na kamniški avtobusni postaji. Odpeljali sc bomo v Tunjice. kjer bo Društvo sadjarjev predstavilo svojo dejavnost. V Tunjieah imajo namreč nekaj deset starih sort jabolk, ki niso bila nikdar škropljena, kar jc v Sloveniji že redkost. Pripravili nam bodo pokušino jabolk, ki jih bo mogoče tudi kupiti, in predstavili zgodovino razvoja sadjarstva v Tunjieah. Kot pravijo, jc letošnja letina jabolk zelo bogata, pravijo, da je celo »letina stoletja«, jabolka pa so zelo sladka. S sadjarji se boste lahko dogovorili tudi za nakup jabolčnega mošta in kisa. Posebno ugodnost pripravljajo za tiste, ki živijo v blokih in nimajo primernih kleti za hranjenje ozimnice. Lahko se bodo namreč dogovorili s sadjarji, da bodo vsak mesce dobili jabolka pri njih. Iz Tunjic sc bomo odpravili v Cerklje. Tam imata zakonca Ver-bič kmetijo, na kateri pridelujejo samo naravno pridelano zelenjavo, brez umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Imajo paradižnik, papriko, melancane, šolalo, bučke... Ogledali si bomo, na kakšen način pridelujejo zelenjavo, mogoče jo bo pa tudi poskusiti in jo kupili. Če vas naš izlet zanima, vas vabimo, da se nam pridružite. Cena avtobusnega prevoza bo 500 tolarjev, pokušine pa bodo brezplačne. ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK Krajanom Smarce predlagamo uvedbo samoprispevka Ta roža je zate... Šopek rož si prislužijo za svoje delo »veterinarji* in drugi zaposleni na Veterinarski postaji v Kamniku. Podarjamo jim ga tisti, ki smo morali zaradi tegob in bolezni hišnih ' ljubljencev poiskati njihovo pomoč. Pohvalo so si prislužili predvsem zaradi prijaznosti do pacientov in njihovih »gospodarjev«. Tak odnos včasih pogrešamo v ambulantah in bolnišnicah za »dvonož-cet. za hišne ljubljenčke zapisala HELEN Zate pa osat.. • Največji osat si prisluži Vreme, ki se mu je zmešalo v času počitnic in se »obnaša«, kot da bi bila na koledarju Jesenlll • Kakšno sadiko kupljeno z ekološkim-tolarjem, si prislužijo listi, ki urejajo okolice blokov, da je naselje prijetnejše za oko in bivanje. Zato pa naj si osat zataknejo za klobuk listi, ki takega mulo ne cenijo in celo uničujejo zelenice in igrišču. Pred dnevi so loko »znani nepridipravi« posekali drog za koš in raztrgali odbojkarsko mre- žo, na Zlkovi ulici!!! HELENA Svet KS jc na eni od zadnjih sej obravnaval opravljeno delo v preteklem obdobju in ugotovil, da se začrtane naloge kot so: 1. izgradnja kanalizacijskega omrežja in posodobitev vodovodnega omrežja, 2. pridobitev projektov osvetlitve ulic, 3. pridobitev projektov ureditve ulic-odvajanje meteorne vode, prometna ureditev in asfaltiranje, 4. pridobitev projektov sanacije kulturne dvorane, 5. ureditev postajališč, izvajajo v skladu z možnostmi, ki jih dopuščajo finančna sredstva. Namensko zbrana sredstva za izgradnjo kanalizacijskega omrežja so omogočila, da smo iz sredstev občinskega proračuna do zdaj zgradili polovico načrtovanih vodov. Zagotovljeno je tudi nadaljevanje v tekočem in dokončanje v prihodnjem letu. Iz sredstev komunalnega prispev- za družino, če tega sama ne želi. Velikokrat se izkaže, daje lahko uspešnejša v poklicu kol marsikateri moški. Poleg redne zaposlitve na radiu HIT vas vidimo tudi na POP TV v vlogi vremenarke. Kako ste se znašli na televiziji? Povsem po naključju. Ko se mi je ob ločitvi porušil svet, sem začela pri novih temeljih. Odločila sem se, da mi bo uspelo, da bom otrokom omogočila kvalitetno življenje in da bom vsem, predvsem pa sebi dokazala, da tO zmorem. Ogromno sta mi pomagala starša in moji trije otroci so mi stali ob strani. Veliko smo se pogovarjali, se skupaj odločali. No, zdaj sem pa izdala del skrivne formule uspešne ženske. Delo na televiziji, ki ga opravljam honorarno, me je dodatno spodbudilo, da sem zaživela. In kakšno vreme nam napovedujete? Ravno pravšnje. Glejte vremensko napoved na POP TV vsak dan, ko vam bomo vedno znova povedali, kaj se obeta. ka nam je uspelo pridobiti projekte osvetlilve in ureditve ulic in sanacijo dvorane. Iz sredslev najemnin in donatorstva nam jc uspelo uredili postajališča, zato načrtujemo, da bomo na enak način posodobili kulturno dvorano. Po naših dosedanjih izkušnjah sta pogoja z.:i pridobitev sredslev občinskega proračuna projekt in soudeležba krajanov. Ker država z. olajšavami pri dohodnini najbolj podpira krajevni samoprispevek, menimo, da jc ta oblika zbiranja sredslev najbolj primerna Z8 nadaljevanje začetega tempa urejanja komunalne infrastrukture v naši KS. V sredo, 23. septembra, ob 19. uri bomo na zboru krajanov predstavili program, odstotek samoprispevka, čas zbiranja in druge podrobnosti glede predlogi! za izvedbo glasovanja, ki naj bi bilo sočasno z. občinskimi volitvami. Predvidevamo, da ni nikogar, ki si nc bi želel urejenega kraja, zato pričakujemo vaSo podporo pri prizadevanju za čimprejšnjo komunalno ureditev kraja v katerem živimo. Svet KS Kar največjo bodečo neto naj dobi Drevesnica. V ponedeljek, 13. julija, sem želela nabavili sadike zelja, pora, bibličnega ohrovta, cvetoče, zelene. Zaposlena me je gledala, kot da sem padla z neha in zdaj želim nekaj nemogočega. Razložila mije, da so tO že zdavnaj vse prodali: neka stranka pa je pametno dodala, da oni to zdaj že pobirajo. Kes sc imenujejo Drevesnica, a če ponujajo sadike različnih solat, radičev in cvetic, zakaj ne bi še povrlnin. Po izrazu zaposlene pa sklepam, da nili ne vedo, da se te sadijo v začetku julija. P. S. Seveda sem pri prvi branjevki na ljubljunsk i tržnici šc islega dne dobila vse. JOŽICA MIIIMIIŠŠtŠlIŠMMŠIMIŠHlIKilšillMi 'opravek V Kamniškem občanu, st. 14, na strani b st: je pri prepisovanju pri -spevka o zlatoporočencih Zobttvnik iz Tunjic vrinila neljub;] napaka v imenu slavljenca. Pravilno bi sc moralo glasiti: »Obiskali smo zlaloporoccnca Irtmčisko in Jožefa /obuvnik.« Za napako v naslovu in nadaljnem tekstu se prizadetim opravičujem. STAN K SIMŠIČ saša kos Borci in udeleženci NOB ob spomeniku pri Titanovi brvi V soboto, 25. julija, je Zveza borcev NOB Kamnik pripravila spominsko slovesnost pri spomeniku padlih prvoborcev na Kamniškem. V spomin na te dogodke je občina Kamnik slavila svoj občinski praznik. Na slovesnosti sc jc zbrala množica ljudi, nekaj sto. Prišli so, da bi ohranili spomin na težke dneve naše polpretekle zgodovine, ko se je skoraj goloroko ljudstvo uprlo nemškemu okupatorju. Govornik na prireditvi jc bil Tone Smolnikar, župan Kamnika. Opozoril je na pritiske sodclovccv okupatorja, da bi razvrednotili pomen NOB. Pri tem so zlasti aktivne nekatere stranke in v tc nečedne akcije vključujejo tudi mlajše. V priložnostnem programu so sodelovali: moški pevski zbor Solidarnost, ki je zapel več partizanskih pesmi, skupina Priden možic pa je recitirala več priložnostnih stihov. Janez Prezelj, predsednik obč. organizacije ZB, jc v zaključnih besedah izrazil zadovoljstvo nad takt) množico navzočih ljudi in spomnil na nekatere dejavnike, ki blatijo NOB in vse, kar je povezano z osvobodilnim bojem. V tem okvirju je govoril tudi o izjavi generalnega tožilca Slovenije Drobnica; odgovorni pri nas pa nič nc ukrepajo. Povabilo, da se ob letu dni srečajo na tem mestu, so udeleženci z veseljem sprejeli. STANE SIMŠIČ Program dodatnih dejavnosti v WZ Anton Medved Kamnik Tudi v šolskem letu 1998/99 bomo v VVZ Antona Medveda organizirali dodatne dejavnosti za predšolske otroke v občini Kamnik. Prijavnice dobite v vseh enotah Antona Medveda in jih oddajte do 15. 9. 1998 na upravo VVZ, Novi trg 26b. Prijave sprejemamo tudi v vseh ostalih enotah. KRAJ - ENOTA - tel. st. VSEBINA DEJAVNOSTI VZGOJITI LIKA ČAS STAROST OTROK ROŽLE, 819-210 Novi trg 2(ib CICIBAN TELOVADI CICIBANOVE URICE IGRALNE URICE Anita Drobne, Andreja hajde Klemen Joži Irena Žihert 17.-18.30, četrtek 17.-18.30, četrtek 17.-18., sreda 5 do 7 let 4 do 5 let-3 do 4 let PESTRNA, 1115-800 Groharjeva 1 ZAPOJMO SKUPAJ USTVARJAJMO SKUPAJ Breda 1'odlipnik Jelka U:tnar /5.-/6., sreda /5.-/6., četrtek 4 do 7 let 5 do 6 let MEHURČKI, 841-320 Glavarjeva 35 CICIBAN TELOVADI CICIBANOVE URICE Špela Žnidar, Helena Tič.ar-pom. vzgojiteljice Slavka Žlebir /5.-/7., sreda 15.30-17., petek 5 do 7 /c/ 4 do 5 let CEPETAVČEK, 831-573, Nevlje CICIBAN, DOBER DAN Jožica Mihelič, Olga Prešeren m 16.30-18., ponedeljek 4 do 7 let OS Marije Vere Duplica CICIBAN TELOVADI Milena iMmpret Marinka Benkovič. /6.-/7., torek 5 do 7 let KEKEC, «25-572, Stranje CICIBANOVE URICE Silva Krpic /5.(0-/7., sreda ■1 do 5 /c/ OŠ Šmartno, Šmartno CICIBANOVE URICE Simona Matjan 16.-18., sreda 4 do S lel OŠ Tunjice, Tunjice CICIBANOVE URICE ljuba hijmiš 16.-17.30, sreda 4 do 5 let V Žlahtni purgarji KAMNIŠKI ISajpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja Št. 6 2HVHHIHRB i M .JI Služkinji |iri c. kr. ukriijnem zdravniku Anionu Kilni-rjii, ok. MMM) Meščansko gospodinjstvo M cd premožnimi kamniškimi meščani jc do Ida 1883 malce prednjačila lim. razširjena ilruži-_ 11; i. Vanjo so liili (hiIi-c zakoncev in njihovih skupnih otrok vključeni šc otroci iz prejšnjih zakonov, starši zakoncev, lete, strici, stari starši, nezakonski otroci otrok, ponekod tudi osebe, ki so si zagotovile dosmrtno stanovanjsko pravico v hiši in so hilc ali pa tudi nc v sorodstvenem odnosu z novimi lastniki. Od 80. let naprej pa se jc razmerje obrnilo in prevladovala je tim. jedrna družina, ki sta jo sestavljala zakonca in njuni otroci. V povprečju jc bilo v obravnavanih družinah do 80. lil 19. stoletja 6,2 otroka in po tem .r>,.r> otroka. 1'ri tem ne smrtim poiabiti na dejstvo, da so v tO številu všteti otroci iz vseh zakonov (dveh ali treh). 1'rimcra z 18. otroki slu izjemna, ker idia predstavljata otroke iz dveh oziroma treh zakonov (llostnik, Delicve). Število članov v gospodinjstvu je bilo tako kar veliko. Poleg ožje družine, so liili navadno v skupno gospodinjstvo zajeti šc vsi bivajoči v hiši, torej tudi posli, vajenci, pomočniki in ponekod ludi najemniki. Tako imamo v drugi polovici 19, stoletja v nujpremožnejših meščanskih gospodinjstvih v povprečju okoli 12 članov. Pomembno vlogo v vsakdanjem življenju meščanske družine imajo seveda posli, ki skrbijo tako za čistočo stanovanja, prehrano, nego otrok, oskrbo živine v hlevu, Točnih podatkov o njihovem številu ni, ker SO It redko vodili evidenco. Večina obravnavanih meščanskih družin jc imela zaposlene posle in sicer v povprečju dva. V glavnem so najemali hlapci' In dekle za dela v hlevu ali za druga Imlj umazana dela v hiši. Gospodinje pa so h vedno same skrbele za gospodinjstvo in vzgojo otrok, /lasti ovdoveli in ostareli meščani so si najemali za lažjo oskrbo tudi kuharice, sobarice in oskrbnici', ki so vodile celotno gospodinjstvo. Poleg njih so jih najemali še neporočeni moški. V 90. letih 19. stoletja SO družine pogosteje najemale Muli druge vrste poslov: hišne služabnike, kuharice, sobarice, oskrbnice in zanimivo, celo dve pestunji. Pestunji sta liili zaposleni leti 1900 pri družinah Štele in Sargi. Sc redkeje so zaposlovali dojilje. Poznan jc le primer 27 - letne dojilje iz Trzina, ki so jo zaposlili v družini tovarnarja Jana Spalika. Tudi kuharice so pogosteje zaposlovali, in lo nc le vdovci ali Ostareli, temveč ludi družine (na primer krnila. Schmidinger, Sargi, Samec, Močnik...). Skoraj vsaka premožnejša meščanska družina je pomoglo k izboljšanju žc tako dobrega finančnega stanja. V povprečju so imeli od 6 do 8 najemnikov. Lastniki, ki so imeli v lasti več hiš so seveda imeli več najemnikov. V primeru lastništva dveh hiš je največkrat gospodarjeva družina s posli, vajenci in pomočniki stanovala v eni hiši, drugo pa so oddajali bolj premožnim najemnikom, na primer odvetnikom in njihovim družinam, tovarnarjem, nadzornikom tovarn, nadgozdarjem, c. kr. okrajnim tajnikom in drugim uradnikom, zdravnikom. Boljša stanovanja ali cele hiše so lorej oddajali ljudem, ki jih je zaposlitev pripeljala v mesto in si tu še niso ustvarili svojega lastnega premoženja, kol posamezniki so si najemali samo sobe ali kot družine cele hiše, kjer so imeli tudi hišne posle za pomoč v gospodinjstvu. Lastniki samo ene hiše pa so imeli manj najemnikov. Poleg lastne družine so navadno v hiši živeli še posli, vajenci in pomočniki iz, Imlj oddaljenih krajev in seveda manj premožni najemniki, na primer brivec z. družino, z.ascbnii a, učiteljica, žandar z ženo. sobni slikar in podobno. Več cminenlnejših najemnikov jc bilo zopet v primerih, če je hila lastnica hiše samska oseba, navadno ovdovela. Tedaj so liili najemniki na primer c. kr. nadofieial z družino, Irgovee z. družino, okrajni pristav in drugi. Marija Stare, lastnica tovarne in dveh hiš v Mestu 93 in 97, je imela na primer leta 1900 oli svojih dveh otrocih m pilili poslih Se najemnike: knjigovodjo, nadzornika tovarne Ladislava Krczlirgv ja iz Budimpešte z družinu ter šliričlanskn družino lastnika tovarne iz Ljubljane Adolfa Tamlmrnina. Oh najetem stanovanja je lastnica verjetno nudila najemnikom tudi celotno oskrbo, saj je imela zaposleno Oskrbnico, kuharico, sobarico in dve dekli. Podoben primer najdemo pri trgovčevi vdovi Mariji Ppdrekar, ki je bila Lastnica hiš v Mestu 16/17 in 37. V prvih dveh hišah je stanovala skupaj s hčerkino družino in posli, odvečne prostore jc oddajala v najem odvetniku doktorju \ alentan Temnikarju /. družino, ki jc živel v Kamniku ml aprila 1892. leta. ker je imela poleg hlapcev In dekel Se hišno služabnico in kuharico, je verjetno skrbela tudi za oskrbo najemnikov, Poki tega je imela na hrani in stanovanju še trgovske pomočniki' in učenca. Povsod seveda lastniki hiš niso tako dolini skrinji za svoje podnajemnike, Marsikdo si je moral sam Zagotoviti svojemu slanu in financam primerno prehrano in oskrbo. Zora Torkar . Odprlo za obiskovalce: torek - sobot«: 9,00 12.00 in 16.00 - 18.00, nedelje in prazniki: 10.00 - UM, ponedeljek zaprto. Poletne počitniške delavnice Poleti amo pripravili kar nekaj poletnih juh umskih delavnic, /.osnovali smo jih s premislilom. namenili pa malo vet-inu tilnikom. Želeli som najeli inlchktunlno področje, sprelnosn in doživljajsko področje. Odziv je bil velik, zalo homo to še ponovili, najprej Zc meti zimskimi počitnicami. Rnčno-iimetniško delavnico. Ai «•;<• imenovala Poletnu I Ha t ira-caru. /c vodila Rosnna Kleindienst Premk. Otroci so slikali na svilo, steklo, poj 11, orali so majice in izdelovali nakit. Med njimi je kar vrelo od ustvarjat nega nemira. Izdelali pa so tako lepe izdelke, da smo sc naključni opazovalci tega dogajanja iskreno čudili. Mnogi se zanimajo še za nadaljevalne, zalo ho Rmanu imela te delavnice v knjižnici enkrat tedensko. Prvo srečanje Vile čiru-corn bo v sredo, /0. ').. ob II uri v dvorani knjižnice, Doživljanju narave, veselja in prijateljstva je, bila nurrumjeiui delavnico Cat veselju ■ gremo A pikapolonicam na obisk. Mateja Keher, ki lo je pripravila. Je otroke vodila na sprehode v naravo. Sprostitev v naravi je odličen način preganjanju dolgega časa! Za učenec sedmih In osmih razredov le bila namenjena delavnica Enkrat berem hit, drugič pa počas. Na njej Je Andreju Slormun predstavila metode in tehnike hitrega In učinkovite' ga branja. Poč U nikar ji, ki so hodili k. Andnji, sicer niso bili samo asinuki m scilmoki. pač pa so bili Klari od K) do 14 kt. Tako je torej po ročnih spretnostih in spniščujočem doživljanju narave prišla na vrsto še zadeva, ki w je nanašala na drugačne vrste delavnost. Olovni namen te delavnice jc izboljšanje k vahtete branja in razvijenih' selektivnega hran/u. Ko bi le vedeli Usti. ki se težje učilo ali nimajo dovolj potrpljenja, da se do tildi s temi spretnostmi naučiti učtfljfl in da učenje potem sploh nI več inko težko. Klub prijateljev dobre k njigc - poletna Imilnu a in literarnu delavnica je bila numenicna k njignljiihcem. To je pripravila moja malenkost z namenom, da bi skupai uživali ob brun ju in kreativnim pisanju. Spoznali smo neka/ novih knjig In jih uporabili kol navdih za našo lastno kreativnost. De I a vidne so bile brezplačne, razen Poletne lile čira-čam, ker so tu otroci rabili veliko posebnega materiala. Pri izvedbi pu so nam po-mugala nekatera podjetja, ki sem jim za lo zahvaljujem, tudi v imenu približno šestdesetih otrok, ki so kvalitetno preživeli prosti čas. Ta so bila: Zarja Elektronika, gradbeno podjetje /urin team. projektivno podjetje Mani d. O. o. Drage mame! Ne Jamrajte več po nepotrebnem, da se v Kamniku ntil ne dogaja. Pn nas se. BREDA PODBRE/.NIK VVKMIR ŠTEFBET RIFI NA GRADU ZAPRICE Zadnji četrtek v avgustu 127. H. 1WH) je bilo kljub gromom in strelam, ki so zajeli Kamnik, na gradu Zaprice zelo živahno. Grajsko dvorišče oziroma prostor Milko iMzar in Jelena Zdi ah na tonski vaji tik pred koncertom številnih jazzovskih zasedb: ter kontraba-sist in skladatelj Nino de Gleria, prav tako član legendarnih Ouutehriga in Se mnogih drugih skupin in glasbenikov (Jani Kovačič ter projekt Mia in škrat Sanja vec za najmlajše). Do sedaj so med drugim nastopili v Cerknem na dnevih slovenskega jazza, v Me-dani - na dnevih poezije in vina ter na Tmjeslu v Ijub-Imni ter končno tudi v Kamniku, kjer stanuje tudi vodja sk upine Milko I n ■ n Skupina je izvajala izključno Izvirno avtorsko glasbo - zanimivo mešanico jazza, sodobne komorne ter ljudske glasbe. Medsebojne komunikacije dveh, treh ali vseh med seboj izvrstno uglašenih glasbenikov so napolnile prostor s provokativno zvočno mešanico. Iskriva, duhovita in zabavna, v najboljšem pomenu te besede, je glasba štirih virtuozov - treh mož in dekleta od foha (prosto po naslovu uvodne skladbe) - osvojila srca poslušalcev. Z burnim aplavzom so poslušalci terjali še Skratka, sijajen koncert. V tem izjemno akustičnem ambi-entu grajskega salona se nadejamo Se veC takih vrhunskih glasbenih dogodkov, ki bi tako po mnenju Številnih obiskovalcev lahko zapolnili tovrstno vrzel v kulturni ponudbi mesta Kamnik in njegovega družabnega življenja. J. D. MEPZ »MAVRICA« Srednja vas vabi nove pevke in pevce. Informacije: Albin Pirš -predsednik tel. 811-711 (služba), 832-710 (doma) pod arkadami naj bi bilo prizorišče koncerta etno-jazz skupine ŠTEFBET Klil. Vendar nas je nevihta pregnala v nedavno prenovljen grajski salon Kulturnega centra Kamnik, ki gaje do zadnjega kotička napolnilo kar prek sto glasbe željnih poslušalcev. Glasbena skupina »ŠTEFBETRil h je nastala v začetku leta 199H in ima zanimivo ler redko instrumentalno zasedbo. Sestavljejo jo mlada violinistka Jelena Zdrale, sicer študentka priznanega rutkega violinista Vasilija Mcljnikova; čembalist, pianist, klarinetist, saksofonist ler skladatelj, med drugim tudi avtor scenske glasbe (babica gre na jug. plesna predstava Barbara) Milko ljtzar, znan ludi kol ustanovni član skupine (Juatebri-ga ter sedanji član Big banda RTV Slovenija: pianist, harmonikar ter skladatelj scenske glasbe Drago Ivanuša, tudi član Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, Domžale vpisuje v verificirane programe izobraževanja odraslih - strojni tehnik - ekonomsko-komercialni tehnik - trgovinski (živilski) poslovodja Pogoj za vpis je ustrezna triletna šola. Začetek 21. septembra. Informacije o izobraževanju dobite po telefonu 061/773-592, vsak dan med 14. in 22. uro. CONTINUA je zasebni zavod, ki deluje na področju verificiranega izobraževanja odraslih od marca 1993. TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 06V818-119 E-mall: infocenter.kamnik-1''"siol.net KOLEDAR PRIREDITEV mBEm PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Sreda 16. 9. 1998. ob 14, url Vila Cira-čara: umetniško-ročna delavnica. Vodi Rosana Kleindienst Premk, prof. Četrtek. 17. 9, 1998. ob 17, url Zaključek slovenskega knjižnega kviza s podelitvijo nagrad udeležencem kviza in nagradnim žrebanjem. Sodelujejo: Adi Smolar in bratje Smolnikar. Sreda 23. 9, 1998, ob 19. uri Predstavitev pesniške zbirke Andreja Rozmana Roze: JE ŽE V REDU MAMA, v dvorani matične knjižnice. Sodelujejo: avtor Andrej Rozman Roza, skupina Arche. Sobota 26. 9. 1998. ob 9.30 Delavnica Razvijanje senzitivnosti v Kamniku v sklopu delavnic Marka Pogačnika. Ob 9.30 odhod izpred knjižnice na stari grad. Vodi Vera Prelovšek. KULTURNI CENTER KAMNIK Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI -najpremožnejSi meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. Informacije: 817-647. Razstavišče Veronika Razstava ŠUTNA '98: razstavljena dela vseh avtorjev, ki so sodelovali na poletni likovni koloniji v Kamniku. Razstava bo odprta do 8. 9. 1998. DRUGE PRIREDITVE Sobota. 5, 9. 1998. Pb 8, url Masters turnir Nova LB: turnir za dečke in deklice. Organizator Teniški klub Slazenger Informacije: Tone Jeras, tel. 817-679. AMBROŽ 98: tekmovanje jadralnih padalcev za slovenski pokal v Gradu pri Cerkljah. Organizator: DJP Polet Kamnik. Informacije: Dušan Orehek, tel. 831-843. jo 28. DNEVI NARODNIH NOŠ Petek. 11 9. 1998. od 17. ure dalie Uradno odprtje prireditve, promenadni koncert Mestne godbe Kamnik, odprtje razstave Poldeta MiheliCa, nastop skupine Katice, večer z ansamblom Nagelj. Sobota 12. 9. 1998, od 10. ure dal le Promenadni koncert godbe Vodice, nastop otroških folklornih skupin, start ultra maratona, izročila Kamnika in okolice, nastop skupine Tolovaj Mataj, Akademska folklorna skupina France Marolt, modna revija Špenko, večer z ansamblom Stopar Nedella 13. 9. 1998. od 10.30 dalle Promenadni koncert godbe iz Trofaiacha, cilj ultra maratona, povorka narodnih noš. večer z ansamblom Poljanšek Vse tri dni bo potekala tudi stojnična prodaja Organizator: Občina Kamnik. Informacije: Turistićno-inforrnacljski center Občine Kamnik, tel. 831-470. tO Sobota T2. 9. 1998. ob a url VIP turnir za podjetnike In direktorje Organizator: TK Slazenger. Informacije: Tone Jeras, tel 817-679. Sobota In nedella. 12. In 13, 9. 1998. ob a url Ekipno lokostrelsko zunanje državno prvenstvo: tekmovanje klubskih ekip v tarčnem lokostrelstvu na atletskem stadionu v Mekinjah. Organizator: Lokostrelski klub Kamnik. Informacije: Dušan Letnar, tel. 831-256. Od petka do nedelle. 11 do 13/ 9. 1998 Razstava koz In ovc članov Kozjerejskega društva Kamnik na sejmišču ob Cankarjevi cesti. V soboto in nedeljo možnost jahanja na konjih Organizator Kozjerejsko društvo Kamnik. Informacije: Marjan Dragar, tel. 831-582. Sobota In nedella 19. in 20. 9. 199a ob & url Klubsko prvenstvo za člane Teniškega kluba Slazenger. Organizator: TK Slazenger. Informacije: Tone Jeras, tel. 817-679. Nedella. 2Q, g, 1995, ob 15, url Kasaške dirke v Komendi. Organizator: Konjeniški klub Komenda Informacije: Alojz Lah, tel 842-070 Sobota 26. 9. 199a ob a url Zaključni turnir za občane Kamnika. Organizator: TK Slazenger. Informacije: Tone Jeras. tel 817-679 Sobota. 26. 9. 1998. ob 10. url Ogled starega mestnega jedra pod strokovnim vodstvom. Organizator in informacije: Zveza kulturnih organizacij, tel. 817-556. fftftptf M O »OB nh 70 ..ri Koncert etno-jazz skupine ŠTEFBET RIFI na Malem gradu. Organizator in informacije: Zveza kulturnih organizacij, tel. 817-556, Nedelja 27, 9, 1998 Serenade v starem mestnem jedru. Organizator in informacije: Zveza kulturnih organizacij, tel. 817-556 Nedelja 27. 9. 1998, ob a url Dan odprtih vrat Teniškega kluba Slazenger Organizator: TK Slazenger. Informacije: Tone Jeras, tel 817-679. En dan med mladimi kamniškimi Kako dobro poznamo svojo občino? počitnikarji na Debelem rtiču Tudi letos si je morske počitnice privoščilo prek 150 otrok iz naše občine. V mislih imamo organizirane počitnice, ki sta jih skupaj pripravila območna organizacija Rdečega križa Kamnik in kamniški Mladinski center. Otroci so letovali na Debelem rtiču in v Savudriji. V vsakem letovišču sta se na desetdnevnem letovanju zvrstili po dve skupini. Kot nam je dejala Lidija Zagore, sekretarka občinske organizacije Rdečega križa v Kamniku, so letovanje sofinancirali Zavod za zdravstveno zavarovanje (4 milijone SIT), po en milijon SIT sta primaknila Občina Kamnik in občinska organizacija Rdečega kri- IMELI SMO SE LEPO - kamniška skupina počimikarjev z vzgojitelji na otočku sredi velikega bazena, kije bil središče vseh dogajanj... TA LAS NAM JE UŠLO PRVO MESTO - so po plavalni štafeti 4x30 m zadovoljne povedale Patricija, Uda, Veronika in liva... ža, ostalo pa so prispevali starši in sicer od šest pa do 33 tisočakov za otroka, odvisno od dohodka na družinskega člana, Z našo kamero in beležnico smo poskušali ujeti enodnevni utrip življenja prve skupine 44 naših otrok, ki jc v Mladin--skem zdravlišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letovala od 29. julija do 8. avgusta. Pri tem so nam prijazno pomagali vzgojitelji in vzgojiteljice, ki so si v vodenju počitniških kolonij nabrali že kar nekaj izkušenj: Mojca, Romana, Jože in Tomaž z drugo Mojco (Podbclškovo) kot vodjo skupine. Prav gotovo ni bilo mačji kašelj obvladovati več kot štiri desetine razboritih del-finčkov in badbojsev, ki so si za deset dni uredili svoje bivališče v dveh sobah tako OBMOČNA OBRTNA I ZBORNICA KAMNIK Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, vas vabimo, da nas obiščete na Dnevih narodnih noš v Kamniku in na Obrtnem sejmu v Celju. imenovanega »gasilskega« paviljona. Ves dan, od vstajanja ob pol osmih pa do 22. ure, ko je v sobah zavladal mir, je bil napolnjen s številnimi dejavnostmi, katerih velik del je potekal tudi na plaži ob novem bazenu, kamor so se otroci podali dvakrat dnevno, od devete do dvanajste in od petnajste do osemnajste ure. V večini tekmovanj na vodi so se naši korenjaki kar dobro odrezali. Tako so v plavanju pa tudi v nekaterih drugih športih dosegli največ drugih mest. Večeri po večerji so bili namenjeni zabavi. Na športnem igrišču so se šli karaoke, ta večer pa izbirali kar mis in mistra Debelega rtiča '98. Konkurenca jc bila kar ostra, vendar so se naši »mistri« prebili v finale. Prihodnje leto pa bomo zmagali, so dejali Denis, Miha in Matej. Od časa do časa mlade poćit-ttikarje obiščejo tudi pevci zabavne glasbe, čeprav bi nekateri med njimi radi za svoj enotirni nastop kar pošteno zaračunali. Redki so taki, kot jc Jan Plestcnjak, ki je svoj nastop obljubil brezplačno. O svojih vtisih na letovanju so otroci, ki so bili s svojimi vzgojitelji kar zadovoljni, ker niso bili preveč strogi, povedali: Marko: V koloniji sem prvič in mi je zelo všeč, še posebno nov bazen. Plavati sem se naučil v kamniškem bazenu. Naši so dosegli dvakrat drugo mesto, ker sem tudi jaz zelo navijal... Anže: Jaz. sem bil tu že večkrat, vesel sem, ker jc v novem bazenu voda bolj čista kot v morju. Sodeloval sem pri vseh igrah, štafeti, košarki, plavanju... Branka: V koloniji sem že tretjič, vendar jc letos najbolj zanimivo, ker imamo več Športnih iger in ker se bolj zabavamo. Tukaj nas je več, ki smo bili te večkrat skupaj na morju, Petra, Klemen, Anže in Se nekaj jih je. Ker jih je večina šlo tekmovat za mistra, sem sinoči kar jaz prevzela vsa priznanja. Tovarišicc so kar v redu, čeprav nam včasih dajo nagrado za ne-priclnc, pospravljanje postelj, pobiranje smeti po plaži. Miha: Na takem letovanju sem drugič, vendar je deset dni kar premalo, tu bi morali ostati vsaj dvajset dni. Mali dečki smo v plavanju dosegli drugo mesto, tudi pri mistrih smo se prebili v finale... Vodja skupine Mojca Podbclšek nam je povedala, da so bili otroci kar pridni in da je bilo letos bolje poskrbljeno za zabavno-razvedrilni program, manj pa so bili zadovoljni z namestitvijo v »starem gasilskem paviljonu«... Upajo, da bo prihodnje leto bolje. Ko smo zapuščali kamniško skupino v njihovi igri ob novem bazenu, je od Kopra sem v sicer vroče poletno popoldne pritegnila močna burja in nekoliko ohladila ozračje... Besedilo in fotografije FRANC SVETEU V prejšnji številki je bila objavljena slika zgornjega dela naselja POREHER (na nekaterih zemljevidih piše tudi Pod-reber). Za tiste, ki tega ne vedo, naj povemo, da leži to naselje severno od ceste Kamntk-Ločica in sicer okoli 3 km od Kamnika na sončnih rebrih pod Klemenovim hribom oziroma tudi Reber imenovanim (H43 m), ki je jugovzhodno od Vovarja. Zanimivo je tudi to, da je bilo to naselje prvič omenjeno že leta 1209! K naselju spada tudi nekaj hiš zaselka Kavran, ki stojijo v dolini skoraj ob glavni cesti (Poreber 3 itd.). Izmed pravilnih odgovorov je bil izžreban Tone Bezovšek iz Porebra 16la, kije - seveda - hitro prepoznal svoj domači konec. Knjižno nagrado Kočne Kamnik lahko dvigne v njihovi knjigami na ljubljanski cesti llb. Znamenite so fotografije bohinjskih kozolcev, predvsem dvojnih - »toplar-jev«, ki se velikokrat pojavljajo v predstavitvah Slovenije, na koledarjih in drugod. Vendar tudi v naši občini pre- moremo kar veliko število teh »harf za seno«, kot jim tudi pravijo Nemci, a so tipično slovenske, tako kot tudi ovalna oblika pastirskega stanu. Na sliki je. nekaj kozolcev, za katerimi se skrivajo nove hiše. sicer že precej starega naselja, ki pa je, kot Je bilo to včasih običaj, svoje hiše postavilo pod bregom, da so tako zasedle čim manj rodovitne zemlje. Kakšno je torej ime naselja, ki se skriva za kozolci? Odgovore pošljite na Kamniški občan, Glavni trg 24, Kamnik do srede, 16. septembra. Nagrajenec ho prejel knjižno nagrado Naravne znamenitosti Kamnlško-Savinjsklh Alp, na kamniškem območju, ki jo podarja Kočna Kamnik. vaki v gorskem ko Andreja Mali jc državna prvakinja v krosu v ženski enotni kategoriji elite. Rok Podbcviek, državni prvak v spustu med mladinci, San-di Srdar državni prvak v spustu v kategoriji masters, Tadej Trobcvšck je tretjeuvrščeni na državnem prvenstvu v krosu v mlajši članski do 23 let in najboljši naš kolesar na evropskem prvenstvu v Belgiji. To so največji uspehi članov športnega društva Calcit Ročk Shox iz Kamnika v tej sezoni. In lahko naštevamo Sc naprej. Preden ga jc ustavila poškodba, je bil Aljoša Martinjaš med najhitrejšimi Slovenci v spustu. Mitja Muhvič jc zmagoval na kolesarskih cestnih dirkah /. gorskimi kolesi na gore v Zasavju, v Kopru, Uskovnici in tudi na domači Črnivec, bil med najhitrejšimi na Mangart. Primož Orknian jc opazen član v elitni karavani gorskih kolesarjev že v prvi tekmovalni sezoni. Boštjan Les je po veliki smoli v vsej sezoni, po kateri bi kolo potisnil v greben žc vsak mladenič, stopil na stopničke na mednarodni dirki v Italiji Bine Hribar slopa na stopničke za zmagovalce pri mlajših veteranih. Prihajajo mladinci Peter Rode, Rok Vcngust, Grega Zorman, povsem ni obupala niti Helena Šlebir, ki ji kros ni več tuj, kot tudi nc točke slovenskega pokala. Na cestnih dirkah sta povsem v ospredju, na »ferengi« Klemen Ilancic in Igor Kvas. Iti pa sva ob ostalih 60 članih še Simon Bcrlcc in MM, ki ste-čeva tudi na gorskih tekih, predvsem pa sc zapodiva z gorskim kolesom. Triatlonec MM v dresu Calcit Ročk Shox je bil tretji tudi na najtežjem triatlonu pri nas, na Bohinjskem triatlonu Jeklenih, pa v teku na smučeh... Pa kaj bi še pisali. Vsak teden, teden za tednom, vse leto, so na sceni, in to zelo opazno, člani Calcit Kock Shox tcama. Največ v gorskem kolesarstvu, ki od Atlitnle spada v olimpijsko družino, kar je dokaz vsesvelovne razširjenosti. Le dobrih 20 lel jc od iznajdbe gorskega kolesa, prve tekme v Sloveniji pa so organizirali pred de- setletjem. Od takrat je gorsko kolesarstvo doživelo nesluten razvoj, tudi v Kamniku. Od prvih začetkov, prvih gorskih koles, ki so nemara obetali le modno muho, pa do danes, ko jc gorsko kolesarstvo prevzelo mnoge. Od prvih uspehov, ko so vsi še nastopili za ekipe iz dru- pa ni edini cilj športnikov v našem društvu, z veliko cntuz.iazma smo pripravili štiri tekmovanja letno, čeprav smo imeli v začetku mnogo težav z dovoljenji za izvedbo tekmovanja, vendar nismo obupali. Izkušnje so nam pomagale, da smo kljub zahtevnosti vsa tekmovanja izpeljali Vedno uspešnejši kolesarji SI) Calcit Ročk Shox, med katerimi so kar trije državni prvaki (v belih majicah): Sandl Srdar, Rok Podhevšek, Andreja Mali gih krajev, pa do domačega Calcil Ročk Show tcama. Svoje mesto v Športnem društvu, ki si jc nadalo ime po dveh pokroviteljih - Calcit iz StatlOvice in Pro-loco tradc iz. Kranja s kolesarsko blagovno znamko Ročk Show, je že včlanjenih 60 ljubiteljev športa, od mladih do malce starejših, ki jim je Sport v srcu. Svoje mesto med Športniki so dobili lisii, ki sc ukvarjajo s športom le rekreativno, kol lisli z visokimi športnimi cilji. Verjetno ni bilo konca tedna v preteklem lel n, lelos pa šc manj, ki ga člani športnega društva ne bi zaznamovali z udeležbo in z, lepimi rezul-lali. Kolesarji, predvsem gorski kolesarji smo odigrali vidno vlogo v slovenskem prostoru, kar dokazuje tudi četrto mesto med slovenskimi klubi v lanskem Slovenskem poka lu, s kopico uvrstitev med deseterico. Vendar to so že igre številk, kar brezhibno, v veliko zadovoljstvo udeležencev in gledalcev, ki vse bolj cenijo naše delo in rezultate. Calcil Ročk Shox pripravi troje tekmovanj v gorskem kolesarstvu. Spomladanska uvertura v sezono na mengeškem polju, podobna francoski Pa-riz-Roubaix jc posebnost, saj poteka izključno na ravninskem terenu. Poletni vzpon na Veliko planino je med težjimi pri nas, predvsem pa med najlepšimi, pravijo udeleženci. Krona sezone pa je bil lani in tako bo tudi letos. 26. septembra, spust s kamniškega Starega gradu, ki kol finalna tekma sezone šteje za slovenski pokal v spusti, najatraktivnejši disciplini gorskega kolesarstva. Tu je Se tekma smučarskih tekačev na Veliki planini, ki je prav tako Štela Za slovenski »Emona« pokal. Po svojih močeh smo pomagali tudi pri drugih tekmovanjih v naši okolici. METOD MOČNIK KAKŠNA IZBIRA VECTRA U za 2.606.610 SIT Sedaj je pravi čas, da se odločite za nakup vozila Opel. Ponujamo vam izredno ugodne cene in kreditne pogoje T+4% ter prodajo vozil staro za novo. Obiščite nas na Dnevih narodnih noš v Kamniku. avtotehna i KOSEC d.o.o. Kamniška 19. Domžale. Salon: M 081/Z18^>92, Servis: tel. 061/Z15-333 »Kodirane« krave, dresiranje labodov, iskanje Veronikinega zaklada... POČITNIŠKI UTRIP Pri Mladinskem centru smo se odločili, da .bomo ves julij in avgust nudili brezplačno počitniško varstvo z ustvarjalnimi delavnicami, družabnimi igrami in izleti. Otroci so prihajali v prostore Malešcvc galerije (ki so nam jih prijazno odstopili pri kamniškem ZKO) vsak delovni dan ob pol enajstih, tako da so se zjutraj lahko naspali. Spo- Samotni mlin, kjer smo v tišini in samoti uživali ob namakanju nog v ledenomrzli vodi in si tako ohladili tudi pregrete glave. Naslednjič smo se z avtobusom odpeljali na Bled. Tam smo najeli za uro in pol ledeno ploskev, tako da so se otroci nadrsali in naigrali hokeja. Tudi začetniki niso imeli večjih težav, saj večina otrok Na splavu skupina kamniških otrok, v vodi labodja družina se je na malico povabil kar cel roj os. Da ne bi kakšne pojedli, smo poskakovali in mahali, kot bi plesali kak obredni ples, le iznajdljivi Denis je imel mir, ker je vse tri sendviče pojedel v vodi! Manj težav je bilo z labodjo družino, ki sc je skoraj »udomačila«, ko smo ji zdajali n^kaj malice. Nejc pa je vztrajno poskušal pobožati enega po glavi. Za obrambo jc uporabil brisačo, ki mu jo je ata labod nekajkrat pošteno pocukal. Bolje brisačo kot Nej-ca! Pri kopanju so se nam pridružili šc navdušeni drsalci in šele pozno popoldne nas je g. Vrankar varno pripeljal v Kamnik. Del sredstev za posebni avtobus nam je podarilo kamniško Avto-moto društvo, najlepše se jim zahvaljujemo. Zaključek počitnic pa smo pripravili na višini - 1666 m. Podjetje Velika planina nam je podarilo karte za gondolo, nato pa smo sc najprej vzpeli do Zelenega roba in nato do Marije Snežne. Ob poti smo srečevali krave, za katere jc Matic ugotovil, da so »kodirane« (v ušesih so imele velike ploščice s šte- čiti in dobre volje so vsak dan ustvarjali in oblikovali glino, odpadni material, risali na majice in sleklo, plclli zapestnice, izdelovali rože iz papirja, se igrali družabne igre in se pogovarjali. Spletlo se je mar-sikatero prijateljstvo. Saj res, tudi v Domžalah smo dobili prijatelje. Domžalski ol-roci, ki so preživljali počitnice podobno kot mi, so nas obiskali v Kamniku. Razkazali smo jim zanimive kamniške količke, skupni iskali Vcronikiii zaklad na Malem gradu, a smo našli le sladki zaklad - vrečko bonbonov. Kljub temu smo se 6-boji zadovoljno razšli. Najbolj pa so sc otroci veselili izletov. Prvi je bil kolesarski izlet. Odpeljali smo se v »rola«. Za spodbudo in pomoč na ledu je poskrbela Tcja. Kdor ni imel svojih drsalk, si jih jc tam lahko izposodil. Ker jc bilo zunaj zelo toplo, je nad ledeno ploskvijo lebdela meglica, tako da so bile v začetku vidne iz nje le glave otrok. Tudi to je bila ena od zanimivosti. Druga skupina fcvt-rok pa je ta čas že uživala v Blejskem jezeru. Voda jc bila topla, sonce pa se bolj. Težave so se začele, ko smo hoteli pomalicati, saj Mi »Mi smo splezali najvišje...« Ne, nI nam zmanjkalo papirja, le soncu smo želeli pokazati naše risbe AKCIJSKI POPUST do 20% ; PNEUMATIC CENTER j od 14. do 26. septembra '98 I za letne in zimske pnevmatike, I alu platišča vseh proizvajalcev iz zaloge. pnevmatike DUNLOP, MICHELIN, GOOD YEAR, SAVA, NOKIA, BARUM, KUMHO, MARANGONI CASTROL, VALVOLINE EURO trikotnik samo 864 SIT avto dodatna oprema pnevmatike DUNLOP vilkami). Imeli smo tudi svojega »šerpo«. To je bil trpežni ata Peter, ki je poleg svojega nosil še 3-4 otroške nahrbtnike. Otrok pa ni bilo Ireba nosili, le Petra si je del poti omislila svojo »sedežnico« na Janinih ramah. Preden smo se spustili v dolino, smo pri Šimnovcu risali vtise s planine in nagradili vse risbice. Srečni in zadovoljni smo se varno prepeljali z. gondolo, le mali Peter jc bil razočaran, ker jc vej čas načrtoval, kako se bo namesto z gondolo spustil v dolino s »koškom«. Celo spremljevalko, Danajo si je že izbral. Tako smo zaključili dvomesečno počitniško druženje. Tudi v šolskem letu želiva otrokom veliko veselih in zanimivih doživetij. TEJA in HELENA Diamantna krona zakona Marije in Pavleta Hribar Zadnja sobota v juniju je bila prav poseben dan, saj smo v Kamniku po več kot dveh desetletjih ponovno pozdravili diamantnoporočenca. Pavle Hribar in Marija, rojena Vidmar, sta po petinSestdesetlelnem skupnem zukonskem življenju poslala diamantnoporočenca, njuna zakonska zveza, sklenjena 14. junija 1933 v Nevljah, pa je bila slavnostno potrjena pred županom Tonetom Smolnikarjem in matičar-ko Marijo Križman. Pavle, kije ravno dan pred diamantno poroko dopolnil H9 let, izhaja z majhne kmetije, kjer se je rodilo 12 otrok. Pri dvanajstih letih je Sel od doma služit, po petih letih pa se je pričel učiti za mizarja. Ko mu je leta 1930 umrla mama, je prevzel domačo kmetijo. Poleg tega je hodil tudi v službo kot mizar, s kolesom v Ljubljano, nazadnje pa v kamniško smodniSnico. Leta 1933 se je poročil s kmečkim dekletom Marijo - Mici Vidmar. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Marica, Ivan, Pavle, Ivanka in Pavlica, ki je mlada umrla. Ze na začetku njune skupne poti se je začel trd boj za vsakdanji kruh. Delo doma, sploSna kriza in potem najbolj boleče - vojna. Pavle je v letu 1943 odšel v partizansko vojsko, žena pa je z otroki in starim očetom živela na kmetiji. Najhuje jc hi I o nenehno trepetanje za svoje, za domačijo. Po vojni so začeli obnavljati poslopje, saj so Nemci proti koncu vojne požgali domačijo in ustrelili starega očeta. Poleg kmetovanja je Pavle delal tudi kol mizar v Menini, po upokojitvi leta 196H pa se je povsem posvetil kmetiji, kipa jo je kasneje predal v delovne roke sina Pavleta. V 65. letih skupnega življenja sto Mici in Pavle izkusila več hudega kot dobrega. Pa vendar ljubezen nikoli ni ugasnila, čeprav sedaj, v jeseni življenja, živita narazen. Ata Pavle je pred dvema letoma dobil svoj prostor v Domu starejših občanov v Kamniku, mama Mici pa že dalj časa živi pri hčerki Marici v KraSnji. Se pa pogosto obiskujeta, saj je drevo življenja pognalo koSate veje in sta ponosna na 12 vnukov in 31 pravnukov. Ob njunem jubileju se je zbrala vsa Številna družina v znak zahvale in spoštovanja. Ob tej priložnosti jima je vnuk Franci UrSič posvetil -besede: »Ljubezen ni samo »rad te imam« ali hinavsko živeti skupaj samo zaradi drugih. Vajina ljubezen je samo v vama, v vajinih očeh, ko se spogledala in tega pogleda mi ne znamo ujeti in pravilno prebrati. To je vajina največja umetnost, pa čeprav potem reče mama: »Poglej se, kakšen si«. Prav ta pogled vaju je pripeljal sem med svoje ljudi. Prvi DA je star že 65 let«. SAŠA MFJAC Ob diamantni poroki Marije in Pavleta Hribarja se je sončnega junijskega dne zbrala njuna Številna družina. Se posebej prisrčno so ju z vrtnicami v rokah pozdravili njuni sončki - 31 pravnukov. Zbirka maslenic in bradatih perunik Branka Novalca Cvetoč vri je lahko lep. Ali pa tudi ne. Odvisno od okusa in spretnosti tistega, ki si ga zamisli in obdeluje1, znanja in veselja do te-ga, da v naravi vedno znova vse rasle in sc obnavlja. Gospod Branko Novak ima lep vrt in lepe nize. Ima namreč zbirko maslenic in bradatih perunik, obojih nekaj več kot sto. Vsako ima po en primer in junija ter julija, ko rože cvetijo, lahko njegovi obiskovalci uži- ■■■■ kol ■■■■■■■ cij na eno samo temo! vajo in občudujejo mnogo odtenkov, barv in oblik v izobilju. Seveda je zelo veliko trdega dela in gospod Novak se s svojim vrtom ukvarja že 15 let, čeprav je 4Mv I H vmes za nekaj časa tudi nehal. Ustvariti zbirko s toliko primeri ene vrste rož ni kar tako, imeti tako lepe cvetlične grede pa tudi ne. H. P. 0 UP RADOMLJE d d Maslenlca... ALU platišča BBS, MOMO, RIAL, MAK, ALESSIO KAMNIK • TRGOVINA • 061 812 878 Jezi kovna šola •4 ^^^^ t-* liTTle ENGLAND CLUB MALČKE • ŠOLARJE Kamnik, Medvedova 6 tel/faks 832-865 vas tudi letos pričakuje s svežimi Idejami, sodobnimi učnimi pristopi, pedagoško in strokovno usposobljenimi DIJAKE VABIMO K VPISU V • ODRASLE ZAČETNE NADALJEVALNE KONVERZACIJSKE TEČAJE ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA JEZIKA TER PRIPRAVE NA MATURO IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA Vpis in informacije: tel 832-865, /4-08-2/6 VABI K SODELOVANJU - več mizarjev, lahko tudi pripravniki, s IV. stopnjo izobrazbe - več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ) - strojnega mehanika - pripravnika s IV. stopnjo izobrazbe Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na Kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi po tel.: 727-122. Iz torbe Krištofovega PepetalL Krajevne skupnosti - občina Krajevna skupnost je predvsem specifična samoupravna interesna skupnost, v kateri delovni ljudje in občani, ki žive na določenem območju, uresničujejo svoje interese. Komuna jc zapletena družbena skupnost, v kateri se delovni ljudje združujejo in organizirajo tako kot samoupravljale! pri delu, samoupravljah-! pri zadovoljevanju socialnih, kulturnih in vseh drugih potreb, prav tako pa tudi kot nosilci politične oblasti delavskega razreda in delovnega ljudstva sploh (Edvard Kardelj, Samoupravljanje, 4. knjiga, str. 153, 155, DZS, 1979). Barčica na jezeru pod Malim gradom Pa smo srečno prestali dolgo vroče poletje. Dolgčas nam pa ni bilo. Kar dobro smo poskrbeli, da so imeli novinarji tudi v času kislih kumaric kaj pisati Kaj bi bilo, če se na Veliki planini ne bi zgodil »izredni dogodek«, ko sta se na praznični dan v času največjega obiska nad največjim prepadom ustavili gondoli in je moralo nedeljo v poletni vročini v gondoli namesto na planini pretiveti dobre tri desetine potnikov. Poleg mastnih naslovov z grozečo vsebino na prvih straneh so si nekateri na ta račun privoščili kaj malo okusen črni humor. Nek pisunček je-v ljubljanskem tedniku namreč zapisal, da so pomoč našim žičničarjem ponudili tudi ameriški piloti iz Avignana v Italiji, ki da imajo izkušnje z Žičnicami. (Preteklo zimo so namreč z avionom prerezali nosilno vrv na Žičnici in zagrešili smrt dvajsetih smučarjev). Morda hi kazalo temu »novinarju« ponuditi takšno izkušnjo ali pa mu vsaj za ves dan v največji vročini ponuditi brezplačno bivanje v kabini 200 m nad prepadom. Se precej drugih komentarjev in zgodbic smo slišali tiste dni. Tudi tisto, da je Zaklad narave kaznovala Marija Snežna, ker da so pod njenim imenom pripravili veselico in pastirske igre na Simnovcu, čeprav brez pastirjev, ki imajo vsako leto svoje veselje pod Marijino kapelico... Da se je čas predvolilne kampanje začel že sredi poletja, smo imeli priložnost videti tudi na proslavi obletnice kamniške vstaje, zaradi katere je bil nekoč občinski praznik. Zupan je med svojim slavnostnim govorom imel v rokah zadnjega Občana in kar neposredno pokazal zbranim, na kateri strani so ga napadli in kdo. Torej ga le prebira, čeprav je nekoč dejal, da ga ne, ker daje to kamniški oglasnik. Kaj bi šele dejal, če bi v Občanu prebral uredniški komentar z naslovom »Armando, ne kandidiraj'.«, kot gaje morala njegova kolegica, domžalska županja v Slamniku: »Esmeralda, ne kandidiraj!«... Ja, Tuhinjci so pa res lahko ponosni, saj sta jih letošnje poletje vsak posebej obiskala predsednik države in škof. Zalo se jim za njihov nadaljnji vsestranski razvoj res ni bati. Upam, da bodo sedaj laže dobili denarce za gradnjo večjega »tomfa« v Snoviku. Sedanji je namreč prava živa reklama za Etine vložene kumarice, kijih predstavljajo v »termah« nabiti kopalci, samo da ti niso pasterizirani... »Thinc se usejen ne damo,«je zadnjič na srečanju partizanov na Lazah zatrjeval Hribarjev Jure, »še zmeri se vozmo u avtobusih nat-vačen, k b vozu butare. V Kamlk praujo, de je tou pomouč nerazvitm. Zalo so te hotl zanavš zaprejt ta žilejzen moust, k pele preke Thin...« Da tudi Kamničani nismo kar tako in da smo brihlni, so sredi poletja dokazovali tudi rdeči plakali po mestu, na katerih je bilo tudi zapisano: »Namen sklica javnega shoda je predviden predvsem v podporo, zoper kršitve USTAVNIH in ČLOVEKOVIH PRAVIC in SVOBOŠČIN OD CEIjOTNE OBUSTNE STRUKTURE V RS.« Ob takih in podobnih »uradnih« pozivih človek nehote pomisli, ali morda ne hi bilo dobro ustanovili ludi kak odbor za varstvo slovenskega jezika... Sedaj, ko so v Moslah končno začeli gradili nov most, prek katerega bomo morali tudi Kamničani na poti v Evropo, se postavlja vprašanje, kje bo lokacija za novo milnico na meji med kamniško in bodočo komendsko občino. Podgorci pravijo, naj bo kar pri gostilni Pri Grošelju, da ne bo stroškov še z gradnjo bifeja, ki na takih postajah mora hiti... Dolgo časa smo ugibali, kaj bo zraslo pod kamniško bencinsko črpalko. Zdaj pa je stvar že bolj jasna. Tu bo bodoča ladjedelnica. Te dni pri SKG ob stari krmi dokončujejo poveljniško kajulo potniške ladje, kmalu pa bodo začeli gradili še premce Nato bo ladja »odplula« mimo »svetilnika«, ki ga gradijo na križišču Kovinarske in Ljubljanske, in pristala v novem kamniškem jezeru Utop pod Malim gradom. Slišali smo, da se je Cuzak te prijavil za pristaniškega kapitana... Krištofov Pepe II. Se ne dolgo nazaj, bilo je konec pomladi letošnjega leta, ko je držami zbor nedvoumno napovedal, da vsaka krajevna skupnost ne bo in ne more biti občina, je sledil »upor« nekaterih najbolj agresivnih predstavnikov teh skupnosti. Nekaj zborovanj predsednikov svetov KS, po možnosti SO sodelovali še vedno zaposleni tajniki svetov KS, pobuda ustavnemu sodišču in vlada je morala svoj strokovni predlog dopolniti. Namesto predlaganih 22 novih občin jih je bilo ustanovljenih bistveno več in lahko rečemo, da smo jo državljani kot davkoplačevalci še dobro odnesli. Se zlasti zato, ker tudi državnemu svetu ni uspel veto na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, ki pri financiranju ne daje več prednosti majhnim občinam ter nekaterim, brez katerih te države ne bi moglo hiti (Maribor, Ptuj). Kje se skriva ključen problem uveljavitve zadnje slovenske ustave, ko govorimo o občinah? 1'o'zakonu o lokalni samoupravi so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti. Zakon 0 lokalni samoupravi v nadaljevanju določa, da se na območju občine lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje. Ožji del, krajevna skupnost, nikjer v zakonu o lokalni samoupravi ni utemeljen, nikjer ni zaslediti besedila o tem, kaj lo je. Pa vendar, če je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, torej osnovna enota, kaj je potem krajevna skupnost. Prva osnovna podenota ali nekaj, kar so poslanci državnega zbora pod pritiskom (novejši izraz je lobiranje), brez kakršnekoli utemeljitve, izglasovali v državnem zboru. Ob Marodičevi nanizanki Krajevna skupnost je tragikomično, da veliko tistega, kar gledamo na nacionalni televiziji, v nekaterih predelih naše države še vedno imamo toliko let po uveljavitvi nove ustave v Sloveniji in da je krajevna skupnost ostala nadvse živa družbena tvorba. Ne samo profesionalni člani občinskih svetov, nadzornega odbora, ludi profesionalni tajniki KS v Ljubljani in manj razvitih krajih države Slovenije (primer Lenart) še vedno prejemajo plače za svoje družbeno koristno delo. Krajevne skupnosti bomo morali imeti še nekaj časa Alije državnemu zboru uspelo prerezali popkovino z zadnjo socialistično ustavo? Po mojem mnenju le delno. Ker je na ustavnem sodišču ponovno pobuda o ustavnosti nekaterih členov zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in ker je. to sodišče v eni od svojih odločb na podlagi Ustave Republike Slovenije že zaukazalo obstoj in status krajevnih skupnosti, jih bomo morali verjetno še nekaj časa imeti. To pa še zlasti lam, kjer se bo Se kdo prizadeval za njihov obstoj. Najbrž bo to prizadevanje močnejše v ljublja-ni, Lenartu, kjer imajo profesionalne tajnike KS, kot pa tam, kjer člani svetov s svojim predsednikom na čelu v prostem času opravljajo družbeno koristilo delo. Največkrat oziroma najpogosteje brezplačno. Caka nas konstituiranje nove občine Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 56I9H) sla na območju občine Kamnik nastali dve občini: občina Kamnik, iz katere so se izločile tri krajevne skupnosti, in občina Komenda z naselji: Breg pri Komendi, Gmaj-niea, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt pri Komendi, Potok pri Komendi, Suhado-le, 7,eje pri Komendi. Kot določa 1. člen tega zakona jc sedež občine Komenda v Komendi, prvi občinski svet pa šteje štirinajst članov. Ker je v novonastali občini 4254 prebivalcev in ker se voli 14 članov občinskega sveta, je količnik število 304. Na 304 prebivalce pride en občinski svetnik. V predvideni prvi volilni enoti, ki ima 2339 prebivalcev (Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Mlaka, Nasovče, Podboršl pri Komendi, Potok pri Ko- mendi), se bo volilo H članov občinskega sveta. V predvideni drugi volilni enoti, ki ima 1915 prebivalcev (Križ, Moste, Suhudole, Žeje pri Komendi), se bo volilo (> občinskih svetnikov. Tako seje končala druga Jaza postopka za ustanovitev občine - zakonodajni poslopek - in oslala jc še ena, zadnja, to je postopek konstituiranja novoustanovljene občine. Konec krajevne skupnosti? V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ler o določitvi njihovih območij sc hlagozveneče, nanašajoč sc na ustavno opredelitev temeljne lokalne samoupravne skupnosti, glasi 3. člen: »Krajevne skupnosti in ožji deli občin na območju novih občin, ustanovljenih s tem zakonom, prenehajo s svojim delovanjem. Z dnem ustanovitve občine krajevnim skupnostim In ožjim delom ob-čhi preneha pravna subjektlvtteta in se ukinejo njihovi žiro računi (poudaril pisec teksta). Premoženje in delavec krajevnih skupnosti in ožjih delov prevzame novoustanovljena občina. Občinski sveli odločijo o notranji členitvi nove občine in njihovo delovanje uredijo s statutom občine v skladu z zakonom o lokalni samoupravi.«.le mordu lo konec oziroma skorajšnji konec opravilne sposobnosti (pravne subjeklivitele) krajevne skupnosti? S tretjo novelo zakona o ustanovitvi občin in 0 določitvi njihovih območij je zakonodajalec dospel do drugega razdobja transformacije iz komune - samoupravne socialistične občine v občino - v temeljno samoupravno lokalno skupnost. In za konec še nekaj besed o postopku konstituiranja novoustanovljene občine. V postopku konstituiranja novoustanovljene občine se izvolijo in konstituirajo njihovi organi ler sprejmejo statut in drugi akti, potrebni za delovanje občine. Občinsko volilno komisijo novoustanovljene občine Komenda imenuje občinski svet občine, iz katere je iztočen del občine v novo občino (občinski svet občine Kamnik). Občinski svet sc konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več. kot polovico mandatov članov sveta. Od tu dalje je sprejem začasnega poslovnika o delu, imenovanje komisije za mandalnu vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet občine Kamnik je 11. 6. 1997 sprejel sklep, da se državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da začne postopek za izločitev dela občine Kamnik in ustanovitev nove občine Komenda. Do konca leta I9()H bodo vsi predvideni postopki zaključeni in že s pričetkom leta 1999 bo pričala poslovati nova občina, katere ustanovitev je podprla na referendumu velika večina prebivalstva -volivcev iz območja novoustanovljene občine Komenda. STANE 7ARNIK PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA In navkljub vsem besedam Adriaplin gradi nevarno! V Kamniškem občanu z dne 23. julija 1998 je bil objavljen odgovor odgovornega vodje projekta plinifikacije v občini Kamnik pri Ad-riaplinu g. Babica na dopis glede nepravilnosti na plinskem omrežju v Kamniku. Gospoda Babiča-tako moti »žaljiv in skrajno nesramen ton« mojega dopisa, da je očitno pozabil odgovoriti na večino očitkov. Bralcem Kamniškega občana bi želel na kratko osvežili spomin. Glavni zaplet je vprašanje, ali so hitni plinski priključki v Kamniku varno izvedeni Zakaj se izrivajo domači proizvajalci in izvajalci? Ali so hišne plinske uvodniee JELEN MENGEŠ bolj vame kot tiste, ki so vgrajene? Neizpodbitno dejstvo je, da če bi bili v Kamniku vgrajeni hišni priključki JELEN MENGEŠ, bi imeli uporabniki plina v Kamniku v primeru požara 1 uro časa, da se umaknep na varno. Tako pa imajo, zaradi zastarele opreme, borih A minul. Pri tem velja omeniti da predpisi DVGW dopuščajo, v primeru požara, izhajanje plina do 150 li-tmvlurod). Uvodniee Jelen imajo pri 925 T izpuščanje 0 (nič) litrovluro. Tega tudi g. Babic ne zanika. Zakaj temična odpornost 925 "C? Predpisi so eno, naravni zakoni pa drugo. G. Babic očitno ne ve, daje leta /986 sprejeta meja 650T (isto teoretična temperatura viiga zemeljskega plina v idealnih pogojih. Kasneje so na univerzi v Karlsmhe delali poskuse in izkazalo seje, da se v primeru potara zaradi pomanjkanja kisika zemeljski plin vZge pri temperaturah nad 800°C. To pomeni, da pri vgrajenih uvodnicah v Kamniku obstaja verjetnost eksplozije v primeni požara. Zato pa so naše uvodniee od leta 1997 odporne do 925°Cin to so bile PRVE uvodniee te termične obstojnosti na tržišču. Iz tega sledi, da uvodniee JELEN res nudijo več varnosti. G. Babic ne da nobene racionalne mzlage, zakaj te varnosti, kot soje deležni občani Ljubljane, Maribora, Celje, Škofje Loke, Novega mesta, ne bi ponudili tudi Kamničanom. Poleg tega, da Adriaplin vgrajuje zastarelo opremo, je problem tudi v tem, da je veliko primerov tako improvizirano izrednih priključkov, ne ustrezajo nobenim standardom varnosti. Te naše trditve, kijih g. Babic vztrajno zavrača, je potrdil Republiški energetski inšpektorat. V Kamniku so izvedeni priključki, za katere je inšpektoral v dopisu z dne 22. 7. 98 prepovedal uporabo zaradi »ogrožanja varnosti ljudi in objektov«. G. Babic pravi, da domačih proizvajalcev ne odrivajo. Kako pa hi razložil dejstvo,.da letos tudi PE cevi, kijih proizvaja Totra ljubljana, niso več dobre za Adriaplin, ampak se vgrajujejo neslovenske cevi sum-Ijivega porekla? Kol da bi bila gospodarska situacija tako cvetoča, da si Slovenci lahko to privoščimo. Ta debata bi bila popolnoma nepotrebna, če bi g. Babic premogel kanček narodne zavednosti in bi privoščil tudi domačim podjetjem zaslužek. Na ta način bi domači ljudje imeli delo, Kamničani bi imeli kvalitetne in vame plinske priključke, slovenska država hi pa pobrala več davkov. Davke iz katerih bo lahko tudi g. Babicu plačevala pokojnino. Venar bodimo iskreni Adriaplinu ni prioriteta varnost Kamničanov, ampak zaslužek. S tega stališča je njihova dejavnost logična. Ni pa logično, da je župan Kamnika g. Smolnikar, kije prav tako uradno od inspektorata seznanjen z nepravilnostmi, tako brezbrižen, kot da se to njega ne tiče Neverjetno mero naivnosti kaže g. župan s tem, ko verjame leporečenju g. Babica o kvaliteti izgradnje plinskega omrežja v Kamniku. Žalostno je, da ima več zaupanja v tujce kol v domače ljudi iz sosednjega mesta. Pragmatizem je pač na žalost lastnost večine naših politikov, ko pa ta začne ogrožati življenja ljudi, postane navaden kriminal in korupcija. Upajmo, da Kamnik premore dovolj veliko maso kritične javnosti, ki je ne zanima »140-letna tradicija Adriaplina«, ni pa ji vseeno, kaj se dogaja na njihovih dvoriščih in ki bo zahtevala odgovore in odgovornost. Roman Levičar, ing str. JELEN MENGEŠ Alije šlo zgolj za neznanje? Upravni organi »prejšnje« občine Kamnik (sedaj so to upravni organi UE Kamnik) so bili pristojni za vodenje denacionalizacijskih postopkov podržavljenega premoženja. Podlaga za začetek in vodenje postopka je po določbah Zakaup o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDEN) v vseh zadevah popolna vloga denacionaiizacijskega upravičenca. V zadevi vračanja tedaj občinskega premoženja - poslovne zgradbe »PLANINKA« v Kamniku (pare. št. 113 k. o. Kamnik) seje postopek denacionalizacije pričel že pred vložitvijo zahteve in to ne pred upravnimi organi občine, temveč je postopek pričelo In rodilo podjetje SKG p. n. Kamnik (g. Grilje po lastnih navedbah po pooblaslilih občine) in je »v imenu občine« tudi sklenilo dogovor o pogojih za izvedbo predmetne denacionalizacije. Kdo je SKG pooblastil za vodenje postopka te pred vložitvijo zahteve? Denacionalizacijo lahko po določbah ZDEN vodijo in o zahtevah odločajo upravni organi, kijih v 54. Členu določa ZDEN, nikakor pa ne nepooblaščene organizacije. Ko je bil »dogovor« o pogojih izvedbe denacionalizacije sklenjen med SKG in Bogdanom Kendo (nečakom denacionalizacijske upravičenke), je bila šele pri občini vložena zahteva za denacionalizacijo,nepremičnin, podržavljenih Angeli Kenda. Upravni organ je nato le še Jormal-no izpeljal celotni poslopek, ki pa je bil vsebinsko voden mimo določb Zakona o denacionalizaciji, ker je bil podlaga izdani odločbi izključno le predhodno sklenjeni dogovor (glej zgoraj). Kakšna je bila vrednost premoženja? Čeprav bi upravni organ moral določili vrednost podržavljene nepremičnine po slanju v času podržavljenja in oh upoštevanju njene sedanje vrednosti, tega ni storil (v postopku sploh ni postavil cenilca). Izvedensko poročilo o vlaganjih v nepremičnino je v spis predložil SKG (izdelal ing. Tumšek): lo pa metodološko ni izdelano skladno z zahtevo 44. Člena ZDEN in ga upravni organ sploh ni jemal za pod/ago izdani odločbi (tudi to izvedensko poročilo je bilo izdelano kasneje, kol je bil sklenjen »dogovor« o denacionalizaciji - oCitno je torej šlo zgolj za formalno pokrivanje sklenjenega dogovora z naknadno izdelano cenitvijo o vlaganjih). Ali je bilo IS sploh znano, kakšna vrednost premoženja se dejansko vrača? Tedanji izvršni svet občine Kamnik je sklenjen »dogovor« med SKG in Bogdanom Kendo o pogojih denacionalizacije kasneje sicer potrdil, vsekakor pa pri tem ni ravnal kot dober gospodar občinskega premo- ženja, ker za takšno svoje ravnanje ni imel zadostne podlage (objektivnih poročil in potrebnih cenitev). ZDEN doloCa, da se vrne nepremičnina, katere vrednost se ni bistveno povečala, sicer se nepremičnine nc vrne, se na njej vposlavi solaslninski delež ali ob vrnitvi naloži plačilo razlike povečane vrednosti. Pet novih garsonjer v stavbi pa žc laiku da lahko mislili, da gre za bistveno povečanje vrednosti nepremičnine. Na temelju Jamoznega »dogovora« pa naj bi bilo razlaščenki r lasi in posest izročeno tudi premoženje (vrednost cca. 100. IHH), 00 DEM), k i sploh ni bilo nikoli njeno in ji zatorej tudi ni bilo nikdar odvzeto, pod pretvezo menjave za del nevrnjenega premoženja, ki je-dejansko brez vrednosti (oz. je ta minimalna, vsekakor pa bistveno manjša v primerjavi s povečanjem vrednosti premoženja, ki seje vračalo). Kompenzaciju M bila tako dopustna izključno le. v obsegu nepremičnine, kije bila predmet podržavljanja. In vse to Je bilo dogovorjeno na škodo občine! Ali je torej SKG (g. Grilje in g. Tumšek) s takimi »dogovorit deloval v interesu in za koristi občinskega premoženja? Kdo je Bogdanu Kendi neposredno v posest izročil denacionalizirano premoženje in v kakšnem obsegu? Nesporno je, da je g, Kcnda,prevzel v neposredno posesl opremljen gostinski lokal z vsemi premičninami (inventarjem), ki pa niso bile predmet denacionalizacije. Kljub pismo postavljenemu vprašanju občine Skli-jii. kuj je s premičnim premoženjem (gostinsko opremo). Odgovora dit danes ni podal še nihče - v čigavem interesu! G. Kenda pa veselo oddaja v najem opremljen gostinski lokal, ne da hi od občine opremo odkupil. Na škodo občine so bila tudi druga ravnanja! Po odločbi o denacionalizaciji hi morala občina prejemali dve leti najemnino za pel garsonjer, zgrajenih tik pred denacionalizacijo v man-sardi denacionalizirane zgradbe (prej neizkoriščeno podstrešje), vendar g. Kenda po posebnem dogovoru z g. Stražarjem in g. Tumškom te najemnine v teh dveh letih zase ni plačeval. Tak dogovor je bil sklenjen v očitno škodo občinskega premoženja in ni imel kritja v nobenem sklepu pristojnega občinskega organa. SKLEP Očitno je torej, da v predmetni denacionalizacijski zadevi ni šlo zgolj za neznanje, zaradi katerega je bil izveden tako poenostavljen postopek denacionalizacije (beri nezakoniti. Kerjc bila predmet denacionalizacije nrpirmirnina, kije razglašena za kulturni spomenik, bi hilu za vodenje postopka denacionalizacije, stvarno pristojno Ministrstvo RS za kulturo. Čigav »interes« je prevladal, da je zadevo reševal stvarno nepristojni organ v občini na opisan način? Poleg podrobnejšega pojasnila vseh vpletenih v lo zadevo povsem ute-meljeno pričah ujem nuli revizijo celomega postopka, ki jo bo sprožil sam upravni organ (JE Kamnik! JANEZ NOVAK Odziv na članek Pomladna mladina terja korenite spremembe V Kamniškem občanu se pisec članka pod naslovom Pomladno »mladina terja korenite spremembe« zaplete v lastno protislovji; čim od SptoSnoStl preide na konkretnost. Pisec podpira deklaracijo o spravi le splošno, kajti ko piše krnil rrliiu o razvoju občine, o pripombi na Zbornik žrtev druge svetovne vojne, k tlo je lahko župan itd., svoje načelo razvrednoti, ko zapiše, daje Kamnik napredoval le v času »demosove« vlade, kar seveda ni ločno. Kamnik že več kol 10 do 15 let zaostaja in ne napreduje svojim razvojnim potencialom primerno. V občinskem svetu imajo pomladne stranke že drugI mandat večino, vendar pa se z rezultati ni mogoče hvalili. Pisec se obregne no pripombo g. Smolnikarja, ker si je »drznil« izreci svoje mnenje o vsebini dveh člankov, objavljenih v Zborniku. Vaše lepoKČJe <> svobodi izražanja, gospod I tanek, takoj pokupi ji'te, ko isto pravico odvzamete gospodu Smolnikarju in ga ocenite za enostranskega. Gospod Smolnikar in drugi občani imamo vendarle pravico do Svojega mnenja. (iiispod I tančic zelo lepo na splošno, ludi zame sprejemljivo, pišete, kakšen nuj hi bil Ziipun.Tnda že v naslednjem Slavku načelo zanemarile, ko zapišete, da mora hiti Zupan le iz pomladnih strank in OpO-rekate temeljni pravici posameznika, ko ima volilno pravico in pravico bili voljen, ne glede na strankarsko pripadnost, spol itd. Osebno se postavite nad ustavo in ponovno proti svojim načelom zapišete, da lupan ne sme bili iz političnih struktur nekdanjega sistemu. Kdo vam daje pravico, da ljudi, ki so pošteno, ustvarjalno in za majhne plače delali lir prispevali k razvoju Kamnika, izlučili: Gospod IlunčiC, ali ni pošteno, da volivci opravijo lo delo in ne vi v njihovem Imenu. Toliko je vaših protislovij glede načel in konkretnosti za drugače misleče občane. Vesel sem, da ste končali kvalitetne šole, saj je jasno, ila so šole sedaj boljše, kol so bile pred 50 leti in da bodo jutri šc boljše, kol so danes. Zapišete, tla sir sc innugu namili, kurje zelo lepo in sem tega tudi vesel, toda temeljnega spoznanja niste doumeli ali pa ga zavestno kršile, kar kažejo vaša opisana protislovju in to je, tla nc spoštujete drugačnosti, kajti vsak človek je svojevrstna osebnost. Vse občane ne morete spravili v vaše predalčke. Lahko Je biti načelen, toda načela je treba konkrcliiizirali. če želimo uspešno delo. Vi branite le svoje istomišljenike, drugače mislečim pa ne priznale nobene vrednote, ne priznale njihovega prispevka k razvoju Kamnika, zlasti po drugi svetovni vojni. Dovolile si kritično ocenjevanje županu, kar je prav, niste pa naklonjeni kritiki občinskega sveta, kritiki posameznim zapisom, raznim dogodkom itd. V zmoti sle. ker mislile, tla lahko le vi soditi: GosjJOd Umirit; vi inilirrklno volivcem otlrckalr pravicu tlu udlu-čilve, zlasti, če, ta ne bo v skladu z vašimi pričakovanji (župan iz pomladnih strank). Dubrujt; tla hi se zuvctlali, tla hn vsaka stranka podpirala svoje kandidate za svetnike in za župana. Volivci pa bodo odlučili, kdo ho izvoljen. Spoštovali ho potrebno mljn ljutit, ur glede iz katerih logov budu izvoljeni svetniki in župan, bilo pa hi titihrn, da se razmišlja o nezdružljivosti funkcij poslanca in župana, ker gre za prevelika koncentracijo moči, ker gre za lokalni in državni nivo in ker obe pomembni funkciji sočasno ni mogoče kvalilelno opravljati. Gospod Hančič, priporočam vam, da razmišljate kako boste ravnali v prihodnje, da iz protislovij in nestrpnosti do dmgače mislečih ne boste zabredli v sovraštvo do drugače mislečih. Vi se poslužujete gesla: »Poslušajte me, kaj govorim in ne gleje, kaj tlelamk. Občani vemo, da lo ni dobro, tla lo ni produktivno in zato to ne more bili iisprsnu. Bilo bi prav, da številnim delavcem, izobražencem, obrtnikom, kmetom in upokojencem priznale pomemben drl k razvoju občine. Številni upokojenci imajo danes majhne pokojnine zalo, ker so vlagali v tovarne, Kamniški OBČAN POGLEDI - KRONIKA '). septembra 1998 11 Iz kronike kamniške policijske postaje od junija do avgusta Pestro dolgo vroče poletje Kamniški policisti kljub dopustom letošnje mirno, lahko rečemo, dolgo vroče poletje niso počivali, pač pa so imeli celo več dela kol v pomladnih mesecih. Tako so, denimo, samo meseca junija sodelovali pri razreševanju 56 prometnih nesreč, 63-krat pa so morali posredovati pri kršitvah javnega reda in miru in miriti razhorileže na javnih krajih pa tudi na njihovih domovih. Sodelovali pa so tudi pri raziskavi in ukrepali v 59 primerih kaznivih dejanj. V juliju in avgustu so naši policisti obravnavali 101 prometno nesrečo, šest s telesnimi poškodbami, v 93 primerih pa je nastala samo materialna škoda. Za dobro četrtino manj kot v enakem lanskem obdobju pa je bilo intervencij zaradi kršitve javnega reda in miru. Policisti so posredovali v HI primerih. Nekoliko več razgrajačev so zalotili v zasebnih prostorih, za polovico manj kot lanskega julija in avgusta pa v gostinskih lokalih in na ulicah. V teh dveh mesecih pa se je v primerjavi z lani precej povečano število odkritih kaznivih dejanj, kar l 16-krat so znani (in tudi nekaj še neznanih) storilci prekršili zakon in bodo morali zato pred sodnike. Lanskega julija in avgusta so policisti zapisali »le« 85 kaznivih dejanj. Med kaznivimi dejanji so prevladovali vlomi v avtomobile, ki jih Je bilo letos kar 30 (lani 5), sledijo jim tatvine koles in koles z motorjem in nato druge tatvine. V stanovanja in druge objekte so letošnja dva poletna meseca vlomili 12-kral, lani 7-krat. Prijeti vlomilci v avtomobile Povedati je treba, da so bili policisti kriminalisti kamniške policijske postaje posebno uspešni pri odkrivanju vlomov v avtomobile, saj so avgusta prišli na sled petim mladoletnim in polnoletnim storilcem iz Kamnika in Črne, ki so jih doslej osumili najmanj 26 vlomov v osebne avtomobile v Kamniku, Kamniški Bistrici in na parkiriščih ob poteh na Veliko planino. Največ so kradli avtoradie, zvočnike in druge predmete. Po končani raziskavi bodo poli-eišti osumljene ovadili državnemu tožilstvu. Iz pestrega dogajanja na varnostnem področju v naši občini letošnje poletje povzemamo samo nekaj najbolj značilnih dogodkov. Začnimo pri kršitvah javnega reda in miru. I. junija so mt>rali policisti odpelja- ti na iztreznitev pijanega moškega, ki je v svojem stanovanju na Rakovniku pretepal ženo in otroke. Dva dni kasneje sta pred gostilno na Perovem dva znanca tako ognjevito poravnavala svoje račune da so morali enega odpeljati na KC v ljubljana, policisti pa so obu prijavili sodniku za prekrške. Da sc listi, ki pregloboko pogledajo v kozarec, radi pretepajo, je dokaz tudi moški iz Potoka pri Komendi, ki je 7. junija pretepal svoje domače. Zato je moral do izlreznitve prespali na Povšetovi v Ljubljani. Razgrajači in razbijači imajo posebno rudi Sutno, kjer je 3. julija 23-letni domačin pijan razgrajal in razmetaval stole in mize, 12. juliju pa so štirje mlajši Kamničani ponoči razgrajali po Silini in prevračali smetnjake Policisti so poskrbeli, da so junije, preden bodo šli k sodniku za prekrške, vse smeli pospravili nazaj v smetnjake. Med kaznivimi dejani jc treba omenili primer »zbiralca« nabožnih slik in kipcev iz Stranj, ki so ga po večmesečnem /hiranju podatkov kamniški polt-eijskt kriminalisti prijeli i junija. Oh, skoval je predvsem starejše hiše in kradel nabožne predmete, jih rcstiivriral in noto prodajal. Pri hišni preiskavi so nekatere predmete zasegli in jih vrnili oškodovancem. 11, juniju je neznanec splezal skozi okno gostinskega lokalu na Stilni in ukradel računalnik, tiskalnik, kavni mlinček, glasbeno aparaturo in blagajno. Precej Je bilo tudi kraj motornih vozil in vlomov vanje. Tako jc neznanec 5. juniju pri železniški postaji na Grabnu ukradel skoraj novo kolo z motorjem TOMOS APN 6 temnoinodrc barve, štev. okvirja 00212. 11, junija je doslej te neznani storilec na Groharjevi ulici ukradel osebni avlo VW golf (serija III), rdeče barve, reg. št. IJ 66- / 1R. O tatvini so obvestili tudi Inlerpol. Daje treba tudi sredi belega dne avtomobil zaklepali, si bo verjetno zapomnil lastnik avtomobila, kije 10. junija na Glavnem trgu pustil v njem kontaktne ključe in odšel po opravkih. To je opazil 50-letnik z tal, ki seje pijan vscdcl vanj in sc popeljal /to kamniških ulicah. K sreči so ga policisti kmalu prijeli. 24. junija je bil na Klavčičevi ulici ukraden osebni avto VWgolf, metalno sive barve, reg. št. U h'5-7'45. Vozilo in storilca policisti še iščejo. Pred sodnika bo zaradi mučenja živali morala občanka z Zinkove ulice, kije v začetku julija zaprla svojega psa v avto in odšla v Ljubljano. Po treh dneh so sosedje o žejnem in lačnem psu v avtu obvestili policijo, ki je takoj ukrepala in lastnico ovadila tožilstvu. Du indijska konoplja uspeva tudi na podgorskih njivah, so 24. julija ugotovili policisti, ki so v bližini Podgorja odkrili 54 sadik, kisa jih lakoj uničili. X. uvgusta pa je v Kamniku v stanovanju zaradi prevelike zaužile doze heroina umrl zasvojenec z mamili. Vstavitev gondole in nevarna konjenika Ob velikem obisku naših planin vpt>-lelnih mesecih jc bilo seveda precej delu tudi zu policiste in gorske reševalec. 4. avgusta jc v koči na Veliki planini umrla 92-letna Kamnlcanka. V nedeljo, 9. avgusta, ob 10.15 so bili kamniški policisti obveščeni o nenadni ustavitvi gondolske žičnice na l eltko planino, ki sc jc samodejno zaustavita ob 8.45. V gondoli št. I je bilo 35 ljudi, v gondoli št. 2 pa samo sprevodnik. Gorski reševalci so vse ljudi z višine ISO metrov rešili do 20. ure. Isli dun popoldne slu na poti z Velike proli Mali planini dva pijana konjenika poškodovala tri ljudi. Pri reševanju jc sodeloval tudi plicijski helikopter, ki jc poškodovanega otroka odpeljal v KG v Ljubljano. Oba povzročitelju, ki soju puhasti izsledili v Stanoviti bodo ovadili državnemu tožilstvu. Tu dan si je neku ženska na poli med sv. Primožem in Kisovcem zlomila nogo. Policisti in gorski reševalci z zdravnico so poskrbeli za njen prevoz v KC. 16. avgustu so gorski reševalci morali v hribe dvakrat. Najprej so zjutraj pomagali onemogli planinki na poti med Kokrškim sedlom in Grintavcem. Ker je imela tudi težave s srcem, jo je policijski helikopter odpeljal v bolnišnico. Popoldne pa so reševalci s pomočjo helikopterja s Cojzove koče na Ko-krškem sedlu prepeljali v bolnišnico enajstletno deklico. /.a varno pot otrok v šolo - natečaj za najboljša likovna dela V začetk u novega šolsk ega leta bodo policisti od 1. do 11. septembra v bližini osnovnih Sol in ob poteh v šolo skrbeli zu varen prihod in vrnitev Šolar- jev. Policisti pravijo, da bodo v teh dneh Se posebej poostrili nadzor nad spoštovanjem eestnoprometnih predpisov. Da bi šolarji bolj pozorno spremljali dogajanje na poli v solo in domov, je Policijska postaja Kamnik razpisala natečaj za najboljša likovna dela pod naslovom MOJA POT V SOLO za učence od 1. do 4. razreda osnovm loki Najboljša dela (ocenili jih bodo priznani kamniški slikarji), ki jih bodo učenci poslali na PP Kamnik do 15. oktobra I99H, bodo s sodelovanjem KAM-BIIS, Novo ljubljansko banko in Zavarovalnico Triglav ustrezno nagradili. Prevelika hitrost in alkohol še vedno botrujeta velikemu delu prometnih nesreč. Tako je bilo tudi to poletje. (>. junija so morali na Cankarjevi pasli trije prometni znaki v bližini osnovne šole v Mekinjah, da se je na bližnjem travniku ustavil starejši pijani voznik iz Kamnika. Namerili so mu 1,6 g alkohola v izdihanem zrak u. Povzročil pa jc za okrog 200.000 SIJ' škode. Voznica z Županjih Njiv je 17. junija vozeč iz Bislričice proti Županjim Njivam na nepreglednem desnem ovinku zapeljala na levo in trčila v nasproti vozeči avtobus. Zaradi poškodb sojo odpeljali v K(' Ljubljano. 17. juliju po polnoči so bili policisti obveščeni, daje v Kamniški Bistrici pri odcepu zu Belo izven vozišča med drevjem poškodovan osebni avtomobil. Policisti so ugotovili, da je voznik poškodbam že podlegel, težko ranjenega sopotnika, ki so ga iz avla pomagali izvleči gasilci, so prepeljali v K('. Isli dan popoldne je bil nesrečen ludi za starejšo občanko z ljisena, kije pri rdeči luči na semaforju za pešce pri brvi prek Kamniške Bistrice v Novem trgu prečkala obvoznico. Vanjo je trčila voznica osebnega avtomobila, peška pa je na kraju nesreče podlegla poškodbam. Na koncu poletne kronike pa naj opozorimo Se na eno spodbudno dejanje, ki tudi kaže, da so med nami ljudje, ki so pripravljeni pomagali sočloveku v stiski. 15. avgusta zvečer so sc pri jezu tovarne Titan žogali otroci. 10-lcl-ni Damir je med igro hotel po žogo. ki je padla v vodo. Ker ni znal plavati, se je začel utapljali. Klice otrok na pomoč je slišal Mirko G., kije brez pomislekov skočil v votlo in rešil iiltipljiijiiicgti sc otroka, ki je bil žc v nezavesti. Nudil mu je prvo pomoč, k i sojo nadaljevali sc reševalci, ki so otroku, ki je bil že izven življenjske nevarnosti, odpeljali v KC. m Kronika V juliju in avgustu so umrli; - OSOLNIK Ivana. km. upokojenka iz Velike LaSne 4, stara 78 let - POTOKAR Gabrijela, upokojenka iz Ljubljane. VoSnjakova 10. stara 80 let - VEROVŠEK Frančiška, upokojenka iz Godiča 30, stara 72 let - POLJANŠEK Albin, upokojeni kovaSki moster iz Srednje vasi pri Kamniku 24, star 73 let - CERNEVŠEK Ciril, upokojenec iz Podloma II. star 60 - SOVINŠEK Vencelj, upokojenec iz Sp. Palovć 12, star 73 let - LUZAR Marija, upokojenka iz Smarce, Jeranova ul. 19. stara 68 let - ŠKRABF Ljudmila, upokojenka iz Zajasovnika 8. stara 76 let - KOROŠEC Marjeta, druz. upokojenka iz Kamnika. Kajuhova pot 7, stara 81 let - CEBULAR Helena, dipl. ekonomist iz Most 39/A stara 36 let - JESENKO Ljudmila, upokojenka iz Ljubljane. Maistrova ul. 8, stara 92 let - VRHOVNIK Janez, zidar iz Tunjic 15. star 51 let - CENTA Angela, gospodinja iz Ljubljane, Koritkova 20, stara 92 let - 2AVBI FranćiSka. gospodinja iz lesena St. 3. stara 71 let - KRALJ Vojko, električar iz Kamnika. FuZine 2/A. star 45 let - PLEVEL Janez, upokojenec iz Mekinj. Cankarjeva cesta 17. star 78 let - STRUPIH Franc, upokojenec iz Most 35, star 49 let - MOČNIK Angela, upokojenka iz Kamnika. Ul. Matije Blejca 18. stara 87 let - KRAMER JoZefa. upokojenka iz Kamnika. Glavni trg 9. stara 92 let - KUHAR Boris, delavec iz Smarce. Stegne I, star 26 let - BREZOVAR Antonija, upokojenka iz Lavrice, I>>lenjska c. 285. stara 85 let - NAGLIC Terezija, upokojenka iz Šmarce. Pibernikova t. 6. 73 let - KORBAR Bojan, inv upokojenec iz Most 58A, star 34 let - RAVNIKAR Karolina. upokojenka iz Nožic. GostiCeva c. 61. stara 93 let - SUŠNIK Anton, upokojenec s Križa 10, star 89 let - FERMIŠFK Barbara, upokojenka iz. Domžal. Podrecje 32 B, stara 77 let - HERMAN Marijana, upokojenka iz Kamnika. Kovinarska c. 2. stara 83 let V juliju in avgustu so se poročili: - SRŠEN Mihael, gost. poslovodja iz Volčjega Potoka, in RAMOVZ Janja, absolventka pedagoške fakultete iz Gmajnice - PLANKO TomaŽ, serviser iz Nevelj. in HRIBAR NataSa. učiteljica iz. Soteske - REPANŠEK Iztok, Student iz Kamnika, in ZAVRL Ema. vodja menjalnice iz. Kamnika - RAVNIKAR Franci, komisionar iz. Kamnika in PODBEVSEK Danica, brez. zap.. iz Kamnika - PANČUR Janez, strojni tehnik iz Smartna v Tuhinju, in MERIJAK Tadeja, dr. stomatologije iz MartinuCev - JOVAN Boris. Šofer iz Crnova, in VIDER Simona, med. sestra iz Tunjic - BOHINEC Vasja. sam. pod. iz Šmarce. in JAMNIK Dragica, gospodinja iz Smarce - BLATNIK Robert, elektrotehnik iz Škofljice, in JEREB Nadja, profesorica slov. in umet. zg. iz Radomelj - AVBEU Štefan, obdelovalec lesa iz Stegen, in PIBERNIK Jerica. Šivilja iz Suhadol - RAK JoZef. varnostnik iz Vrhpolj pri Kamniku, in KLUN Tadeja, ek. tehnik iz Ljubljane - JtRIBAR Janez, gostinec iz Laz v Tuhinju, in POIJANSF.K Brigita. absolventka iz Srednje vasi pri Kamniku - SMOLNIKAR UroS. lesni tehnik z Vira, in ZIMMFR Tina. nar. mat. tehnik iz DomZal ZEATOPOROČENCA CEVEC Avgust in Rozka. roj. VrtaCnik. iz RoZićna St. 2D. PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI v ceste, v šole stanovanja, vrtce itd. Vi pa le »svojim« priznale zasluge za razvoj. Kako ste nepravični! Svetujem vam, gospod llančič, da v vaši pregreti glavi storile preobrat ter spoštujete različnost. Delo, skromnost, priznanje in spoštovanje različnosti so pomembni pogoji za uspešno delo, kar hi bilo dobro upoštevati, želim, da vaša generacija postori in izgradi toliko, kolje moja generacija in generacija pred mano, kajti če bo tako, bo nam vsem lepo in ne le maloštevilni eliti. VINKO GOBEC Pismo županu - o problematiki organiziranega varstva otrok 200 ■ kakšno število je lo? Veliko, majhno. Če pomislimo na dvesto zrnc sladorja v eni vrečki, ni veliko. Kaj pa 200 brezposelnih - pri 120.000 tudi to ni veliko. Pa si zamislimo še 200 olmk? Veliko, malo? Otrok - kako zveni la beseda? Odločno v ustih politikov, ki s svojimi govori spodbujajo Slovence k večji rodnosti, da ne bi izumrli. Otroci so naše največje bogastvo, tudi to velikokrat slišimo. Varujmo naše otroke!je popularno geslo. Za vsako mamo pa se ob besedi otrok odvije v mislih film, ki spremlja življenje prav njenega tilnika od prvega trenutka dalji: Sreča, veselje, skrbi... In kaj vam pomenila besedi 200 otrok - H skupin olmk, ki bodo nekoč vstopili v vrtec, v šolo? Ki bodo nekoč odrasli, pričeli hodili v službo, se poročili in imeli svojih 200 otrok? Malo ali vclikti.' Malo, če premišljaš o 18.000 otrocih, ki sc letno rodijo v Sloveniji, hi ogromno, če si ena od mamic, katere otrok je eden od 200 predšolskih otrok, ki v Kamniku v šolskem lelu I99HIV9 niso dobili mesta v vrtcu. Ne vem, če veste, g. župan, da v Kamniku vstopijo številne mamice prvič v vrtec žc, ko zanosijo. Pridno izpolnijo prijavne pole za prosto mesto v jaslih, skušajo zbrali čimveč za lo potrebnih točk in v svojo računico vkalknlirajo 1 ali celo 2 zaporedni zavrnitvi, da hi v končni jazi otrok med 2. in 3. letom dobil mesto v vrtcu. Poiščejo patronaino se-Stro, zdravnika, da doda še svoje mnenje... Prav tako si verjetno ne predstavljale, daje možnost dohiti prosto mesto r vrtcu v Kamniku decembra ali februarja praktično enaka nič. In kol vemo, niso vsi otroci idealno rojeni nekje od julija do septembra, da se v vzgojnovarstvene programe nato vključijo s I. septembrom! ...in potem, k o se otrok rodi in je star eno leto ter mesta v vrtcu družina ne dobi, se začne lov - tete, babici; iieprojcsitinulnc varuške, Sezam, izmensko delo staršc\> - katera rešitev ho prava, da ho to naše največje bogastvo rastlo varno in brez hudih stresov. Tudi sama sem v podobnem položaju - pač ena od 200 mamic s tremi otroki, od katerih jc najmlajši pravkar dopolnil t> mesecev. Redno Zaposlena v Ljubljani (kar mimogrede pomeni še dodatni 2 uri prepo-trebnega varstva, saj toliko časa prebijan v avtu med Ljubljano in Kamnikom) z zapbslcnim možem, ki ima podobno naporen delavnik, in dvema babicama, ki sta tudi zelo aktivni. In mesta v vrtcu decembra za mojega sina ni, lako kot še za dvesto drugih otrok ne. 0 Kamniku moramo vedeli še nekaj. Število rojstev sicer upada v vsej Sloveniji (v zadnjih dveh letih ji' celo minimalno narasllo) in podobno je tudi v Kamniku, a vendar, če se ozrete okoli sebe, pogledale v matično rojstno knjigo, je tu vendarle dejstvo, da so v Kamnik u številne dni-tine s tremi ali štirimi otroci, sama jih poznam tudi nekaj s petimi. In kako jih sprejmemo, le vroče zaželene in pričakovane otroke? Mest v vrtcih, torej skrbno organiziranem in nadzorovanem varstvu, ni! Oziroma, po pravici povedano, so, vendar pa jih jc odločno premalo. l/MM lako približno 200. Pa nisem slišala, da bi zaradi lega bili plal zvona. Nisem slišala, da bi dogradili in povečali katerega od obstoječih vrtcev (razen medlih govoric o izgradnji »krščanskega« vrtca v Maistrovi hiši). Kakšna je motna razlaga? Ali tista, da otrok pred tretjim letom tako ne sodi v vrtec, da rabi mamo ali skrbno babico? Morda lista ■ tene nazaj za štedilnik? Ali pa babice na plan? l/tu 2002 ho tu devet-lelka in hodu morda vrtci manj zasedeni in ho mest dovolj za vse? Vendar mene ne zanimajo babice (slovenske upokojene babice le niso hodile 35 lel v službo zalo, da bi nu koncu sprejele eno največjih odgovornosti, tO Je čuvanje vnukov, enega, dveh, treh, petih). V slutbo hodim z veseljem in devctletka nc reši problema 4 generacij otrok, ki so se pravkar rodili ali pa se še bodo! In tako tudi ne mojega sina, ki ho pozimi potreboval varstvo. V Ljubljani sc na tlnrilclko pripravljajo tako, tla t vrtcih razmišljajo o lem, da hodu uredili večnamenske prostori: telovadnice in tilnikom v času varstva nudili šc teč. V Kamniku pa smo lahko viseli, da v skupine v vrtcih sprejmejo maksimalno sleviln olrok (kar pomeni 22-25 majhnih m ali petletnih kri-čačev). Ali si predstavljale 17 dečkov in 7 deklic starih 5 do 6 let, ki ttlt hmmšici vsi naenkrat nekaj povedali, dva sc slepila, eden pade m se udari, tretjega kukat in eni punčki tečejo solziti: ker je izgubila barvico?'.'? To ic realnost in sevala bistveno drugačna od skupin z IH otroci, kot jih poznalo v ljubljani. l/ihko smo ludi veseli, da se vodstvo vrtca bori za vsako sobico posebej, da ustreza strogim sanitarnim in še kakšnim predpisom in se lakti ohrani naj crniku slevilo mest v vrtcu. Oja, saj smo dobili nor vricc r letu IW7. A le namesto starega Ro-tlela, kije bil vrnjen v denacionalizacijskan postopku r naravi Cerkvi in lo z manjšo kapaciteto (namesto X Ic 7 skupin olrok). A 200 otrok jc v letu 1996 oslalti na cesli in vtrjelnu ho slanje sc slabše v lelu 1999 in 2000 ler 2001, doler ne ho prišla obljubljena devctletka in bomo otroke poslali leto dni prej v šolo. Upam, da so vsaj kapacitete šol dovolj velike. Seveda, pozabila sem, da lam vedno obstaja še ena motnost - korak nazaj na dvoizmenski pouk. Morda pa bomo čakali, tla bo številu zavrnjenih olrok za vstop v vrtce la neprej naraščalo, luko kol v Domžalah, kjer je otrok brez varstva že 520? Oh, seveda in tuje še bodoča nova soseska na območju nekdanjega lltoka- 200 stanovanj. Če bo srna mila, bo lo pomenilo le kakih 1.8 otroka na stanovanjem od lega jih ho 0.5 v predšolskem obdobju - pa smo te povečali vrsto čakajočih za 100! Morda pa sem preslišala inje v lem objektu ali njegovi neposredni bližini načrtovan vrtec? Za vsaj 5 skupin olrok od jasli tlo male šuh:' ...in laku su ulruci resnično naše največje hngaslvu! Zalo vas na lan meslu javno sprašujem in pričakvkm odgovor! Kakšen je odnos občine Kamnik do olrok? Kako nameravate zdaj v tem šolskim letu uliti pen-č problem otroškega varstva? Ali boste organizirali varstvene drutinc, sezidali nov monlalen objekt, prosili cer- kev, da odstopi nekaj prostomv v stari enoti Rotle, ali pa boste tako kol vsa leta doslej pn-zrli ta problem in pustili starše, naj se demokratično sami znajdep? Kako sc pripravljate na obsežni zazidalni načrt Uloka tudi glede na bodoče generacije Ne zanimajo pa me odgovori v smislu prejšnje vodstvo bi moralo ali prejšnje vodstvo ni storilo - pač pa vaše konkretne idejen-šilvr. No in za kratek predah na koncu: ste se kdaj te vprašali, kako jc z arhitektonskimi ovirami v Kamniku (meslu, kjer sloji Zavod za usposabljanje invalidne mladine, mestu, kjer tive družine s tremi in več otroki)? Ste te poskusili, g. lupan, z vozičkom (s tem modernim z velikimi kolesi na primer) vstopiti na glavno kamniško pošto - Ic potdaaUet Ali pa odrinili vrata, ko vstopale r banko, lekarno? Tudi izbira izven-rrlčcvskili ali izvcušnlskili dejavnosti je takšna, da starši otroke pngn-sto vozijo r Domžale in I,/ubijanu... Poizk usile k upiti voziček v Kamniku ali pa Ic stekleničko - nazadnje boste pristali v Domžalah ali ljubljani! Ena od slovenskih revij je uspela z akcijo nalepk, s katerimi na lokalih označujejo, tla so psi dobrodošli gostje - kdaj bomo lahko s tako podobno nalepko Radi imamu Otroke aznaiili mesto Kamnik. Vendar je lo že drugo jiodročje. Pismo sem naslovila ludi vodstvu kamniških vrtcev. Mnistrstvu za du-tino, socialo in dom ler na Ministrstvo za šolstvo in v glasila, ki se ukvarjajo pn-dvsem s problematiko odraščanja, starševstva. NATASA URSlČBRATlNA (mati treh olrok - drugošolke, petletnice in polletnika, kije ostal brez mesla v vrtcu) »Nlajgrsi bajti na Veliki planini - 11« (KO., 14198) Razumem prizadetost in reakcijo A. K. na »osat«. ki pa ni čislo up-ravičenu. Osat ni bil namenjen toliko lastniku bajte, ampak predvsem tistim, ki imajo vzvode oblasti v rokah in kaj takiga omogočajo, lastnik pač običajno dela lislo, kar je zanj najbolj racionalno. Za nako gradnjo, nlmuvuin podnhne posege je pu naših veljavnih zakonih potrebno ustrezno dovoljenje, ker so r nasprotnem primeru predpisane sankcije Zaiti fe rpiustmje <> tem, kje je M Z.tirutl za spomeniško varstvo, država in občina, ki so morali dali dovoljenje za obnovo, povsem umestno. Kako so mogli pri vsem zaklinjanju na vamvanje naravne in kulturne dediščine itd. dati soglasje za obnovo v povsem neustn--zni arhitekturi. Medtem pa npr. v Kamniku, ki je, podobno kot Velika planina, »kulturna, zgodovinska itd. dediščina«, težijo za vsak dimnik, barvo fasade itd. Glede avtohtonosti pa loh: Ta koča, pa čepruvje bila zgrajena pred 52 leli, še zdaleč ni aviulituna po sruji arliiickiiiri. saj je laka Mika značilna za dntgc kraje in ne za Veliko planino. Avtohtona arhitektura na Veliki planini je ovalna oblika koč. Vse ostalo je prineseno od drugod. Očitno se večina lastnikov koč na Veliki planini, predvsem pa na Mali planini in Gojški, sramuje izvirne slovenske (lahko tudi venetske, kelt-sk c itd.) avtohtone, več tisoč let stare oblik cm raje grudi slunovc bosanskega oziroma balkanskega lipa namesto avtohtonih slovenskih. Voznikom arlomohilov, ki se brc: posebne imlrehe roziju pu planini (izjeme so golom veterinar, bolezen in podobno, nikakor pa ne turisti), je pa potrebno dati ne samo osal, ampak še kaj več - minimalna kazen je 10.000 SIT. BOJČ O dejavnosti Krajevne skupnosti Komenda Spoštovanje in upoštevanje zu k trnov je prva dol. nosi vseh državnih in lokalnih organov oblasti, saj druga te pride do vseh vrst zlorab In oblast se Iz služenja sprevrže v tiranijo In zlorabo, 3. člen zakona o ustanovitvi občin (št. 56, 7. H. 1998) določa: »Krajevne skupnosti in ožji deli občin, na območju novih občin, ustanovljenih s tem zakonom, prenehajo s svojim delovanjem. Z. dnem ustanovitve občine krajevnim skupnostim in ožjim delom občin preneha pravna siihjeklivileta In m ukinejo njihovi žiro računi. PremoŽenje in delavce krajevnih supnosti prevzame novoustanovljena občina.« h navedenega sledi, da z R. H. 1998 preneha vsaka dejavnost krajevne skupnosti Komenda do letlaj. ko bo občinski svet novoustanovljene občine Komenda >, statutom določil členitev občine. Vse zadeve iz pristojnosti ukinjene krajevne skupnosti Komenda bo opravljala občina Kamnik do prič utka delovanja novt nista novi jene občine Komenda, ki Ivi s svojim delovanjem pričela I. I. 1999. leta. Predsednika in svet nekdanje KS Komendo snu Z navedenim seznanil dne 19. H. I99H, ko p te brez pravnega upravičenja sklical sejo krajevne skupno-sli. G.Tomai Drolec informacije ni hotel upoštevati, pa je uradoval dalje, kol da določbe l tirna veljavnega zakona ni oziroma zanj la določba ne Ve Ija. S tem obvestilom obveščam krajane KS Kornen da, da se za vse zadeve iz pristojnosti bivše KS Komenda do 31. 12. 1998 obračajo na občino Kamnik, saj so vsi sklepi KS Komenda, sprejeti po 8. 8, 1998, nični in neveljavni, sni jih je sprejela skupnost, ki je ni, krajani pa bi imeli ničvreden jiujitr In nepotrebne poti. PAVEL t>( EPIK J Redno zaposlimo elektrotehnika za delo na terenu. Pogoj: nekaznovanost In starost od 20 do 30 let Pisne prošnje pošljite do 20.9. na naslov XASTOR tto.o. Poreber IZa, Kamnik. 12 9. septembra 1998 RAZVEDRILO IN ŠPORT Kamniški OBČAN Izredni ekipni uspehi karateistov Virtusa, nato pa še izlet v Aqua splash Tekmovalci Poleta državni prvaki V juniju je v Novi Gorici potekalo državno ekipno karate prvenstvo v borbah. Tekmovanje je pripravil Karate klub Nova Gorica v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije. Karateisti Virtusa so sodelovali z dvema ekipama. Ekipo mladink so zastopale Mirjani Lužar, Simona Gorjup in Živa (k)Ic. V članski ekipi pa so sodelovali: Stanko Česen, MarkoUrh in trener Vladimir Slanic. Ob koncu tekmovanja sta obe ekipi stopili na zmagovalne stopnič-ke. saj so se mladinke uvrstile na 2. mesto, elani pa na 3. mesto. S temi rezultati so karateisti Virtusa kronali tekmovalno sezono in znova dokazali, da se v klubu resno in kvalitetno dela, hkrati pa tudi to, da so najbolj kvalitetno karate društvo v kamniški obeini. Članska ekipa z leve proti desni: Stanko Česen, Marko Vrh, Vladimir Stanič PLESNA SCU Ml|\| od b-vrlA Hoiakou do đudouiilA finei vpisuje v plesne tečaje - celoletni plesni tečaji za predšolske - celoletni plesni tečaji za osnovnošolce in mladino (jazz balet, standardni in latinsko-ameriški plesi, hip-hop) - tečaj stepa - tečaj klasičnega baleta - tečaji družabnih plesov za odrasle VPISI v plesne tečaje: Fit-Top Mengeš - petek, 18.9., od 17. do 19. ure sobota, 19.9., od 10. do 12. ure. Fitness center Panter Jarše - od ponedeljka, 21.9., do petka, 25.9., od 17. do 19. ure Informacije in prijave tudi po telefonu 0609/635-783. in vabi v Fitness center Panter v Jarše - na vadbo na napravah za mladino in odrasle - aerobiko za ženske in moške (body eruneh, body sculp, TNZ, povver step, fat burner, latino aerobika, aerobika za starejše) - organizirano vadbo za ženske - telovadbo za nosečnice - telovadbo za otroke 1'ričetek vseh organiziranih vadb v ponedeljek, 14. septembra! Informacije in prijave po telefonu 061/722-788 ali 0609/635-783. Ker jc bila tekmovalna sezona naporna in uspeSna, so sc odločil, da ob koncu svoj trud nagradijo z izletom. Odločili so se za enodnevni izlet v vodni park v Italiji. Na dan državnosti se jih je poln avtobus odpravil proti iežko pričakovanemu cilju. Šc najbolj so sc veselili najmlajši člani, saj je v parku obilo vodnih toboganov ter bazenov, kjer se marsikaj dogaja. Po Štirih urah so prispeli do cilja, si poiskali prostor, na katerem so odložili svoje stvari, ter se zaceli vdajati vodnim užitkom. Naj omenimo, da so bili pri tem kar glasni, tako da ni bilo težko ugotoviti, kje se nahajajo. Ogledali so si tudi predstave, ki so bile organizirane za obiskovalec, se pomerili v nogometu na blazinah, ki so bile polite z vodo in so bile zelo spolzke, tako da so bili tekmovalci več na tleh kot na nogah. Zvečer, ko so park zaprli, so se utrujeni in polni viisov odpravili domov. Po srečnem prihodu v Kamnik so se odločili, da bodo izlet Sc kdaj ponovili, morda Se v kakSen drug zanimiv zabaviščni park. Do jeseni si bodo privoščili zaslužene počitnice, nato pa bodo v svoje vrste povabili nove člane. O tem pa več jeseni. A. T. Na minulem odprtem prvenstvu Slovenije v jadralnem padalstvu, ki jc potekalo na območju Karavank, jc tekmovalcem kamniškega društva POLET uspel »veliki met«. Po nekajletnih drugih in tretjih mestih je ekipa Poleta osvojila naslov državnih prvakov za leto '98. Poleg tega so tekmovalci v posamični konkurenci osvojili mesta od drugega do četrtega, tako jc Jernej Zdcšar (Polet - Nova Ljubljanska banka) osvojil drugo mesto, Jurij Vidic (Polet - Swing) tretje mesto in Miha Repov/. (Polet -Avtofon) četrto mesto. V osmih dneh. kolikor jc prven-slvo trajalo, so bili izpeljani štirje tekmovalni dnevi, razdalje, ki so jih morali tekmovalci preleleli. pa so bile dolge od 42 do 79 kilometrov. Na tekmovanju je sodelovalo 95 tekmovalcev, ki so vse tekmovalne dni vzletali na Krvavcu, pristajali pa na pristajalnem prostoru v vasi Scnič-no pri Golniku. Tretji tekmovalni dan jc bil po štiridesetih preletcnih kilometrih prekinjen zaradi nevihte v okolici Stola, kjer je bila tudi obratna tpčka, v vodstvu pa je bil kamniški tekmovalce Jernej Zdešar. Poletov! tekmovalci so skoraj sanjsko odleteli zadnji tekmovalni dan, ko jc kot prvi ciljno črto prclelel Zdešar in za 79 kilometrov dolgo razdaljo porabil malo več kot štiri ure lele-nja. Repov/ je bil šesli. do cilja mu je zmanjkalo 500 metrov, Vidic pa sedmi, pristal je nekaj sto metrov pred Rcpovžcm. Zadnji dan je prinesel tudi spremembo v ekipni razvrstitvi, saj so vodilni tekmovalci Špice iz Ljubljane odleteli slabo, vodstvo v ekipni razvrstitvi, kjer je bilo uvrščenih 24 ekip, je prevzel POLIT in dosegel največji drušlveni uspeh v svoji osemletni zgodovini. Omenili velja tudi 10. mesto Go-Icnhofna, 23. mesto Šuštarja in tudi 33. mesto Razingcrja. Vsi ti tekmovalci so prav tako pripomogli k ekipnemu uspehu. Trife najbolje uvrščeni tekmovalci na letošnjem državnem prvenstvu jadralnih padalcev, v sredini Domen Slana (Let Skojja Loka), levo Jernej '/.deSar, desno Jurij Vidic (oba Polet Kamnik). Večletno dobro delo v društvu je tako poplačano, saj imamo vrhunsko tekmovalno ekipo, državne reprcz.cn-tanle. kategorizirane športnike, res dobro organizirano delo v društvu, žal pa v zadnjem času predvsem v občinskem merilu ni pravega posluha za naše rezultate, toda vseeno upamo, da se bo to, tudi zaradi naslova državnih prvakov, sčasoma spremenilo. Ob tej priložnosti bi sc radi zahvalili vsem sponzorjem in vsem oslalim, ki so se lako ali drugače ukvarjali s tekmovalno ekipo in delom v društvu. DUŠAN OM lil h ALPINISTIČNA ŠOLA BO Zaradi velikega zanimanja bo alpinistični odsek Kamnik organiziral alpinistično šolo. Začela se bo v četrtek, 17. septembra 1998, ob 18. uri v prostorih PP Kamnik na Šutni in bo trajala predvidoma do junija naslednjega leta. Vodil jo bo ob pomoči tovarišev z odseka (izkušenih alpinistov, gorskih reševalcev, alpinističnih inštruktorjev in gorskih vodnikov) Roberl POUČNIK Ker ima AO precej omejena sredstva za svojo dejavnost, bodo udeleženci šole morali plačati vsaj del stroškov (nezgodno zavarovanje, obraba opreme itd.) v višini okoli 30.000 SIT (lahko tudi manj. kar jc odvisno od morebitnega sponzorstva in od lega, koliko inštruktorjev bo sodelovalo zastonj in koliko na svoje stroške). Glede na to, kaj vse bodo dobili za ta denar, posebej šc. če primerjamo s cenami za podobne storitve v nekaterih drugih Športih, to sploh ni veliko, saj bo možno plačati tudi v več obrokih. T isli, ki bi rad hodil v alpinistično šolo, mora biti star IX lel, če pa ima manj, vendar nc pod 16, mora imeti pisno dovoljenje staršev. Zgornja starost ni omejena, vendar mora vsak kandidat imeti ustrezno kondicijo, sposobnost prilagoditve učenju in vadbi ter hribovske izkušnje. Te naj bi se izrazile z vsaj po petimi turami letno na vrhove, višje od .'.000 m v zadnjih nekaj letih. Zaželeno je tudi, da je član PZS (ni ravno nujno PD Kamnik, lahko tudi kakšnega drugega), ker bo v primeru nc-članstva cena občutno višja. Na sestanku v četrtek, 17. septembra, boste izvedeli tudi vse ostale podrobnosti (urnik, ture. vaje, oprema, plačevanje, inštruktorji itd.) v zvezi z letošnjo šolo in se lahko šele nato odločili, če sc je boste udeležili. ŠD »VIRTUS« Duplica - KARATE sekcija Mengeška 3, Kamnik, tel.: 812-718 Člani karate sekcije Virtus Duplica vas vabimo v svoje vrste. Nove člane in članice S vpisujemo od 7. leta starosti naprej, zgornje ^ omejitve ni. Smo društvo, ki uspešno deluje že enajsto leto. Rezultati, ki jih dosegamo na uradnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, lahko nedvomno potrdijo, da smo najboljše karate društvo v kamniški občini. Vsem našim članom nudimo brezplačno opravljanje izpitov za pasove do vključno zelenega pasu (3 kyu), krijemo stroške zavarovanj ter tekmovalnih taks, v fitnes centru VITA-FTT iz Kamnika pa imamo popust. Poleg treningov poudarjamo tudi druženje, tako da si organiziramo izlete, piknike in večdnevne treninge (Pokljuka). V našem društvu je tudi izredno veliko deklet, zato le brez predsodkov. Za kvalitetne treninge skrbijo kar trije mojstri karateja z Vladimirjem Staničem na čelu. Vabimo vas, da se vpišete do 24. septembra Vpis je možen vsak četrtek od 17. do 18.30 v telovadnici ŠZ Kamnik (stari zdravstveni dom). Informacije lahko dobite tudi na GSM 041/695-335 ali pa 24. 9. 98 ob 17.30 v telovadnici ŠZ Kamnik, ko bomo imeli informativni dan, na katerem bomo predstavili program in trenerje. Ker vpisujemo samo enkrat letno in ker je število prostih mest omejeno, vas vabimo, da se vpišete čimprej!!! Kamniški Občan 9, MptMbn 1998 13 V KAMNIKU (več kot plesna čola) V RTNES CENTRU »VITA RT«, Parmova 19 T? 064/415-000 061/831-644 PRIČETEK PLESNIH TEČAJEV V PETEK, ia SEPTEMBRA ob 1615 - OSNOVNOŠOLCI - 1. do 4. razred ob 1730 - PREDŠOLSKI OTROCI - od 4. leta dalje ob 1816 - OSNOVNOŠOLCI - 5. do 8. razred ob 1930 - TEČAJ DRUŽABNEGA PLESA ZA MLADINO IN ODRASLE VPIS IN PRIJAVE: pol ure pred pričetkom posameznega tečaja v športnem centru »Vita fit« v Kamniku. Zamudniki se vpišejo na 2. vaji! Mali oglasi Mlad par najame starejšo niso v okolici Kamnika - mir in vrt. Tel: 710-236. JABOLKA - domača, neskropljena, vet sort, za ozimnico in predelavo prodamo. Močnik, Bistričica 2, tel.:825-795. Prodam globinski sesalec VOR-WERK. Tel.: 714-621 (popoldne). Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157. Pedikura na vašem domu - višja med. sestra Aleksandra. Tel.: 041/721-345. SIL EST POSLOVNE STORITVE prodaju, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397 PRODAMO: Kamnik - garsonjeri na Zikovi in Steletovi ulici Špitallč - staro kmečko hišo (68 m2) na pareceli 632 m2 Tirosek - starejšo hišo (74 m2), potrebno obnove, na parceli 834 m2 Tuhinjska dolina - 13 km iz Kamnika, cca 80 m2 veliko zazidljivo parcelo za vikend Kamnik - nove poslovne prostore - pisarne na Bakovniku, I. nadstr., 63,34 m2 - 8.000.000,00 SIT, 88,44 m2 - 10.000.000,00 SIT. ODDAMO V NAJEM: Kamnik center - trije poslovni prostori - pisarne v I. nadstr., 62 m2 (skupaj ali posamezno) Kamnik Bakovnik - nov poslovni prostor, 50 m2, v pritličju, primeren za pisarno, trgovino ali obrt Kamnik Bakovnik - dva poslovna prostora - pisarne, 40 m2, v pritličju Tuhinjska dolina - 6 km iz Kamnika, poslovni prostor, 100 m2, za trgovino ali mirnejšo obrt KUPIMO: zazidljive parcele na področju Kamnika, Mengša in Domžal Svetujemo in posredujemo pri prometu z nepremičninami. Izdelujemo etažne elaborate in vpis stanovanj v večstanovanjskih zgradbah v Zemljiško knjigo. Informacije vsak dan od 9. do 12. ure. AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA <> cesti e.reS, nihče ne vpraša te, kam, sredi vrveče mnotiee Čutiš najbolj, kak si sam,... ((>. Zupančič) ZAHVALA w V 52. lelu nas je nepričakovano zapustil moj dobri sin. nečak in bratranec JANEZ VRHOVNIK p. d. kiisck.ii jc\ Janko i/ Tunjic Ob prezgodnji boleči izgubi sc najlepše zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom ter njegovim Številnim znancem in prijateljem za spremstvo na njegovi poslednji poli. darovano cvetje, sveče in mase ler tople besede tolažbe, lepa hvala gospodoma Pavlu Juhantu in Marjanu Arhu za pogrebno maso, tunjiSkini gasilcem, tunjiškemu oktetu in vsem pevcem ter govornikom, ki sle se Z lepo besedo in govori poslovili ob njegovem zadnjem domu. Vsem Sc enkrat HVAI.A! Žalujoči: mama Angela in drugi sorodniki Tunjice, julij 1998 Megla pade na ravnine, meni ialost na srce. Megla iZ ravnine i;:yjite, lalosl iz srca ne gre (S. Gregorčič) ZAHVALA v 79. iciu /ivijcni.i nas je nenadoma zaposlil ljubljeni mož, ata, ded. praded. brat in stric JOŽE HACIN z Mlake Iskrena hvala vseni sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle se poklonili v njegov spomin, ga pospremili na zadnjo pot. mu darovali Cvetje in SVCCC darovali za svete maše, nam izrazili ustna in pisna sožalja Zahvaljujemo sc zdravstveni službi ZD Kamnik in osebju KC I juhljana. Hvala g. Jeriču in g. Župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo pelje in trobentaču za zaigrano Tišino. Prisrčna hvala vsem za sočnije in porrioč. Žalujoči vsi njegovi avgust 1998 Žalost srea trga, solza lije iz oči, dom je prazen in oloten, ker tebe ver meil nanu ni. ZAHVALA V 50. lelu nas jc po težki bolezni zapustil naS drobi mož. oče, sin, bral in slric FRANCI STRUPIH Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvelje, sveče, sv. maše. izrečeno sožaljc in spremstvo na njegovi zadnji poli. Toplo se zahvaljujemo zdravnici .lani Plave in palronažniina sestrama Darji Vrlacnik in Nevenki Hribar za zdravljenje ler nesebično in humano pomoč. Hvala gospodu župniku Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete zalostinkc in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: žena Majda, sinova Robi in Miha ler drugo sorodstvo Kamnik, Moste. Šmarješke Toplice, Novo mesto, Skofja Loka, avgust 1998 STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda * od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in oqledal, izdelava steklenih vitrin, termopan etekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Kar je bilo. Je bilo in odveč so sanje. Vet bili ne more. Dan jc dan, a večer večer. (Minalli) ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili našega dobrega ata od JANEZA TAJCA Vsem njegovim sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem iz. Alprcnia, prijalcljcm in znancem, ki ste nam ob njegovi smrti izrazili uslna in pisna jpZalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k večnemu počitku, najlepša hvala. Še posebej se zahvaljujemo osebju ZD Kamnik za večkratno hitro nuđenje pomoči, prof. dr. Emi Mušičevi iz Instituta za pljučne bolezni Golnik za pomoč pri zdravljenju njegove bolezni, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete Zalostinkc. Hvala Vam. Žalujoči: žena Zdravka, hči Martina, zet Jernej, vnuka Matej in Katja Kamnik, julu 1998 Rridkost nas vse prevzema, ko v večnost grd od lini, v tolalbo bodi pesem, ki spremlja zadnjo pol. ZAHVALA Za vedno jc spokojno zaspala draga mama PAVLA ZORE roj. 4. 1. 1911 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijalcljcm, znancem in vaSčanom, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali za mase. Cvetje, svccc in nam izrekli sožaljc. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za sočutno zapete pesmi in Članicam »Bcčavskc rože« za molitev ob odprtem grobu. Lepa hvala vsem, ki sle našo mamo pospremili v poslednji dom Vsi njeni julij 1998 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče; ni več tvojega smehljaja, le tlelo tvojih rok ostaja ZAHVALA Po kratki in teZki bolezni nas je v 46. lotu mnogo prezgodaj zapustil dobri moZ in oče VOJKO KRALJ Iskreno sc zahvaljujem mojim sorodnikom, prijate jem. sosedom bivšim sodelavcem in drugim za izrečena uslna in pisna sožalja. darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, za svete maSe in za Številno spremstvo na njegovi zadnji poli. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem in Janezu Krtu za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem in vsakomur, ki sle mojega moža imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pol ter ga boste z nami ohranili v lepem spolnimi Za njim Žalujemo vsi, ki smo ga imeli radi: /ena Mira s sinovoma Alešem in Hrosem in drugi julij 1998 AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM Marjan Vrankar Kamnik, Novi trg 26/a tel.: 817-767, 847-203 Organiziramo enodnevni izlet v Munchen na Oktoberfest 26. septembra in nakupovalne izlete v Italijo in na Madžarsko. ^ SERVIS RTV NAPRAV IN RAČUNALNIKOV Kvark d.o.o.. Ljubljanska cesta 21e, Kamnik Nudimo vam: ( v obrtni coni Duolica ) - popravilo vseh znamk televizorjev, videorekorderjev, radijskih sprejemnikov, avtoradijev, daljinskih upravljalcev in telefonov - dobavljamo nadomestne dele za vse vrste RTV naprav (daljinci, akumulatorji, pribor,..) - odpravljamo vse vrste težav z računalniki, monitorji, tiskalniki, modemi in ostalo računalniško opremo *s tem kuponom vam priznamo 5% popust na storitve ZAHVALA V 75. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, ata, brat in stric MILAN POLJANŠEK iz Kamnika Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Elektro-Kamnik in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče tej za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala tudi vsem drugim ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, hčeri Rezi in I Merica z družinama in drugo sorodstvo Kamnik, Županje Njive, Dattingen, avgust I998 ZAHVALA Na Veliki Planini je v 93. letu tiho ugasnilo življenje naše tete PEPCE KRAMAR roj. Grašek Na zadnjo pol smo jo spremili na Kamniških Žalah 6. avgusta. Iskrena hvala g. Janezu Gradišku za vso pomoč, kamniškim gorskim reSevalcem. zdravnici in vsem, ki ste naSo teto pospremili v dolino. Nečak Peter in Sonja «**' ,..... „J*> ip W ZAHVALA 78. letu nas je zapustil dobri brat. stric in tast JANEZ PLEVEL iz Mekinj Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Cankarjeve ceste ter prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala dr. Ambroževi za obiske na domu, g. župniku iz Mckinj za lep pogrebni obred, g. Krtu in pevcem za zapete zalostinkc in zaigrano Tišino. Zahvala tudi praporščakoma DU. KPK in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pol. Vsi njegovi Kamnik. Šmarca, Nova Štifta. Kanada, julij 1998 ZAHVALA Nenadoma nas je v 88. lelu zapustila nasa teta ANGELA MOČNIK p. d. Gruntarjeva z Županjih Njiv Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom iz. Ul. Matija Blejca 18 za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. NajlepSa hvala govorniku Ko ZZB Kamniška Bistrica, g, Francu Ursiču, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in praporščakoma za zadnje slovo. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Vsi njeni avgust 1998 izdelkov 10.800 m2 prodajnih površin 12 sodobnih blagajn Konkurenčne cene lil itd tbškJ^T, 1 lili liliji SUPE* PONUDBA, NIZKE CENE NAPOLITANKE LAZZARONI wafers 150 g kakav, lešnik TESTENINE AUDISIO 500 g polžki, peresniki, školjke, svedrčki PRALNI PRAŠEK AVA 1 5 kg, PVC in še 150 izdelkov v akciji Velika prodajna akcija poteka v vseh Napredkovih trgovinah. NAPREDEK - DOBRO IME MED Vse cene so v SIT Ponudba velja od 10.9. do 24.9. oziroma do prodaje zalog. PRODAJNI CENTER JARŠE Industrijska 16 Zgornje Jarše pri Domžalah tel.:718-100 NAPREDEK Tli VRTNARSTVO GAŠPERLIN Moste 99,1215 Komenda telefon: 061/541-471 V PRODAJI 3 VRSTE VRTNIH JAGOD!! raznobarvne mačehe - lončne krizanteme različnih velikosti in barv v drugi polovici oktobra krizanteme, v skledah, aranžirane kot ikebane Odprlo od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure 'A rs: D7[ VONJEV V KUHINJI Uvoznik in distributer: STV GLOBAL, d.o.o. Domžale, Breznikova 15, Dob, Kersnikova 7 061/711-934 716-720 Obiščite nas na Ljubljanskem pohištvenem sejmu (hala B-2j od 22. do 2/. septembra j Prav gotovo si želite prijeten piknik. Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski l, kjer lahko izberete med že pripravljenimi specialitetami za žar, dnevno svežim mesom, drobovino in mesnimi izdelki. Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! V ČASU NARODNIH NOS V KAMNIKU ZA KAVARNO VERONIKA DNEVI ODPRTIH VRAT FIAT SEICENTO RABLJENA VOZILA: Testne vožnje - darilo ob nakupu Hat Dno 1.0IE, I. 94, Fiat Punto 55S, 1.96, Fiat Croma 1.6,1. 88, Renault clio 1.2 RN, I. 95, R5 campus, 1.91, Opel Kade« 1.6i, 1.90, Opel Corsa 1.2,1.88, Opel Kadett 1.3,1.86... - Fiat Marea 1.8 ELX karavan, A&S in dodatna oprema - Fiat Marea 1.6 limuzina, ABS in dodatna oprema - Fiat Brava 1.6 klima z dodatno opremo N0V0I! LANCIA Y NOVO!! Oprema: air bag, servo volan, centr. zaklepanje, el. stekla, kodiran vzig, barvni odbijači, deljiva klop Model 1.2 LE 60 KM 1.729.000 SIT 1.216V LS 85 km 1.989.000 srr .. ZA PRVE KUPCE DARILO!! . KREOfTOOSLit. UASIHG! sTAROZAtK>VO. 1ELEN rr1 . jj MENGEŠ INŠTALACIJE 50% CENEJE NERJAVEČE PLINSKE OMARICE - KAKRŠNE DOBITE PRI DISTRIBUTERJU - CENA SAMO 6.000 SIT. Informacije: 061/737-513. i--------------------1 TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER | DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI i Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812-888 AKCIJA! | PESTRA IZBIRA AVT0PREVLEK in I AVT0TEPIH0V ZA VSE TIPE VOZIL. I 0b njihovem nakupu vam za gotovinsko plačilo priznamo 5% popust. prodajalna izdelkov gorenje * -J 3Š lil VGRADNI IN SAMOSTOJNI ŠTEDILNIKI PRALNI STROII IN SUŠILCI PERILA MALI GOSPODINJSKI APARATI v te*n tue&eect fuodevHi ugodne cene-/AMR/OVAI NIH SKRiNI IIS1 Silili <"FV PFRIIA GOTOVINSKI POPUSTI! Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. Odprlo od 8. do 19. uro, ob sobotah od 8. do 12. ure N^L«™