A
A
številka 3 / letnik 60 / Ljubljana, 18. januar 2001
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
Sindikat delavcev trgovine Slovenije si še naprej prizadeva za ureditev obratovalnega časa prodajaln in delovnega časa trgovk in trgovcev. Kot nam je povedal Sandi Bartol, sekretar tega sindikata, bo 24. januarja pri ministru za delo sestanek (sodeloval bo tudi inšpektorat za delo), na katerem bodo obravnavali preprečevanje nezakonitega podaljševanja odpiralnega časa trgovin. Skušali bodo najti rešitev tudi za delavke, zaposlene pri podjetniku Štefanu Hudobivniku, ki jih je grdo izigral.
Več na straneh 4 in 5
Le različno tolmačenje sprememb zakona o usklajevanju plač?
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je to sredo na zahtevo sindikatov obravnaval razmere po sprejetju zakona o dopolnitvah zakona o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in re-
if
r—


^ /

Kot je v navadi že več let, je tudi ob dnevu Uovekovih pravic 8. decembra lani ZSSS PJed državnim zborom opozorila na spoš-tovanje človekovih pravic. V 44. številki na-jSe8a glasila smo objavili fotografijo ude-ezencev opozorilne akcije, ki so na Šubi-I evi nlici v Ljubljani razvili transparent De-avske pravice so človekove pravice.
Na naslov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je 11. januarja prišlo priporoče-y° P^mo, v katerem Upravna enota Ljub-i^na predlaga sodniku za prekrške, naj zoper ^SSS in Rajka Lesjaka ukrepa, ker sta kr-r h * ’ ot*stavek člena zakona o javnih sho-Kot piše v predlogu, sta 8. decembra 1 K50 in 12,25 uro pred zgradbo par-umenta priredila javni shod. Ker le-ta ni '1 priglašen, je bil kršen omenjeni zakon, določa, da je treba javni shod priglasiti Praviloma tri dni prej.
.Marjeta Hvalič, vodja Oddelka za javni red Pn Upravni enoti Ljubljana, predlaga sodni-za prekrške, naj ugotovi odgovornost ZSSS ln Bajka Lesjaka in ju primemo kaznuje, v Kot dokaz za uvedbo postopka za prekr-je upravna enota navedla poročilo Po-J^jjske postaje Ljubljana Center.
Saj ni res -
ZSSS in Rajko Lesjak pred sodnika za
prekrške
Da prijava ni napisana na pamet, dokazuje tudi naša fotografija, na kateri nasmejani policist zapisuje podatke, ki mu jih je očitno dal Rajko Lesjak.
Po našem mnenju prijava sodniku za prekrške ne vzdrži kritične presoje in je za predlagatelja nič kaj dobra legitimacija. Tako mislimo zlasti zaradi tega, ker seje na ploščadi ob Šubičevi ulici zbralo le kakšnih 30 predstavnikov ZSSS, ki so razvili transparent, ni pa bilo nobenih govorov ali drugih oblik javnega nastopanja. Šlo je za priložnostno manifestacijo ob dnevu človekovih pravic, ki mu naša oblast ne namenja dovolj pozornosti.
Nenazadnje je ZSSS v minulih letih organizirala več deset javnih demonstracij in prav za nobena ni bila predlagana v postopek sodniku za prekrške.
Od dogodka pred parlamentom je minilo že precej časa. Vmes je prvi minister na spletnih straneh razgrnil tudi misli o militantnih in prepotentnih sindikalistih. Daje prijava sodniku za prekrške povezana s to novo obravnavo sindikalistov, skoraj ni mogoče resno pomisliti.
F. K.
gresu za letni dopust. Sindikati so vladi očitali, daje ta zakon predlagala in uveljavila brez soglasja socialnih partnerjev. Sindikati so tudi podvomili o pravilnosti uradnega podatka o decembrski le 0,1-odstotni inflaciji.
Predstavnici Statističnega urada Republike Slovenije sta pojasnili, da pri objavi podatka o decembrski inflaciji ni bilo nič narobe. Na njeno višino naj bi vlivalo zlasti to, da se je v tem mesecu pocenila nafta.
Minister za delo Vlado Dimovski je pojasnil, da novi dogovor, ki je prenesen tudi v za sindikate sporni zakon, velja le za javni sektor, za gospodarstvo nikakor ne. Vlada z njim torej ni kršila še veljavnega dogovora in načel socialnega partnerstva. Zakon so morali sprejeti, saj je eskalacija plač v javnem sektorju pomembna za načrtovanje proračunskih obveznosti. Zaradi tega zakona so se plače v javnem sektorju povečale manj, kot bi se sicer.
Dušan Rebolj, predsednik Pergama, je povedal, da neodvisni pravni strokovnjaki menijo drugače - da spremenjeni zakon velja tudi za zasebni sektor gospodarstva.
Dušan Semolič je menil, daje treba dogovarjanje med socialnimi partnerji (kljub nesporazumu) nadaljevati, saj bomo sicer ostali brez dogovora o eskalaciji in višini regresa. Dogovarjati bi se morali tudi o drugih odprtih vprašanjih plačnega sistema, denimo zmanjšanju razkoraka med minimalno plačo in izhodiščnimi plačami. ESS svet bi moral obravnavati predlog zakona o delovnih razmerjih in zakona o kolektivnih pogodbah ter predlog proračuna.
Ker naj bi bil spor glede zakona o spremembah zakona o minimalni plači, usklajevanju plač in regresu posledica različnih interpretacij, je minister predlagal, naj vprašanje proučijo še drugi pravniki in mnenje predložijo ESS.
Člani ESS so se dogovorili, da bodo predlog proračuna obravnavali skupaj s predlogom novega socialnega sporazuma, verjetno že prihodnji mesec.
Prednostna naloga ESS pa je sprejetje dogovora o plačni politiki za letošnje leto. S to listino seje po besedah Braneta Mišiča treba dogovoriti zlasti o usklajevanju plač z rastjo življenjskih stroškov (eskalaciji) in povečanem regresu za letni dopust.	F K
Sklepi 13. seje predsedstva ZSSS
Predsedstvo ZSSS je na seji ta ponedeljek najprej določilo program aktivnosti v zvezi z uresničevanjem predpisov na področju varnosti in zdravja pri delu, kot gaje predlagal Milan Utroša, izvršni sekretar. V drugi točki je določilo naloge ZSSS pri izvajanju zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, predlog je pripravila izvršna sekretarka Metka Roksandic. Dvanajstega maja bodo na Kodeljevem v Ljubljani 2. športne igre ZSSS. Tudi letos bo zanje najbolj odgovoren Martin Muršič, predsednik organizacijskega odbora.
Gradivo o aktivnostih ZSSS, povezanih z varstvom in zdravjem pri delu, objavljamo na tej strani, iz nalog ZSSS na področju nacionalnih poklicnih kvalifikacij pa povzemamo:
-	po posameznih dejavnostih se pripravijo liste poklicnih kvalifikacij, za katere je potrebno uvesti certifikate;
-	pripravi se lista članov komisij za preverjanje, ki jih predlagajo sindikati.
V	kolektivne pogodbe dejavnosti se vgradi pravica delavcev do poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Certifikati se upoštevajo pri vrednotenju delovnih mest in napredovanju v plačilne razrede. Trajno presežni delavci bodo certifikate uporabljali kot dokaz svoje strokovne usposobljenosti. Sindikati podjetij imajo pravico soodločati o pravici delavca do poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja.
V	zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju bi morali določiti, daje svet delavcev pristojen za skupno posvetovanje o poklicnem in strokovnem izobraževanju in usposabljanju.
Tiskovna konferenca vodstva ZSSS o zdravstveni politiki
Dušan Semolič, Sandi Bartol, Gregor Miklič in Rajko Lesjak so na redni tiskovni konferenci vodstva ZSSS ta ponedeljek spregovorili o spremembah na področju zdravstvenega varstva, ki po njihovem mnenju ne bi smele prizadeti slabo plačanih delavcev. Menili so, da naj, če je že treba, za zdravstveno zavarovanje več plačujejo delodajalci. Le-ti namreč plačujejo za šest odstotkov manj kot delavci, kar je v nasprotju z evropskimi usmeritvami.
Prvi govornik, predsednik ZSSS Dušan Semolič, je povedal: “V Sloveniji imamo srečo, da smo skozi zgodovino uspeli ohraniti dve zavarovanji (pokojninsko in zdravstveno), ki temeljita na medsebojni solidarnosti. Prvo bolniško blagajno smo po vzoru Bismarckovega modela socialnega zavarovanja Slovenci dobili že daljnega leta 1889. Nazadnje smo zdravstveno zavarovanje reformirali leta 1992, vendar smo solidarnost ohranili.
Ekonomsko-socialni svet je leta 1999 obravnaval nacionalni
program zdravstvenega varstva republike Slovenije - Zdravje do leta 2004, ki ga je kasneje potrdil državni zbor. V tem programu med drugim piše, da bo vlada, preden bo predlagala oženje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, pridobila mnenje socialnih partnerjev. Sistem je torej mogoče spreminjati le s soglasjem sindikatov in delodajalskih organizacij. O spremembah torej ne more odločiti dialog med ministrstvom za zdravstvo in zavodom za zdravstveno zavarovanje, ki že poteka.
Probleme zdravstvenega zava-
Aktivnosti ZSSS pri uresničevanju predpisov na področju varnosti in zdravja pri delu
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je po sprejetju novega zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) in nekaterih drugih predpisov organizirala strokovni posvet, na katerem so sodelovali tudi nekateri zunanji strokovni sodelavci. O delovanju ZSSS pri novem sistemu varnosti in zdravja pri delu je bil organiziran tudi posvet s predsedniki in sekretarji sindikatov dejavnosti decembra lani.
O tej tematiki je bilo nekaj posvetov tudi v sindikatih dejavnosti in območnih organizacijah ZSSS. V okviru Pharovega programa ACCESS je ZSSS prijavila projekt “Socialni dialog na področju zdravja in varnosti pri delu v majhnih in srednjih podjetjih v Sloveniji”. Če bo ta projekt odobren, bo trajal 15 mesecev in v njem bosta sodelovali tudi dve partnerski sindikalni organizaciji iz držav članic EU (CFDT iz Francije in FGTB iz Belgije).
Zaposleni se v področje varnos-
ti in zdravja pri delu vključujejo prek institucij sodelovanja delavcev pri upravljanju, torej prek sveta delavcev. Če pri delodajalcu svet delavcev ni organiziran, morajo zaposleni izvoliti posebnega delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
Če pri delodajalcu svet delavcev ni organiziran, je izvolitev delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zakonska obveza. Interes sindikatov mora biti izvedba volitev v svet delavcev v vseh družbah, ki jih določa zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), tudi v družbah, kjer ti še niso izvoljeni. V vseh drugih družbah pa mora biti interes sindikata izvolitev zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Svobodni sindikati moramo te aktivnosti pričeti takoj, da ne bi pobude prevzeli delodajalci. Delodajalci namreč ne morejo izvajati nekaterih svojih obveznosti, če v družbi ni izvoljenih organov delavskega predstavništva, kot jih določa zakon.
Nekoliko drugačne so razmere pri delodajalcih, za katere ZSDU ne velja (javni sektor, samostojni podjetniki a). Pri teh delodajalcih je treba izvoliti zaupnike za varnost in zdravje pri delu, vendar po postopkih, kijih ZSDU določa za volitve sveta delavcev.
Delodajalci morajo urediti varnost in zdravje pri delu v skladu z ZVZD najkasneje do 27. julija letos. Do tega dne morajo vsi delodajalci izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja, pri njenem nastajanju pa se morajo posvetovati s svetom delavcev oz. z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Delodajalci so po določbah zakona dolžni zagotoviti tudi sredstva za izobraževanje delavskih predstavnikov za področje varnosti in zdravja pri delu. To področje bo treba urediti tudi v panožnih kolektivnih pogodbah.
Novi predpisi za področje varnosti in zdravja pri delu so priložnost in obenem tudi odgovornost
sindikatov, da s svojim delovanjem dosežemo višjo varnostno kulturo, zmanjševanje števila nesreč pri delu ter opravljanje dela v zdravju primernejšem okolju.
Predsedstvo ZSSS je na svoji 13. seji 16. januarja sprejelo naslednji program aktivnosti za izvajanje Zakona o varnosti in zdravja pri delu (ZVSD)’-
1.	Pridobitev podatkov o delodajalcih, kjer po ZSDU še niso izvoljeni sveti delavcev, in podatkov o delodajalcih, za katere ne velja ZSDU in zaposleni po ZVZD volijo zaupnike za varnost in zdravje pri delu.
Nosilci: sekretarji v območnih organizacijah ZSSS.
Rok: 5. februar.
2.	Delovni posveti s predsedniki sindikatov in svetov delavcev o nalogah pri izvajanja ZVZD. Ti posveti se izvedejo v dveh delih, in sicer:
llH ETI1,H	kije bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova
1 '14 E V KI iv 1.4 I CJ111'Kl' 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž j Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-4<7511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569

Ce je v bolniški blagajni premalo, naj več plačujejo delodajalci
ra vanj a sindikati poznamo, so podobni kot pri pokojninskem zavarovanju. Gre zlasti za staranje prebivalstva, zaradi česar se spreminja struktura zdravstvenih storitev. Vendar ljudje morajo biti še naprej deležni enakih zdravstvenih storitev. Za Svobodne sindikate je zelo pomembno, da se visoka raven pravic iz obveznega zavarovanja ne zmanjša. Želimo °nraniti relativno visoko stopnjo solidarnosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. Reforme zdravstvenega zavarovanja, ki bi bile v nasprotju s sprejetim nacionalnim Programom, bi neupravičeno po-e?le v Pomembne pravice ljudi.
6	dovoliti, da bi bila
sa, zlasti pa finančna bremena, prevaljena na zavarovance. Za-0 se Je 8 plačami zdravnikov.
naloge sindikata pri prvi! 'itvah sveta delavcev oz. zau g ^j)Varnost in zdravje pri
(udeležijo se ga predsed sindikatov, kjer svet dela' se m izvoljen oz. kjer se zaupnik za varnost in zdr pn delu.)
■ " naloge sindikata in sveti avcev oz. zaupnika za varno v\;^V-ie Pr‘ ti2*11 Pri izvaj; 2VZD(3ure). tUdeležijo se ga predsed sindikatov in svetov delavi Nosilci: območne organi/ v .ZSSS v dogovoru s sindi eJaynosti. Posveti se lahki odejo za posamezne dejav j1’ dejavnosti Se lahko združ J° (kar je odvisno od števila | oz. družb), lahko pa jil odejo sindikati dejavnosti z; ‘otno panogo.
R°k: 1. marec.
3- Izvedba volitev v svete javcev oz. zaupnikov zi 'H^jdravje pri delu.
Rok: 30. april.
4. Izobraževanje člani delavcev oz. članov nji!
“ueiavskm zaupnik n°st in zdravje pri deli
t’ 111 o t o
' “"JO pn zsss v dl 'kati dejavnosti.
Rok: od 1. maja na|
nadaljevalo z davkom na dodano vrednost in cenami zdravil. Napoved, da bo izguba v tem letu znašala šest milijard in da jo je treba pokriti na določen način, je podobno scenariju z belo knjigo o pokojninskem zavarovanju.
V Svobodnih sindikatih se zavedamo pomembnosti stabilnih financ, vendar te ne morejo biti razlog, da bi uvedli nov sistem. Probleme je treba reševati v okviru sedanjega sistema.
Visoka plača je lahko prednost pri nakupu dragega avtomobila, ne more pa biti prednost pri zdravljenju. Če bi bila, bi solidarnosti ne imeli več.
Zaradi tega nasprotujemo predlogom, da bi rešitve iskali v povečanju prispevkov za prostovoljno zavarovanje. Ta rešitev je namreč ugodna le za tiste, ki imajo dobre plače. Delavci, ki zaslužijo od 50.000 do 100.000 tolarjev, težko dajo za dodatno zavarovanje 60.000 tolarjev, kolikor znaša letna premija brez popustov. Ta premija seje v petih letih podvojila. Nasprotujemo tudi predlogu, da se delež denarja, ki ga za zdravstvo plačujemo zasebniki, postopno poveča z 12 na 15 ali celo 20 odstotkov. V Sloveniji veliko delavcev prejema minimalno plačo, s katero si ne morejo privoščiti svežega sadja, zelenjave, obiskovanja fitnesov in igranja tenisa. Nasprotujemo tudi uvedbi participacije za prvi obisk pri zdravniku, ki jo želijo uvesti zato, da ljudje ne bi iskali zdravniške pomoči po nepotrebnem.
ZSSS predlaga povečanje prispevka delodajalcev za zdravstveno zavarovanje, saj sedaj plačujejo le 6,36 odstotka, delavci pa 15-odstotni prispevek. Rešitev je treba iskati tam, kjer je denar. Rast plač v gospodarstvu močno zaostaja za rastjo dobičkov. Veliki stroški, povezani z nadomestili zaradi bolniške odsotnosti z dela, so posledica slabih razmer na delovnih mestih, za katere so odgovorni delodajalci. Tudi v EU je sprejeta usmeritev, naj delodajalci nosijo večje breme odsotnosti z dela zaradi bolezni.
Stroške povečujejo tudi visoke cene zdravil, ki so porasle po uvedbi davka na dodano vrednost. Vladi predlagamo, naj cene zdravil zniža z ustrezno davčno politiko. Prispevki za prostovoljno zdravstveno zavarovanje
naj postanejo odbitna postavka pri dohodnini izven sedanjega triodstotnega znižanja.
Davčna politika naj stimulira preventivne oddihe delavcev, zaradi obdavčitve jih je sedaj zelo malo.”
Sandi Bartol, zastopnik delojemalcev in tudi predsednik upravnega odbora ZŽZS, je dodal, da si v organih Zavoda prizadeva ohraniti sedanjo raven pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem si prizadeva tudi za stabilno financiranje. V upravnem odboru so lani ugotavljali, da se finančni položaj zdravstvene blagajne slabša zaradi tega, ker državo nanjo usmerja nekatere socialne pravice. Bojijo se, da bo novi zakon o delovnih razmerjih na ZZZS
V eni od velikih tekstilnih tovarn so že ugotovili, da lahko število izostankov zaradi bolezni zmanjšajo le z investicijami v boljšo ureditev delovnih mest. Števila izostankov z dela ni mogoče zmanjšati z nasilnimi metodami. Po Mikličevem mnenju bi prispevek delodajalcev za zdravstveno zavarovanje moral biti odvisen od tega, kako skrbi za delovno okolje in preprečujejo invalidizacijo.
Rajko Lesjak, sekretar ZSSS, je dodal, da so sindikati proti temu, da bi zdravniki imeli kalkulatorje, ki bi jih opozarjali, da so prekoračili odobreno kvoto denarja, zaradi česar morajo pisati recepte za cenejša zdravila. Podpiramo avtonomnost zdravnikov pri izdaji receptov in zdravljenju ljudi. Ne
Pri nakupu avtomobila ima velika plača prednost, pri zdravljenju pa naj ostane solidarnost.
prenesel še nekatere socialne pravice. Zaradi tega se tudi Bartol zavzema za to, da država nekaj naredi pri cenah zdravil. Zanj je nesprejemljivo, da bi breme plačevanja bolniških nadomestil z delodajalcev prešlo na ZZZS. Bolezni so namreč posledica razmer na delovnih mestih, kjer številni delavci, med njimi so tudi trgovke, vsak dan doživljajo strese. Sanacija ZZZS je mogoča le ob večjih prispevkih delodajalcev, je menil Bartol.
Po besedah Gregorja Mikliča, izvršnega sekretarja v ZSSS, je z raziskavo ugotovljeno, daje 80 odstotkov bolniških izostankov z dela povezanih z razmerami na delovnih mestih. Probleme imamo tudi zaradi tega, ker nimamo sodobnega spiska poklicnih bolezni, sedanji je namreč star že 30 let. Postopek ugotavljanja poklicne bolezni sploh ni določen.
strinjamo pa se, da bi bolniška blagajna bila zdrava, ljudje pa bolni. Slovenija je med redkimi državami, kjer delavci za zdravstvo plačujejo več kot delodajalci. Morebitna zdravstvena reforma ne sme iti mimo socialnih partnerjev, je poudaril Lesjak.
Na novinarsko vprašanje je Semolič še povedal, da Svobodni sindikati sploh še niso dobili predloga sprememb zdravstvenega zavarovanja, upajo pa, da ga bodo prejeli. Obveščeni so le iz medijev.
Bartol pa je pojasnil, da dobički rastejo zaradi tega, ker delodajalci ne pristajajo na pogajanja o povečanju izhodiščnih plač. V trgovini je zaposlenih le 13 odstotkov delavcev, vendar ustvarjajo skoraj 30 odstotkov dobička. Plače so se lani povečale za 3,9 odstotka, bruto dobiček pa kar za 40 odstotkov.
Franček Kavčič
Boj z zelo trdimi delodajalci
Konstruktiven pogovor vodstva sindikata z vodstvom kranjskih Živil napoveduje korektno sodelovanje - Reševanje trgovk podjetnika Štefana Hudobivnika, ki so ostale brez dela in delovnih knjižic, sam pa je pobegnil v tujino
sindikat so pooblastile, dajih zastopa pri uveljavljanju njihovih pravic. Na njihov položaj sem najprej opozoril inšpekcijo za delo, kasneje pa še ministra za delo Vlada Dimovskega. Gre za šolski primer barbarstva, ki ga
Kot smo povedali v prejšnji številki, je prejšnjo sredo prišlo do pogovora med vodstvom Sindikata delavcev trgovine Slovenije in predsednikom uprave kranjskih Živil Brankom Remicem. Povod za pogovor so bili prevzemi podjetij, zaradi katerih je več sto članov Sindikata delavcev trgovine Slovenije prešlo v Živila, kjer pa je dosedaj deloval le samostojni podjetniški sindikat - sindikat Živil, ki seje povezoval v Svet kranjskih sindikatov le pri nekaterih projektih. Živila so lani prevzela podjetja: Potrošnik Murska Sobota, Delikatesa Ljubljana, Agrotehnika Ljubljana, del Agroinda Vipava... Po besedah Sandija Bartola so delavci teh družb izrazili interes, da ostanejo v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS), in ga pooblastili, da o tem opravi pogovor v Živilih. Vodstvo SDTS (z Bartolom sta bila tudi Franci Lavrač in Milena Sitar) je zato Branka Remica, prvega moža Živil, seznanil z organiziranostjo sindikata, njegovimi cilji in aktualnimi nalogami. Pojasnili so tudi možno organiziranost članov SDTS v Živilih. Vodstvo delniške družbe je SDTS tudi pozval k sodelovanju.
Že zaradi aktualnosti se predstavniki SDTS niso mogli izogniti vprašanjem, povezanim z obratovalnim časom prodajaln in delovnim časom trgovcev in trgovk. Nekatere trgovine, ki sojih Živila prevzela od Delikatese, so bile odprte tudi med novoletnimi prazniki. Zaradi tega so bili delavci nezadovoljni in so SDTS prosili za posredovanje. Na pogovoru so ugotovili, da nekatere trgovine niso (pravočasno) iskale soglasij za dežurstvo ob praznikih.
Na pogovoru, sodelovala je tudi predsednica samostojnega sindikata Živil, je vodstvo družbe izrazilo željo po korektnem sodelovanju in medsebojnem spoštovanju. Remic je obljubil sodelovanje pri urejanju obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in praz-
nikih, vendar le, če bodo predpisi veljali enako za vse trgovce, tudi za naj večje. Remic je izrazil nezadovoljstvo z nekaterimi velikimi sistemi, ki se ne držijo spremenjenega pravilnika o obratovalnem času.
V zvezi s trgovino na Vojkovi ulici v Ljubljani, ki je bila med prazniki ves čas odprta, je Remic obljubil, da bo primer proučil in na tej podlagi tudi ukrepal. Menil je tudi, da je zaplet s prepozno prijavo obratovalnega časa posledica prenosa dejavnosti z Delikatese na Živila. Prepozno naj bi prijavili tudi dežurstva trgovin na Celovški, v Plavi laguni in na Cesti na Brdo (vse te trgovine so v Ljubljani).
Vodstvo sindikata je predsednika uprave Živil opozorilo, da bo SDTS uporabil vsa razpoložljiva sredstva, da bo zagotovil spoštovanje spremenjenega pravilnika o obratovalnem času in občinskih odlokov. Po Bartolovem mnenju je bil pogovor v Živilih korekten in pričakuje, da bo vodstvo družbe odpravilo nepravilnosti. O organiziranosti članov SDTS pa bodo govorili še na sestanku izvršnega odbora sindikata Živil.
Prejšnjo sredo je bil tudi sestanek delavk več podjetij, last Stefana Hudobivnika iz Naklega. Podjetnik je čez noč zaprl svoje trgovine, zaradi česar je brez dela ostalo 40 delavk. Večina seje odzvala na poziv SDTS in prišla na pogovor v eno od kranjskih gostiln. Na vprašanje, zakaj je organiziral sestanek in kaj seje na njem dogajalo, je Bartol odgovoril: “Pogovor sem organiziral, ker so se delavke obrnile neposredno name in kljub temu, da niso bile članice našega sindikata. Z njimi sem se pogovarjal skupaj z območno sekretarko Mileno Sitar in jim obljubil pomoč. Ko sva jih seznanila z razmerami na trgu delovne sile, so se brez odlašanja včlanile v SDTS. Izvolile so tudi tri sindikalne zaupnice in predsednico. Naš
nekateri delodajalci izvajajo nad delavci. Delavke so ostale brez treh plač. Lastnik jim ni izročil niti delovnih knjižic in bile so povsem brezpravne, še na zavod za zaposlovanje se niso mogle prijaviti. Upam, da bodo državni organi primer rešili v korist delavk.”
Iz poročil v Delu in Glasu povzemamo, da je podjetnik Štefan Hodobivnik imel v lasti družbo Aurelia s sedežem v Naklem in trgovinami: Cekinček na Mlaki, Tina v Begunjah, Sadje v Radovljici in Val. Poleg tega je imel tudi družbo Zihero s sedežem v Ljubljani in trgovinami Lisko v Kranju in trgovino v Besnici. Razen dveh trgovin naj bi bile vse trgovine sedaj zaprte. Dnevnik je 15. februarja objavil fotografijo, na kateri Hudobivnik me-njuje ključavnico na eni od svojih trgovin-Časopisi so se razpisali tudi o drugih nečednih poslih podjetnika iz Naklega, ki je leta 1997 najavil tudi svojo kandidaturo za predsednika države. Takrat naj bi med svoja propagandna gesla uvrstil tudi zavzemanje za zaščito ljudi, ki delajo in želijo delati za dobre zaslužke. Žal za kandidaturo ni uspel zbrati dovolj podpisov. Če bi jih, bi mogoče postal predsednik in ga novinarji ne bi obravnavali v črnih kronikah.
Hudobivnika iščejo tudi organi pregona. Po pogovoru z okrožnim državnim tožilcem je, ker ga niso priprli, pobegnil, verjetno v tujino. Zoper njega so že vložene tri prijave zaradi suma poslovne goljufije: kmetijskemu proizvajalcu iz Mavčič naj ne bi plačal za 1,2 milijona kmetijskih pridelkov, od proizvajalca iz Predoselj naj bi prevzel blago, vredno 1,5 milijona tolarjev, ne da bi ga plačal, neki gospe iz Mavčič naj bi dolgoval 363.000 tolarjev. Po neuradnih ocenah naj bi Hudobivnikov dolg skupaj znašal več deset milijonov tolarjev.
Bartol se je po sestanku z delavkami pisno obrnil na ministra za delo in na glavnega inšpektorja za delo, Sitarjeva pa se je povezala z inšpektorjem iz Kranja Božem Ahacem. Na ta način je sindikat vsem Hudobivnikovim delavkam, ki so bile v delovnem razmerju za določen čas, omogočiti prijavo na zavodu za zaposlovanje. Za vse druge delavke pa bo rešitev verjetno znana v prihodnjih dneh.
F. K.
Tugomer Kušlan se je upokojil
Člani republiškega odbora so se poslovili od Tugomerja Kušlana, bivšega predsednika sindikata Metalke Trgovine, ki se je po hudi nesreči lani invalidsko upokojil. Žaže-leli so mu, da bi bil še naprej ustvarjalen in da bi pisal v naše glasilo.
,* * SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI
Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU
Ali se Evropski uniji širitev splača?
Odgovor: V ekonomskem smislu se Evropski uniji širitev v države srednje in vzhodne Evrope ne splača zaradi dodatnih stroškov usklajevanja standardov, odlivov kapitala, priseljevanja delovne sile iz novih članic, zniževanja plač zaradi cenejše delovne sile v teh državah in posledično premestitve proizvodnje v te države. Evropska unija pa si širitev v države srednje in vzhodne Evrope želi zaradi političnih in varnostnih razlogov. Razširjena Evropska unija naj bi bila vir politične in gospodarske stabilnosti. Temeljni cilj je ponovna združitev evropske celine. Pa tudi razširjena Evropska unija s skoraj 500 milijoni prebivalcev in višjim ekonomskim proizvodom kot Združene države Amerike lahko pričakuje, da bo postala glavni svetovni nosilec gospodarske moči. Države kandidatke v Evropsko unijo prinašajo človeški potencial, kvalificirano delovno silo, pomembne naravne vire ter ključno zemljepisno lego (promet, tranzit, energija, zveze).
Vir: publikacija Slovenija v Evropski uniji. Urad vlade za informiranje, avgust 2000
X
SLovemja
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE
St. 3 / 18. januar 2001

Soglasje k novemu sistemu
financiranja ZSSS
Republiški odbor v razširjeni sestavi (sodelovali so tudi predsedniki sindikatov podjetij) je na ponovoletni seji obravnaval predlog novega sistema financiranja ZSSS, predlog spremembe plačnega sistema in odnose z združenjem trgovine. Republiški odbor je sprejel tudi posebno protestno izjavo, s katero je obsodil pritiske na delavko Emone Merkur, ki je nastopila v TV Dnevniku in povedala tisto, kar pripoveduje večina trgovk.
enako ravnajo na pogajanjih o novem zakonu o delovnih razmerjih. Moteče je tudi to, da vodstvo gospodarske zbornice ravna tako, da se tudi združenja za posamezne dejavnosti ne morejo pogajati. V sistemu gospodarske zbornice je strahovit centralizem, patronatstvo
nad združenji pa izvaja zlasti podpredsednik zbornice Samo Hribar. Po novem zakonu o delovnih razmerjih gospodarska zbornica ne bo več podpisnik socialnih sporazumov in kolektivnih pogodb, sedaj pa je realnost drugačna, je pojasnil Semolič.
SDTS bo pripombe k predlogu delodajalcev posredoval predsedstvu ZSSS. Sekretar sindikata pa bo izpopolnil analizo gibanj plač v dejavnosti, ki naj bi bila podlaga za pogajanja s predstavniki delodajalcev.
EK.
Republiški odbor je na razširjeni seji 11. januarja obravnaval predlog novega sistema financi-raijh[ ZSSS. Kot je uvodoma po-roca! Sandi Bartol, je dogovor. sPrejet na 3. kongresu ZSSS, c Prehodu z 0,6- na 1 -odstotno članarino vseboval več obveznosti. |;a PaPirju je ostal dogovor, da °° na boljšem tudi ZSSS. Names-
naTlabše emje ZSSS 1613 Po Bartolovih besedah bi sin-:7 .1, Povezani v ZSSS, morali , 5.nitl vrstc, da bi se tako lahko cinkovitejc soočali z delodajalci • .rfavo' ZSSS - najmočnejša ^noikalna centrala v Sloveniji, aJ 1 bila močna tudi s svojo strokovno službo.
redlog novega sistema finan-"unja, kot gaje pripravila po-'e na delovna skupina pred-a^n’kov sindikatov dejavnosti, , e b° ogrožal nikogar, SDTS bo a ko ohranil tudi sklade, ob-^kovane po povečanju članari-
Novi sistem financiranja je po Bartolovih besedah za SDTS ^Prejemljiv, vendar se morajo anJ vključiti vsi sindikati dejav-n°sti. Ce do tega ne bo prišlo, bo IZr^na konferenca ZSSS morala odločiti, ali so takšni sindikati še auko člani ZSSS.
Kajko Lesjak, sekretar ZSSS, Pf Pojtisnil, daje v kongresnih sk*epih med drugim zapisano, da ruora prehod na enoodstotno čla-Uarino zagotoviti nemoteno financiranje vseh delov ZSSS. 1 SS pa sedaj prejema le 50 to-arjev na člana, kar ne zadošča Za normalno delo. Članarine ni Premalo in jo je treba deliti skladno s programi posameznih subjektov. Ce ne bo del denarja, ki se obrača v ZSSS, šel za kadre, .0 Za organizacijo ne bo dobro, Je menil Lesjak. Povrh poslovanje s članarino ne sme potekati na enaki podlagi kot poslovanje . kapitalom, katerega temeljni cilj Je Profit.
Kot je povedal Franci Lavrač, predsednik, je SDTS zavestno vodil takšno finančno politiko, da bi pomagal Zvezi. Taje sindikatu tudi precej vračala. Sindikat sam je močan, v Zvezi pa je še močnejši, je poudaril Lavrač.
Člani republiškega odbora so soglasno potrdili sklepe, kot jih je predlagal Bartol, in sicer:
-	podpora organizacijski in kadrovski krepitvi ZSSS (še posebej strokovne službe za plačno politiko), za kar so potrebna večja sredstva,
-	podpora predlogu dogovorov in sklepov, kot jih je predsedstvo ZSSS sprejelo 10. oktobra 2000,
-	nujnost, da se v nov projekt financiranja vključijo vse članice ZSSS (če se katera ne bi, bi o tem morali odločiti pristojni organi ZSSS),
-	v času trimesečnega poskusnega financiranja proučiti posledice sprememb, analizo bi morali prejeti vsi sindikati dejavnosti.
Republiški odbor se je seznanil tudi s predlogom spremembe plačnega sistema, kot gaje pripravilo Združenje delodajalcev Slovenije. Predstavila sta ga Sandi Bartol in Brane Mišič ter nanj izrazila vrsto pripomb in odklonilnih mnenj. O tem predlogu pišemo posebej. Na tem mestu le to, daje na vprašanje, ali seje z gospodarsko zbornico, za katero je ZSSS nedavno izjavila, da ne more biti več socialni partner, sploh smiselno pogajati, Dušan Semolič odgovoril, da je realnost takšna, da se je treba pogajati s tistim, ki realno obstaja. Gospodarska zbornica v primerjavi z evropsko ureditvijo ne more biti socialni partner, ker temelji na z zakonom predpisanem obveznem članstvu. Gospodje, ki zastopajo gospodarsko zbornico, so zelo neodvisni od članstva. Pri tem pa so do sindikatov zelo arogantni, saj vztrajno zavračajo pogajanja o spremembah plačnega sistema.
Javni protest proti ravnanju vodstva Emone Merkur
Republiški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije ostro obsoja ravnanje generalnega direktorja Emone Merkur, d. d., Aleša Čerina, kije na delavko in našo članico izvajal pritisk samo zato, ker je v TV Dnevniku nacionalne televizije v ponedeljek, 8. 1. 2001, izjavila, da so tudi trgovke žene in matere s pravico do počitka in varstva oziroma vzgoje otrok.
Delodajalec je to delavko nekaj dni po tej oddaji pozval na pogovor, na katerem ji je očitno želel prepovedati javno pripovedovati o stiskah, ki jih tisoče delavk doživlja na delovnem mestu.
Prepričani smo, da izjava delavke v omenjeni oddaji (bila je v kontekstu prizadevanj Sindikata delavcev trgovine Slovenije za ureditev razmer glede obratovalnega časa prodajaln in s tem delovnega časa prodajalcev) ni v ničemer škodila ugledu Emone Merkur. Delavka, ki zaradi pritiskov in šikaniranj ne želi biti več imenovana, je javno povedala le to, kar nam dnevno osebno ali telefonsko sporoči na desetine delavk - prodajalk.
Do “zaslišanja” delavke je prišlo prav na dan, ko je na Sindikat delavcev trgovine Slovenije prišla še ena večja skupina delavk Emone Merkurja, s prošnjo in zahtevo, da uredimo nevzdržni delovni čas v eni od večjih poslovalnic družbe v Ljubljani. Povedale so, da delovni čas bistveno presega zakonsko določen obseg. Zaradi tega so nekatere delavke psihično in fizično zelo izčrpane. Če se razmere ne bodo uredile, enostavno ne bodo več zmogle delati.
Sandi Bartol, sekretar Franci Lavrač, predsednik
Izhodiščne plače za trgovsko dejavnost za januar 2001
V skladu z določilom Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur.l. RS št. IO/98, 41/99) in Zakona o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač (Uradni list RS št. 40/97) znašajo izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih za januar 2001:
Izhodiščna bruto plača
Tarifni razred____________________________za polni delovni čas
I.	enostavna dela	1,00	62.335
II.	manj enostavna dela	1,10	68.569
III.	srednje zahtevna dela	1,23	76.672
IV.	zahtevna dela	1,37	85.399
v.	bolj zahtevna dela	1,55	96.619
VI.	zelo zahtevna dela	1,85	115.320
VII.	visoko zahtevna dela	2,10	130.904
VIII.	najbolj zahtevna dela	2,50	155.838
IX.	najbolj pomembna, najbolj zahtevna dela	3,00	187.005
Sandi Bartol, sekretar			
Iskra Avtoelektrika iz Šempetra pri Novi Gorici je eno redkih slovenskih podjetij, o katerih vsaj na poslovnem področju v zadnjih letih tako rekoč ni mogoče slišati drugega kot pohvale. Zato se nam je zdel pogovor s predsednikom sindikata, Valterjem Benso in predsednikom sveta delavcev Otonom Grapulinom že kar nujen za osvetlitev uspešnosti podjetja še z delavske strani. Posebej so nas zanimale priprave na uveljavitev zakona o varstvu in zdravju pri delu sredi tega leta.
podjetjih. V letih 1993 in 1994 smo imeli precej bojev za plače. Sicer smo plače dobivali, vendar tudi z 11-dnevno zamudo.
Če vprašate delavce, bodo dejali, da so plače nizke in da sindikat za to premalo naredi. Vendar nima recepta, kako v sedanjih razmerah zvišati plačo.
Kakšne so plače v Iskri Avtoelektriki?
Plače so za kakih sedem odstotkov višje od povprečja panožne kolektivne pogodbe. Vendar pri nas ni nobenega zaposlenega v prvem tarifnem razredu. Izhodiščna plača v novembru lani je bila 67.291 tolarjev.
Ali ste trinajsto plačo konec lanskega leta
dobili?
Še nismo. Smo se pa pred časom dogovorili z upravo, da se izplačilo trinajste plače vnese v letni plan, in sicer najmanj trideset odstotkov mase za decembrsko plačo leta, za katero se trinajsta plača izplačuje. Vendar smo predlani dobili 55 odstotkov mase, za lansko leto pa bomo dobili 50
Valter Bensa: Podjetniško kolektivno pogodbo smo podpisali že leta 1991. Kljub nasprotnim težnjam smo pravice delavcev uspeli obdržati, nekatere pa celo povečati oziroma razširiti.
dopustom, tako da je včasih delavce kar težko razvrstiti vanje.
Urejeno imamo tudi prehrano in zdravstveno zaščito. Ambulanta je v prostorih podjetja, to pa nam plača polovično tudi ure, prebite pri zdravniku. Za obisk zdravnika specialista med delovnim časom pa podjetje plača 80 odstotkov izgubljene delovne ure.
Kako sindikat porabi svoj del članarine?
... 3 nakup apartmajev smo najeli 22 mi-ijonov tolarjev posojila in zdaj gre tako re oč vsa članarina za obrok. Ostane nam za tekoče stroške sindikata pa za kakšno so idarnostno pomoč in udeležbo na šport-ni,i/grah SKEI. Obdržali smo navado, da našim delavkam, teh je več kot pol zapos-emh, čestitamo za dan žena. Obdaritve ot-r?, Zd Mraza nimamo več, ker jih je zathijjj leta zelo malo. Posojilo bomo iz-P acali čez približno štiri ali pet mesecev
dimitem b°laŽje'Lotili SC b0m° dela Z mla*
dovolj. Zdaj pa je to zelo aktualna naloga in bomo kaj kmalu ugotavljali, da smo s časom zanjo zelo na tesnem. Svet delavcev seje vseeno že zganil in mislim, da smo na svoji zadnji seji sprejeli sklepe, ki so zadevo pognale v tek.
Prvi sklep: Svet delavcev mora biti soudeležen pri izdelavi izjave o varnosti in ocene tveganja delovnih mest.
Drugi sklep: Na ravni delniške družbe Iskra Avtoelektrika naj se ustanovi posebna komisija za področje varnosti in zdravja pri delu, ki bi sproti skrbela za izvajanje in uresničevanje določil zakona o varnosti in zdravju pri delu.
Prva naloga je prioritetna, čeprav kratkotrajne narave, druga, sodelovanje sveta delavcev v komisiji, ki bo bedela nad izvajanjem zakona, pa je stalna. Vse to je v skladu s pristojnostmi sveta delavcev, kijih daje zakon o varnosti in zdravju pri delu in upam, da bomo pri tem uspešni.
Moram pa dodati, daje bilo področje var-
na, kot bi lahko bil odbor pri svetu delavcev, zato lahko po mojem mnenju bolje opravi delo. Združenje je dalo tudi pobudo za ustanovitev odbora za pravno varnost; vendar smo ugotovili, da imamo v naši družbi stvari tako urejene, da njeno ustanavljanje ne bi bilo smotrno. Nasploh se mi zdi, da preveč odborov in komisij pri svetu delavcev njegove člane odteguje od temeljnih nalog sveta. Seveda je to odvisno od vsake gospodarske družbe posebej. Menim, da tam, kjer imajo stvari že urejene na dovolj visoki ravni, odbori ne bi prinesli vidnejšega napredka.
Kako je z obveščanjem zaposlenih o delu na tem področju. Svet delavcev ima tudi tu nekaj nalog.
Obveščanja doslej ni bilo veliko. Mi smo samo pojasnili naše zadnje sklepe. Zdaj jih bo uprava obravnavala in kot vem, se v načelu strinja s takim pristopom. V okviru te pobude smo dali zaposlenim tudi informacijo o sprejemu zakona in o tem, za kaj pri vsem skupaj gre. Sicer pa se držimo nače-
Najprej smo obiskali Valterja Benso. Sindikat SKEI ima med 1559 zaposlenimi 1200 članov.
Velja mnenje, da duh ohranjanja kontinuitete prejšnjega režima veje tudi skozi sindikate velikih podjetjih, ki so prestala pretrese ob spremembi gospodarskega sistema in se ohranila Ali to drži?
Mislim, da je to le deloma točno. Tudi Iskra Avtoelektrika je morala prestati krizno obdobje izgube jugoslovanskega trga. Pri tem seje kolektiv precej osul, čeprav zgolj z mehkimi metodami.
Podjetniško kolektivno pogodbo smo podpisali leta 1991, pri čemer so že takrat obstajale težnje za zmanjšanje pravic zaposlenih. Na srečo sta nam pri sestavljanju podjetniške kolektivne pogodbe veliko pomagala pravnica republiškega odbora SKEI Lidija Jerkič in Miloš Pavlica, ki je takrat še delal v sindikatu. Tako smo ohranili pravice, nekatere pa zapisali celo boljše in lepše, kot so zapisane v panožni kolektivni pogodbi. Obdržali smo dodatek za stalnost poleg minulega dela na primer, pa študijske dopuste, določene oblike pomoči delavcem.
Kakšne pomoči?
Sindikat se je z upravo dogovoril o obliki pomoči delavcem, ki so dlje kot tri mesece na bolniški. V panožni kolektivni pogodbi piše, da je to stvar dogovora med sindikatom in delodajalcem, v našem primeru pa smo ohranili nekdanjo višino pomoči, se pravi eno povprečno plačo v pod-jetju.
Če se povrnem na vprašanje o 'kontinuiteti’ dela, moram poudariti, da tako preprosto in lahko delo sindikata vendarle ni. Morda pogovori in pogajanja z upravo niso tako ostra kot v novo ustanovljenih
Uspehi podjetja se moVo poznati tudi pri zaposlenih
Iskra Avtoelektrika je eno najuspešnejših podjetij - Pogledali smo, ali je enako uspešna tudi skrb za delavce
odstotkov decembrske mase za plače. Predlani je uprava dodala pet odstotkov zaradi štiridesete obletnice podjetja. O tem, kako bomo ta denar razdelili med zaposlene, pa še ni odločeno. Lani smo se kar dobro odločili, polovico je vsak dobil glede na svojo plačo, polovico mase za trinajsto plačo pa smo razdelili v enakih deležih vsem zaposlenim.
Dobili smo tudi božičnico, v znesku, ki ga uredba dovoljuje, namreč pet odstotkov od bruto republiške plače. Tako smo dobili 9628 tolarjev v gotovini.
Med drugim smo se z upravo dogovorili, da se plače dvakrat letno pregledajo in uskladijo; čeprav vodstvo razlaga, da za nas uskladitev z eskalacijo ne pride v poštev, saj imamo plače že tako višje od panožne kolektivne pogodbe. Vendar mislim, da bomo tudi o tem v tem mesecu nekaj rekli.
Koliko so pri vas naj nižje plače?
V novembru lani je bila najnižja plača brez minulega dela in dodatka za uspešnost neto 59.000 tolarjev. Mislim pa, da najnižjo plačo prejema zelo malo delavcev.
Podjetje pa je poslovno uspešno.
Ja, poslovno smo kar uspešni, seveda pa ljudje gledajo na uspešnost skozi plačo in bodo odgovorili, da nismo uspešni. Seveda je treba upoštevati pogoje poslovanja. Če hočeš danes prodajati in biti uspešen na trgu razvitih držav, mora podjetje imeti vse
mogoče certifikate, ISO 90001 in druge. Pridobitev teh pa ni poceni. Nemci pravijo, daje naša panoga za letalsko industrijo najtežja glede na odškodninske zahtevke ob nesrečah ali poškodbah. Zato so zahteve po varnih in neškodljivih izdelkih toliko ostrejše. Na primer ameriški standard QS 3000 je veliko zahtevnejši od standarda ISO 9001. S te strani gledano smo uspešni, saj je Iskra Avtoelektrika prva v vsej Vzhodni Evropi pridobila standard ISO 9001, ima pa tudi vse mogoče druge standarde, ki se danes zahtevajo od dobrega podjetja. Pripravljamo se na osvojitev okoljevarstvenega standarda ISO 14000. Zaposleni pa o tem pravijo; 'Poglejte, vsepovsod pišejo o nas, povsod se hvalimo, pa poglejte plače!’
V starem sistemu je bila velika pozornost v podjetjih posvečena tako imenovanemu družbenemu standardu zaposlenih. V novih razmerah so se mnoga podjetja hitro otresla te skrbi.
Podjetje je obdržalo skoraj vse počitniške zmogljivosti, razen motela v Meduli-nu, ki gaje prodalo, ker je bilo vzdrževanje predrago, hkrati pa nam ni šla na roko niti hrvaška zakonodaja. Obdržali smo trinajst apartmajev v hrvaški Istri. Sindikat pa je s članarino kupil dva apartmaja hotelskega tipa, enega v Moravskih Toplicah in drugega v Atomskih toplicah. Zanimanje je veliko, zlasti med kolektivnim
nolTVnosti v zvez'z uveljavitvijo
delu upraiaž!^^ " P"
Zelo dober stik imam z varnostnim in-tako daje sindikat kar dejavno Jticen v priprave na zakon o varstvu in ruvJu Pr‘ delu. Na njegovo pobudo, uprava j)o ^a.Je Podprla, smo ustanovili ekipo, ki
0	pripravila vse potrebno za izjavo o var-osti in oceno tveganja. V tej ekipi bodo
n fn izvršilnega odbora sindikata, predstav-
1	sveta delavcev, zdravnik, varstveni in--enir ter član uprave.
Delodajalci zakon o varnosti in zdravju pri k JrUJ3recei Mitizirajo, češ da jim nalaga devet desetin obveznosti, zaposlenim
sindikat*?061* Ka^° 9leclate nanj v
Ta zakon je po mojem prepričanju eden . ° tih slovenskih zakonov. Posledice neizpolnjevanja določil so lahko materialno e«hude in mislim, da si bo malokateri po-° ašW lastnikov privoščil podpis po-lsno izdelane izjave. Zal pa v Sloveniji pri-r anjkuje doktorjev medicine dela, ki mo-a-j? s°delovati pri oceni delovnih mest.
Pripravah na uveljavitev zakona o var-s vu in zdravju pri delu konec letošnjega ■|ullju smo se pogovarjali tudi z Otonom Gra-Pminom, predsednikom sveta delavcev lak-re Avtoelektrike.
Kako svet delavcev že deluje na tem Področju?
Tako kot v večini slovenskih podjetij smo l|oi pri nas z vključitvijo v te dejavnosti ITld|o zamudili. Verjetno smo z aktivnost-■ 'v Zamujali’ zavestno, ker smo menili, da I Se dovolj časa. Zakon je bil sprejet pred et0rn dni in pol in takrat je bilo časa res
Oton Grapulin: Svet delavcev se je zdaj tvorno vključil v priprave na uveljavitev zakona o varnosti in zdravju pri delu. Uprava je naše pobude podprla.
stva pri delu pred spremembo režima kar urejeno in na visoki stopnji. Po letu 1990 je skrb za varstvo pri delu v Sloveniji nekako zamrla. Kljub temu bo naše sedanje delo na tem področju olajšano, ker seje nekaj kadrov in znanja iz starih časov še ohranilo. Gre torej za obnovitev nečesa, kar je že obstajalo, in za njegovo dograditev.
Nekateri sveti delavcev imajo odbore za varstvo in zdravje pri delu, kar priporoča tudi združenje svetov delavcev. Vi pa predlagate^ upravi ustanovitev posebne komisije. Čemu je to bolje od odborov?
To bi bilo podvajanje in mi odbora za varstvo in zdravje pri delu v okviru sveta delavcev ne bomo ustanovili. Komisija, ki jo kanimo ustanoviti, bo širša in bolj strokov-
la, naj bi informacije dajala uprava. Mi ji dajemo pobude, informira pa naj ona, iz prve roke. Neradi prevzemamo odgovornost za dajanje informacij, uprava ima ustrezne strokovne službe, ki lahko dajejo informacije, mi pa skrbimo, da zadeve tečejo, da se uresničujejo.
Kjer so doslej naredili poskusne ocene tveganja, se je izkazalo, da bo treba za varnost in zdravje zaposlenih narediti še marsikaj, čeprav so v podjetjih menili, da je pri njih za to področje dobro poskrbljeno.
To je relativno. Tudi na Zahodu imajo marsikje za varnost in zdravje pri delu precej slabše poskrbljeno kot pri nas. Tipičen primer je Italija. Pred spremembo režima v Sloveniji je bilo, kot sem dejal, tudi v našem podjetju za to področje dobro poskrbljeno, kriza po osamosvojitvi pa je prizadela tudi skrb za varnost in zdravje pri delu. Marsikaj bo zato treba organizacijsko urediti, zdramiti znanje, ki je še v ljudeh. Veliko je odvisno tudi od inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakona. Ali bodo inšpektorji, ki jih v Sloveniji za to nalogo ne bo ravno preveč, uspeli tudi nadzirati uresničevanje zakona, ali pa se bodo morali omejevati predvsem na preiskavo nesreč?
V Iskri Avtoelektriki imamo še dodatno težavo, starost kolektiva. Povprečna starost je skoraj 50 let. Zaradi tega sta svet delavcev in sindikat za varnost in zdravje pri delu še posebej zainteresirana. Veliko pozornosti posvečamo rekreaciji, športu, kar vse izboljša raven življenja in tudi znižuje odstotek odsotnosti z dela zaradi bolezni in nesreč pri delu.
B.R.
Pogovor s predsednico sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v Obalnih lekarnah Koper Berico Makuc Kmetec
“V našem zavodu je bila med zaposlenimi več let želja, da bi ustanovili sindikalno podružnico. Februarja 1998 sem to povedala tudi naši direktorici Gordani Flego,” pravi Berica Makuc Kmetec. “Direktorica nad našo idejo ni bila navdušena, češ da ni pravi čas za kaj takega. Takrat sem njeno mnenje upoštevala in nisem organizirala ustanovnega sestanka.”
“Novembra 1999 pa so na veliko presenečenje drugih zaposlenih v našem zavodu farmacevti podpisovali pristopne izjave za vključitev v sindikat SIFARM. Ker je ustanovila svoj sindikat najvišja izobrazbena struktura delavcev - diplomirani farmacevti - smo tudi drugi spoznali, daje nujno, da se tudi sami organiziramo v sindikat. V lekarnah so namreč zaposleni še inženirji farmacije, farmacevtski tehniki, laboranti ter lekarniški in administrativni delavci,” pojasnjuje Makuc Kmetčeva. “Ker smo vedeli, da naše vodstvo ne želi, da bi ustanovili sindikalno podružnico, smo ustanovni sestanek sklicali kar v gostilni. Nanj smo povabili tudi predsednika Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Eriha Šerbca. Na ustanovni sestanek je prišlo kar 37 odstotkov vseh zaposlenih. Šerbec nam je predstavil delo in pravila Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Večina prisotnih je podpisala pristopne izjave in izrazila željo, da se še isti dan organiziramo v svoji podružnici. Tako smo kar v gostinskem lokalu izvolili predsednika ter izvršilni in nadzorni odbor ter sprejeli okvirni program dela. Tako kot sindikalne podružnice sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v drugih zavodih sije tudi naša podružnica kot prvo nalogo zadala skrb za ekonomski in socialni položaj delavcev v zavodu.”
Kljub slabim pogojem podružnica deluje uspešno
Že kmalu pa seje izkazalo, kako prav so imeli delavci Obalnih lekarn Koper, da so podružnico ustanovili že na prvem sestanku. “Drugi sestanek smo sklicali v prostorih zavoda in nanj povabili direktorico ter vse zaposlene v Obalnih lekarnah. Na žalost nam direktorica ni dovolila sestanka organizirati v lekarniških prostorih, češ da nimamo primernega prostora ” se spominja naša sogovornica.
Kmalu bo leto dni, odkar so zaposleni v Obalnih lekarnah v Kopru (v zavodu, ki ima lekarne v Piranu, Luciji, Izoli, Kopru in na Kozini, je zaposlenih okoli 57 delavcev) ustanovili podružnico Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. To ne bi bilo nič nenavadnega, saj imajo svoje sindikalne podružnice zaposleni v domala vseh podjetjih in zavodih v Sloveniji, če ne bi delavke in delavci Obalnih lekarn svoje sindikalne podružnice ustanovili na seji, ki so jo pripravili - ne v zavodu, temveč kar v gostinskem lokalu. Leto dni po ustanovitvi smo se o delu ter načrtih pogovarjali s predsednico sindikalne podružnice sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v Obalnih lekarnah Berico Makuc Kmetec.
te, ki zadevajo tudi njih, je pri' nesel novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.” Delo v lekarni je zelo naporno in odgovorno, zato zaposlenim ne ostane veliko časa, da bi se posebej poglabljali v delovnopravno zakonodajo. Ravno zaradi tega je zanje še toliko bolj dragoceno, da jih z novostmi in pravicami na področju delovnopravne zakonodaje vsaj v grobih obrisih seznanja sindikat. Prav tako pa imajo člani ZSSS pravico do brezplačne pravne pomoči, Če menijo, da jim je delodajalec storil krivico ali so bili kako drugače prikrajšani.
Delavci danes potrebujejo sindikat bolj kot kdaj koli prej
V
Berica Makuc Kmetec: Volje za sindikalno delo nam ne bo vzelo niti to, da zanj nimamo nikakršnih pogojev.
Čeprav so člani sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v Obalnih lekarnah doživljali od vodstva take in podobne stvari, jih ni nič omajalo v odločitvi, da bodo sindikalno organizirani in da bodo imeli svojo sindikalno podružnico. “Vemo, da v teh časih delavci potrebujejo sindikat bolj kot kdaj koli prej. Kmalu bo leto od ustanovitve, do danes direktorica kljub našim večkratnim prošnjam še ni podpisala pogodbe o sodelovanju s sindikatom. Sicer pa naša podružnica dobro deluje. Niti to, da nimamo pogojev za delo, nas ne bo zlomilo, saj delamo volontersko in z dobro voljo. Srečni in veseli smo, da si zaupamo, da se srečujemo in da si skupaj prizadevamo za čim bolj ustrezen ekonomski in socialni položaj delavcev. Danes je v naši sindi-
kalni podružnici okoli 20 delavcev iz Obalnih lekarn, en član pa se nam je pridružil celo iz izolske bolnišnice.”
Sindikati v zdravstvu so preveč razdrobljeni
Sindikalna podružnica iz Obalnih lekarn Koper se s svojimi mnenji, sugestijami in predlogi uspešno vključuje tudi v delo republiškega odbora Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, ki na državni ravni sodeluje na vseh pogajanjih med državo, delodajalci in sindikati o kolektivnih pogodbah in nasploh o ekonomskem položaju delavcev v zdravstvu. “Delavci v zdravstvu bi bili lahko na pogajanjih uspešnejši, če bi nastopili bolj enotno. Zdaj pa smo preveč razdrobljeni in zaradi tega tudi manj močni in učinkoviti,” pravi Makuc Kmetčeva. “Ni prav, če se kateri koli poklicni sindikat v zdravstvu bori samo za svoj poklic. Morali bi stopiti skupaj in se skupaj zavzemati za boljši položaj vseh zaposlenih v zdravstvu.”
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva je aktivno sodeloval tudi v razpravah o pokojninski reformi, prav tako pa aktivno posega v razprave o spremembah delovnopravne zakonodaje. Na seminarjih in posvetovanjih, ki jih organizira republiški odbor tega sindikata, sodelujejo tudi predstavniki podružnice iz Obalnih lekarn, ki informacije posredujejo vsem članom podružnice. “Nekatere članice so prav po sindikalni poti zvedele, kakšne novite-
Sindikalna srečanja - priložnost za izmenjavo izkušenj
Ob napornem delu pa člani sindikalne podružnice iz Obalnih lekarn najdejo čas tudi za družabno in športno življenje. “Kljub temu, da naša podružnica nima nobenih sredstev, smo lani organi; zirali izlet na Slavnik. Udeležili so se ga skoraj vsi člani in reči moram, da smo skupaj preživeli zares lep dan. Letos smo se udeležili tudi športnih iger Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Metliki v Beli krajini, kjer se je zbralo več kot 200 zdravstvenih delavcev iz vse Slovenije. Takšna srečanja so odlična priložnost za izmenjavo izkušenj; zato se bomo srečanja udeležili tudi letos. Morda bomo v sodelovanju z našimi člani iz kakšnega drugega lekarniškega zavoda sestavili tudi tekmovalne ekipe, da bomo skupaj močnejši in bolj uspešni.”
Leto dni po ustanovitvi sindikalne podružnice lahko člani s ponosom pogledajo na prehojeno pot. Kljub slabim pogojem za delo je namreč podružnica zaživela in začela opravljati svoje poslanstvo, zaradi česar je njeno delo še posebej opaženo v republiškem odboru sindikata zdravstva in socialnega skrbstva. Za dobro delo podružnice so po mnenju predsednice Berice Makuc Kmetec zaslužni prav vsi njeni člani. In ravno zaradi tega, kef sledi potrebam in hotenjem članov, bo njeno delo še posebej zanimivo spremljati tudi v prihodnje.
T.K'

	Izhodiščne plače po SKP za gospodarske dejavnosti	
V skladu z določili SKPg in Zakona o minimalni plači in načinu usklajevanja plač znašajo izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih za januar 2001:		
Tarifni razred	Relativno razmerje	Znesek izhodiščne plače za poln delovni čas v SIT za januar 2001
I.	1.00	60.518
IL	1.10	66.570
111.		 1,23	74.437
IV.	1.37	82.910
_ V.	1.55	93.803
VI.	1.85	111.958
VIL	2.10	127.088
VIII.	2.50	151.295
IX.	3,00	181.554
	 Strokovna služba		
azbest ubija zahrbtno
Vgrajeni azbest je treba odstranjevati izredno previdno
Zdravst
veno so posebej ogroženi delavci, ki azbest brizgajo za izo-
: za az-
I	..	^	UC1UVC1, M tlAUCM UllZ,gtlJU .
be ^r0St0r0v' ^ zaključnem poročilu nacionalnih smernic azh IZ*eta 1999 je zapisano med drugim, da so med leti 1958 in 1985 • est brizgali tudi delavci Termike (Podjetje za izolacijski inženi-^g, Kamniška 25, 1000 Ljubljana). Azbestno mešanico so mešali posredno pred nanašanjem na delovnem mestu. V ekipi so bili obi-, 0 tnJf delavci: eden je ročno dajal azbest v mešalnik, druga dva jj ,sta brizgala na steno. Nabrizgana plast azbesta je bila običajno ola od 2 do 4 cm. Ocenjujejo, da so v letih, ko je bila poraba az-^esta naj večja, to je v letih od 1970 do 1976, porabili od 50 do 60 ton z osta za brizganje ter 3 tone azbestnega platna in plošč. Ocenjuje-’ ua so v Sloveniji porabili približno 8 odstotkov vsega uporablje-ga azbesta. Delali so v vseh tovarnah, kjer je bila potrebna poseb-na'oplotna izolacija.
grajeni azbest, ki se ne drobi in zato ne trosi v zrak, ni nevaren, a vsi morebitni gradbeni posegi morajo biti načrtovani tako pre-, no> kot da gre za smrtno nevarno radioaktivno snov. Nestrokovno d 1StranJevanje namreč sprošča v zrak nevidna vlakna azbesta. Če jih , avc' jn drugi ljudje vdihnejo, lahko izbruhne azbestna bolezen. Pri vutl jivih ljudeh azbest lahko povzroči smrtonosnega pljučne-raka tudi po eni sami izpostavljenosti razpršenim vlaknom az-sta! Potrebno seje pozanimati, kako se azbest varno odstranjuje! o podatkih delavcev Termike, ki so delali pretežno v Sloveniji, ,0 cl° 1985 brizgali azbest v naslednjih objektih, kjer naj še ne bi Dl1 odstranjen:
1^ TAM Maribor (obrat preizkuševalnice motorjev, stene in kovinsko onstrukcijo), Vinska klet Slovenska Bistrica (strop), Delavnica strojev rniož, Termoelektrarna Šoštanj (turbine, remont trikrat), Termoelek-^nta Trbovlje (turbine, remont trikrat). Toplarna Ljubljana (turbi-e> remont), Stolpnica Iskra Ljubljana (železna konstrukcija), Astra tubljarm (strop nad napuščem). Pekarna Rakek (strop in dimnik), egljišče Šentvid (strop in stene), Vojašnica Kranj (kuhinjski strop), ojašnica Pokljuka (stropovi kuhinje in jedilnice), Donit Medvode _ r°P). Klinični center Ljubljana (stropovi stranišč in kopalnic, ope-ClJskih sob). Mostovna Ljubljana, Cinkarna Celje, Slovenske že-ezarne, Petrol Zalog, TVT Tirna vozila Maribor (brizganje vagonov
II	°komotiv), Holliday Inn Ljubljana (izolacija hladilnice).
Lučka Bolim
.Nacionalne smernice za azbest (zaključno poročilo 1999), Medresorska ko-■ 'Ja za ravnanje z nevarnimi snovmi, Vlada RS
Sindikalna lista
Januar 2001	Gospodarske dejavnosti Javni sektor'
(temelj je SKP	(nekdanje
ža gospodarstvo) negospodarstvo) SIT	SIT
Prvi del
1. Dnevnice
- cela dnevnica
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00	4.156,00
- polovična dnevnica
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	2.077,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00	1.447,00
2. Kilometrina (od 27.6. 2000 dalje)	49,83	49,83
(od 22.8.2000 dalje)	47,91	47,91
(od 5.9.2000 dalje)	48,81	48,81
(od 19. 9. 2000 dalje)	50,13	50,13
(od 2. 11.2000 dalje)	52,80	52,80
(od 14. 11.2000 dalje	49,86	49,86
3. Ločeno življenje'	77.737,00	60.671,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2001)
- po SKPGD (na delovni dan)	602,00	602,00
Drugi del_____________________________________________________
1. Jubilejne nagrade
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-za 10 let	60.518,00	51.005,00
-	za 20 let	90.777,00	76.507,00
-	za 30 let	121.036,00	102.009,00
2. Odpravnina ob upokojitvi 388.686,00	590.337,00
oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči'
- po SKPD - ob smrti delavca 116.606,00	102.009,00
- ob smrti v ožji družini 58.303,00
4. Minimalna plača (od 1. 1. 2001)	84.418,00	84.418100
5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2001)	44.367,00	44.367,00
6. Regres za letni dopust
-najmanj	107.712,00
-----------------------------------------------	107.712,00
-ali največ	137.745,00
(70 % povprečne slovenske plače)
1.	Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
Strokovna služba ZSSS
Kakšna usoda čaka skoraj tisoč delavcev v prostocarinskih prodajalnah
V Mariboru je bilo na začetku tedna posvetovanje o preoblikovanju prostocarinskih prodajaln, ki dajejo delo in kruh okoli 1000 delavkam in delavcem ter vsako leto ustvarijo blizu 30 odstotkov deviznega turističnega priliva v Sloveniji. Posvet je pripravila Skupnost občin Slovenije, na njem pa so poleg županov občin ob meji z Avstrijo in Italijo sodelovali še predstavniki prizadetih podjetij in ministrstev za finance, gospodarske dejavnosti ter za delo, družino in socialne zadeve, več poslancev v državnem zboru ter predstavnica delojemalcev v državnem svetu Vekoslava Krašovec.
pravila na prestrukturiranje in ne bi terjala odškodnine od države. Zahteva, da bi prostocarin-ske prodajalne preoblikovali do aprila, pa je po besedah Sketove več kot absurdna.
Nespametna in neodgovorna obljuba
Do zakonskega predloga so bili zelo kritični tudi župani. Pavle Rupar iz Tržiča je dejal, da je vse težave povzročila nespametna in neodgo-
Prostocarinske prodajalne naj ostanejo do vstopa Slovenije v Evropsko unijo
Kako zagotoviti socialno varnost trajno presežnim delavcem
Uvodoma je predsednik Skupnosti občin Slovenije in mariborski župan Boris Sovič povedal, da bo preoblikovanje prostocarinskih prodajaln močno prizadelo obmejna območja, ki so že tako manj razvita. Po njegovih besedah država z ukinjanjem prostocarinskih prodajaln ukinja tudi delovna mesta ter siromaši proračune lokalnih skupnosti, hkrati pa obmejnim krajem jemlje dejavnost, ki pospešuje razvoj turizma. Zato bi morala država delavcem, podjetjem in prizadetim občinam ponuditi programe prestrukturiranja, s katerimi bi ublažili negativne posledice zapiranja oziroma preoblikovanja prostocarinskih prodajaln.
Predstavniki ministrstev so predstavili predlog zakona, po katerem bi morali prostocarinske prodajalne preoblikovati ali zapreti do začetka aprila letos. Po predlaganem zakonu vlada ne bi bila dolžna zagotavljati sredstev za programsko in kadrovsko prestrukturiranje podjetij, kakor je bilo to pri ukinjanju azbestne proizvodnje in zapiranju rudnikov. Zupani so menili, da si vlada ne bi smela privoščiti različnega pristopa k reševanju podobnih problemov.
Predlagani rok je nerealen
Do predlaganega zakona so bili izredno kritični predstavniki podjetij, ki imajo prostocarinske prodajalne. Tako je Zmago Furlan iz Emone Obala iz Kopra, ki je hkrati predsednik sekcije prostocarinskih prodajaln pri Gospodarski zbornici Slovenije, dejal, da prostocarinskih prodajaln do 1. aprila preprosto ni mogoče preoblikovati. “V naši sekciji ocenjujemo, da je možni prilagoditveni rok, ki bi zagotovil delno prilagoditev novim razmeram, 31. 12. 2001. Prepričani smo, da bi že sam sprejem zakona ob dokončni opredelitvi prehodnega roka zadovoljil pogajalce Evropske unije, saj so prostocarinske prodajalne zanesljivo marginalen problem pri prilagoditvi Slovenije evropski zakonodaji. Prodajne površine vseh prostocarinskih prodajaln ob avstrijski in italijanski meji namreč merijo samo 16.600 kvadratnih metrov, kolikor meri manjši prodajni center v zamejstvu ali dve tretjini površine ljubljanskega Leclerca,” je dejal Furlan. Opozoril je, da je italijanska vlada pred kratkim še za dve leti podaljšala veljavnost znižane trošarine za bencin v obmejnih regijah, v Avstriji pa še vedno velja tobačni zakon (po njem je v Avstrijo dovoljeno vnesti samo 25 cigaret), ki ni usklajen z bruseljsko zakonodajo. Menil je, da zapiranje prostocarinskih prodajaln ni politični problem Evropske unije in Slovenije, ampak posledica spretnega lobiranja trgovcev iz sosednjih držav.
Alenka Iskra iz Term Maribor je povedala, da se v njihovem podjetju že več let pripravljajo na
preoblikovanje prostocarinskih prodajaln, vendar pa “Travel Value prodajaln” ni mogoče usposobiti za poslovanje prej kot v enem letu.
Slovenija bo ob tretjino deviznega priliva od turizma
Veronika Šketa iz podjetja Kompas MTS je opozorila, da bo promet v preoblikovanih prodajalnah na meji upadel, zato bodo podjetja prisiljena odpuščati trajno presežene delavce, državni proračun pa bo prikrajšan za velika sredstva. Letno so prostocarinske prodajalne ustvarile skupaj 370 milijonov mark prometa in v državno blagajno prispevale 103 milijone tolarjev. Dejavnost prostocarinskih prodajaln je v obdobju 1994 do 1999 v
Vekoslava Krašovec: Država mora delodajalcem in delavcem dati dovolj časa, da se z ukrepi aktivne politike zaposlovanja pripravijo na preoblikovanje prostocarinskih prodajaln.
proračun prispevala prihodke iz naslova trošarin za alkoholne pijače in tobačne izdelke v višini 247,7 milijona mark, iz naslova prometnega davka na storitve 106,7 milijona mark, iz naslova davka od dobička pravnih oseb 44,7 milijona mark ter iz naslova davkov in prispevkov iz naslova plač 193,9 milijona mark. Skupno torej 593 milijona mark. Hkrati so prostocarinske prodajalne ustvarile v tem obdobju 1,3 milijarde mark neto deviznega priliva. Za majhno slovensko gospodarstvo je izguba 30 odstotkov neto deviznega priliva iz naslova turizma nenadomestljiva.
Šketova je tudi opozorila, da bo preoblikovanje prostocarinskih prodajaln vplivalo tudi na poslabšanje socialnih razmer v obmejnih občinah, kjer je že zdaj skupno okoli 28.000 brezposelnih. V težave bodo zabredla tudi podjetja, saj jih bo odpustitev vsakega trajno presežnega delavca stala v povprečju 1,8 milijona tolarjev (šestmesečni odpovedni rok in odpravnina). Če bi država pros-tocarinskim prodajalnam dopustila obratovanje do konca leta 2002, bi se lahko podjetja sama pri-
vorna obljuba “mladega frajerja”. Opozoril je na socialne probleme, s katerimi se bodo srečali trajno presežni delavci iz prostocarinskih prodajaln. Bo-ris Bergant z Jesenic je ocenil, da bodo posle-dice preoblikovanja prostocarinskih prodajaln za socialne razmere in razvoj turizma v obmejnih občinah katastrofalne. Jože Kotnik iz Kranjske Gore pa je opozoril, da se bo zaradi preoblikovanja prostocarinskih prodajaln zmanjšal tudi drug turistični promet ob tromeji. Edvard Čagran se je vprašal, kako bo preoblikovanje prostocarinskih prodajaln vplivalo na socialne razmere v občini Šentilj, kjer je že zdaj 23-odstotna brezposelnost. Podobno zaskrbljenost so izražali tudi župani številnih drugih obmejnih občin.
Predstavnica delojemalcev v državnem svetu ih sekretarka območne organizacije ZSSS v Podravju Vekoslava Krašovec je povedala, da se odbof za malo gospodarstvo in turizem državnega sveta ne strinja s postopkom sprejema spornega zakona, ki ga nikakor ne bi smeli sprejeti po hitrem postopku. Prav tako se po mnenju Krašovčeve prostocarinske prodajalne ne morejo preoblikovati do I. aprila, saj bi na ta način kršili druge veljavne zakone. Če bi ta rok obveljal, delodajalci in delavci ne bi imeli dovolj časa za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, do katerih imajo pravico po zakonu, če bo tak neizvedljiv zakon sprejet, bo državni svet verjetno nanj izglasoval veto. Krašovčeva je tudi menila, da vlada doslej ni jasno povedala, kakšna obljubo je dala Bruslju - ali da bo v določenem roku prostocarinske prodajalne fizično zaprla ali da bo sprejela ukrepe za njihovo zaprtje.
Podjetja in delavci potrebujejo čas za prilagoditev
Po razpravi so župani sprejeli skupna stališča, v katera so zapisali, da država ne sme izvesti preoblikovanja prostocarinskih prodajaln pred koncem letošnjega leta. Tako bo zaposlenim omogočila vsaj minimalno možnost priprave na prezaposlitev, podjetjem pa prepotreben čas za prilagoditev. Najbolj razumen rok za preoblikovanje pa bi bil ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Država mora po mnenju županov povrniti stroške, ki bodo nastali zaradi preoblikovanja. Način povrnitve stroškov mora biti določen v zakonu. Ne glede na odškodnino pa mora država po mnenju županov poskrbeti, da bo škoda čim manjša, saj odškodnina ne more odtehtati razvojne funkcije prostocarinskih prodajaln na obmejnih območjih. Župani so tudi poudarili, da mora vlada pripraviti program prestrukturiranja obmejnih območij, saj čaka ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo podobna usoda kot delavce v prostocarinskih prodajalnah tudi carinike, policiste, špediterje, delavce v menjalnicah, delavce v špedicijah in zaposlene v drugih službah na zahodni in severni meji.	t. K'


V dnevnem časopisju je bil pred clnev-i objav'Ijcn razpis, s katerim je stečajni senat okrožnega sodišča v Mariboru začel prodajati 84 zasedenih stanovanj Tama v stečaju. V javnem razpisu sicer piše, da imajo pn nakupu stanovanj absolutno prednost sedanji najemniki, vendar Pa se marsikdo sprašuje, ali bodo sedanji najemniki lahko zbrali dovolj sredstev za nakup stanovanj. „ kvadratni meter zasedenih sta-
3nVnoA , namreč treba P>ačati od mOGO do 85.000 tolarjev. Cene so
-	cene drugih stano-
j J v Mariboru, kljub temu pa bo-
1a^U1,c* za najmanjše od-stet, 567 000 tolarjev, kar 6 mili-
noveii PU/U največje in naj'
J t. Stečajni senat bo ponud-
Stečajni senat Tama prodaja zasedena Tamova stanovanja
be zbiral do 19. januarja. Kupci, ki jih bo izbral stečajni senat, bodo morali v 15 dneh podpisati pogodbo, v naslednjih 15 dneh pa plačati kupnino ali predložiti bančno garancijo.
Stečajnemu upravitelju Mirku Žagaiju je po dolgotrajnem postopku, kije trajal več kot štiri leta, konec lanskega leta uspelo izterjati dolgove od nemškega partnerja, ki je nekdanjemu Tamu ob stečaju
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije organizira
7. državno prvenstvo SKEI Slovenije v veleslalomu in tekih na smučeh,
v petek, 9. februarja, v smučarskem centru IVARČKO Ravne na Koroškem
čeh^olfp S"16 V veleslal°mu ob 10'00 uri, začetek teka na smu-
stajj5^ Ckip se zberejo v Gostišču PAVER PUB na spodnji poli št- /ICn'^e P°' ure Precl začetkom tekmovanja, kjer bodo preje-_aitne številke, karte, bone in oznake za spremljevalce, lih c movanje bo posamezno in ekipno in bo potekalo po pravi-In Smučarske zveze Slovenije.
na 13 o ^ 23 VSC ^ate8or'je enoten. Tekmovalci/ke, ki se uvrstijo Uv.' r- 'n 3- mesto v vsaki kategoriji, prejmejo medalje. Za ekipno rs itev se upoštevajo najboljši rezultati treh tekmovalcev in ene iekm0vaike v vsaki kategoriji.
do 5 p ovanja se bodo lahko udeležili posamezniki, ki jih bodo vil ~ebruarja preko območnih in regijskih odborov SKEI prija-e smdiknlne podružnice ali konference sindikalnih podružnic, ekmuje se na lastno odgovornost. Udeleženci tekmovanja so varovani za primer poškodbe, invalidnosti in smrti. n'coSSKEl'rnOVa^eC^a SC P° potreb’ legitiniira s člansko izkaz-
Žrebanje štartnih številk bo 7. februarja.
Kategorije v veleslalomu (za ženske in moške)
A - do 25 let B - od 25 do 35 let C - od 35 do 45 let ^ - od 45 do 50 let E - nad 50 let
Kategorije v smučarskih tekih (za ženske in moške)
A - do 35 let B - od 35 do 50 let c - nad 50 let
Razglasitev rezultatov bo ob 14.30 uri. O mestu razglasitve t-zultatov boste obveščeni ob razdelitvi štartnih številk.
B°datne informacije dobite pri sekretarju OO SKEI za Kojsko Dragu Horjaku, tel. 02/8221905 in v tajništvu SKEI Slo-ven>je, tel. 01/3000-900.
Za organizacijski odbor: Albert Vodovnik
dolgoval znatna sredstva. Tako se bo stečajna masa Tama v stečaju v kratkem povečala za nekaj več kot pet milijonov mark, ki jih bo moralo na njegov žiro račun plačati nemško podjetje KHD. Ta veliki denarje stečajni upravitelj uspel dobiti po mednarodni arbitraži v Zuri-chu. Ta je že lani spomladi odločila v prid Tama v stečaju, vendar pa je odločba o tem v Tam prišla šele pred koncem leta. Po navedbah Žagarja ima Tam v stečaju odprtih še nekaj podobnih sporov, poleg tega mora prodati še več stanovanj, počitniške zmogljivosti na Hrvaškem in še nekaj drugega premoženja, zato stečajni postopek še ne bo kmalu končan.
Ali lahko zaradi povečanja stečajne mase pričakujejo dodatna sredstva tudi delavci, ki so v stečajnem postopku prijavili svoje terjatve? Vse kaže, da ne! Okoli 5500 nekdanjih delavcev Tama, ki so v stečajnem postopku prijavili svoje terjatve, je namreč po
2. odstavku 160 člena starega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji svoje prednostne terjatve že dobilo 100-odstotno poplačane, zato bodo iz dodatne stečajne mase poplačani drugi prednostni upniki po z zakonom določenem vrstnem redu.
Kaj pa se dogaja s ponudbo, ki so jo Slovenska razvojna družba, mestna občina Maribor in vlada poslali nemškemu koncernu BMW? Mariborski župan Boris Sovič je pred dnevi povedal, da je koncernu BMW ponudilo lokacijo za izgradnjo nove tovarne od 100 do 150 ponudnikov. Ker BMW potrebuje večji kompleks, kot je Tamov, so slovensko ponudbo razširili in jo ponovno posredovali investitorju. Vlada, mestna občina in Slovenska razvojna družba so ponudili BMW-ju zelo ugodne pogoje za izgradnjo nove tovarne. Ali je že sprejel kakršne koli odločitve v zvezi s ponudbami, še ni znano.
T.K.
ii
■M );
%
«... f, TfflS
*

i w
Novoletno srečanje delavcev Gorenja
Pred božičem, ko se je za večino zaposlenih začel novoletni dopust, seje na srečanju delavcev Gorenja zbralo več kot 1800 udeležencev. Predsednik uprave Gorenja Jože Stanič je orisal 50-letno zgodovino tega podjetja, ki naj bi jo slavnostno zaznamovali sredi septembra. Požar v Galvani je to slovesnost preprečil, zaposlene v Gorenju pa strnil v skupna prizadevanja za kar najhitrejšo odpravo posledic. Predsednik uprave je izrazil priznanje vsem, ki so se vključili v reševanje težav in načrtovanje ter gradnjo nove Galvane. S ponosom je govoril tudi o uspešnem poslovanju Gorenja.
V zanimivem kulturnem programu so nastopili plesalci studia N in plesni park Alja Pušnik - Marko Soderžnik ter kvartet pozavn. Plesišče je bilo polno do druge ure zjutraj, saj sta za vedro razpoloženje poleg neutrudnih Vagabundov poskrbeli še pevki Natalija Ver-boten in Sanja Doležal.
“Prav je, da se ob izteku leta, po skupnem delu in prizadevanjih ter upanjih skupno tudi poveselimo,” je menil predsednik SKEI Gorenja Branko Amon.
Hinko Jerčič
O datumu upokojitve se odloča delavec sam
Vprašanje: Delavec je bil rojen februarja 1945. Na dan 1. januarja 2000 je imel 36 let 8 mesecev in 11 dni delovne dobe. Ima tri otroke, žena je gospodinja. Kdaj se bo lahko upokojil?
Odgovor. Na podlagi razpoložljivih podatkov sem izračunala, da bo delavec dopolnil 40 let delovne dobe 20. aprila 2003. Takrat bo že star 58 let in se bo lahko na isti dan upokojil. Na račun otrok se ne more upokojiti pred tem datumom. Ker ima čisto delovno dobo, zaradi upokojitve pred polno starostjo od njegove pokojnine ne bo nikakršnih odbitkov.
Pred pokojninsko reformo so se ljudje, ki so dopolnili polno pokojninsko dobo in hkrati potrebno starost, morali obvezno upokojiti, čeprav so se nekateri počutili še zdrave in sposobne delati. Reforma pa je to spremenila. Kdaj se bo upokojil po dopolnitvi obeh upokojitvenih pogojev, je poslej zasebna odločitev delavca. Delodajalec sme delavca, ki že izpolnjuje pogoje za pravico do starostne pokojnine, k upokojitvi prisiliti le še ob določanju trajnih presežnih delavcev. Po-
PRAVNI
daljšanje pokojninske dobe po dopolnitvi “polne” pokojninske dobe pokojninski zakon celo spodbuja s povišano odmero pokojnine. Pred reformo si tako moški ni mogel prislužiti več kot 85 odstotkov odmere pokojnine od pokojninske osnove. Po reformi pa takšne zgornje omejitve odmere ni več. Zato se izplača delati dlje od “polne” pokojninske dobe, če to dopuščajo okoliščine.
Za 41. leto (ter vsa naslednja leta) podaljšane “nečiste” pokojninske dobe (v njej so tudi dokupi za čas vojaškega roka ali študija) se dobi dodatnih 1,5 odstotka odmere pokojnine od pokojninske osnove. Delavec, na katerega se vprašanje nanaša, pa ima čisto polno delovno dobo (brez dokupov). Za podaljšanje čiste polne delovne dobe je odmera še višja. Za 41. leto čiste delovne dobe je namreč za moške odmera visoka kar 3 odstotke. Za 42. leto znaša odmera 2,6 odstotka, za 43. leto znaša 2,2 odstotka, za 44. leto 1,8 odstotka in za vsa naslednja leta po 1,5 odstotka. Če torej delavec, na primer, svojo delovno dobo podaljša za dve leti (seveda, če mu to dopušča zdravje), bi pridobil celih 5,6 odstotka odmere, za kar bi sicer moral delati 3,6 leta.
Seveda pa delavca nihče ne bo silil, naj pokojninsko dobo podaljša čez 40 let. Ponavljam, da se o datumu upokojitve po novem vsak odloča sam. Če se bo hotel upokojiti na prvi možni datum leta 2003, bo to lahko storil. Prav pa je, da ve, da se lahko po novem odloči tudi drugače.
Delavci Peka zahtevajo dosledno ugotavljanje odgovornosti
Zaposleni, člani obeh sindikatov v podjetju Peko, d. d., Tržič, seznanjamo javnost s svojimi stališči in zahtevami:
-V preteklosti smo se zaposleni - delojemalci in hkrati solastniki odpovedali delu plač in materialnih stroškov, da so bili le-ti nižji od določenih s panožno kolektivno pogodbo. Z upravo smo celo sklenili sporazum o socialnem miru, vse z namenom, da bi pripomogli k uspešnemu prestrukturiranju družbe.
- Za uspešnost prisilne poravnave smo se naknadno odpovedali še vsem terjatvam in sočasno zadostili zahtevi države in se odpovedali lastninskemu deležu. Danes smo pravi mezdni delavci, mnogi pa so pristali tudi na zavodu za zaposlovanje.
Sledila je dvoletna sanacija, po našem mnenju neuspešna za delavce in nove lastnike in zelo uspešna za ozek krog vodilnih, ki so za tako delo prejemali nerazumljivo visoke prihodke.
Informacije v medijih o raznih sumljivih poslih nas navajajo k temu, da od odgovornih državnih institucij zahtevamo odločno ter dosledno ukrepanje in ugotavljanje odgovornosti.
Mojca Sedminek, predsednica IO ZSSS Sindikata Peko, d. d., Tržič
Stane Geč,
predsednik IO KNSS Neodvisnost podjetja Peko, d. d., Tržič
N A § V E T I
Prednostna pravica do zaposlitve
Določilo 3. člena kolektivne pogodbe dejavnosti je novost, ki smo jo uveljavili, da bi zavarovali prednostne pravice delavcev do ponovne zaposlitve. Delavec, ki mu je prenehalo delo pri delodajalcu kot trajno presežnemu, ima prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce in delavec izpolnjuje pogoje po razpisu oziroma objavi in je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje. Osnova za to je v 36. f členu zakona o delovnih razmerjih, kjer je tudi pogoj, da mora delodajalec delavca o objavi potrebe po delavcih pisno obvestiti na njegov zadnji znani naslov. Če je delavec v tem času zamenjal naslov, pa tega delodajalcu ni sporočil, delodajalec ni dolžan iskati novega naslova delavca.
Enako prednostno pravico lahko uveljavljajo tudi delavci v družbah, ki so nastale iz družb v stečaju oziroma likvidaciji. Tudi za te delodajalce velja obveznost, da delavce pisno obvestijo o potrebi za sklenitev delovnega razmerja. Dodatno prednost imajo sindikalni zaupniki, ki jih mora tak delodajalec zaposliti najprej, če izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela.
Lidija Jerkič, univ, dipl, iu^
Dodatni pogoj za uveljavitev prednostne pravice je, daje delavec koj brezposelna oseba prijavljen pr* zavodu za zaposlovanje. Delavec se mora na objavo prijaviti in predložiti zahtevano dokumentacijo tako kot drugi kandidati.
Nespoštovanje načina obveščanja (s priporočeno pošiljko) ali neupoštevanja prednostne pravice pomeni bistveno kršitev določb postopka. Če določbe tega člena niso bile spoštovane, je treba sklep o izbiri drugega delavca, če se pri' zadeti pritoži, razveljaviti.
Posebna vrsta prednosti do zaposlitve, ki ni urejena v tem členu kolektivne pogodbe, je prednostna pravica nezaposlene invalidne osebe, če izpolnjuje splošne in posebne pogoje za opravljanje dela (10. člen zakona o delovnih razmerjih). Šteje se, da ima invalidna oseba, ki je usposobljena za določena dela, zdravstveno zmožnost za opravljanje teh del (drugi odstavek 8. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovneg3 razmerja).
Razpis
5. športnih iger Sindikata KNG Slovenije,
v soboto, 10. februarja na Rogli.
Tekmovanje na smučišču Ostruščica se bo pričelo ob 10. uri.
Razglasitev rezultatov in družabno srečanje bo ob 15. uri v Hotelu Planja na Rogli.
Pisne prijave pošljite na naslov: Območna organizacija ZSSS Celje, Gledališka 2, p. p. 163 3000 Celje. Informacije o prvenstvu dobite v tajništvu območne organizacije ZSSS Celje, tel. 03/ 425-57-00.
Tekmovanje bo na dveh progah sočasno. Na daljši progi bodo tekmovali po skupinah: D, C, B in A, na krajši progi pa bodo začeli moški skupine E, za njimi pa ženske po skupinah: E, D, C, B in A.
Tekmovalci nastopajo na lastno odgovornost, pri sebi morajo imeti potrjeno zdravstveno izkaznico.
Med tekmovanjem bodo nastopajoči zavarovani s skupinsko zavarovalno polico Sindikata KNG Slovenije.
Štartne številke, karte in drugo bodo vodje ekip lahko dvignili v Hotelu Planja 10. februarja od 8. ure dalje.
Tekmovanje bo po pravilih Sindikata KNG Slovenije.
Dobrodošli in veliko športnih užitkov!
Marin Žagar, predsednik organizacijskega odbora

Ambiciozni načrti Sindikata delavcev prometa in zvez v Pošti Slovenije - PE Maribor
Prejšnjo soboto je bil letni članski sestanek sindikata Pošte Slove-JHje - 1‘h Maribor. Udeležili so se u i generalna direktorica Pošte blnvernje Marija Ribič, direktorica Pl- Maribor Jelka Kolmanič, Predsednik in sekretarka SDPZ n k° Lorenčak in Cvetka Gliha, Hranko Mišič in Mira Žličar.
Predsednica sindikata v Pošti - PE Maribor Hedvika Možina je delo tega sindikata v preteklem letu oce-mia kot pozitivno. Najboljši kaza-c uspešnega dela in zaupanja v sin-lkat J6 vedno večje zanimanje no-
log v poštnem sistemu že utečen in temelji na medsebojnem zaupanju. Posebej je poudarila, da so v planskih aktih, tudi na predlog sindikata, predvideli potrebna sredstva za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje delavcev.
Udeleženci članskega sestanka so potrdili zelo ambiciozen program dela v prihodnje. Kakor je že v navadi, pri njegovem uresničevanju pričakujejo sodelovanje Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Poleg prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bo sindikat Po-
'"ariboru.
Tjj^aP^stenih za članstvo v njem gotovdaje tudi, da po obsegu de „:rr0duktivnosti ‘n posodobitvi po . yanja Pošta Slovenija ne zaosta a Evropo. Zaradi zadrževanja cei Sl Set° še ne kaže v povečanih po rj. n|n rezultatih. Cene poštnih sto l v Pri nas dosegajo le 40 odstot cen v razvitih državah, v eneralna direktorica Pošte Slo niJeje poudarila, daje socialni dia
šte PE - Maribor aktiven tudi na pogajanjih za podpis kolektivne pogodbe za dejavnost poštnih in kurirskih storitev ter kolektivne pogodbe za sistem Pošte Slovenije .
Člani sindikata Pošte PE Maribor so z udeležbo na občnem zboru dokazali, da se po izjemnem in napornem delu v zadnjih mesecih leta znajo tudi sprostiti in poveseliti.
Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ
Mariborsko letališče zaprto že četrti teden
j J^uriborsko letališče, ki so ga n p^tevo delavcev 21. decembra zt
že * 23 Ves Promet' bo, kakor kt , - zaprto še nekaj časa. Po bese ba d'r^torja Aerodroma Mari ')r Aleša Wallanda se razmere ni premaknile na bolje, zato še r , L^°jev za nemoteno in varn n r;a<>vanje. Letališču so zarac ,ePlaČanih računov za 75 odstol reducirali dobavo električn pi^cgije. Zaradi hudih likvidnosl Pl ,,težav podjetje ne more redn tudi nekaterih drugih te C|n obveznosti. Poleg tega Aerc
drom Maribor delavcem iz naslova neizplačanih plač, regresov za letni dopust in jubilejnih nagrad dolguje že okoli 70 milijonov tolarjev. Delavci so zadnjo plačo prejeli za oktober, pa še ta je bila brez vseh dodatkov.
Mariborsko letališče bo zaprto, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za njegovo nemoteno obratovanje. Do takrat bo večina zaposlenih na dopustu ali na čakanju, manjše število delavcev pa skrbi za najnujnejša opravila in varnost letališča ter naprav.
T. K.
/Mjr Sindikat gostinstva in turizma tt Slovenije
Izhodiščne plače za gostinsko in turistično dejavnost po panožni kolektivni pogodbi za januar 2001
Po zakonu o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (Uradni list RS, 40/97), ki velja še do konca julija 2001, se minimalne in izhodiščne plače za januar 2001 povečajo za 4,5 %. Količnik povišanja torej znaša 1,045 in je (bo) objavljen v Ur. 1. RS. Izplačilo januarske plače bo v mesecu februarju 2001.
Izhodiščna bruto plača Tarifni razred	________v SIT za polni delovni čas
I.	Enostavna dela	1.00	65. 058
II.	Manj zahtevna dela	1.10	71.564
III.	Srednje zahtevna dela	1.23	80.021
IV.	Zahtevna dela	1.37	89.129
v.	Bolj zahtevna dela	1.55	100.840
VI.	Zelo zahtevna dela	1.85	120.357
VII.	Visoko zahtevna ela	2.10	136.622
vm.	Najbolj zahtevna dela	2.50	162.645
IX.	Izjemno zahtevna dela	3.00	195.174
Regres za letni dopust za leto 2001:- najmanj			107.712 SIT
		- največ	137.745 SIT
Regres za prehrano med delom		19.934 SIT	
Dnevnice:		- cela	3.500 SIT
		- polovična	1.750 SIT	
		- znižana	1.218 SIT
Kilometrina (od 14. 11. 2000 dalje)			49,86 SIT
Jubilejne nagrade za celotno delovno dobo po KP GiT:
-	10 let delovne dobe	65.058	SIT
-	20 let delovne dobe	97.587	SIT
-	30 let delovne dobe	130.116	SIT
Odpravnina ob upokojitvi (62. člen),	583.029	SIT
oziroma 3 povprečne mesečne plače delavca za pretekle 3 mesece, če je to za delavca ugodneje Solidarnostne pomoči (63. člen)
-smrt delavca	196.779	SIT
-	smrt ožjega družinskega člana	118.062	SIT
-	ob nastaneku težje invalidnosti (II. kategorije)	118.062	SIT
-	daljša bolezen (nad 3 mesece) enkrat letno	59.031	SIT
Minimalna plača za januar 2001	84.418	SIT
Karmen Leban, sekretarka
Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije
Na podlagi Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Ur. I. RS št. 47/94, 69/95) ter v skladu z Zakonom o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (Ur. 1. RS št. 33/99) so izhodiščne plače v kmetijstvu in živilski industriji Slovenije za mesec januar 2001 naslednje:
Tarifni	Zahtevnostna	Izhodiščna bruto ph	
razred	skupina	za polni delovni čas	
I.	enostavna dela	64.754
II.	manj zahtevna dela	71.230
m.	srednje zahtevna dela	79.649
IV.	zahtevna dela	88.714
v.	bolj zahtevna dela	100.370
VI.	zelo zahtevna dela	119.797
VII.	visoko zahtevna dela	135.986
VIII.	najbolj zahtevna dela	161.887
IX.	izjemno pomembna dela	194.264
	Eskalacijska stopnja znaša	4,5 %
-januar
Jovo Labanac, sekretar



Joj, kako me bolijo noge," je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejala navijalka elektromotorjev Neža. “Danes sem pri tekočem traku komaj zdržala do malice.”
“Le zakaj te bolijo noge?” je pomenljivo vprašal rezkar Vili in se zasmejal. “Ali si čez novoletne praznike preveč skakala za dedci? Saj tvoj še ni v tistih letih, ko bi ti bilo to potrebno! ”
“Vili, jaz čez novoletne praznike nisem skakala za dedci, temveč že ves januar skačem po mestu za dedca,” je užaljeno odvrnila Neža. “Tako, da boš vedel! ”
“Zakaj pa skačeš po svetu - zanj?" je presenečeno povprašal Vili. “Ali sam nima nog?”
“Zato, ker ste bolj ali manj vsi dedci veliki lenuhi! " je kot iz topa ustrelila Neža. "Komaj verjamem, da si ti kaj drugačen in da ženi kdaj pomagaš kaj prinesti k hiši.”
“No, veliko za gospodinjstvo zares nimam časa, toliko pa ga že najdem, da iz trgovine prinesem pivo,” se je zarežal Vili. “Nerodno bi bilo, če ne bi imel kaj ponuditi kolegom in prijateljem, kadar me obiščejo."
“Vili, sram te bodi! Popolnoma takšen si kot moj ta stari! ” je povzdignila glas Sonja iz računovodstva. “Samo za to skrbi, da je pri hiši vedno dovolj rdečega za njegove špricerje, da bi kdaj iz trgovine prinesel mleko, kruh, moko, kvas, zelenjavo, pralne praške in vse drugo, kar potrebuje vsako gospodinjstvo, pa mu niti na pamet ne pade. Neža, povem ti, da so vsi dedci enaki! ”
“Mene ne jezi najbolj to, da moj dedec doma nič ne pomaga pri gospodinjskih opravilih,” je nadaljevala Neža. “Jezna sem, ker se mu ne ljubi niti do prve trgovine s čevlji, da bi si kupil zimske čevlje, da o kakšni modni hiši, kjer bi si pomeril hlače ali suknjič, niti ne govorim. Še celo zdaj, ko so januarske razprodaje, ga ne dobim v trgovino. Zato sem morala včeraj popoldne ves dan sama skakati po razprodajah."
“Nežika, ali ni za zimske čevlje že malo pozno, saj bo zime vsak čas konec,” se je v pogovor s hudomušnim glasom vključil skladiščnik Rudi. “Morda bi bilo bolje, če bi možu kupila kopalke. Poletje bo vsak čas tu! ”
“Za zimske čevlje ni januarja, ko so ponovoletne razprodaje, še nič prepozno, saj bo drugo leto zopet zima,” je povzdignila glas Neža. “Sploh pa si prej moj mož ni mogel privoščiti zimskih čevljev. Septembra so otroci ogromno denarja potrebovali za šolo, oktobra smo nabavili ozimnico, novembra samo kupili kurilno olje, za december pa tako in tako vsi vemo, kako je: en praznik sledi drugemu, denar pa izpuhti iz denarnice, še preden pride novo leto. Sicer pa tudi zima letos ni bila kaj prida, zato moj ta stari zimskih čevljev doslej še zares ni pogrešal. Konec koncev pa je tako: če si hoče moj dedec več privoščiti, pa naj več zasluži in več prinese domov, ali ne!?”
“Seveda! ” je z odobravanjem vzkliknila kuharica Špela. “Jaz svojemu vedno pravim, da si lahko naša družina privošči toliko muzike, kolikor imamo denarja. Res pa je, da sem imela včeraj veliko srečo: na januarski razprodaji v naši Hiši mode sem dobila za moža izredno lep in zelo poceni zimski plašč. Pomislite: čeprav je bil iz kamgarna, je bil za 60 odstotkov znižan. Zanj sem dala natanko 38.516 tolarjev.”
“Ali je rahlo temno zelene barve z rjavim karom ? ” \^^iavdušen(^prašahniza^Tone^^
“Ja, natanko takšen! ” je pojasnila Špela.
“Tudi meni je žena včeraj kupila natanko takšnega," je pribil Tone. “Samo moj je bil za 10.000 tolarjev dražji! ”
“Ne-ver-jetno? Ka-ko?” je zajecljala Špela.
“Ah, nič, nič, Špela!" se je hitro vključila v pogovor Neža in Špeli pomenljivo pokimala. “Verjetno ima Tone večjo številko! Takšnih korenjakov, kot je Tone, je med dedci malo, ali ne, punce?”
“Seveda, seveda! " so odgovorile vse v en glas. Tone pa se je kar topil od zadovoljstva.
“Sama pa sem že predvče-\ rajšnjim na razprodaji svojemu kupila novo volneno obleko,” je dejala Neža. “Ocenah ne bi govorila, ker lahko hitro pride do kakšnega nesporazuma. Povem pa vam, da je bila obleka izredno poceni. Mož jo nujno potrebuje, ker imamo letos junija maturo."
“Madonca, ali mu poleti na maturi ne bo malo vroče v volneni obleki?" je začudeno vprašal Rudi.
“Za svojo drago hčerko bo moral pač malo potrpeti. Ali ne veš, da bodo spomladanske razprodaje šele junija, hčerka pa bo imela valeto konec maja,” je Rudiju zabrusila Neža. “Sicer pa upam, Rudi, da si bil pri vojakih. Vsaj videti ni, da bi ti kaj manjkalo. Tam so te verjetno poučili, da mora vojak, kadar gre zares, dati nase vedno zimsko obleko, saj je zimska obleka primerna za zimo in poletje, v letni pa lahko pozimi zmrzne. In kdaj gre za ponosnega očeta bolj zares kot takrat, ko hčerka maturira."
“Tudi moj nosi pozimi, spomladi, poleti in jeseni iste čevlje," je dejala Sonja. “To je najbolj praktično. Ravno včeraj sem mu na razprodaji kupita zelo lepe kombinirane čevlje za vse letne čase za 6.530 tolarjev. Za ta denar niti dobrih najlonk več ne dobim! ”
“Tudi jaz sem imela srečo!" je veselo vzkliknila Mira iz ekspedita. “Za svojega moža sem na razprodaji dobila tako krasen površnik za samo 23.000 tolarjev, da bo zagotovo moderen 10 let. Moj mož se rad klasično oblači. Tako lahko oblačila nosi, dokler se preveč ne obrabijo."
“To je za moške tudi najbolj elegantno,” je dodala Špela. “V klasičnih oblekah so videti tako nekako, kako naj rečem, poduhovljeni in pametni! ”
“Potem smo danes za to mizo vsi moški poduhovljeni in pametni,” je pribil Rudi. “ Kar poglejte: skoraj vsi imamo nove čevlje, nove puloverje, nove hlače. In to vse v klasičnem stilu.”
“Tako je tudi najlepše,” je dejala Neža. “Že po tem se vidi, kako vas imajo vaše drage soproge rade. Saj so verjetno vsem nova oblačila kupile soproge, ali ne?”
“Seveda! ” smo dahnili vsi moški v en glas.
“Fantje, ženam se bomo morali nekako oddolžiti," je zamišljeno dejal mizar Tone. “Neža, kaj bi v zahvalo za novi plašč kupil svoji ženi ? Povej no, kaj je tebi kupil mož? ”
“Kaj! Kaj da bi mi kupil?” je zgroženo vzkliknila Neža. “Kje bi mi kupil?"
“Kje le? Na razprodaji vendar!" je dejal Tone.
“Tone, kako si predrzneš tako govoriti z menoj! “ je vzrojila Neža. “Ti le kupuj svoji ženi ceneno konfekcijo na razprodajah, če želiš, da vajin zakon razpade. Mojemu možu niti na konec pameti ne pride, da bi mi nova oblačila kupoval na razprodajah, pač pa me raje pošlje v butik - in to kar samo. Mene namreč moj mož - da boš vedel - ljubi! ”
“To je ljubeči mož!" so vzkliknile vse ženske za omizjem. “Ti, Tone, pa malce pazi, kaj govoriš. Če bi te žena slišala, kaj si ravnokar rekel, bi bila zagotovo tako užaljena in prizadeta, da bi ti tvoj novi plašč, s katerim ti je naredila toliko veselja, takoj odnesla nazaj v trgovino.”
J
“Draga, kaj bi rekla, če bi te prevaral! ”
“Oh, dragi, rekla bi, da si maščevalen, ker mi vračaš milo za drago!"
Dobra svetovalka
“Ali vam je pri kraji avtomobila kdo pomagal?”
“Nikakor, gospod sodnik! ”
“Kaj pa je počela v bližini vaša lena?"
“Nič, gospod sodnik. Samo svetovala mi je, kateri je naj lepši!"
Roditeljski sestanek
“Tonček, kdo pa pride jutri na roditeljski sestanek?"
“Babica! ”
“Zakaj pa ne prideta očka ali mamica?”
“Ker onadva še slišita!”
Razmnoževanje oslov
“Kako se razmnožujejo amebe? “Z delitvijo!”
“Kako pa osli!
"Z volitvami! ”
“Ali se je v naši družbi razbohotila korupcija?"	1
“Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti.”
“Zakaj?"
“Ker vsi trdijo, da so prisiljeni dajati podkupnine, hkrati pa vsi zagotavljajo, da sami podkupnin ne jemljejo!"
w min
“Gospod policaj, ali je to vaša k0' “Kje pa, jaz sem svojo izgubil?
Uganka
“Zakaj pa ima Ida zlomljeno roko?"
“Ah, moja žena je pač uspela rešiti uganko!”
“Kakšno uganko?”
“Katera sodelavka je moja ljubica! "
Martinova noč
“Ker te za martinovo celo noč1,1 bilo domov, sem bila tako zaskrbljena, da nisem niti za minuto zatisnila očesa!"
“Meni je bilo še težje! Tudi jaz nisem vso noč zatisnil očesa, poleg teg^ pa sem moral še piti in prepevati!
Pozabljivec
“Zakaj imaš vozel na robčku?’ “Da ne bi pozabil telefonirati ljubici! ”
“Pa si jo že poklical?”
“Ne! Pozabil sem, katera mi ga j1 naredila! ”
Vakuum
“Kaj je vakuum?"	„
“Poglej v mojo plačilno kuverto!
Razpis seminarjev
Kako organizirati produktivni svet delavcev
cpvinSeniL,inar*a: seznanitev s procesom organiziranja sveta delav-
nju nujnfh spremh0db°V 'Z aktualnega Položaia podjetja in uveljavlja-
PriPor°čamo: članom svetov delavcev in sindikalnim pred-siavnikom vseh ravni sindikalne organiziranosti.
f^l!aar b° 1,5- februarja od 9.00 do 16.00 ure v Domu sindikatov ^Slovenije, Dalmatinova 4, soba 16/1.
UVODNI DEL	VSEB NA
kakšne so naloge in vloga sveta delavcev
niškekukure^ k0t iniciator lnovativnega podjetja in partnerske podjet-
Naučimo se pogajati

ne *kjklaaien seminarja je, da udeleženci pridobijo znanja in vešči-Proa S° en?eljna za uspešno pogajanje z nasprotno stranjo. predsoa1 Pr'Por°eamo: funkcionarjem sindikatov dejavnosti in ZSSS, dikainih nikom sindikatov podjetij in zavodov ter vodjem in članom sin-n pogajalskih skupin ter članom svetov delavcev.
v sredo, 7. februarja, od 9.00 do 16,45 v Domu sindika-—^Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16/1.
_ Ka-.	VSEBINA
nja korvfii!aStVO P°9aianj (Kdaj so pogajanja primerna oblika razreševa-Sajalskempr Pogaianja kot Proces in pogajalski kontinuum. Stopnje v po-
ložitevrii^ISki proces (Ključni pomen priprav za uspešna pogajanja. Do-s,ratenii p*2"^01113 cil^ev P09ajanj. Vrste, prednosti in pomanjkljivosti pogajalskih skunini 7 °men in,ormacij za pripravo na pogajanja. Vloge v pogajalski 9ajalcev)Cetek in traianie P09ajanj. Lokacija pogajanj. Pristojnosti po-
'rseh?n«ek P°9ajanj (Pomen prvega vtisa ob začetku pogajanj. Obvezne ' fcZaCetka P09aianj.)
ZovaniJ6 sporaz(jma (Dokazovanje utemeljenosti svoje pozicije, naka-PtotniiL n? . nnažnosti. Predlaganje novih rešitev. Kako prepričati nas-iani <;iq da irnamo Prav. Koncesije - obseg in način dajanja. Etika poga-
-	Skio 6-*a ulica v P°9ajanjih - vzroki in način preseganja.)
ključka 6V sPorazuma in zaključek pogajanj (Kdaj je pravi čas za za-Obvp7 anJe sPorazuma. Tehnike zaključevanja. Oblikovanje sporazuma.
-	p0o .e stavine sporazuma. Zaključek pogajanj.)
cev ka|alci kot osebnosti (Katere so zaželene lastnosti dobrih pogajal-teoriD,ater,e lastno.sti so škodljive. Pogajalski stili in njihovi učinki. Osnove potreb in njihovo delovanje na obnašanje v pogajanjih.)
S& Predavanja, razprave, testi, simulacija pogajanj (igranje vlog) kniio- i<-Vb1 lzvaialec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, avtor
bortnih9 za .feminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svo-2ooi Qlnd|katov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova4, najkasneje do 31. januarja sstale p9minar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Čer bo prijav več, bomo pre-'oiarip riJavl^ene uvrs,ili na naslednji seminar. Cena seminarja znaša 13.000 ložiti posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba pri-sindik t10 0 plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih žila nat°v Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen naka-Pnpisite “Seminar, sklic na številko 26”.
pr..	Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
števj^j',03 23 seminar bučimo se pogajati je bila objavljena v prejšnji
PROCES ORGANIZIRANJA ZA DELOVANJE SVETA DELAVCEV
-	kako spoznamo poslovno organizacijski sistem
-	ocena aktualne in razvojne problematike podjetja z vidika delojemalcev
-	kako definiramo in lociramo potrebo po sodelovanju
-	opredelitev elementov organizacijske strukture sveta delavcev
-	iskanje partnerjev na strani delodajalca
-	oblikovanje skupnih odborov in drugih oblik sodelovanja z delodajalcem
-	postavitev informacijsko komunikacijskih povezav sveta delavcev v sistemu njegovih relacij
VLOGA SVETA DELAVCEV PRI UVELJAVLJANJU SPREMEMB V PODJETJU (delavnica)
-	poslovni položaj in predlog uprave za njegovo rešitev
-	svet delavcev pri iskanju izhoda in soustvarjanju odločitve o nujnih spremembah
-	pogled v prihodnost podjetja in sveta delavcev v njem
Metode: predavanje, razprava, praktični primeri Strokovna izvajalka: dr. Zvonka Šarman, dipl. oec., svetovalka za organizacijo in upravljanje v Inštitutu za razvijanje organizacijskih sistemov -IROS d. o. o., Ljubljana in izredna profesorica za znanstveno disciplino organizacija ter avtorica vrste strokovnih del z obravnavanega področja.
Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 7. februarja 2001.
Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav, če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar.
Cena seminarja za posameznega udeleženca je 13.000 tolarjev. Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije.
Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virman pod namen nakazila pripišite “Seminar V., sklic na številko 30”.
Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje.
I----------------------------------------------------------------------
Prijavnica za seminar KAKO ORGANIZIRATI PRODUKTIVNI SVET DELAVCEV, 15. februarja 2001
Ime in priimek:...............
Datum rojstva:................
Izobrazba, stopnja izobrazbe:
Zaposlitev:...................
- naziv in naslov družbe:.....
- delovno mesto:...............
Točen naziv in naslov plačnika:
Davčna številka plačnika:......................
Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste:
Član sveta delavcev:	DA	NE
Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:.......
Predsednik sindikata podjetja:	DA	NE
Drugo (navedite):...............................
Telefonska številka
- doma:...........................- v službi:....
Kraj,
, datum:
Žig in podpis odgovorne osebe:
16 nnFraEimrm
št. 3 / 18. januar 2001
NAGRADNA KRIŽANKA
GESLI NAGRADNE KRIŽANKE št. 3 (18. 1. 2001):
1:.........................................
2:.........................................
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži11 in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikate' Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrad* 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno števil' ko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, januarja 2001.
Pravilna rešitev gesel iz 1. letošnje številke Nove Delavske enotno*'
ti: 1. POLITIK MARJAN PODOBNIK, 2. PEVEC VILI RESNIK. Nagrad 5000 tolarjev prejme Stane Lesjak, Čopova 25, 3000 Celje.