spoznanja in ozdravljanja vimajnih in notrajnih bolezin konj, goved, ovac, koz, prešičev in psov. Spisal Dr. Simon StrUpt. Ceterll del „ Ž i v i n o z d r a v n i š t v a Občne vodila živinske'Meznl spadati in ozdravljati. _^a zamore živinozdravnik bolezen ozdraviti, je potreba, da jo popred pozna. Toraj ima živinozdravnik dvojno nalogo: pervo bolezen spoznati, drago bolezen ozdraviti. Spoznanje bolezni je silno imenitna rec.ker na pravo spozna nje bolezni se opira umno »zdravljanje. Ali to spoznanje bolezni je tudi teška reč, ktera mnogo-verstnih vednost potrebuje, ki se jih mora zdravnik naučiti, ako hoče umetnik v živinozdravništvu, ne pa neveden mazač biti. Zdravnik mora sploh prav zapopadek od začetja, bitja , pomembe, izidov, vzrokov bolezni imeti; on mora vediti, kako se je pri preiskovanju bolezin ravBati, da se, dostikrat skrita, bolezen najde i. t. d. V vsim tem sepamorapo rednih vodilih ravnati, ktere je tudi skušnj^a za nar boljši pot spoznala, poznanje bolezni doseči. Če se zdravnik pri preiskovanju bolne živine gotove redne poti derži, mu nit ne odgre, kar mu je k spoznanju in zdravljanju potrebi vediti, in mu njegovo opravilo zlo polajša. Predenj bomo tedaj učili, kako posamezne bolezni spoznati in jih ozdravljati, hočemo v podlago vsiga zdrav-niškiga ravnanja občne vodila razločiti. PerTi odldelk. '' ---v- Od spoznanja bolexin sploli. Ako hoče zdravnik reči, da bolezen popolnama po-pniuB, je treba, da na pet vprašanj san sebi natanjČni ■j, odgovor dati zamere, in kolikor bolj natanjko to storit} zamore, toliko natanjčniše je tudi bolezen spoznal. Te vprašanja so: 1) Kdo je bolan? to je: kteriga plemena živina (konj, goved, ovca i. t. d.,) kakošne starosti, kakošne velikosti, kakošne rabe,kakošniga spola,rodu, bar-Ve, kakošne kervnosti (^Temperamentj?te Iesnosti(Kör-perbeschafenheit) je bolna živina? 2) Kje je sedex boleznih to je: kteri ud, ali kteri udi so bolni, in ali je celi ud ali le deloma bolan, kteri udje posebno in pervotno (ursprünglich), in kteri naslednje (secundaer) bolan. Ali je bolezen n a zunaj-nih, že od zunaj vidljivih, ali v notrajnih ne vidljivih delih? 3) Kakošno bolezen ima xivina ? to je: v čim obstoji bitje ali natora bolezni. Kako huda je bolezen? to je: ali je majhna, srednja, huda, zlo huda? na dalje tudi: o kteri dobi se znajde? to je: ali se je še le začela, di naraša, aliježe do verha dospela, ali od-jenjuje, ali je že minula in živina okreva (reconvale-scire). Zakaj je sivina zbolela^ to je: ali je živina morebiti že posebno nagnjena k ti bolezni, in kteri vzroki So bolezen naključili. Da se bolezen natanjko spozna, je treba, na vse te vprašanja odgovoriti; vender je včasih eno , včasih drugo vprašanje važniši. Razlaga perviga vprasauja: Pleme živine stori velik razloček pri boleznih, ker se nektere bolezni le pri nekterih plemenih najdejo, take: smerkelj le pri konjih, goveja kuga le pri govedih, kuŽEe koze le pri ovcah, ikre le pri prešičih, pervotna steklira le pri psih in mačkah i. t. d.; ker se pri mnogo verstnih pleji^ menih bolezni različno razodevajo in tudi ložeji ali težeji spoznajo; ker so nektere bolezni enimu plemenu veliko navamiši kakor drugimu,in ker se poraznosti plemena živine razne zdravila v razni meri in podobi rabijo. Starost dela tudi razloček, ker nektere bolezai raji mlado, nektere raji staro živino napadajo, ker se bolezni po starosti živine ali ložeji ali težeji ozdravljajo in, ker se poaebno mera zdravil po starosti ravua. I Velikost bolne,živine ima le to važnost,da se ne-zdravil po ti razloči. živine, ali je za vožnjo, za jahanje, za pleme, i molžo i. t. d. vzrokuje mnogoverstne bolezni, ima pri boleznih to pomembo, da se pri živini a na spolovilih razne bolezni najdejo, da se iziga spela v brejosti v in po porodih posebne boieziu piuiierijo, in da te tudi pri ozdravljanju razno ravnanje potrebno storijo. Rod scer živino raznim boleznam bolj ali manj pod-verženo stori, vendar le rod kakor tudi barva živine druge posebne važnosti nimata, kakor da se, kader je potreba živino natanjko popisati, posebno v pravdnih zadevah, tndi rod in barva živine natanjko popiše. Kervnost, po kteri živino živo ali iskreno in leno ali topo imenujemo, ima pri boleznih to pomembo, da se živa živina škodljivim zadevam veliko krepkejše ustavlja, in če je zbolela, da ima pri njej natora veči zdravilno moč , kakor pri leni. Telesnost živine ima pa posebno veliko važnost ri boleznih. Razločimo telesnost sploh v čversto in meh-užno. Da se pa ta razloček zamore natanjko spoznati, hočemo nektere občne vodila razložiti. Vsaka živina potrebuje k življenju pet življejev, namreč: svitlobe, zraka, gorkote, klaje in pijače. S^aša vdomačena, in potem zlo spremenjena živina pa ne dobiva take piave mere življejev, kakor so ji po natori namenjeni. Stvarnik ni vstv^aril v tistim stanu domače živine, v kterim se zdaj znajde. Divji stan je nje naravni stan, kjer ona vse življeje y tisti meri vživa, kakoršna ji za zdravje nar bolj tekne. Človek, ki živino v hleve zapera, jo vse drugači kermi, brez konca in kraja molze, in ji neusmiljeno dela naklada i. t. d.: jo je prisilil k vsimu drugimu življenju, v kterim je ona svoje pervotno zdravje zgubila, je zdravje divjiga stana. Za voljo tega pa ne terdimo, a je vsa naša domača živina bolna, ampak s tem hočemo le to dopovedati, da ni taka, kakor je v naravnim stanu. Ce zdaj prevdarimo okoljšine, pod kterimi naša domača živina živi, bomo zapazili, da včftsih ona zgorej imenovanih peterih življejev preobilno dobiva, včasih pa nad njimi pomankanje terpi. Po tem pade živina ali v prečversto ali v mehkužno telesnost. C v erst a telesnost se napravi iz preobilne svitlobe, iz preobilaiga cistiga podnebniga zraka, iz preobilne tečni. klaje, če zraven tega tudi prepičla pijača in molcrota kervi in druzih telesnih sokov dostojno ne stanjšuje, in prepičla gorkota kreposti trupla ne oslabuje. Temu nasproti pa pomanjkanje svitlobe, pomanjkanje čistiga podnebniga zraka in pomanjkanje dobre tečne klaje in preveč mokrote in pijače in preveč gorkote stori mehkužno telesnost. Znamnja, po kterih se čversta telesnost spozna, so: Živina je močna, večidel dobro rejena, ne ravno z mastjo zalita, ampak bolj mesnata, meso in koža sta krepka, je-derčasta, če se roka na levo stran pers ža komolcam položi , se bitje bolj skup skerčeniga serca le malo ali clo nič ne čuti. Taka živina se škodljivim zadevam bolj ustavlja, da ji vsaka mala reč ne škodje. Če se taki živini kri spusti, je gosta, se naglo terdi, tako, da le malo vodenih delov iz sebe spusti, in da je sterdena poverh z rumenkasto mezo le malo ali clo nič prevlečena. Znamnja, po kterih se pa mehkužna telesnost spozna, so: Živina je ali medla in slabo rejena, ali pa tudi mesnata in spitana, toda meso in tudi vsi deli so bolj mehki, rahli, brez moči. Bitje zlo raztegnjeniga in zmečeniga serca se zlo na levi, in včasih clo na desni strani čuti. Scer je taka živina mehkužna in občuti iva, da ji vsaka mala reč ložeji škodje. Iz žile spušena kri je bolj redka, se počasi terdi, zato je z veliko vode zalita, in poverh z rumenkasto mezo debelo prevlečena. Še enkrat ponovimo, kar smo že zgorej rekli, da čversta in mehkužna telesnost še niste bolezen, ampak le lastnost iivinskiga trupla, po kteri je živina ali bolj terdn a ali bolj melika, in po kteri se značaj bolezni (Krank-heits - Charakter) ravna, kako da se ravno taista bolezen drugač obnaša pri živini čverste, drugač pa spet pri živini mehkužne telesnosti. Kakor pri žitu, če se v debelo ali pšeno zemljo vsejc^i se scer povsod taisto zerne pridela, toda pridelk ne bode povsod enak; tako se tudi po telesnosti živine ravna lastnost ali značaj bolezin, če se ali pri čversti ali pri mehkužni živini napravi. Razlaga dniziga vprašanja^ Da živinozdravnik vse zve, kar je k spoznanju sedeža bolezni potreba, mora pervič tistiga, ki mu bolno. živino k ozdravljanju pripelje, za vse pretekle, ff^ajno, bolezen zadevajoče okoljšine (Anamnese) izprašali,^y«tei|i|l vse pričujoče znamnja bolezni natanjko preiskati. t. Izpraševanje preteklih okoljšin bolezni. Živinozdravnik vpraša pripeljavca živine sledeče: Kdaj je živina zbolela, In kteri dan bolfczni je tedaj današni ? Ali je bila živina popred vedno zdrava, ali enkrat ali že večkrat bolna? in ako je bila že bolna, ali je imela lavno tn bolezen, kakor sedaj, ali kako drugo ? Kdaj, kako la zakaj je takrat zbolela ? Kako se je zdajna bolezen začela ? in kaj se je pi^ živini od začetka bolezni do zdaj vidilo ? Ali je kak vzrok znan, ki iz vremena, klaje in p*-, jače, rabe, strežbe in opravljanja in stanja ali hleva iz--vira, da bi se moglo reči, da je zavoljo njega živina zbolela? Ali je več živine v tistim kraju bolne, in ali ravno to ali za kako drugo boleznijo? in ako je ravno za to, ali je prišla ta živina s tisto v kako dotiko ali ne ? ali se sodi, da je bolezen nalezljiva ali ne ? ali se je ta bolna živina že ozdravljala, s čim, od koga, in s kakim izidam ? Zdaj živinozdravnik sam pri sebi presodi: ali je bilo to zdravljanje koristno ali ne, ali je bilo k pridu ali k škodi živine? ali je sploh vse verjetno, kar mu pripelja-rec živine pripoveduje, in ali se z zdajho boleznijo vje-ma ali ne ? II. Preiskovanje pričujočih znamenj bolezni. Ko je živinozdravnik to vse natanjko izprašal in pre-vdaril, kar mu je pripeljavec ali vlastnik živine povedal, izačne živino preiskavati; da pa pri tem nič ne spregleda, se mora po gotovim redu ravnati, in scer: 1) \arpopred preise znamnja na poveršju trupla, to je, na vunajni koži. 2) Potem preiskuje znamnja od zunaj vidljivih žlemnatih kož. 3) Nato znamnja opravil notrajnih delov. 4) Poslednjič, kako se živina vede, ko se prepeljava, kc stoji in leži. 1) Preiskovanje poveršja trupla ali vunanje kože. Na poveršju telesa se ogleduje: ali se na koži z ilako, volno ali šetinami obraseni, kaj bolniga najde ali ne? Ali gorkota,barva, opravilo, obsežek, in stik na poveriju telesa kaj bolniga pokaže ali ne?}|i v napčni rabi, 5> v neprimernim prebivališu (hlevih). 1) škodljive zadeve vremena. Vsak lahko Kapopade, da iz vremena vsake sorte škodljive zadeve izvirajo, ki zamorejo pri živini mnogo-verstne bolezni napraviti. Pod škodljivimi zadevami vremena pa razumemo neprimerno podnebno gorkoto in aierzloto in nju nagle premembe, neprimerno s vi t-lobo in temnoto z nju naglimi premembami. Podnebna gor ko ta telesne dele bolj raztegne in jih omeči, pomnoži kožno hlapenje in izceje vsih tekočin , povikša občutljivost telesnih delov, ki so pri tem bolj topi in leni, pomnoži telesno gorkoto in pospeši kervotok. Pri tem se mnogo za življenje potrebnih sokov porabi, čeravno je rastenje telesnih delov pomanjšano. Če prevelika gorkota dalj časa živino zadeva, se cela kožna sostava vmehkuži, kri se spremeni in tudi razkroji, kar mnogo-sortne bolezni napravi. Podnebna merzlota pa vse telesne dele bolj skup zvleče in terde stori, pomanjša kožno hlapenje, izceje vsih tekočin in občutljivost telesnih delov; živina dobro prebav-Ijuje, torej se mnogo organskih sokov napravi, in tudi rast pospeši, kervi se veliko napravi in je bolj gosta, kar lahko k silovitim kervnim navalam in vnetju delov pripomore. Nar bolj škodljiva je pa nagla prememba gorkote in merzlote, ker se pri tem telesne opravila naglo spremene; zmehčani deli se naenkrat skupej stisnejo, pomnoženo kožno hlapenje in tudi pomnožena izceja vsih drugih tekočin se naenkrat ustavi in za življenje nerabljivi deli, ktere je hotla natora po pomnoženim kožnim potu iz trupla spraviti, za-stanejo, se s kervijo zmešajo. Natora si pa prizadeva te dele, ker je kožno hlapenje popolnama zaterto, po drugi poti iz trupla spraviti, kar se le s plučnim hlapenjem, s scavnico in z blatam zgoditi zamore. Ker so pa že po prehlajenju pluča kakor tudi čeva zdražene, se posebno lahko zgodi, da zbole, če jim natora še to opravilo naloži, da morajo te za življenje nerabljive, v kervi zastale dele odpravljati. Ravno zavolj tega se nar večkrat po prehlajenju pljuča in čeva tmamejo; pa tudi vsak drug del se zamore po prehlajenju na to vižo vneti, če je bil popred zavolj prevelike gorkote preveč sogret in naenkrat na merzlo pride, ker se v svojim opravilu zmoti in tako poškodje. 8 v i 11 o b a pomnoži čutnično in misino moč, vse opravila življenja so bolj žive, truplo bolj čversto in tcrdo postShe. Prevelika blišeča svitioba je pa posebno očem škodljiva, ki jih preveč zdraži; proti mozganam rada napravi kervne navale, če dalj v glavo sije, kar je vzrok mnogoterih bolezen. Tem o ta cutnicno življenje oslabi, živino topo in mehkužno stcri; posebno oči oslabe, če je živina več časa v temi ki postanejo proti svitlobi tako občutljivi, da jih že navadna svitloba večkrat vname. Posebno škodljiva je pa prememba svitlobe in tem-note, ker v temnoti vsi deli počivajo, in če jih naenkrat prevelika svitloba zadene, jih zlo zdraži, to velja posebno od blišeče svitlobe bliska, ki, če se večkrat ponovi, lahko vnetljive bolezni oči in možgan napravi. Med škodljive zadeve vremena pa tudi pre suh in premoker zrak štejemo. Suhi zrak vse telesne dele bolj skup vleče, jih vterdi in okrepi, m er zli zrak jih pa raztegne, omeči in oslabi. Pri presuhim zraku se zračni deli bolj sprimejo in posebno pljuča in kožno sostavo dražijo. Premokrimu zraku je pa preveč vodenih delov pri-mešanih, kar posebno pljučno in kožno hlapenje moti in overa. Prevelika suhota ali mokrota zna pa tudi z preveliko gorkoto ali mrazam združena biti, kar napravi suhovročo in suhomerzlo in mokrovročo in mokromerzlo vreme, kar večkrat zamere mnogoverstne bolezni naključiti. Med podnebne zadeve štejemo poslednjič tudi veter in dež, sta posebno za sogreto živino zlo škodljiva. 3 a.) Škodljive zadeve klaje. i-? . K laja zamore živini na dvojno sorto škodovati, allstem, da živina preveč ali premalo sicer tečne klaje vžije, ali s tem, da je klaja na kako vižo sprid^na. Če živina preveč klaje sne, se želodec zlo raztegne in napne; to overa izcejo za prekuhanje potrebnih sokov, pa tudi popijavne žile zaderžuje, da manj iz klaje napravljeniga redivniga soka popivajo. Ker prebavilska moč želodca toliko klaje ne more prekuhati, se večkrat zgodi, da v želodcu klaja vreti in se kisati začne, da se gazi, vetrovi nabirajo, kar napenjanje ali grizenje napravi. Preveč raztegnj eni. želodec pa tudi na vse bližnje dele pritiska in jih v svojih opravjiih zaderžuje, na tako vižo Katera kervotok in sopenje. Če je želodec več časa presilno napet in pretegnjen, se ves omehča in omert-udi ali pa poči. Če pa živina premalo klaje dobiva, se nabirajo za prebavljenje potrebni soki v želodcu in ga dražijo, in opravilo delov, ki prebavljajo, zastaja, iz kar mnogover-stne bolezni izvirajo. Zavolj tega, ker se premalo rediv-niga soka napravlja, živina oslabi, hujša in marsikaka bolezen jo napade. Pa ne samo to je živini škodljivo, če preveč ali premalo klaje dobiva, ampak še večkrat v tem škodljive zadeve klaje leže, da živina ne dobiva take klaje, ka-koršna je zanjo nar bolj zdrava. Na tako vižo živini ne tekne premaloredivna k laja, ktere živina premnogo potrebuje, da toliko redivniga soka iz nje dobiva, kolikor ga za življenje potrebuje; zavolj tega mora želodec s tako klajo preobložiti, in iz tega vstanejo tiste bolezni, od kterih smo že pri preobloženim želodcu omenili; ker pa taka klaja premalo tekne, rada živina hujša in jo marsiktera bolezen prebavil napade. Tra-vojedcam večkrat na tako vižo škodje slaba slama, debelo-in terdobilknato pusto seno, kakor bičje in ločje in večidel druge rastljine, ki na zlo močvirnatih travnikih, ali druge puste željša, ki večidel med germovjem rasejo. Ravno tako je pa tudi pretecna klaja škodljiva, ki ima premnogo redivniga soka, posebno, če se živini zlo klade, ker se iz iega preveč, pregostiga, vlečljiviga soka napravi, ki se teiko v kri spremeni. Taka živina je nar bolj vnetljivim boleznam podveržena in telesni soki se pri njej radi razkrojijo. Tu sem še štejejo vse tiste zerna in koren!, ki imajo mnogo močica, rastlinskiga žlema v sebi in so ^enki in gorjupi. Pa tudi preveč zdražljiva klaja zamore živini škodovati, ker telesne opravila preveč oživi, kervotek pomnoži in na tako vižo nar raji vnetljive bolezni vzrokuje; tu sem še šteje dišeče seno, posebno iz planin, ki je večkrat konjem škodljivo, zernje, posebno, če se ga veliko in samiga na sebi klade, tako tudi drevesne mladike, ki imajo mnogo jeterskih in balzamskih obstojnih delov, kakor smrekove, hrastove, jagnjetove, ternjeve mladike i. t. d. Tudi piča, ki ima mnogo vlečljiviga žlema v sebi, zamore živini škodovati, ker se vlečijivi zlem prebav-Ijenju terdovratno ustavlja in se rad v želodcu skisa , na tako vižo prebavljenje pokvari, živino napne in zapre in večkrat ^izenje mpravi; tako zamore ječmen, rež in so-čivje živini škodovati. Še bolj škodljiva je pa kisla klaja, ki rase na blatnatih, močvirnatih travnikih, ker rastlin$^ kislina, ktero ima taka klaja v sebi, za prebarljenje potrebne telesne soke (želodčni sok. žoIc i. t. d J razkroji in tako prebavljenje pokvari, kar živino zlo hujša in mehkužno stori. Taka klaja tudi večkrat napravi jeterne bolezni, posebno metlaje (Leberegeln^, spridi Irebušne limfatiške žleze in tako vstane iz tega sušicaCDarrsuchtJ, in glin (Fäule); tako, da, če živina dalj časa tako klajo je, nje telesni deli sok zgube in suhi in kerhki postanejo, kar se posebno pri kosteh za-more pripetiti in tako imenovano kostolomnico (Knochenbrü-chigkeit) pri govedi napraviti. Še bolj škodljiva kakor kisla je pa gnjila klaja, ki se posebno takrat napravi, ko mervo, ko se suši in ko jo sonce spari, večkrat dež zmoči, ali če se spravi, ko še ni dobro posušena in se spravljena spari in vname, ali če se že spravljena večkrat zmoči, da začne smerdeti in gnjili. Taka klaja prebavilne dele zlo zdraži, redivni sok, ki se iz take klaje napravi, se rad razkroji, popijavne žile ga le teško popivajo, in zavolj tega vstane le kmalo živina mehkužna, pri kteri se posebno lahko vsake sorte bolezni prebavilnih deJov naprav/jo. Pa tudi celo sirova, sladka in sočna zelenjava, posebno če je živina ni navajena in požrešno po njej hlasta, zamore živini škodovati, ako so druge okoljšine take, da se ta povžita klaja skisa in da se mnogo vogelnokislih ga-zov v želodcu in čeTah nabere. Na tako vižo posebno zamore škodovati zeleno sočivje, zelena ječmenova slama, mlada, sočna detelja in več drugih enakih zelenjav. Tudi dobra zlo tečna zelena in posušena klaja je večkrat zavolj tega škodljiva, ker je oprašena, glina-ta, blatnata, z p«skam ali kamniči namešana, ki se v čevah nabirajo, in ga mehaniško dražijo. Večkrat se tudi zgodi, da živina s klajo igle, steklene če pine, žeblje i. t.-d. požre, to se posebno pri prežvekovavcih rado primeri, ki vpervo klajo naglo požrejo , brez da bi jo žvečili in jo še le pozneji prežvekujejo. To zamore želodec, čeva in tudi druge dele raniti, vneti in ognojiti. 2 Škodljive zadeve pijače. škodljiva zamore pijača biti ne samo, če je živina preveč ali premalo dobiva, ampak tudi če je preveč sparjena ali j)a premerzla, potem če so v njej kake škodljive reci rastopljene ia če živina ne dobiva po klaji primerno, pijače. Preveč živina pijače le malokdaj dobiva, ker seje sama varje, če jo vendar le okoljšine priinorajo, preveč piti, to prebavila pokvari, redivni sok stanjša in kervi se predeč vodenih delov primeša, in iz tega izvira, da pre-bavljenje bolj leno in topo postane, da se slab vodeni rediva! sok najjravlja, da živina mehkužna postane in da se posebno izceje v vodenih kožah pomnožijo. Veliko večkrat se zgodi in je tudi veliko bolj škodljivo, če živina žejo terpi; zavolj tega posebno prcbav-Ijenje terpi, ker je k dobrima prebavljenju primerno vode neogibljivo potreba, redivni sok pregost postane, popijav-nice ga ne morejo poserkati, in toraj dalj časa v želodcu in cevah zastaja. Zavolj tega se vsi telesni soki zgostijo in radi zastajajo, kar se posebno v jetrah in jeternih žilah, v trebušnih limfatiških žlezah napravi, in zamore vnetje in vterdine delov napraviti. Vodene, žlemnate in tudi druge izceje zastajajo in vse opravila življenja bolj lene postanejo. Posebno škodljivo je pa za živino, če v velki vročini veliko hoje stori in žejo terpi, ker pri tem že brez tega po pomnoženim kožnim hlapenju mnogo vodenih delov zgubi in se tedaj zgorej imenovane premembe pri živini še raji napravijo in posebno kri se rada razkroji in mnogoverstne kervne bolezni se napravijo. Pregorka, sparjena pijača pomnoži občutijenje sopilnih ia prebavilniü delov, tako da prav lahko zbole, ce se le nekoliko prehlade; pomnoži tudi vse telesne izcejc, raztegne vse organske dele, in jih zavolj tega slabi in omehča. Premerzla pijača je pa toliko bolj škodljiva, kolikor bolj je živina šogreta; toraj je naj bolj škodljiva, če se je po dolgi hoji živina zlo sogrela, ko jo sicer zlo goltao in požrešno pije. Taka merzla pijača pri sogreti živini stori tiste premembe, ktere smo že pri prehlajenju omenifi; posebno pa terpe sopila in prebavila in iz tega se khio naval kervi in vnetje teh delov napravi. Vodi so večkrat vsake sorte reči, tudi gnijoči živalski in rastlinski deli primešani ali v njej pzne soli raztopljene. Taka pijača je posebno takrat zlo škodljiva, ko dalj časa st(^i in se spari; te tako imenovane luže ali mlake živina včasih rada zavolj tega pije, ker je v njih mnogo človeške scavnice, ki zapopade solnate obstojne dele; in ker naši žirini v nje škodo soli zlo pomanjkuje, je celo primorana tako škodljivo gnojnico piti. S tem se radi telesni soki spridijo, kri se lahko razkroji, živina meh-knžia postane in vsake sorte bolezni prebavil se zamorejo napraviti. 2 C.) škodljive zadeve pašnikov. I Tudi pašniki zamorejo živini škodovati, in sicer: Na premočvirnih pašnikih rasejo vodenčnate ki. sle zeliša, tudi zrak je preveč z vodenim hlapam napok njen, kar živini škodje. Tudi presončni pašniki so zavolj velike vročine in «avolj vele in suhe trave živini škod^ivi. Ravno tako škodjejo prem o kri in presuhi pašniki posebno kopitarn in parkljem, ker jih premokri pašniki preveč zmeče, razširijo in limec raztope, presuhi pašniki jih pa preveč vsaše in kerhke store, iz česar razne bolezni teh delov izvirajo. Potem zamorejo bodeče, ternjeve, ojstre zeliša na paši živino na spodnje dele nog, na gobec , na jezik, v nosnice, v gerlo in celo v želodec me-haniško raniti. Tudi med sabo živina večkrat na paši ena drugo poškodje. Tudi je živini škodljivo, če se na pašo goni, ko je rosa, slana, medena rosa (Honigthau). Tudi živino na paši vsake sorte merčesi nadlegujejo , ki jo kolejo, kar ji zamore zlo škodljivo biti. Taki merčesi so: španske muhe, ktere živina večkrat, če ger-movje obira, s perjem požira, kar zamore napraviti, da jo grize, da kri ščije, da kervavo mleko dobi i. t. d. Merčesi, ki živino kolejo, so vsake sorte muhe, komarji, brenceljni, čebele, ose, seršeni i. t. d. Nekteri teh imajo razun žela tudi strupen sok, kakor seršen, kar stori, čepičejo, da pičeni del zlo oteče. Pri tem je treba, da še opomnemo, da živina, če dolgo suho klajo je in spomladi naenkrat na zelenjavo pride, skomino dobi, kar sicer stori, da živina ene dni zlo malo je, pa vendar ni nič bolestniga, ampak le okusne čutnice se nt posebno vižo spremene, kar pa v malih dneh samo od sebe mine. 3) Škodljive zadeve prebivališa ali hleva. Nič ni bolj napčniga pri nas v celi deželi kar živino zadene, kakor hlevi, ker vse napake, ktere hlevi zamorejo imeti, se gotovo pri naših hlevih vedno združene najdejo. Hlevi so pa škodljivi: če so premajhini, da im» živina v njih komaj toliko prostora, da stati zamore, taki hlevi so zlo soparcni, zrak je v njih nečist in nezdrav; to živino proti zunajnim zadevam zlo občutljivo stori, zavolj tega zlo slabo prebavlja in tudi kri se po sopenju vplučafi slabo čisti, icar pripomore, da se zamorejo vsake sort« bolezni, posebno pa tiste, ki iz razkrojene kervl izvirajo, napraviti. Tudi preveliki zamorejo hlevi biti, če se v kako veliko podertijo en par živinčet postavi, da pozimi prezebajo. Mnogokrat so hlevi pr etamni, Jter se pri hlevih le malokdaj okna vidijo, ampak le majhne lukne v zidu, ki se po zimi zavoli mraza, poleti pa zavolj vročine in muh s steljo zamašijo, da ne more ne svitloba, ne čisti zrak v hleve. Ravno tako škodljivo je, če zrak skoz hleve vleče, kar se zlo velikrat zapazi, ker so naši hlevi zlo slabi, večkrat z dil zbiti in brez stropa. To je živini vedno škod-^ Ijivo, posebno pri slabim vremenu, ko veter vleče. A Tndi tlak zamore živini mnogokrat škodljiv biti; alli je preterd in neraven, da cele skale iz njega moleli kar je za kopita in parklje zlo škodljivo in ker se živini lahko spodersne, da pade in se kaj polomi; ali je pa po-« sebno veliko gnoja v hlevih nabraniga, da živina več-t( krat do kolena v gnoju in gnojnici stoji; to napravi v hlevu veliko škodljivo soparco, kar je posebno možganam in očem škodljivo, naval kervi, vnetje in marsiktere druge bolezni napravi. Tudi zavolj tega so hlevi škodljivi, ker se ne če-* dijo, da so vsi prašni, čez in čez s palčevinoprevlečeni, kar mnogo merčesov napravi, ki živino neprenehama nadlegujejo. 4) Škodljive zadeve rabe. Ker je raba vdomačene živine zlo razna, so tudi škodljivosti, ktere jo pri tem zamorejo zadeti, mnogosortne. Navadno škodje živini prezgodnaraba, ko je še premlada, še nima zadosti vterjenih udov. Če se živina z a delo prezgodej rabi, je to vzrok vsake sorte bolezin posebno zunajnih na nogah, ki živini skoz celo življenje? vstanejo in kmalo vso pokvarijo, da ni za nobeno rabo več.; Čese pa živina za pleme prezgodei rabi, škodje. •to mladi in stari živini, ker obedve v rasti zastajate, in večkrat je zavolj tega mlada živina, še predenj je stor- > jena, že k mnogoverstnim boleznam posebno nagnjena. Pa tudi preveč se živina večkrat rabi, in vlastniki večkrat ne vedo, koliko da zamore živina storiti, in naj boljši živina se mnogokrat na tako vižo poškodje, če se presili. Nar večkrat pa živini raba zavolj tega škodje, ;ker JO pri tem vsake sorte škodljivosti zadenejo, zdaj ji je prevroče, ker posebno solnce pripeka, zdaj pa spet na merzlo pride in pri tem mora lakot in žejo terpeti. Zraven tega zamore pri labi na vsake sorte vižo poškodovana ali ranjena biti. Poslednjič je raba tudi zavolj tega večkrat škodljiva, ker je orodje in oprava živine zlona})čna in nepri-merna, da jo na vsako sorto tisi, dergnö, žuli in stiska, kar mnogoverstne bolezni napravi. 5) škodljive zadeve strežbe, opravljanja in snaženja. Nar bolje je za živinoj če se po gotovim redu opravlja, da vsako reč o pravim času dobiva in da se ji k vsa-kimu opravilu potrebni čas pusti. To se pa velikokrat opusti , ker se živina takrat opravlja, ko ima kdo čas, in če časa ni, se večkrat celi dan v nemar pusti. Posebno velikokrat se pa opusti, živino snažiti, ljudje mnogokrat celo mislijo, da živini dobro dene, ako je vsa blatnata. Daje pa to živini zlo škodljivo, vsak lahko spozna, ako premisli, da koža vedno hlapi, da se s tem več za življenje nerabljivih delov i» trupla spravi. Če je pa koža po celim poveršju v blato kakor v skorjo zavita, tega opravila ne more opravljati in zavolj tega več škodljivih delov v truplu vstane, ki potem kervi primešani bolj k no-trajnim delam pridejo, jih dražijo in na tako vižo mnogoverstne bolezni napravijo. Posebno mlado živino čediti, menijo ljudje, da je zlo škodljivo. Res je sicer, da ni dobro "žebeta s čedilam (^Striegei) čediti; vendar je pa zdravo, da imajo čisto kožo, in zavolj tega naj se mlada živina s kako bolj mehko rečjo čedi. Mijazmi in kontagii, vzroka bolezin. Večkrat pa od ravno imenovanih naključljivih vzrokov ni nobeniga sledu in vendar živina zboli in večkrat clo veliko živine naenkrat, ob enakim času in na enako vižo. V takih primea'lejih obdolžujemo po pravici dru^e zadeve, ki se mijazmi in nalezki (kontagiij imenujejo. Mijazmi so neznane zunajne zadeve, posebni po-•greski podnebniga zraka, kar navadno pravijo „nezdrav zrak", so tako rekoč strupi podnebniga zraka, ki se ali v njem napravijo ali se mu od drugod pridružijo. Nalezki ali kontagii so pa izvirki bolezni, ki se pri posebni bolezni napravijo in imajo to lastnost, ravno tisto bolezen pri drugi njej podverženi živini napraviti. Kakor mijazmi tako tudi kontagii zamorejo kužne bolezni napraviti; vendar ise razločijo po tem, na kako vižo da se napravijo, ker se mijazmi vedno zunaj trupla, kontagii pa v živinskim truplu narede; vendar pa mijazmatiške bolezni zamorejo kontagiike postati, če bolezen, ktero so mijazmi napravili, nalezljive izvirke naredi, po kterih se bolezen razšira. Da se pa tako važni nauk od kužnih bolezen bolj natanjko zamore razložiti, moramo nektere občne vodila napeljati. Kužna se imenuje vsaka bolezen, ktera ob enakim času, na enako vižo in po enakih vzrokih več živine eniga aH razniga plemena napade. Kužna bolezen pa zamore nalezljiva biti ali ne. Nalezljiva je takrat, če bolestne izvirke napravi, ki zamorejo pri drugi živini ravno tisto bolezen napraviti, da tedaj ena živina od druge bolezen naleze. Nalezljivost je pa dvojne sorte: ali živina kužno bolezin naleze po dotiki, to je, da se zdravo ži-vinče kužniga živinčeta ali pa kužniga žlema, gnoja, s o kr o vice, ker vi, slin i. t. d. dotakne, postavimo, smer-kelj, garje, s te kij in a i. t. d. — ali pa, brez da bi se živine in okuženih reči dotaknila, kužnost le po sapi in sop en ju v-se dobi. Kužni izmetki se širijo po zraku, dostikrat v daljne daljne kraje; po kožah kužne živine, po drugih živalih, po obleki, ljudeh i. t. d. se zanese kužna bolezen iz eniga hleva v druziga, iz eniga kraja v druzi-ga, iz ene dežele v druge i. t. d. Take bolezni so: goveja kuga, orčje koze i. t. d. Nenalezljiva kužna bolezen je pa tista, če sicer tudi ob enakim času, na enako vižo in po enakih Vzrokih več živine zboli, pa ne zavolj tega, da je živina ena od druge bolezen nalezla, ampak zavolj tega, da s« več živine enake škodljivosti zadele. Nalezljive kakor tudi nenalezljive kužne bolezni pa zantorejo biti krajne in časne. K raj ne imenujemo tiste, pri kterih so škodljiv« zadeve, kr jih napravijo, na krajne razmere navezane, namreč krajna lega, zemlja, padnebni zrak so taki, da se iz njih škodljivosti in iz tih kužne bolezni napravijo, ki dalj ne^ sežejo kakor te krajne razmere. Časne tiste, ki se le v posebnih časih napravijo, niso na noben kraj navezane, ampak se semtertje razširijo, kamor škodljivost seže, ki jo napravi; razširanje se pa ne derži vedno ene in tiste poti, ampak se zdaj na ta, zdaj na un kraj obeme; velikokrat nam clo škodljivosti, ki tako bolezen napravijo, niso popolnama znane. v živinskim truplu ležeči vzroki bolezini' \ Vsi vzroki, ktere sme do sedaj napeljali, so le zu-najni, ki vedno le iz zunajnih okoljšin izvirajo. Škodljivosti pa niso vedno le zunaj ne, ampak velikokrat leže v živini in v tem obstoje, da se tekočine, ki se že v naravnem stanu r živinskim tru|)lu napravljajo, ne izcejajo iz trupla, ampak v njem zastajajo, kakor sline, žlem, scavnica, blato i. t. d. ali če se tekočin, kterih se v zdravim stanu le toliko izceja, da dele mokrotne in volne narede, preveč v kaki votlini nabere, n. pr. voda v ser-čnim mehurju, v persni ali trebušni votlini, t možganah i. t. d.; ali če se organski ali neorganski deli v kakim telesnim udu napavijo, ki ga kakor tuje reči zdražijo iona razno vižo poskodvajo, da zboli, n. pr. če se cervi, če se kaki pogreški rasti kakor bradavice, vodene, mezne, mastne otekline, kamni i. t. d. v kakim delu napravijo, V vsih teh do zdaj imenovanih zunajnih in notraj-nih škodljivostih, obstoje naključljivi vzroki bolezen. Kakor ^a podverženje ali nagnjenje h kaki bolezni samo na sebi še ne naredi bolezni, tako je tudi naključljivi vzroki ne store še vselej , ampak živina mora nekoliko k bolezni podveržena biti, da se bolezen naključi. Ko se j'e bolezen po teh peterih vprašanjih kolikor mogoče natanjko preiskala, se je, kolikor natanjčniše se je na te vprašanja odgovorilo, toliko natanjčniše tudi bolezen spoznala. Predenjsepa začne bolezen ozdravljati, je treba, da se presodi, kabosen izid da bode imela, to je, na kakšno vižo, da se bo končala. Vsaka bolezen pa zamore trojni izid imeti. t. se popolnama ozdraviti; 2. se v drugo bolezen spremeniti ali neozdravljive nasledke zapustiti, ki dolgo časa ali clo skoz celo živ-^ Ijenje živini ostanejo; i 3. sessmertjo končati. Živina ima denarno vrednost in zavolj tega ne želi vlastnik živini zavolj nje same življenja podaljšati, ampak le zavolj vlastniga dobička. Ako mu toraj podaljšanje življenja živine ne prinese dobička, jo raji na kako drugo vižo v prid oberne, narvečkrat za meso; če pa za to ni, jc preč dene. Vlastnik živine tedaj od zdravnika tirja, da mu naprej pove, kako se bo bolezen končala, kar imenujemo^ predpovedbo izida bolezni. Izid bolezni pa zamoremo le takrat njiprej povedati, če zamoremo na sledeče vprašanja natanjko odgovoriti: 1) Ali je bolezen take sorte, da se .«me upati, da se bo ozdravila, ali je neozdravljiva? Če je bolezen ozdravljiva, se praša: 2) Ali se zamore popolnama ali nepopolnama ozdraviti ? to je: ali se bo bolezen brez kaüga bolestniga nasledka ozdravila, ali bo kak nasledek zapustila, ki ji bo bolj ali manj pri rabi nadlego delal? 3) Ali je upati, da se bo kmalo ozdravila, ali bo zdravljanje dolgo terpelo, in znabiti tako dolgo, da se živina zaje? 4) Ali se gamore z majhnimi stroški ozdra,viti, ali je bolezen ozdraviti le z velikim trudam in dragimi zdravili mogoče? Iz teh štirih vprašanj bc vlastnik živine prevdaril: 5) Ali kaže dobiček ali zguba pri ozdravljanju živine. . iiriiiii odil^Hi«' ■ >*z2iL—_ Od ozdravljanja bolezln Ko je živinozdravnik bolezen spoznal, jD začne ozdravljati. Predenj se pa k temu pripravi, mora natanjko pre-vdariti, kar želi z ozdravljanjem doseči. Z ozdravljanjem si pa prizadevajmo večidel sledeče doseči: 1) Da vzroke bolezni odvernemo. Dokler vzroki bolezni niso odstranjeni, vedno škodjejo ali živino ranejo, bolezen rede in jo clo do smertne velikosti povikšajo. 3) Dase bolestni naredki, ktere je bolezen napravila, iz telesa odpravijo, ker sicer bolnim io bližniiri zdravim delam vedno škodjejo, neprenehama bolezen rede in jo povikšujejo in ponav^ujejo, in na to vižo večkrat tako imenovane dolgoterpeče ali kroniške bolezni vstanejo. 3) Da se neredno opravilo bolniga uda spet vre di, ali če je to nemogoče in bolni ud za življenje ni necgibljivo potreben, da se popolnama izreže ali razdene, da njegovo opravilo i|i več nap čno ali škodljiv^,, 43 Öa bolni ud kolikor je mogoče počiva. Bolni U( ne more toliko delati kakor zdrav in še zmirej bolj zboli če se njegovo opravilo kar je mogoče ue pomanjša. N"ekter organi scer ne morejo popolnama počivati n. p. serce, pljuča, možgani, ker bi, ako bi njih opravilo popolnam-zastalo, smert nastopila, in ravno zato so bolezni tih udo> kakor tudi bolezni nog nar težji za ozdraviti, ker se jin potrebni pokoj ne more dati. 5) Da se potem, ko je živina bolezen prestala, pr njej spet nadomesti, kar je med boleznijo zamudila al zgubila (shujšala), ker ni mogla ali ni hotla jesti, ker sej, je pušalo i. t. d. Le tiste bolezni, pri kterih se ti pogoji zamorejc spolniti, so ozdravljive; ako se pa eden ali več tih pogojev ne more spolniti, se bolezen teško ali do ne more ozdraviti Akoravno se pa vsi pogoji pri zdravljanju vsake bolezni morajo dopolniti, vendar niso vsi vedno enake važnosti, zdaj je ta, zdaj «n bolj potreben. Pri spolnenju zdravilskifi pogojev mora pa živino-zdravnik vedno na to gledati, kar vlastnik od njega tirja. VJastnik živine pa od zdravnika večidel tirja: 1} Da živino kmalo, 2) popolnama, prizanesljivo, 4) dober kup ozdravi in 5) da se proti vlastnlku tako obnaša kakor ta želi, ker je previdno obnašanje zdravnika proti vlastniku važna potreba, ako si hoče zaupanje pridobiti. Predenj pa začne živinozdravnik živino ozdravljati, mora na tanjko skleniti, kake zdravila, v k ako sni meri, na kakešno vižo, ali v kakošni p o d o b i jih ima rabiti. J. Od splošne razdelitve zdravil: Zdravila se sploh razdele : 1) v lekarne ali apotečne (farmaceutiške), 2) v ročne (kirurgišk?), 3) v strežbne (dietetiške}. 1) Lekarne so prave zdravilalekarnice, (apoteke) ki jih zdravnik živine, ki je večkrat tudi lekar, iz zelš, rudnin in živalde dobiva; učile se bodo v posebnim zdra-viloslovju, -i) Ročne so sploh umetalne pomoči (künstliche Hülfeleistungen) z rokami ali z zdravniškim orodjem. Tukaj ne bomo vsih kirurgiških opravil razlagali, ker se bo to učilo v uku zunajnih bolezen, kako se mora nož, razbeljeno železo i. t. d. rabiti. Le tiste kirurgiške opravila, ki s« go občinske zdravila In ki k ozdrailjanju notrajnih in vu-nsjnih bolezen z drugimi zdravili pripomorejo, bono tukaj popisali. Tu sem se štejejo: a) Kri pušanje, kar se z omerzilcam (Schnepier) ali s pičlo (Flitte) ali sulčico (Lanzette^) zgodi. Kri se večidel na vratni žili puša. Včasih se pa pri konjih tudi zna na nogah, na trebuhu ali na peti pušatl Pri govedi se tudi na repu, pri majhini živini, kakor ovcai in prešičih, se žila na obrazu pod očesam ali pod jezikam odpre. Navada pa, prešičem ali ovcam kos repa ali ušesa odsekati, je sirova in malokdaj pri takim ravnanj« zadosti kervi odteče. Sploh pa se le malokdaj primeri, da je na kakim drugim kraju kakor na vratu treba pušati. Zlo praznoveno je pa vender mnenje, da se pri vsaki posebni bolezni na drugim kraju pušati mora; ravno tako kriv» je tudi, da letni cas žilo odloči, na kteri se ima pušati. Take in druge ^razno-verne misli so med našimi mojstri slazi še zlo razširjene, ki se morajo zavreči. Žila, iz ktere se kri puša, se mora zatisniti, da se kri v njej nabere in žila zateče, ki se zamore ali s per-stam zatisniti ali pa z verco, ki se okrog celiga cela za-dergne. Če je žila dobro zatekla, se orodje, s kierim se če pušati, na kožo nastavi, in če se z merzalcam piša, se napeti merzalc skoz kožo sproži, pičla se pa ali z roko ali polenčkam v žilo zaseka, pri siilčici se pa kina med perste prime, ktere se toliko zmed njih pomoli, kakor globoko jo je treba zabosti, da se žila zadene. Pri konju in govedi se vedno le z merzalcam ai s pičlo, pri majhini živini pa, kakor pri ovcah, prešičih in psih navadno s sulčico puša. Koliko kervi se moraodvzqti, odloči sorta, stärost in velikost živine kakor tudi velikost, kakšnost in sedež bolezni. Konju se j)raviloma 8—12 funtov , govedi 6 — 8 funtov, majhini živini 6 — 10 unc kervi menkrat vzame. b) Ako se trak zavleče ali usije ali teloh ptd kožo vstavi. Te reči se ali same na sebi ali z ostrimi zdravili napojene pod kožo vtaknejo. To ravianje, če je ravno zlo lahko, se ne da natanjko popisati, impak je potreba, da se vid.i. Trak se navadno zavleče na zadnji čelisti, na vratu, na plečih in na zadnih stegiih, včasih pa tudi v drugih krajih. Usnje se pod persmi nekoliko navzadej med sprednimi nogami pod kožo vtisne. Teloh, ki sč pri govedi in pri drugi domači živini namesti usnja navadio rabi, se pri govedi v podvratno gubno kožo nekoliko predspredii-njimi nogami, pri prešičih večkrat višesnice vtisne, 3 * Te ziinajne zdravila so odvodivne, in dele, na kte-rih se rabijo, zlo dražijo, kri bolj proti tem krajem priteka in od začetka se prisadi, potem pa se začne gnojiti. S tem v manj žlahtni koži novo bolezen napravimo, da bi bolezen v kakim bolj žlahtnim delu skoz to pomanjšali. cj Babljenje takih zdravil, ki organske dele razjedo ali izžgejo. Tu sem se štejejo ojstre, razjedljive zdravila, ki se v kupi, tekoče ali v maži v kožo vdergnejo. Med te .se tudi izžgavne zdravila, n. p. peklenski kamen (Hol-lenstein^, razjedljivi kamen (Aetzstein) in razbeljeno železo štejejo, H kirurgiškim zdravilam se tudi še nektere obveze (Verbände) štejejo, ki se posebno pri zunajnih ranah nar večkrat na kopitu rabijo. Te se bodo pa pri posameznih boleznih bolj na tanj ko popisale. 3)Strežbne v tem obstoje, da se klaja, pijača, strežba in opravljanje, raba in stajje tako vredi, kakor je za bolno živino nar bolj primerno. Že ko smo od vzrokov bolezni govorili, smo djali, da te večidel v tem obstoje, da je bila klaja ali pijača na kako vižo spridena, da je bila živina v iako slabim hlevu, da so jo tako slabo opravljali in snažili, ali da je prezgodej, preteško in preveč delala, in da ni bila pred nobeno vremensko škodljivo zadevo za-varvana, Kakor potrebno je že te škodljive zadeve spremeniti , da živina ne zboli, toliko potrebniše je te zadeve takrat popraviti, ko je živina že bolna, da se zamore ozdravili. Ta prememba sama je že večkrat zadosti, bolno živino ozdraviti in pomaga bolj kakor vse zdravila, ktere se brez vsaciga vspeha rabijo, ako se te zadeve popred ne premene. Pa ravno na to se pri nas po kmetih zlo zlo malo porajta in marsikaj imajo ljudje celo za koristno, kar je zlo zlo škodljivo. — Ker smo že pri vzrokih bolezen bolj natanjko razložili, da ti v škodljivih zadevah vremena, ali klaje in pijače, ali stanja, ali rabe, srežbe ali opravljanja, večkrat pa tudi y bolestnih premembah, ki v živinskim truplu leže, obstoje ; se samo na sebi razume ^ da strežbne zdravila le v tem obstoje, da pred drugim škodljivost odvernemo in živino v take razmere pripravimo, da življeje v naj bolj pripravni meri vživa. Pri posameznih boleznih bomo pri vsaki posebej razložili, kaka piča, kaka pijača, kaka strežba in opravljanje in kaki hlevi so za bolezen naj bolj primerni. Tukaj sploh le toliko rečemo, da je večidel za bolno živino koristno, če se ji malo pa dobre klaje daje, vode pa toliko piti, kolikor je sama želi, in sicer dol)re, čiste, ki ne sme biti ne premerzla, ne pregorka, nar bolji je taka, ki je že v gorkim hlevu nekoliko ur stala. Hlevi so za bolno živino navadno naj bolj zdravi, če so sredno gorki, zračni, snažni in tihi. Streči in opravljati se mora bolna živina veliko skerb-oiše kakor zdrav». Rabiti za delo se pa živina navadno ne sme , če je le kolikaj zbolela; tako se tudi ne sme za pleme rabiti, če ima kako bolezen, ktero rada mlada živina po stari dobi. Dasiravno se mora živinozdravnik vsih teh treh sort zdravil poslužiti, so vendar za njega strežbne in ročne zdravila veliko važniši kakor lekarske. Pri kužnih boleznih so pa policijske vravnave (polizeiliche Massfegeln) med vsimi zdravili nar važnisi, pod kterimi vse tiste naprave razumemo, s kterimi se odverne, da se kužna bolezen ne prične, da se ne razšira, spet ne joverne, in skerbi, da se zavolj vžitka ali rabe na takih )oleznih zakljane ali cerknene živine, človeško zdravje ne poskodje. Varovavaih (odvračivnih) zdravil, to je takih, ki bi zamogle storiti, da bi živina ne zamogla zboleti, nimamo ; akoravno nevedni ljudje po takih hrepene, in se golufni mazači z njimi bahajo. Da pa takih zdravil nimamo, vsak lahko iz tega spozna, ker nobeniga zdravila ni, da bi 1) živino tako prenaredilo, da bi zboleti ne mogla, in 2) da bi vzroke bolezni tako spremenilo, da bi živini škodvati ne mogli. So scer zdravila, ki živino bolezni obvarjejo; ali te se ne dobe v lekarnici, ampak obstoje v pripravnih dietetiskih premembah in v policijskih vravna-vah, da živine kak vzrok bolezni ne zadene. Le ceplenje koz Clupfung) obvarje ovce, da te bolezni ne dobe, ali če jo tudi dobe, da je manj huda. Pod sodniškim ravnanjem pa razumemo pravila, po kterih se ima živinozdravnik ravnati pri pravdah zavolj živine, da sodniku pripomočke na roko da, pravdo prav razsoditi. Ker pa zdravnik pri sodniških ravnavah nobeniga zdravila ne rabi in tudi rabiti ne sme, da se sodniški predmet ne spremeni, se razume, da se sodniško ravnanje (gerichtliches Verfahren) ne šteje v zdravništvo bolezen, te-muč da samo zase poseben predmet stori. IL Mera zdravil. Ko je živinozdravnik, potem ko je vseokoljšine na-tanjko pretehtal, sklenil, kterih zdravil da se ima pri bolni živini poslužiti, mora tudi natanjko prevdariti, v kakosni meri da jih ima rabiti. Mera zdravil se pa odloči po lekarski vagi : Libra Cf»nt3 ima ISi unc ali 24 lotov; unca ima 8 drahem ali kvintelcov; drahma ima 3 šknipelne ali 60 gra-nov; tedaj škrupel 20 granov: Libra s« zaznamovali večidel v poprejšnih časili z Ib; unco z s; drahma ali kvintelc z s; škrupel z ingran z gr; polovica kake teh mer se zaznamova z Da pa v teh zoamnjih zmota ne ostane, je veliko bolji, se jih ne poslužiti, ampak mero z besedo^ zapisati. Sledeča tabela nam natanjko pokaže lekarsko vago: Ibi ima 12 a ali 24 lotov, ali 96 5, ali 288 3, ali 5760 gr. & ima 2 lota, „ 8 5, „ 24 a, „ 480 gr. lot ima 4 3, „ 12 3, „ 240 gr. 51, ima 3 a , „ 60 , ima 20 gr. Mera, v kteri se zdravila živini dajejo, se ravna po raznosti zdravil, po plemenu, starosti in velikosti živine. Pri posameznih zdravilih bomo razložili, koliko da se vsaciga zdiavila po raznosti živine rabiti sme, sploh pa veljajo sledeče pravila: Nar več zdravil potrebuje goveja živina, konj le tri četertine, prešič šestino, ovca osmino, in pes dvanajstino mere, ktera se za goved potrebuje. Kar starost zadene, se da živini o pervim polletu le dvanajstina, k večim šestina, in vsako prihodno polleto šestiaa več, tako da se s tretjim letam cela mera, ki je temu plemenu živine odločena, daje. Velikost živine le pri psih velik razloček napravi, tako da se majhnim psam le četertinka ali polovica mere, ki je za velike odločena, daje. Pri drugi živini pa velikcst le majhin razloček napravi. III. Podoba^ v kteri se zdravila rabijo. Zdravila se živini ali noter dajejo, ali v brizgi j ah ali na poveršno kožo ali na odzunaj vidljive žlemnate kože rabijo. A) Noter se dajejo zdravila i) v celih kosih 2) v štupi 3) v tekoči podobi ali v tako imenovanih vlitvah 4) v testu. 1) V celih kosih se samo soli dajejo,ki se živini v jasli poleže, da jih liže. 2) V štupi se pa zdravila pri veči živini z nekoliko piče zmešajo, da potem vse skupej sne; majhini živini se pa štupa ali sama v gobec strese, ali s kako tekočino: z vodo, ali z mlekarn v gobec vlije, ali se ji le da, da sama vse skupej poliže. 3) V tekoči po do bi ali v tako imenovanih vlit-vah se zdravila živini nar večkrat noter dajejo. Te se napravijo, če se eno ali več zdravil, ki so že same na sebi tekoče, v vlivavnico (Eingussflasche} vlijejo in se zmes S Mixtur) imenujejo; ali če se terde zdravila v vodi ali kaki rugi tekočini raztope, kterim raztopi in a ("Auflösung, Solution) pravimo; ali če se cvetlice, perje ali korenine zelš v vodi skuhajo, kar kuhovino (Abkochung, Decokt); ali s kropam poparijo kar p o par i no (Aufguss , Infusion) imenujemo, ki se potem precede, in same na sebi ali z drugimi zdravili zmešane z vlivavnico živini v gobec vlijejo. Zdravila ua tako vižo v živino vlivati je večkrat težavno, zatorej se mora previdno ravnati. Živini se glava kviško vzdigne, in tekoče zdravilo se z vlivavnico ali s kako drugo dolgovratno posodo ali skoz lijak v gobec vlije. Pri nepokojni živini se glava s posebno za to narejeno ujzdo (Eingusshalfter) ali z vervjo, ki se okrog sprednje čelusti zadergnje in čez kak tram verže, na kviško derži. Vlivati se pa mora počasi in večkrat prenehati, da se živini ne zaleti ali da ji kakor pravijo v napčno luknjo ne pride. Posebno nevarno je, in se mora popolnama zavreči, zdravila skoz nos vlivati, kar je v naših krajih še zlo navadno. 4) Zdravila se tudi v testu noter dajejo. To se zgodi, če se tekoče zdravila in stupe med sabo ali z moko in vodo, ali z medam ali s kakim drugim sokam v testo zmešajo, ktere se potem v manjših svalkih (Bissen) na majhnih lopatcah na zgorni del jezika v gobec denejo, in glava se živini tako dolgo kviško derži, da zdravilo požre. Tukaj se mora opomniti, da ni vse eno, v kaki podobi se zdravila noter dajejo, ker skušnja uči, da nektere zdravih v tekoči podobi veliko bolj in hitrejše teknejo, kakor suhe v štupi ali v testu. Posebno pri prežvekvavcih je bolje zdravila tekoče noter vlivati, ker tako naravnost v tretji želodec pridejo, «ube se pa v pervim želodcu s kei^no zmešajo in še le potem prežvjpkovane v tretji želodec pridejo. Ylitve bi bile sploh nar koristniši, pa zmiraj se ne dajo rabiti, posebno ko je vrat otekel ali vnet, ali če «o pluča vnete, ker se vlitve vedno bolj aH manj s silo gode, in torej lahko kaj v sapnik pride, da se živini zaleti. B. Zdravila vbrizgljah (Klistire) se s tem napravijo, da se že tekoče zdravila skupej zlijejo, ali terde v vodi raztope ali skuhajo ali s bropam poparijo, in da se posamezne aH njih več skupej zmešanih v brizglje porabijo. Večidel imajo klestire namen, čeva sprazniti, toraj se navadno soli z oljem in milam (žajfo} rabijo. Tudi drisko odpraviti, kerč in bolečine pomanjšati itd. se zamore včasih ■/, brisgljami, v ta namen se razne zdravila za to odločijo. Orodje za to je navadna brizglja, čeravno včasih mazači to opravilo nerodno z rogam, osnikam itd. store. C. Na poveršno kožo se zdravila rabijo: 1) v ovitku (Umschlag),S) v maži (Salbe), 3) za kopanje (Bad), 4) za kadila (Räucherungen). 1) V ovitku se rabijo zdravila, ako se plaster na platno namaže, aH če se moka laneniga semena, proso, otrobi, aH kako drugo žlemnato zeHše v vodi, v mleku aU v kaki drugi tekočini ogreje in tako testo v cunje zavije in na bolni del obveže, aH ce se cunja v skuhano aH mer-zlo vodo namaka in se okolj bolniga dela ovija. Po tem se tudi imenujejo gorki in merzH ovitki. 2} Maža je bolj tekoča in se naredi, če se tekoče zdravila zmešajo, aH če se kaka štupa v tekočini aH v oljih, masteh i. t. d. stopi aH pa z njimi zmeša, in se na pozamesne dele aH na celo poveršje namaže, ki se potem z roko aH pa s slamnatim preveslam v kožo vdergne. Naj večkrat se terpen-tinovo olje, kis, dišeči in žgani cveti, pa tudi ojstre zdravila se za mažo rabijo. 3) Pri kopanju se ali posamezni udi aH pa celo truplo v vodi skopa, aH s tekočimi zdraviH spira aH poHva. 4) Kadila se pripravijo, ako se skuhane zdravila, ktere se kade, živini, ki je krog in krog s kočam oger-njena, podstavijo, dasepodnjo kadi; ali da se razne zdravila na žerjavico stresejo, ki dim narede, da se predivo, platno in druge reči nakade in okrog bolniga dela prive-žejo ; pa tudi pri kemiški ločbi nektere zdravila dim napravijo, ako se zmešajo, to so posebno klome kadila, ki se mnogokrat rabijo, zrak v hlevih sčistiti. D. Na odzunaj vidljive žlemnate kože se zdravila rabijo v ušesa, oči, v nosnice, v gobec, na spolovila i. t. d. v tekočini, v maži aH za kadila. Po delih dobe razne imena, kakor: voda za oči (Augenvrasser), maž za oči (Augensalbe) i. t. d. Gobec se pa večidel spira 6 cunjo, ki je krog palčice ovit» in s bolj tekočimi zdravili Kadila se posebno v nosnice večkrat rabijo, če se skuhani ječmen, poparjeno žaganje ali druge reči, izkterih se kadi, v vreči okrog gobca ii nosnic privežejo, da se živina puha nasope. Tudi pod bolno vime se postavljajo škafi z vrelim ječmenam i. t. d. Vse te zdravila se ali merzle ali gorke rabijo. Oe se gorke rabijo, se mora posebno pri noterdajanju in kle-stiranju na to gledati, da niso pevroče, kar se s tem poskusi, če se posoda, v kteri so zdravila pripravljene, na oko pritisne, in če okogorkoto lahko preterpi, imajo pravo gorkoto. Posebno zdravHoslovje. Predenj posamezne zdravila napeljemo, je treba vediti, kaj da je zdravilo in kako da se od strupov in živeža razloči. Pod zdravili razumemo vse, kar živinsko truplo tako spremeni, da se škodljivost, ktera je bolezen napravila , odverne, ali bolestne spremembe, ki so iz tega v bolnih delih vstale, popravi, ali živinsko življenje tako vredi, da liolezen odverne. Pod živežem razumemo vse, kar živina je, prebavila prekuhajo, iz česar se potem redivni sok napravlja, ki spet nadomesti, kar se pri življenju po rasti delov porabi. Pod strupam pa razumemo vse tisto, kar živinsko truplo tako zadene, da živini, če le nekaj maliga od tega vžije, škodje ali clo nje življenje v nevarnost pripravi. Iz tega se vidi, da se zdravila od živeža, kakor tudi od strupov ne ločijo natanjko, in da se zamorejo reči, ki navadno živini za živež služijo, pri okoljšinah za zdravila rabiti, in da zamorejo tudi strupi, ako se po okoljsinah v primerni majhini meri rabijo, zdravila biti. Poseben razloček pa v tej zadevi stori pleme živine, tako, da zamore ena in ravno tista reč pri raznim plemenu , pri enim za strup, pri drugim za zdravilo, pri tretjim za živež služiti. Razdelenje zdravil. Zdravila se po svojih raznih lastnostih razno razdele; eni jih po vidnih zunajnih lastnostih, kakor po barvi, duhu, okusu, terdobi t. t. d., drugi po tem razločijo, od kodar se dobivajo, ali so iz rudnin, rastlin ali živalde vzete; še drugi jih pa po tem razdele, kako da živini teknejo in kake pre-membe da v živalskim truplu store, ako se rabijo. Razdelenje zdravil po njih zunajnih lastnostih je zlo pomanjkljiv», ker se iz teh njih moč, in tudi kako in v kakih boleznih se imajo rabiti, clo nič ne zve. Bolj popolnama je razdelenje zdravil po tem, ako se iz rudnin, rastlin in živalde pripravljajo, ker se po tem ložeji spoznajo, nabirajo, in s tem se tudi njih pervine ložeji razvidijo in njih moč in raba ste že nekoliko odločene. Tisti pa, ki jih po tem razdele, kako živini teknejo, na to gledajo, ali imajo posebno moč do rastenja, kervo-toka ali čutenja; jih razdele v take, ki rede, meče, in ali navzgorej z bluvanjera ali navspodej z drisko truplo praznijo; ki kervotek in čutenje pomnožijo ali slabe, ali tolažijo, in v take, ki posebne dele zadevajo in pot, scanje i. t. d. pomnožujejo. Mi bomo zdravila po obstojnih delih razdelili in posebno na to gledali, v kterim obstojnim delu zdravil zdra-vilska moč leži, in jih potem takole razdelili: L Žlemnate in oljnate zdravila. Žlennate ia oljnate zdravila so bolj redivne kakor zdravilne, meče in volne store dele, na ktere se rabijo, tolažijo bolečine in se rabijo posebno, da čutljive kožice, kterim naravniga žlema pomanjkuje in tudi druge boleče dele prevlečejo in jih varjejo, da jih dražljive reči škodljivo ne zadenejo. Njih zdravilna moč leži v žlemu ali olju, kteriga imajo te sorte zdravila v sebi. Večidel se rabijo pri zunajnih ranah za spiranje ali za obveze, da se z njimi napojeno predivo^na rano naveže, pa tudi v brizgljah, za noterdajanje se ali štupa ali voda, ki se dobi, ako se skuhajo , in tudi olje, ki se iz njih napravlja rani; pri olju je posebno treba paziti, da ni žarko, ker tako je ojstro, draži in drisko napravlja. Rabijo se za noterdajanje pri vnetljivih boleznih posebno prebavil in scanovil, ali če je živina kaj razjedlji-viga ali ojstriga požerla. Tu sem se štejejo ; 1) Laneno seme in kar se iz njega naredi: moka laneniga semena, moka lanenih preš, in laneno olje. Laneno seme se ali celo skuha ali se zmelje in en del se v dvajsetih delih vode pol ure kuha, če se za vlitve rabi; če se pa na zunajne dele naveže, se bolj gosto skuha. Namest laneniga semena se tudi zamore ravno toliko preš v vodi skuhati, ki se potem za vlitve, brizglje in spiranje rabijo. lianeno olje se živini večkrat noter vlije, če so tuje reči, pesk, kamni in razjedljive stvari v želovcu, da žlemnate kože prevleče in jih spozle stori, da jim te tuje reči ne morejo škodovati in da se naprej spravijo. Ravno zavo^j tega se tudi ko živino kolje, laneno olje večkrat rabi, po- sebno, ko je suho blato v čevih zabasano. Tega olja se naenkrat 8 do 13 lotov velki živini noter vlije, bolj majhini pa po velikosti in po starosti četertinko, osminko ali dva-najstinko imenovane mere. Tudi na znnajne dele, na kožo, da se bolj volna naredi, pri ranah, da olje rano lepo pre-vleče, in jo zraka varje, da ji ne škodje, se laneno olje rabi, če se predivo v njem napoji in na rane naveže. ' 2) Sle z (Eibisch). Rabijo se njegove korenine in perje. Korenine se ali v štupo stolčejo in od eniga do štirih lotov i, drugimi zdravili zmešane noter dajejo, ali se jih 8 —lote v večih kosih v dveh bokalih vode pol ali četertinko ure kuha in se potem precejene ali noter vlijejo ali ž njimi zunajni deli spirajo. Njegovo perje se manjkrat rabi in večidel le skuhano. To zeljše ima v koreninah in v perju veliko žlema, in ravno zavolj tega se mu pri vnetljivih boleznih zdravilna moč prilastuje, ker meči, zastale soke topi (tanjša) posebno, ako se persui in trebušni deli vnamejo. Njegova druga lastnost je pa kakor vsih drugih žlem-natih fn oljnatih zdravil, da so slabi gorkovodi (Wärmeleiter) in da tedaj gorkoto dolgo obderže, zavolj ktere so posebno dobri za gorke obveze, če se perje ali korenine debelo razsekajo, v vodi gosto skuhajo in na bolne dele obvežejo. Zlo enako moč ima in tudi na zlo'enako vižo se rabi: 3) Cvetje in perje divjih popelnov (Käsepappel) , ki rasejo na posipih, ob krajih potov, na pokopa iših, cvetijo mesca maja in junija, ko je naj bolji perje in cvetice nabirati, na solncu posušiti in shraniti. Rabi se večidel le v kuhovini 1 do 2 lota perja na poliču vode za spiranje in brizglje; noter se živini le .malokdaj vlije. 4) Cvetje in perje 1 učni k a (Königskerze, Him-melbrand), rase v pešenih krajih in posipih, pa tudi na potokih in grabnih, ima dolgo steblo, iz kteriga krog in Krog cvetje rase in skorej celo poletje cvete. Ko cvete, se perje z cvetjem vred nabera, suši in spravlja, se na enako vižo rabi kakor divji popelni. 5) Korenine repja (Klette), ki rase po potih, pri mejah, na pašnikih, cvete mesca julija in augusta; korenine so sladke in imajo nekoliko zopern duh, rabijo se le v kuhovini; za prešice se repje za pičo rabi, živina se ga na paši večidel ne dotakne in je za ovce zavolj tega na pašnikih škodljivo, ker jim ovno puli, če se vanjo za- plete. Razun tega da so korenine žlemnate, pomnožijo tudi nekoliko pot in scanje. 6)Korenine in perje lapuščka(Huflattig),rase po\sod, kjer je mokro, cvete zlo zgodej, večkrat že mesca februarja do maja; razun da so žlemnate, so tudi nekoliko grenke, se tudi le v kuhovini rabijo ; posebno pri zasta-ranih persnih boleznih njih zdravilno moč hvalijo. 7) Korenine in včasih tudi perje žajfniga zeliša, rase na travnikih, na mejah in med germovjem, cvete mesca julija in augusta, se le malokdaj v kuhovini rabi; živina zeliše le v sili je. 8) Korenine in perje gabeza, rase na mokrih travnikih in v grabnih, cvete mesca maja in junija, korenine imajo posebno veliko žlema v sebi in tudi nekoliko skupej vlečejo. V poprejšnih časih so ga mnogokrat rabili pri driski, pri teškim scanju i. t. d.; zdaj ga pa večidel le na zunajne dele za spiranje in za ovitke rabijo. Pastirji s posebnim zaupanjem zdravijo z njim kostolome in vgnjide pri ovcah, brez da bi ravno posebno veči moč imel, kakor druge žlemnate zdravila. 9) Korenine in perje pasjiga jezika(Hunds-Kunge), ki rase na suhih in pešenih krajih, na potih I. t. d,, cvtte mesca maja in junija; sirovo zeliše ima zopern duh,' ki se pa zgubi, ako se posuši, in tudi zopern okus; zavolj tega ga le ovce in koze in sicer zlo nerade jedo, druga živina se ga pa celo ne pritakne. Zavolj zoperniga duna prežene to zeliše podgane, ako se še zeleno na kak kraj položi, kjer je mnogo te živali. Sledeče zeliša, ki se tudi še med žlemnate štejejo, se clo malokdaj rabijo: 10) Korenine lepotice (Weisswurz). llj Korenine in perje volovskiga jezika (gemeine Ochsenzunge). 1!2) Perje plučniga zeliša(velikonočnic) (Lun-genkraut). 13) Korenine in perje zvitiga korena (rother Weiderich). 14) Korenine in perje medvedove tace (Heilkraut). 15) Perje črevenke (gemeine Gänsefuss). Tudi sledeče zdravila imajo mnogo žlema v sebi, so pa za živinske zdravila predrage; le pri očesnih boleznih, aka se z zlemnato vodo spirajo, se jih zamore enimu poliču vode pol do eniga kvinteica primešati. , ;; m ■ 16) Arabski gumi, je posušeni sok reč akacievih dreves. 17) Rožičevo seme, kutine peške, jedra sladkih mandelnov. 18) Tudi otrobi in moka se med žlemnate reči štejejo, ki se pa ne rabijo za zdravila, ampak se le vodi. pridenejo in močnate pijače napravijo; ali se pa drugim zdravilam zavolj tega pridenejo, da se po tem z vodo zmešajo in tako vse skupaj v testo sprimejoin v svalkih noter dajejo. 19) Tudi živalske masti se tu sem štejejo, ker imajo z žlemnatimi zdravili enako moč, in sicer: Prešičeva mast (salo], goveja mast (lojD, sirovo maslo, konjska mast, pasja mast, zajčja mast i. t. d. i Vse te masti se večidel na zunajne dele labijo, ali se pridenejo maži, ali se same na sebi v bolni del vribajo. Na nektere teh masti ljudje posebno derže, kakor na pasjo in zajčjo mast, vendar imajo pa vse to moč, da bolne dele meče, tope, prevlečejo in dotik zraka odvračajo , in ker so slabi gorkovodi, gorkoto dolgo obderže, ima pa ena kakor druga zlo enako moč, le v tem se razločijo, da nektere bolj dolgo tekoče ostanejo in se bolniga dela bolj poprimejo. 20) Tudi laško in ogerčno olje med te zdravila štejemo. II. Sladke ali sladkornate zdratila. . t Imajo mnogo sladčica (Zuckerstoff) v sebi in se same na sebi le malokdaj rabijo, ker nimajo ravno posebne zdravilne moči J kakor da bolne dele meče in tope, ampak so bolj dietetiske; drugim zdravilam se pa večkrat pridenejo. Tu sem se štejejo: 1) Med, se nar večkrat v žlemnatih tekočinah stoT pljen rabi za gobec spirati, pa tudi druge zdravila se mu večkrat pridenejo, da se tako maž napravi. 2) Sladke korenine CSiissholz), se pri živini tudi malokdaj rabijo, in sicer ali^ v štupo stolčene ali pa v kn-hovini. vzame se jih SJ do 3 lote za velko živino. 3) Mana, razun daje skdkornata, je tudi nekoliko dražljiva. pa vendar pri živini ne napravi driske; je tudi predraga. 4) Tu sem tudi štejemo korenje in peso, posebno belo in burgundarska, ki ste zlo koristni za pičo posebno pri dolgoterpečih p er sni h boleznih, ki se po pljučnici večkrat napravijo. ill. Grenke %dramla. Grenke zdravila imajo mnogo grenčica (BitterstofFJ v sebi, so krepčavne, poboljšajc prebavJjanje, ker nado-meste in tudi pomnožijo žolčno moč. Pri vnetljivih bole-anih se pa ne smejo rabiti, ker so nekoliko dražljive. Tu sem se štejejo: 1) Korenine enciana, ki rase v hribih, cvete mesca julija in augusta; se med vsimi grenkimi zdravili nar večkrat rabi, ima nar več in nar bolj čistiga grenčica. Rabi se posebno pri slabim prebavljanju, kjer je ali želodec kaj pokvarjen ali pa prebavilni soki. Tudi po preteklih boleznih je dober, da prebavljaije poboljša, da se živina popred popravi. Rabiti se pa ne sme pri vnetljivih boleznih v ta namen, da bi živina začela raji jesti, ker pri teh živina večkrat nerada je, kar pa izvira iz vnetljive bolezni, ne pa iz pokvarjeniga prebavljanja. Rabijo se nar večkrat v štupo stoloene korenine; kterihse da velki živini dva lota, majhini pa od eniga do dveh kvintelcov, ki se ali s klajo zmešajo ali pa v svalkih noter dajejo; pa tudi v kuhovini se zamorejo rabiti, če se na polic vode en lot debelo zre-zanih korenin skuha. 2) Perje merzlične detelce CBitterklee), rase le na močvirnatih travnikih, še večkrat pa v lužah, cvete mesca maja in junija; se rabi v stupi, ktere se Teči živini do dva lota noter da, ali pa v kuhovini. 3) Cvetje tavžent rož ("Tausendguldenkraut), rasejo velikokrat na sončnih gričih med germovjem, cvetijo mesca junija do augusta. So že manj grenke kakor poprejšnje, torej se jih tudi v veči meri nar večkrat v kuhovini živini da, štupa se le malokdaj rabi. Na enako vižo in v enaki meri, pa le malokdaj se rabijo: 4)Perjekardobenedikte (Cardobenedictenkrant), rase na gerških otokih in na Španskim divja, pri nas ^a le, če se vseje; cvete mesca junija in julija, se naberaše predenj začne cveteti. 6) Perje in korenine cikorje (Wegvrarth), rase povsod na potih in ob njivah, cvete od mesca junija do septembra. 6) Perje in korenine regrata ^Lövenzahn), rase povsod in cvete od spomladi do jeseni, živina ga rada je in posebno ovcam dobro tekne, če so mehkužne iu červ-nim boleznam podveržene. 7) Perje svetigaPetra ključa CErdrauch), rad rase na polji v vinogradih in na vertih, cvete od mesca junija d« oktrobra: posebno ovce in koze ga rade jedo. Les in skorja kvasije CO«asia) in skorja kolombe (Kolomba), imate zlo veliko grenčica in ste skupvlečljivi, ste posebno koristni pri dolgo terpeči driski in griži, ki iz omehčenja, ue pa iz vnetih žlemnatih kož izvira, p« živini pa, ker ste predragi, se le malokd^ rabite. 9] Sterjeni goveji žolč (eingedickte Ochsen-gallej je tudi zlo grenko zdravilo, pa se zavolj tega, ker 'e predrago, pri drugi živini ne rabi, kakor, in sicer ma-okdaj, pri pasjih boleznih. ijinj i/; ' IV. Dišečogrenhe zdravila. s. Dišečogrenke zdravila so grenke in tudi dišeče in zavolj grenčica imajö tisto zdravilno moč, kakor poprejšnje: da prebavljanje poboljšajo, prebavilne soke nadomestujejo in živino krepčajo; ker so pa tudi dišeče, dražijo in so toraj posebno koristne pri pokvarjenim prebavljanju, pi kterim so vse opravila življenja bolj lene; varovati se jih je pa treba pri vnetljivih boleznih. Tu sem se štejejo: 1) Perje pelina, rase povsod, cvete mesca julija in augusta, se velikokrat pri živini za zdravilo rabi, le za konje ni dober, ker jim je zlo zopern. Babi se perje z cvetjem vred posušeno ali v štupo stolčeno ali v kuhovini; pri goveji živini od dveh do treh lotov, pri ovcah od dveh do treh kvintelcov; pa tudi od zeleniga perja se izžmeti sok živini noter vliva. 3) Perje vratiča (Rainfarren), rase na bregovih vod, okrog njiv na mejah in vzarcah, cvete od mesca julija do septembra. Babi se njegovo perje in cvetje in tudi seme na enako vižo kakor pelin. Zavolj zoperniga duha ' in okusa so ga večkrat rabili zoper gliste. Na enako vižo se rabijo: 3) Korenine grebnika (Nelkenwurzel"), rase v germovju in v logih, cvete od mesca junija do augusta. 4) Cvetje hmelja (Hopfen^, ki se zlo velikokrat po vertih sadi, po mejah in germovju pa divji rase, cvete mesca junija in julija, 5) Perje arm an a (Schafgarbe), rase povsod na travnikih, potih in livadah, cvete in zori celo poletje, je posebno za ovce dobra pica. V. Zagoltnogrenke in zayoltne zdravila. Te zdravila imajo v sebi mnogo zagoltnica, so toraj skupvlečljive, krepčavne, pomanjšajo izceje telesnih sokov in se toraj posebno rabijo pri mehkužni živini, pri dolgi driski in griži, pri mehkužnih ranah in vgnjidah in pri kervenju iz vmehčenih delov. Varovati se jih je pa treba pri pospešenim kervotoku, pri silovitih kervnih navalih in pri zdraženih in vnetih delih. Tu sem se štejejo : i) Hrastova s k o r j a (lubad), ki se v štupo stol-čena večidel le na zunajne dele rabi: pri mehkužnih ranak in vgnjidah, ki se nočejo celiti,' iz kterih rada kri teče in divje meso rasti hoče. Za noterdajanje se pa le voda skuhanih hrastovih skorij veči živini do dveli lotov na bokal vode, manjši pa do dveh kvintelcov pri omehčanih čevah, pri dolgo terpeči mehkužni griži, pri prelenim pre-bavljenju rabi. Tudi za kopanje ali spiranje pri omehčenih rahlih bolnih delih so večkrat hrastove skorje koristne. 2} Šiške in jezice imajo še več zagoltnica v sebi kakor hrastove skorje; toraj naj se jih v enaki podobi pri enakih boleznih pa le na pol toliko kakor hrastove skorje rabi. Veliko manj zagoltne so in se toraj tudi veliko manj-krat rabijo: 3) Skorje kerhlike (Bruchweide), bele verba (Kopfweide), divjiga kostanja, jesena, borovca, želene orehove lupine, sok jerebiknih jagod (Vogelbeere), lupine margarala (Granatapfel), želod in divji kostanj; poslednja dva sta posebno dobra pica za prešiče, pa sta zmlela tudi za drugo živino, če se nanju navadi, koristna. Tu sem se tudi še štejejo: 4) Korenine ^rižniga korena (Blutwurz), ki se večkrat rabijo kakor tudi poprejšne, če živina kri šči, kervavo molze ali če kervavo blato od nje gre, pa le takrat , če to iz omehčenja teh delov izvira; pri vnetju teh delov se pa ne smejo rabiti. 5)Korenine gadoviga korena(Schlatigenwurz"). 6) Steblja in korenine brožca (Färberröthe), ki ima maogo rudečiga barvica v sebi; toraj pri molzni živini, četo zelišeje, mleko rudečkasto postane, svojo skupvlečljivo moč ima posebno do kosti, ktere tudi po vžitju tega zeliša rudečkaste postanejo in zavolj tega se je tudi posebno zaupanje pri kostolomnici (Knochenbriichigkeit) goveje živine pridobilo. VI.'' Dišeče ali aromatiške zdravila. Dišeče ali aromatiške zdravila imajo več ali manj »e-kiga dišečiga olja v sebi, ki je ali v cveticah ali v perju ali v semenu ali v koreninah, ktero, ker je silno bežljiTo, vročina izžene; toraj se te zdravila ne smejo kuhati, temuč le pariti. Te zdravila dražijo kri in čutnice, toraj pospe kervotok, pomnožijo telesno gorkoto, kožno hlapenje in vse izceje telesnih teKočin, kerč tolažijo, se toraj rabijo pri boleznih, ki iz oslabljenja bolnih delov izvirajo, ki se toraj morajo oživiti in zdražiti; varovati se jih je pa treba pri vsih vnetljivih boleznih. Tu sem se štejejo : ; I' » . ■ ■ ( • a) Dišeče perje in cvetje. - 1) Bezgovo cvetje, ki se mesca maja in junija pri suhim vremenu nabira in posušeno spravi; zdraži kri in čutnice, pomnoži kožno in pljučno hlapenje in se v boleznih rabi, ki iz prehlajenja izvirajo, ako niso vnetljive. Rabi se štupa v svalkih, ali poparma, veei živini se ga da od Si do 4 lotov, ovcam in prešičem Va do 1 lota in psam Va do i kvintelca. Popanna se napravi, ako se 1 del z jO delov kropa polije in to četertinko ure pokrito stoji. Na zunanje dele se le malokdaj z vodo ali mlekam napravljeni ovitki rabijo. JJ) Kamilčne cvetice, se nabirajo, ko cvetijo mesca julija in avgusta, se posušene v zapertih posodah shranijo, ker bi se sicer izdišale. Razun dišečiga olja imajo tudi grenčiča v sebi. Noter se dajejo navadno, ce živino napenja in grize in če se scavnica zavolj kerča za-pera in sploh pri kerčnih boleznih brez Tnelja. Dajejo se veči živini v štupi od 2 do 4 lotov, manjši od V^ kvintelca do 1 lota, še večkrat pa v parini v vlitvah za brizglje, ali pa na zunanje dele za spiranje in ovitke. 3) Žajbelnovo perje je dišeče "inzagoltno, tcraj tudi skupvlečljivo. Nar večkrat se rabi v kuhovini pri zunaj-nih boleznih za spiranje mehkužnih ran in gobca. Ravno na tako vižo, kakor do zdaj imenovane dišeče zdravila samo v nekoliko veči mera, ker so nekoliko slabši, se rabijo; ^ Isop, mete (Münzen), melise, materni d u š k CQuendeQ, vinska rutica (Rauch), t i m i a n, r e sj e, majaron, rožmarin in sneni drob, ki se na hlevih iz cvetic sena nadrobi, in kolikor več cvetja ima seno, toliko bolji je tudi sneni drob, toraj je planinski nar boljši. Noter se te dišeče zdravila le malokdaj dajejo, za spiranje pa se zlo velikokrat rabijo, kterih se večidel več skupej zmeša in skuha. b) Dišeče semena. Dišeče semena so tudi nekoliko grenke in zavolj tega poboljšajo prebavljanje, červno gibanja želodca in čev pomnožijo in nabrane vetrove iz čev spravljajo in se toraj pri napenjanju večkrat rabijo, take so: Janež, kumna (Kimmel) kumarač (Dili), k op er (Fenchel), vodni kimelj (Wasserfenchel). Tega 'semena se da v štupo stoleeniga ali v svalkih ali v kuhovini konjem in govedi od 2 do 4 lotov, ovcam in prešičem od % do 1 lota in psam 1 Skrupel do 1 kvintelca. c) Dišeče korenine. 1) Korenine baldriana (divja špajta},rase na suhih berdih, neka manj zdravilna sorta se pa tudi najde na močirnih lokah, cvete poleti. Posebno čutnice draži, pospeši kervotok in popijavne žile spobode, da nabrane razljive bolj popivajo, je toraj posebno koristen pri čiitničnih boleznih, pri mertudu, pri kerču in pri nasledkih bolezen, ki obstoje v oslabljenju delov in v vodenih in meznih razli-vih. Rabi se v štupo stolčena korenina pri veci živini od 1 do 2 lotov, pri manjši živini pa šestina ali osmina te mere večidel v svalkih ali v iuhovini, če se debelo stol-čene korenine skuhajo. 2) Korenine kalmeža, rase na močirnih krajih, pri vodah in grabnih, cvete mesca junija in julija. Je nekoliko dražljiv kakor baldrian, se pa vendar skoraj v ravno tistih boleznih rabi, posebno pri nasledkih vnetja žlemnatih kož sopil in se tedaj večidel štupi za kevžih pridene. 3) Velki oman (velki koren) (Alantwurzel), v nekterih krajih Nemškiga divji rase, pri nas se pa večidel sadi, cvete mesca julija in avgusta; se kakor paprejšni pa redkokrat rabi. 4) Korenine angelike, rase v hribih in dolinah, cvete mesca julija in augusta. Rabi se pri enakih boleznih in v enaki podobi kakor baldrian. 5) Na enako vižo se tudi korenine luatraka rabijo , pri nas ga večidel sade in se od tod tudi na vertih sam zaseje, cvete mesca julija in avgusta. ijJ, • , . v ...» ''■■t^iO tJ?)^ 4 * 6) Korenine arnike, od ktere se ji< Tudi pri kožnih spušajih, pri garjah i, t. d, se večkrat s pridam rabi. Pri ranah, posebno pa na kopitih s« tudi terpentinovo olje velikokrat rabi, ki pa večidel «kodje, ker je preveč dražljivo. Noter se nar večkrat daja pri smolikah, pri zastaranih plučnih boleznih, pri mertudih in sicer velki živini od 1 kvintelca do 1 Ista, majhini žirini pa od 10 do 30 granov. 7) Borove ovo (smoMkovo) in brinje vo olje imata tako moč kakor terpentinovo olje, se vendar le manj-krat rabita in sta bolj draga. 8) La vor ovo olje se dobi, če se lorberjeve ja--gode v t^odi kuhajo in plavajoče olje posnema; imenuje se tudi velikokrat lorbeijeva maž, ker je gost kakor maž: se večidel s terpentinovim oljem ali z drugimi enakimi zdravili zmeša in le na zunajne dele rabi, da mehči in draži. 9) Jelenovo olje, ki se dobi, če se živinske kosti, parklji, kopita, rogovi suho destilirajo; ker se v ta namen naj večkrat jelenovi rogovi rabijo, se to olje ime- nuje, jelenovo olje. Je dražljivo, kerč tolaži in v cevih nabrane gliste mori, veliki živini se ga 1 do 2 kvintelca majhini pa 10 do 15 kaplic aoter da. Na zunajne dele se večkrat okrog ran namaže, da s smradam muhe in druge merčese odganja. 10) Tudi kamnovo olje tu sem štejemo, ki ima zlo enako moč z dišečimi olji, samo da ni tako hlapeče. Je zlo dražljivo in nobeno zdravilo se večkrat napčno ne rabi kakor ravno to, ker ga vozniki, mojstri skazi in konje-derci pri trebušnih boleznih, posebno pri grizenju brez razločka rabijo naj bodo bolni deli zdraženi in vneti ali ne. 11) Kafra, brez ktere zdravnik« tako imenovanih slabotnih boleznih clo nemore biti, je izleček nekiga drevesa, ki je zlasti v Kini doma in se kaferno drevo imenuje; če se zrezane veje, korenine, skorja in perje tega drevesa v bakren kotel denej», in se pod njim zakuri, odžene vročina iz njih v priklopjeno in s slamo obloženo posodo kafro v podobi okroglatiga vlažniga sivkastiga zernja, ki se potem očistiti mora. Večidel naših dišečih rastljin ima tudi kafro v sebi. Večkrat se rabi, če živina oslabi, životvorno moč spet spodbuditi. Da se je je pa treba pri vnetljivih boleznih varovati, se samo po sebi razume, in le pri nasledkih vnetja je koristna, da podpera zdravilno moč natore. Kafre se daje veči živini v štupo stolčene y^ do 1 kvintelca, manjši pa 5 do 10 granov; da se pa za-more kafra v štupo stolči, se popred nekoliko z vinskim cvetam poškropi. 12) Med te zdravila tudi štejemo pibrovec (Bibergeil) in p i že m, ki čutnično in kervno življenje zlo dražita, sta pa za živino predraga, in se tedaj k večim pri psih pa le malokdaj rabita. J I VIIL Smolnati gumji in balzami. i Imajo ravno tako zdravilno moč kakor ravno imenovane , se večidel le za kadila rabijo, noter pa se le malokdaj dajejo. Tu sem štejemo: 1) Vožnik (stinkender Assant) je zlo zdišeč in dražljiv in posebno čutnice krepi; toraj je posebno koristen, če so po prestanih boleznih čutnice oslabljene, deli omer-tudenii. t. d. 2) Amoniakovi gumi, 3] Mira. 4) Kadilo (Weihrauch). 5) Mastiks. 6) Peruvianski balzam. 7) Kopajev balzam. Te zdravila so soki rastlin, ki iz drevesne kože tečejo, če se koža prereže, li se na soncu posule in potem • shranijo in tako iz tujih v naše kraje po kupčii prinesejo. IX. Zaffolfno-smolnate zdravila. Imajo razun smolnatih tudi zagoltne dele v sebi, so zlo dražljive, pa niso dišeče, toraj le tiste dele dražijo, s kterimi neposredno v dotiko pridejo. Zatorej, če se noter dajejo, posebno čeva dražijo, store, da kri bolj k 5e- ' vam priteka, da se iz tega več soko7 in žlema v čevah napravlja, da tako nabrano blato mehko postane in t«raj ' drisko napravijo. ' Imenujemo jih toraj driskne zdravila. Se pa morajo vedno s previdnostjo rabiti, ker zlo dražijo in tedaj lahko čeva vnamejo, de so tedaj čeva že kaj zdražene, se ni- ' kakor ne smejo rabiti. Tudi zavolj tega so večkrat škodljive , ker čeva po njih bolj lene in tope postanejo, če je zdravilna moč drisknih zdravil že nehala, in ravno zavolj tega po driski, če se je z drisknimi zdravili napravila, živino rado zapre. Tu sem se štejejo. 1) Lo pa ti ka(Aloe),je posušeni in sterjeni sok ze-liša Aloe, ki v Indii rase; ker se pa na razno vižo pripravlja in bolj ali manj sčistena prodaja, ima tudi v kupčii razne imena; nar manj čista, panarholj dražljiva je koij-ska aloe; druge sorte je jeterna aloe [AloeHepatica), in ker se ta sorta pri nas večkrat rabi, od tod tudi ime io- i patika (Hepatica); ima pa tudi še več drugih imen. Njena moč je po meri, v kteri se živini daje, in po raznosti živine razna; če se je malo da, poboljša prebavljanje, je skupvlečljiva in toraj stori, da je blato bolj terdo in da manjkrat od živine gre; če se je pa več da, napravi drisko, kakor smo že zgorpj omenili. Koristna je tedaj takrat, ko so čeva tope in neobčutljive, da se zavolj tega mnogo terdiga in suhiga blata v čevih ö nabira, ki se redno ne izpravlja, posebno pa pri dolgoter-pečih možgannih boleznih, pti tišavki, če se živini v glavi verti, če jo meče, z eno besedo pri vsih boleznih, pri kte-rih si prizadevamo čeva zdražiti, da zavolj tega bolj kri k čevam teče in tako od drugih delov bolj odteka. Pri ' grizenju ali klanju pa je škodljiva lopatika zavolj tega, ker ima prepočasno moč, ki večidel še le v 24 urah drisko napravi in ker se po njej rade čeva vnamejo. • J-', ' !. i^/w*!,,, .. ' .. V-jiy'i./ C iiii.j^.s ,,, Rabi se v svalkih, ki se nar ložeji narede, če se lopatkine atupe in mjilavenaki meri zmeša, da se v svalke sprimeta. Aloe se pa tudi v vodi ali v vinskim cvetu stopi, iz česar se aloe-izleček in tinktura pripravlja, če se en del alovne stupe v štirih delih vode ali vinskiga cveta stopi, če se v vodi stopi, dobimo alovni izleček, če pa v vinskim cvetu, alovno tinkturo. Alovni izleček se kakor alovna štupa večidel noter daje, v svalkih ali vlitvah, velki živini od 1 do 3 lotov, manjši pa 10 granov do 1 kvintelca. Alovna tinktura * se pa le bclj na zunajne dele rabi in je pri mehkužnih ranah, ki se nočejo celiti, pri kterih hoče divje meso rasti, posebno na kopitih nar boljši zdravilo. Zmeša se večidel s polovico laškiga olja, in rane se navadno s predivam , v tej tinkturi namočenim, obvežejo. Po noterdajanju lopatike čeva navadno bolj čutljive postanejo in se lahko vnamejo, toraj je treba živino med tem časam posebno prehlajenja varovati, in zavolj tega Angličani, Iii imajo navado pri konjih na spomlad drisko napravljati in to večidel z lopatiko store, zaprejo dva do tri dni konje v temne zaperte hleve in živino čez in čez s kočam odenejo, da se ne prehladi. 3) Guraigut je sok drevesagumigut, ki rase divji v Siamu in Malabaru, ima ravno tako zdravilno moč kakor aloe, pa ne vedno tako gotovo in stori pri psih in prešičih tudi večkrat bluvanje; ni tako v navadi. 3) Korenine j al ape, zeliša, kina Meksikanskim rase, imajo z aloe skoraj enako moč, samo nekoliko manj so dražlji-ve, da pri veči živini še le takrat drisko napravijo, ako se jih ji 3 — 4 lote da, psi in prešiči pa blujejo, če se jim je do SO granov da. Rabi se večidel štupa v svalkih, pa tudi v vlitvah. Jalapna smola, ki se dobi, če se debelo stolčene korenine skož dva dni en del v štirih delih kropa namakvajo, vehdar se za živino le malokdaj rabi ^ ker je predraga. 4) Rab ar bar a je zeliše, ki ima mnogo sort, rabijo se nje korenine v štupi^ imajo mnogo grenčica v sebi, za- ,,iVolj kteriga, ako se v manjši meri, to je od i do 2 lotov , prenavljanje poboljšajo ^ červno gibanje čev kre-. pijo ; le če se jih v veči nieri do štirih lotov in še čez rabi, . napravijo včasih drisko. So zavolj tega in posebno, ker so zlo drage, pri zdravljanju živine že felo iz navade prišle. 5) Ipekakuana je tuje zeliše, od kteriga se v štupo stolčene korenine rabijo. Se šteje med narbolji blu-vavne zdravila, in se toraj le pri tisti živini rabi, "ki za-more bljuvati, to je, pri psih in prešičih. Da se štupe 10 granov do 1 kvintelca naenkrat na vodi, na olji ali v svalkih. — --'IP' . , »i«?)»«''^.;;^ Ostre zdravila. ' Te zdražijo dele, kterih se dotaknejo, in sicer tako, da jih zamorejo vneti, brez da bi čutnično in kervno življenje po celim truplu dražile. Te zdravila se večidel na zunajne dele rabijo kot odvodivne zdravila. Tu sem se štejejo: I) Česno, se daje živini večkrat, če se neče po-jati ali goniti, naši mojstri skazi se ga pri vsaki priložnosti poslužijo. Ž) Čebula, se večkrat stolčena kakor dražljivo zdravilo na zunajne dele obveže pri topih oteklinah, pri zastaranih vgnjidah. 3) Hren. 4j Seme černiga in beliga ženofa. 5j Koreninečmerike (weisse Nieswurz),se rabijo v kuhovini večkrat za spiranje kože pri kožnih spu-šajih, posebno pri grintah, v štupo stolčena je za pse naj bolji bljuvanje napraviti. Da se je psu do 3 granov; pri drugi živini pa, ki ne bljuje, stori, da se ji gnjusi in riga. Te loh (^schwarze Nieswurz), se pri govedi in pri presičih večkrat pod kožo vtakne; je naj bolji ako se sproti skoplje, če se rabi; posušene korenine se pa morajo poprej namočiti ali v vodi ali v kisu; v vodi jih namakati je bolje, ler bolj ojstre ostanejo, kis pa jim nekaj ojstrih obstojnih delov vzame. T) Ingver, je korenina zeliša iz tujih krajev, se je včasih posebno pri pokvarjenim želodcu, potem pri dol-goterpečih žlemnih izcejah sopil in pri smolikah rabila, vendar ni posebno koristna bila, in se zdaj le malokdaj rabi. 8) P o dies k (Herbstzeitlose), se žavolj ojstrih obstojnih delov med strupe šteje, pri vodenici ovac so ga za posebno keristniga poterdili. 9) Divja buča (Zaunrübe), napravi sirova in v velki meri vžita, klanje; za zdravila se le malokdaj rabi. 10) Morska buča (Meerzwiebel),pri velki živini nima posebne moči. II) Volčji ali divji poper (Seidelbast), rabi se njegova skorja, ki kožo draži, se pa zamore le pri živini rabiti, ki nima dolge dlake. 12) Sena, je germ, ki rase v Afriki, na Laškem in Gerškem, rabi se nje perje v stopi ali v poparini, ki pri majhini žirini rado drisko napravi, pri konjih in govedi pa Ic takrat, de se ga jim zlo veliko da. i - ui. 13) Krotonovo olje, dobi se iz semenagermovja (Croton Tiglium), ki v izhodni Indii rase, če se skuha ali vžme. Je nar hujši in tudi nar hitrejši driskno zdravilo, ki že pri velki živini od 5 do 10 granov v kratkim času drisko napravi. Rabi se toraj, če je živina zlo zaperta, in če druge zdravila ne morejo živine sprazniti. Ker je pa zlo ojstro in rado dele, kterih se dotakne, vname, se ne sme nikdar rabiti, če je želodec ali če so čeva zdražene ali celo vnete, in tudi pri noterdajanju je treba previdno ravnati, da v žlemnate kože gobca inpožeravnika ne vje-da; zavolj tega se večidel ali z drugo tekočino zmeša ali se pa z njim košček kruha napoji, ki se potem v moko zavije in živini da, da ga požre. 14) Španske muhe (Canthariden) se zeleno-plav-kasto svetijo, se k nam nar večkrat iz južniga Francoskiga prinesejo, se pa tudi pri nas, posebno na lešovju in na jesenih najdejo, ktere je nar bolji zvečer nabirati, so zlo ojstre in posebno scanovila in sopila zlo dražijo, se večidel le na zunajne dele rabijo za ojstre mazila. Nar večkrat se v štupo stolčene rabijo, ki se drugim bolj ali manj tekočim zdravilam^pridenejo in tako razne sorte plaštri in maže napravij«. Če se en del štupe španskih muh v šestih delih vinskiga cveta več dni namaka, se iz tega tinktura španskih muh napravi, ki se posebno velikrat na zunajne dele z drugimi zdravili zmešana v ojstri maži rabi, pa tudi kravam noter daje, če se nečejo pojati. 15) Euforbium, je posušeni sok zeliša, ki v Afriki rase. Prodaja se v koščikih, ki se stolčejo in štupa se kakor španskih muh večidel ojstrim mažam pridene. ÄI. Omotice. Omotice čutnično življenje mamijo in toraj bolečine in kerč pomanjšujejo, akoravno se pri živinskih boleznih ne rabijo tolikokrat, ki imajo tudjb veliko manjši zdravilno moč, kakor pri človeških boleznih. Čutnične bolezni že živino veliko manjkrat napadejo in obstoje večidel v vnetju in v drugih premembah, ki na čutnice, posebno na njih središne dele (možgane in herbtni muzeg) tiše in jih toraj v svojih opravilih motijo, overajo aH opravila clo zatarejo. Tu sem se štejejo : 1) Mak, je zeliše', ki rase v jutrovih deželah in v južni Evropi v divjim stanu, ima mnogo omotčnih obstojnih delov v sebi, in sicer v perju, v glavcah in v semenu. Iz njega se opium napravlja, če se i? teh delov vžmeti sok posuši, ki v raznih sortah iz jutrovih dežel v nase kraje pride. Za živinozdravniško rabo je veliko boljši izle-ček makovih glave, ki se napravi, če se stolčene makove glavce v kropu namakvajo, precejena voda pa se vsuši in rabi. Iz maka se tudi tinktura napravi, če se en del makove štupe v šestih delih vode rastopi. Rabi se štupe in tinkture pri velki živini V^ do 1 kvintelca, pri manjši živili pa 5 do 10 granov. Ži) Pruska kisli na (Blausäure) je nar bolj omotična teločina, ki se iz živinske kervi napravlja, razun tega ima pa tudi mnogo jeder to kislino , kakor jedra grenkih man-delnov, breskev, češpelj i. t. d. Ta kislina omoti med vsimi omoticami nar hitreji in v nar manjši meri, tako, da že ene kapllce zamorejo majhino živino ko bi trenil, umoriti. Je toraj strup in se za zdravilo clo malokdaj rabi. 3) Tobak, je zeliše, ktpiga smo iz Amerike dobili; rabi se za zdravilo posušeno perje, naj večkrat v kuhovini za spiranje pri kožnih boleznih, pri garjah in tudi za UŠI. Tudi v brizgljah se njegova kuhovina rabi, da bolečine in kerč potolaži, kakor pri klanju ali grizenju. Za kadila so ga pri ovcah rabili, če so se v nosne votline ovčji brenceljni nabrali, daje živina jela kihati, in tako brenceljne vun metala, kar pa ni posebno koristilo. Noter ga v kuhovini vozniki večkrat pri grizenju živini vlivajo, brez da bi bil kdaj posebno koristen bil. 4) Volčje jagode (Tollkirsche, belladonna),rase v senčnih gojzdih, po hribih, posebno v razvalinah starih gradov; c^ete mesca junija in julija. Akoravno je to zeliše za človeka zlo strupeno, vendar živini ne škodje, ki ga sicer ne je, če se ga ji pa po sili da, ga zamore precej veliko brez škode vžiti. Lastnost, ktero imajo vse omotice, da očesno punčico zlo rastegnejo, če se jih kaj v oči kapne, t'e posebno temu zelišu lastna tako clo, da se ne pomanjša malo, če tudi velka svitloba v oči sije, kar se vendar sčasama spet zgubi brez da bi očem kaj škodovalo. Za živinsko zdravilo so ga živinozdravniki le iz človeških zdravil vzeli in hvalili so ga pri steklini, smerkeljnu, goveji kugi i. t. d.; pa pokazalo se je, da ni nič koristilo in je toraj celo iz navade prišlo. 5) Zobnik (Bilsenkraut, hyosciamus), rase v pustinjah, podertijah, na potih; cvete mesca junija do au-gusta; rabi se perje, ki je, dokler je še zeleno, zlo omotčno, kerč tolažf in meči, in je tedaj pri zlo bolečih oteklinah za ovitke koristno,^pa tudi v kuhovini ga za brizglje in za kopanje rabijo. Če se perje posuši, zgubi mnogo omotičnih obstojnih delov. Med vso domačo živino je nar bolj konjem škodljivo, pri kterih možganne bolezni napravi, ki pa kmaio brez nasledkov minejo. Druga živina ga precej brez škode vžije in prešičem clo dobro tekne. 6) Stnerdljivi koren (smerdljivec, gefleckter Schierling, cicuta), rase v tistih krajih in cvete takrat kakor zobnik in se tudi na tako vižo rabi. 7) Vodna trobelika (Wasserschierling), rase na močvirih, studencih , grabnih i. t. d.; živina se je na paši navadno ogifea; ako jo vendar je, ji škodje, samo za koze, se zdi, da ni škodljiva; za zdravilo se vendar le malokdaj rabi. 8) Kristavec ali strupenobodeče jabelko (Stechapfel), rase v tistih krajih kot 2obniky cvete mesca julija in augusta; živina ga ne je; ako se pa živini soka, "ki se iz tega zeliša izžme^ v veči meri noter da, napravi vnetljive bolezni čev in možgan, v manjši meri vžit pa živini ne škodje. 9} Strupeni oreh (Krähenaugen, nux vomica), je sad ali seme drevesa, ki v izhodnilndii rase, je posebno velik strup za. mesojede, posebno za pse. Za zdravilo ga rabijo pri boleznih, ki iz možgan ali herbtniga muzga izvirajo, pri velkim kerču, pri hromu, pri mertudenjü i. t. d. Rabi se ga t štupi pti velki živini Va do 1 kvintelca, prešiči, psi, volkovi se pa s 3 do 10 granoV že umorijo. Če se en del štupe v šestih delih vinskiga eveta namoči, se dobi tinktura štfupeniga oreha. 10) Naperstek (Fingerhutkraut), rase v goratih, kamnatih gojzdih, posebno v smrečju in borovju, cvete od mesca junija do augusta. Rabi se perje, ki na scanje žene in jtosebno popijavne žile spodbada, da bolj popivajo. Posebno moč ima pa do kervotoka, kteriga slabi' in stori', da žila prenehuje biti, tako sicer, da vsak peti lili osmludark zaostane, ako se to zefiše dalj časa rabi. Ima pa tudi omotične lastnosti, je toraj posebno kofisten pri nasledku vnetja vodenih razliv, posebno v persni votlini in pri serčnih boleznih, pa tudi pri vodenih razlivah v možganih in herbtnim mwzgu. Rabi se večidel štupa in velki živini sö je da % do 1 kvintelca, manjši pa 5 do 10 granov, pa tudi v kuhovini. Med ohiotfce se tudi še štejejo: 11) Sladkogrenki les (Hittersiissstengel) mle-č i k (Giftl^ttig), pasjezeliše (schvrarzer Nachtschatten), 1 j u 1 k a (Tauraellolch), tisa (Eibenbaum), p e r j e iß j a g o d e lavorovih Češenj (Kirschlorber-Blatter- und Beeren). ' et 1)8) Tu sem tudi še itejemo tiste hlapeče tekočine, ki živino nekoliko časa popolnama omotijo, da se clo nič »e obcuö, ako se tega hljy)a »asope; taki hlapeči tekočini ste žvepleni etei- in kioroforuim. Tega hlapa se «aaiore živina nasopsti, če se ene ali «Inuge teh tekočin v prešičji mehur vlije in žin^ini toliko časa krog gobca priveze, da se ga nasope in potem v medleveo pade. Velko živino že 2 lota eno četertinko ure ompti-ta, majhino pa «i kvintelca. Med tem časani se zamorejo zlo boleče operaeie opravki brez da bi živina kaj čatila in če se prezgodej iz omotice zdrami, se ji spet nekoli|vo teh tekočin da, da se jih nasope. Terdijo, da tako omotenje brez vsih škodljivih nasiledkov popolnama mine. Pri živini ste se vendar te omotici še premalo poskušale, da bi se to zamoglo že natanjko razsoditi. Klofoforum , kakor se zdi, je vendar mnogo k«ristniši kakor žveplejjj ^er, XII. Vinsko-žgane zdravila (^cvett.') So zlo dražljive, čutnično moč in kervotok pomnožijo in v veči meri vžite tudi živino vpijaaijo. Noter se vendar same na sebi le malokdaj dajejo, ampak večidel se v njih druge zdravila rastope, ali se jim pa pridenejo; zlo velikrat se pa na zunajne dele rabijo za spiranje, vderg-nenje, za obveze i. t. d. pri oslabljenih ali topih zunajnih delih, da se ožive. Tu sem se štejejo: 1) Žganje, se ga da le malokdaj zlo zdelani in trudni živini nekoliko kaplic na kruhu, kar jo za en čas spet oživi in okrepča; v zunajne dele se pa žganje zlo velikrat vdergne, ako so vmertudeni, ali oslabljeni, ki vendar ne smejo vneti biti. 2) Vino se tudi kakor Žganje živini na kruhu pa le malokdaj noter daje; navzunaj se jta večkrat ali v celo poveršje kože ali le na posamezne dele vdergne. 3} Vinski cvet se sam na sebi za živinsko zdravilo le malokdaj ®abi, k večim če se v zunajne deje vriba; drugim zdravilam se pa večkrat pridene in sicer v-sim žganim sostavljenim zdravilam, tinkuram i. t. d. Vmskimu cvetu je vedno več ali manj vode, kisa in drugih reči pri-mešanih in kolikor boy čist, toliko ložeji je, toraj se njegova mo« po vagi spozna. 4) K afro ve C se napravi, če se en del kafre v šestih delih vinskiga cveta rastopi, je zlo dražljiv in se toraj večkrat pri oslabljenih , vmertudenih delih v tako imenovanih žganih mazilih rabi. 5) M j i 1 o v e C CSeifengeistj se tudi le na zunajne dele kakor kafrovec rabi. , , . ; . 6") Med žgane zdravila se tudi akoravno nista žgana, salmiakovec (Amoniak) in jelenovec (Hirschhorn-geist) štejeia,ker imata z njimi enako moč in se tudi večidel kakor te v zunajne dele vribata; le salmiakovec se tudi včasih pri napenjanju noter vliva, ker ima moč, da gaze nase potegne in z njim združen razne soli napravi. 7) Tu sem tudi štejemo vse tinkture, ki se napravijo , če se zdravila v vinskim cvetu rastope; jih je mnogo, pa pri živinskih boleznih se jih vendar zlo veliko ne rabi; njih moč je razna po raznim zdravilu, ki je v vinskim cvelu rastopljeno. Navadno se pri živini rabi makova, lopatkna, mirna, arnikna, in sicer pri boleznih, ki smo jih že pri tih zdravilih imenovali. XIII. Ogelnate zdravila. ■■ Ogli so razne sorte tako rastlinski kakor živalski; gnjilobo rastlinskih in živalskih delov zaderžujejo, ker kislic nase vlečeje in se z njim družijo, pa tudi mokroto popivajo in se toraj susivne zdravila imenujejo; smerdečim delam smrad in barvanim barvo jemljejo; rabijo se tedaj na ranjene, zmehčane posebno na senjene (^aufgelegene) dele, da ne začnejo gnjiti, kakor tudi na zlo smerdljive in mokre vgnjide, da jim smrad vzamejo in da bolj suhe postanejo. Ravno zavolj tega so jih tudi večkrat pri kožnih ogercih in sraer-klju rabili, pa pri teh boleznih brez koristi. Tu sem se štejejo: 1) Saje, se med vsimi ogelnatimi zdravilinarvečkrat rabijo in so tudi nar bolj koristne, ker imajo v sebi ninogo smeidljiviga rftstlinskiga olja. Nar večkrat se pri terdovratnih smolikah v nos vpihajo, pa se tudi noter dajejo in sicer od 1 do 3 lotov. Tudi na znnajne dele pri ranah, vgnjidah in kožnih spušajih, posebno garjah se večkrat rabijo. Razuu teh se tudi rabijo : 2) žgane kosti. 3) Žgano ali praženo žitno zern je (rež, oves, grahora, leca-i. t. d.l, ki se pri terdovratnih driskah s pičo zmeša in mnogokrat s pridam rabi, ima enako zdravilno moč kakor prižgana juha (župa), ktero kmetje več- krat živini dajejo pri terdovratnih driskah. Razun teh so tudi še vsake sorte rastlinske oglja, ki se pa le malokdaj rabijo. XIV. Alkali in zemlje. 1} Kali ali razjedljivi kamen (Aetzstein) , je 2!lo raüjtdljiv in se toraj le na zunajne dele rabi, bolestne otekline rasti ali rakove in druge sorte vgnjide, ki se nočejo celiti in pri kterih divje meso rase, žgati. Dobi se v majhinih belih stanšicah, ki se zlo rade rastope, toraj je že zadosti, da se čez mokre dele z njim dergne, ali se pa v vodi stope in potem se voda rabi. Ima pa to škodljivo lastnost, da se preveč razmaže in toraj preveč krog sebe seže, da bližnje dele razje. Pa je tudi za živinsko zdravilo predrag in se toraj le malokdaj rabi. 2} Natron (Soda), se pri živini sicer nikdar sam na sebi ne rabi, ga vendar le zato napeljemo, ker se natroa kakor tudi kali zlo rad s kislinami sprime in tako razne soli stori, in če se z oljem ali mastemi zmešata, se iz tegamjilo naredi, in ker se v ta namen razne olja in masti porabijc, se tudi razne natronove in kalske mjila napravijo. 3) Mjilo (žajfa), rabi se z med mnogih sort le zdravniško, beneško in navadno černo mjilo. Zdravniško mjilo je nar bolj čisto in obstoji iz sode in olja (navadno mandelnoviga), in se nar večkrat noter daje, pa ne samo na sebi, ampak z drugimi zdravilo, naj večkrat z lopatiko zmešano. Beneško mjilo obstoji tudi iz olja in natrona, pa ni tako čisto in se tedaj le večidel na zunajne dele za spiranje rabi, posebno zoper itši, kterim je olje tako škodljivo da od njega pocerkajo. Navadno černo mjilo se pa nar večkrat rabi in sicer za spiranje pri kožnih spušajih, pri garjah, maliovni-cah, za brizglje i. t. d. in tudi mažam se večkrat pridene, ker zlo niexi. 4) Živo apno je tudi samo na sebi razjedljivo in se tedaj v štupi le malokdaj na zunajne dele, na terdo-vratne vgnjide poštupa, ali pri zastaranih smolikah v nosnice vpiha, da bi žlema več napčno ne izcejale. V vodi se rado rastopi in naredi apneno vodo, pale živo apno, ne pa vogelnokislo, ki se zlo rado napravi, če je živo apno nekaj časa na zraku, ker vogelnokislino iz podnebniga zraka nase vleče, zavolj tega se zdrobi in se v vodi več ne rastopi. Toraj je treba, da se živo apno za zdravniško rabo v popolnama zapertih posodah hrani ali da se apneiia voda v dobro zapertih do verha nalitih posodah spravi, ker tudi apnena voda rada vogelnokislino nase vleče in se potem kot vogelnokislo apno v beli štupi na dno posode vleže. Apnena voda se večkrat za spiranje zunajnih delov rabi posebno pa pri napenjanju goveji živini ali ovcam s pridam noter vliva, ker apno v želodcu nabrane gazne, posebno vogelne kisline nase vleče in iz njih neškodljive soli naredi, ki veliko manjši prostor po vzame jo. Iz tega se tedaj vidi, da se mora v ta namen voda živiga apna rabiti, ker bi sicer nič ne pomagala. Apnena voda se pa mora tudi, pre-denj se živini noter vlye, vselej odliti, in le čista voda se porabi,^ne pa bela gosa. Živo apno se pa tudi večkrat z mastmi, olji in beljakam zmeša in tako se dobre maže narede, ki posebno rane in vgnjide rade celijo. 5)Klor9vo apno, se večidel le za kadila rabi, da zrak sčisti, ker v zraku nabrane mijazme in nalezke razdene. V ta namen se klorovo apno v plitvi posodi topi, iz ktere vedno klorovi hlapi kipe. Kdor pa hoče te hlape pomnožiti, naj Tlije na klorovo ajjno žvepljene kisline. Za kadila se tudi včasih pri napčnih žlemnih izcejah iz nosnic, kakor pri nevarni in kužni smoliki, klorovo apno rabi, pa tudi za noterdajanje ga pri terdovratnih smolikah priporočajo, brez da li bilo pri teh boleznih posebno koristno. 6) Ilovca, je poSebno za ovitke koristna^ ker dolgo mokroto v sebi obderži; rabi se večkrat pri vnetljivih oteklinah ali z meizlo vodo napojena ali se pa z rastopljenim solitarjem ali salmijakam napoji, ki njeno hladivno moč še bolj pomnožita. 7) Bolus, se na zunajne dele'tudi kakor ilovca za ovitke rabi, ker pa ni nič bolj koristen kakor ilovca, bi bila zapravljivost, ga rabiti, ker je predrag. Za noter-danje se je bolus pri mladih teletih in žebetih zaupanje ridobil pri hromoti (Kälber - und FüUenlähme), brez čla i bil posebno koristen. XV. Kisline. I 1) Kis (Essig), se večidel le na zunajne dele za kopanje ali spiranje rabi, noter se le pri napenjanju daje. 3) Mravlinčna kislina, ktero imajo mravlje z živalskimi olji zmešano v truplu, se napravlja, če se mravliši, ki se naj večkrat v smerčji najdejo, posuše in v štupo stolčejo. Tako pridobljena inravlinčna kislina za-popade tudi smolnate in balzamskß. dele in se posebno pri ovcah večkrat rabi, ki prebavljanje poboljša in rfdi, in je koristna zoper červe in gliste, ki se pri ovcah najfj-večkrat zarede. i i; 3) Mineralske kisline, med kterimise navadno le solitarjeva, žvepleva in solna rabi, so ali same na sebi (concentrirt) ali z vodo stanjšane. Same na sebi so zlo razjedljive, razjedo ali razžgejo organske dele, kte-rih se dotaknejo; z vodo močno stanjšane so pa skiipvlečlji-ve, obranijo, da se organski deli ne razkrojijo in da ne gnijejo. Rabijo se toraj na zunajne in notrajne dele. Na zunajne dele za spiranje vgnjid, spušajev, gobca in parkljev; tudi očesnim in ušesnim vodam se pridenejo. Noter se večkrat v pijači pa tudi v svalkih ali vlitvah dajejo, posebno pri nasledkih vnetja čev, želodca, in drugih trebušnih delov , ako je značaj bolezni mehkužen, pri terdovratnih driskah, posebno pa pri kervnih boleznih, ko se kri rada razkroji, toraj pri mnogih sortih vrančniga prisada, tudi pri goveji kugi jih močno hvalijo. JfaJ večkrat se rabi solna kislina (Salzsäure), ki se dobi, če se v dva dela vode en del čiste solne kisline vlije in veči živini se je na dan 1 do 2 lota ali v poliču vode ali z drugimi zdravili zmešane noter da. Za spiranje se je pa 3 do 4 lote enimu bokalu vode pridene. Žvepleva kislina (Schvrefelsäure), tudi vitriol, ali hudičevo olje imenovana, se večidel vzame, če se kisline same na sebi kakor razjedljivo zdravilo rabijo. Stanjšana žvepleva kislina se pa napravi, če se v 6 delov vode en del ciste kisline vlije, in tudi ta stanjšana se v nekoliko manjši meri rabi kakor stanjšana solnata kislina. Solitarjeva kislina (Salpetersäure), se tudi večidel stanjšana (Scheidewasser) rabi, ki se dobi, če se v dva dela vode en del čiste solitarjeve kisline vlije. Rabi se v tisti meri kakor solna kislina. XVL Alkalske soli. Ker pod solmi vsako zedinenje kake kisline s kako podlag« razumemo, bomo v tem razredu od zdravil razne moči govorili; take so: 1) Potašel (kohlensaures Kali). 2) Soda (kohlensaures Natron). Oba mehčita organske dele, posebno v nje razlito mezo; sta zavolj tega posebno pri nasledkih vnetja koristna, ker razlito mezo mečita in stopita, in jo tedaj pripravniši storita, da jo zamorejo popijavnice poserkati. Veci živini se ju da 1 a lota nacAkrat, manjši pa od 1 do S. k^iar lelcov ; na zunajne dele se le malokdaj rabi in ko se rabi se mažam pridene, ker meči. 3) Magnezia (kohlensaure Bittererde), se rada iakor poprejšne zdravila s kislinami edini, se vendar za živinsko zdravilo le malokdaj rabi, k večim pri napenjanju prežvekvavcov in pri nekterih pasjih boleznih. 4) Grenka sol (Bittersalz), zlo navadna, ima posebno moč do čev,pomnoži vcejo cevnih sokov in pospeši gibanje čev, poboljša tedaj prebavljanje, blato bolj mehko stori, pa tudi nekoliko hladi in kervotok tolaži; toraj se rečidel pri vnetljivih boleznih rabi, da se čeva spraznejo. Da se je veliki živini 4 do 8-lotov, manjši pa od 1 kvin-telca do 1 lota, in sicer ali v štupi, ki se živini v kako posodo položi, da jo sama sne, ali se pa v svalkih ali v Tlitvah živini noter da. 5) Dvojna sol (Doppelsalz), ima sicer tiste lastnosti kakor grenka sol, samo mnogo močneji je in bolj drisko napravi. Daje se je v tisti podobi in meri kot grenke soli. 6) Glaube rjeva sol (Glaubersalz), se manj krat rabi kakor grenka in dvojna sol, ima z grenko solijo enako moč in se tudi na enako vižo rabi. 7) Kuhinska sol (Kochsalz), je pri živinoreji posebno potrebna reč, se sicer zlo malokdaj za zdravilo rabi, ampak klaji ali pijači pridene, kar živini zlo dobro tekne in prebavljanje poboljša. Ker je pa predraga, se je živinorejniki le malokdaj zamorejo poslužiti in tudi z novo živinsko solijo, ktero nam je vlada zdaj presker-l)ela, nam ni clo nič pomagano, ki je pri nas še vedno predraga, in zavolj eiicjana in oglja, ki sta tej soli primešana, jo nektera živina celo jesti noče. Vsak teden bi imela vsaka veči živina eno libro soli dobivati. V mnogih krajih rabijo • za živino namesto morske kuhinske soli, kamnitno sol v celih kosih (Steinsalz) kar je za živino, posebno za ovce zavolj tega koristno, ker se jim celi kosovi v jasli položiti zamorejo, da jih toliko ližejo , kolikor jim koristi. 8) Vinski kamen (Weinstein), ima kakor imenovane poprejšnje soli posebno moč do prebavil, do žolčne in scavnične vceje, ift zavolj njegove rastlinske kisline tudi hladi, je toraj koristen pri vnetljivih boleznih, pa ker ima veliko manjši moč in je tudi dražji, se v živinskih boleznih manjkrat rabi, kakor ravno imenovane soli. 9) Solitar (Salpeter) je navadno in nar boljši zdravilo vročo in zdraženo kri vtolažiti, prehitri kervotok vnu-riti in zgošeno, zastajočo kri stanjäÄTi, in na tako vizo jazkrojenje kervi odverniti; torej je med vsimi zdrävili nar Ijolj koristen pri vnetljivih boleznih. Njegova moč, kakor se zdi, je kemiška , ker obstoji iz tistih obstojnih delov, kakor podnebni zrak, iz kishca in gnjilica, in potem takim pri živini, ako se ji noter da, na tisto vižo kri čisti kakor se v pljučah pri sopenju čisti. Ker pa kri tudi bolj tekočo stori in jo obvarje razkrojenja, posebno nasledke vnetja zaderžuje, da se meza in drugi bolestni na-'redki v vnete dele ne razlijejo. Rabi se na zunajne in notrajne dele; na zunajne dele se mnogokrat merzlim ovit-fcam pridene, njih moč pomnožiti, pa tudi maži se večkrat primeša, ker topi in meči; noter se zlo velikrat daja v pijači stopljen, enimu škafu čiste vode ali močnate pijače se ga 2 do 4 lote pridene, potem se ga tudi z drugimi zdravili združeniga ali v svalkih ali v vlitvah od 1 do 2 lotov veči živini noter daje. Preveč solitarja pa želodec preveč zdraži, clo razje, zato se nikdar ne sme dajati pri vnetju želodca ali če v. 10) Salmiak (salzsaurer Amoniak), je zavolj hla-pečiga amoniaka, iz kteriga obstoji, bolj dražljiv in manj na blato žene in kožno hlapenje in scavno izcejo pomnoži, posebno zdravilno moč pa ima do žlemnatih kožj ker jih tako spreolerne, da bolestniga žlema več ne izcejajo, nabrani žlemmeči in stanjša in tako stori, da se ložeji izcedi. Se tedaj posebno rabi pri terdovratnim kevžihu, pri nasledkih vnetja, pri kterih se bolestno žlem izceja. Noter se ga daje veliki živini od V^ do 1 lota; pa tudi na zunajne dele se velikrat rabi za merzle ovitke, za vribanje in kopanje. Za merzle ovitke se večidel s solitarjem zmešan ilovci pridene, ker hladi in meči in tako zdravilno moč ovitkov pomnoži, za vribanje in kopanje se ga pa večidel pol lota na polič vode raztopi. 11) Galün, rabi se sirov in žgani. S i r« v galun je skupvlečljiv, pomanjša toraj bolestno spremenjene in pomnožene izceje žlema, vode in meze v organskih delih; se toraj na zunajne kakor tudi na notrajne mehkužne dele rabi; na zunanje dele pri mehkih ranah, vgnjidah, mahovnicah in garjah, kteri se z njegovo štupo potresejo ali z vodo, v kteri je raztopljen, močijo. Tudi pri boleznih na parkljih in v gobcu se z njim noge in gobec spirajo, ravno tako se tudi očesnim vodam primeša in v kleslire porabi. Noter se pa dajo pri bolestnih žlemnih izcejah prebavil, sopil, scanovil in tudi spolovil, ko so ti deli bolj zmehčani, da se preveč žlema izceja, da se iz tega ali tejrdovratne driske ali druge ,.4olgoterpeče žlemne 6 » Jzceje iz teh delov napravijo, pa tudi takrat, če so te iz, ceje do kervave. Pri tem pa ti deli ne smejo nikdar zdra-ženi ali vneti biti. Pri zunanjih delih se ga od 1 kvintelca do 1 lota na polič vode raztopi, potem če hočemo manj ali bolj močno raztoplino napraviti; za očesno vodo ga je že 1 kvintelc zadosti, v kteri namen se večidel z žlem-natimi zdravili zmeša; noter se ga pa daje veliki živini od 1 kvintelca do V^ lota. Žgani galun se dobi, če se sirov galun na žerjavici zgreje in stopi da vodene dele bolj zgubi, in potem v štupo stolče. Tako veliko ostrejši postane in je nekoliko razjed-Ijiv insetoraj le na zunanje dele rabi pri kopitnih in drugih mehkužnih vgnjidah, ki se nočejo celiti, ki rade kervave, iz kterihhoče divje meso rasti, tudi v nosnice se včasih vpiše. 12) Boraks (boraisaures Natron) se iz vshodnje Indije k nam prinese, ima ravno take lastnosti kakor sirov galun in zamogel bi se tudi v enaki meri in enaki podobi, kakor galun rabiti; ker je pa bolj drag in njegova zdravilna moč ničveči kakor galunova, se za živino le malokdaj rabi. XVII. Rudninske (metalske) zdravila. Med to sorto zdravil štejemo vse tiste, ki se iz rudnin dobivajo. Ker je pa njih zdravilna moč po raznosti rud, iz kterih se napravljajo, razna, bomo zdravilno moč pri vsaki rudi posebej naznanili. Tu sem se štejejo: 1) Žveplo, se že samo na sebi, še večkrat pa z drugimi rudninami združeno v zemlji najde in sčiseno se v podolgastih koščikih prodaja, ki se v štupo stalčeno za živinsko zdravilo rabi. Ima posebno zdravilno meč do ko-žnatih delov, kterih izcejo premeni, posebno zdravilno moč ima pa do poveršnje kože in je toraj pri vsih tistih boleznih koristen, pri kterih hočemo kožno hlapenje pomnožiti ali premeniti. Pa tudi meči, in ker žlemno izcejo cev pomno-žuje, tudi, posebno pri majhini živini, nekoliko na blato žene. Rabi se na zunanje innotrajne dele; na zuianjedele se večidel z drugimi zdravili zmešano v mažo napravi. Zveplena maž obstoji iz 1 dela žveplene štupe in 2 delov sala; zlo je v navadi pri rsih kožnih spušajih, garjah, grintah i. t. d., akoravno pri teh boleznih žveplo samo le malo pomaga; noter se pa večkrat v vsih tistih boleznih daje, ko se po zatertim kožnim hlapenju bolestne izceja v žlemnatih in vodenih kožieah napravo, kakor pri kev-žihu, pri smoUkah in pri nasledkih vifffQasopil in prebavil. Da »e ga veliki živini od y^ do 2 lotov, manjši pa od do i kvintelca naenkrat; pri psih pa žveplo skoraj pri vsaki bolezni rabijo in clo mislijo, da jih zamore niarsiktere bolezni obvarovati, kakor pasje bolezni, stekline i. t. d.; akoravno ni to res, je vendar pri psih žveplo koristno zdravilo, ker jih nekoliko na blato žene in kožne vceje vredi. Da se navadno psam žveplene štupe v vodo, da pijejo , kolikor se jim poljubi. 2) Smerdljivo žveplo (Schwefelleber), pri kte-rimje žveplo z kali združeno, tudi bolestne izceje žlemnatih kož vredi in pomnoži kožno hlapenje; ker ga je vendar zlo teško shraniti in ker se, ako zrak do njega pride, razkroji in razmaže, in ker njegovo zdravilno moc navadno žveplo že nadomestuje, druge žveplene zdravila ga pa še prekose, bi bilo prav, ako bi ga pri zdravljanju popolna-ma opustili. 3) Jod se je še le v novejših časih začel za zdravilo rabiti. Med vsimi zdravili nar bolj meči zastarane, vterjene žlezne otekline ; ima posebno moč do popijavnih žil in limfatiških žlez, ker mezne razlive v žlezsh zmeči, rastopi in popijavnice bolj spodbode, da te rastopline popijejo. Ako se jod dalj časa rabi, se clo žleznj tkanina razmeči in zgine. Toraj se posebno rabi pri vterjenih oteklinah na vimenu, pri smolikah, pri brahorih i. t. d. Za zdravila se vzame a) hidrojodni kali (hydrojodsaures Kali), kteriga se navadno kvintelca v 2 lotih destilirane vode »a vder-gnenje ali spiranje rastopi. b) Jodova tinktura, ki ise dobi, če se i kvin-telc joda v 2 lotih vinskiga cveta stopi, ktere se 8 do 10 kaplic veči živini noter daje, ali pa v maži ali tekočinah v zunajne dele vdergne. 4) Živo srebro, je rasti živinskiga trupla med vsimi rudami nar bolj nasprotno, ker vse organske dele rastopi, njih rast overa ali popolnama zatare in na tako džo ra-stopljenim in zmehčenim delam zmožnost življenja «dvzame. Nar bolj terdovratno se ustavlja prebavljivni moči želodca, se razprostre v nar nežniši organsko osnovo brez da bi mu bila prebavilna moč svoje rastopivne lastnosti kaj odvzela. Ker pa vse dele tako zmehča in topi, da jih popijjvne žile zamorejo poserkati, tudi skoz to popivanje pomnoži. Pa tudi vnetje overa, ker je pri vnetju rast bolestno pomnožena, živo srebro pa rasti nasprotno. kterih Iz živiga srebra se pripravlja več zdravil^ zmed se pri živini le sledeče rabijo . ^ la a) K al o me 1, je med zdravili, ki se pri živinskih boleznih rabijo, nar manj ojstro in hudo, in noter se le kalomel daje pri vnetljivih boleznih možgan in sopil, p^ tudi pri nasledkih vnetja teh delov, ako se pri vodenih ali meznih razlivah od njega pričakuje, da bo razlive ra-stopil, da se bodo zamogle popiti. Äazun tega pa tudi zlo na blato žene, brez da bi želodec in čeva, ako se v maj-hini meri rabi, zlo zdražil; toraj je zlo koristen pri trebušnih boleznih, pri kterih je žirina hudo zaperta. Da se ga veči živini y^ do i k večim 2 kvintelca; manjši živini pa 5 do 20 granov. b) Sublimat, je zlo strupen, se toraj za noter-dajanje zamore le pri zlo terdovratnih boleznih poskusiti, kakor pri nevarni ali kužni smoliki, pri červivnosti, pri garjah, ako druge pri teh boleznih navadne zdravila ne pomagajo. Da se ga noter velki živini 5 do 15 granov, majhini pa do 2 granov. Na zunajne dele se pa zlo veiikrat rabi kot razjedljivo zdravilo, na zastarane vgnjide, mahovnice, garje i. t. d,; tudi očesnim vodam se ga včasih v majhini meri pridane, in pri terdovratnih smolikah se zamore v nosnice vpihati. Rabi se ali v maži ali v vodi rastopljen, če pa hočemo, da zlo razje, ga znamo tudi na bolni del samiga na sebi poštupati. c) Rudeči precipitat, ki ima s sublimatam enako moč in se tudi zavolj tega v ravno tistih boleznih na ravno tako vižo rabi, samo da se v vodi ne rastopi; toraj ga na zunajne dele v rastoplini rabiti ne moremo, ampak le v maži ali štupi. Je tudi strup. d^Maž živiga srebra se iz živiga srebra napravi , če se en del živiga srebra z štirimi deli sala tako dolgo meša in dergne, da vse skupej rujavo postane in da se svitlih kroglic živiga srebra clo nič več ne vidi. Rabi se vedno le na zunajne dele za vdergnenje, ali sama na sebi, ali z drugimi zdravili združena pri vterjenih oteklinah , da se zmeče in da rastoplino popijavnice popijejo , pri smolikah, pri vterjenih in okrajšanih pogljivkah i. t. d. Tudi uši in drugi merčesi pocerkajo , ako se ušiva živina s to mažo namaže, kar priča, ka^ nasprotno je živo srebro živalskimu življenju. 5) Bakro (Kupfer) je rasti organskih delov manj škodljivo, kakor živo srebro, je razjedljivo in skupvlečljivo. Rabi se od njega: a) bakreni ali plavi vitriol (schvrefelsaures Kupfp), se le na zunajne dele kakor razjedljivo in skuj)-vlečljivo zdravilo rabi pri garjah, mahovnicah, terdovratnih vgnjidah, pri bolezni na parkljih i. t. d. Rabi se ali v štupi, ali rastoplini ali v maži; pri rastoplini in maži se ga navadno i kvintelc na lat rastopline ali masti vzame; le pri očesnih vodah in mažah se ga vzame 10. del te mere. b^ Zeleni volk (Grünspan), se le za razjedljivo zdravilo kakor bakreni vitriol rabi, ker je pa nekolik» huji, se ga toraj nekoliko manj daje kakor bakreniga vitriola. Babi se večidel v maži. 6) Železo je v svoji moči živimu srebru ravno nasprotno , ker posebno rast organskih delov podpera, ker posebno kri krepi in tako vse organske dele bölj terdne in krepke stori; je torej krepčavno zdravilo, ima tudi skup-vlečljivo moč, je toraj posebno pri mehkužni živini, pri žlemnih in vodenih izcej^, ki iz omehčanih in oslabljenih delov izvirajo, koristno. Rabi se od njega: a) P i len ci (Eisenfeilspänne), ki se za zdravniško rabo morajo skoz platno presejati, ker bi bili sicer preojstri. Dajejo se pri otrudeni, mehkužni živini, da jo krepčajo, posebno če se živina zavolj sMrosti noče pojati in lerada breja postane ; pri mehkužnih driskah, kc pa čeva ne smejo biti zdražene. Veči živini se jih da od 1 do 2 kvintelcov, m^hini pa od 5 do 10 granov. Ker se pa teško v želodcu prekuhajo, mora prebavilna moč želodca močna biti. b) Skaje (Hammerschlag) se dobe, če se odpadki razbeleniga železa, ko se kuje, nabirajo, v štupo raz-tolčejo in skoz platno presejejo. Imajo ravno tako moč kakor pilenci in se tudi v enaki meri in podobi rabijo. c) Z razbeljenim železam ugašena voda, se večkrat mehkužni živini pri terdovratni driski piti da in tudi mehke rane in Tgnjide se večkrat s tako vodo spirajo. d) Jekleno žveplo (Stahlschwefel), se dobi, če se zbeljeno železo z žveplam poštupa, da se zvežeta; da pa pri tem žveplo popolnama ne zgori, se ta rastoplina v vodi vjame, ki se potem drobno v štupo stolče in preseje. Rabi se pri slabim ali topim prebavljanju, zoper glisle, pri bolestnih vodenih in žlemnih izcejah, tudi pri terdovratnih smolikah i. t. d. e) Železni ali zeleni vitriol (schwefelsaures Eisen), se večidel le na zunajne dele rabi ali sam na sebi ali z drugimi vitrioli združen, s kterimi ima zlo enako moč, le bolj skupvlečljiv in manj razjedJjiv je. 7) Svinec, je skupvlečljiv, vnetlje pomanjša, tolaži čutnice in toraj tudi bolečine polajša, zavolj svoje skupvlečljive moči se rabi pri mehkužnih ranah in vgnjidah, ki kervave, ali pri kterih se mnogo gnoja ali gnojnice izceja, da so vedno zlo mokre, kri ustavlja in preobilne izceje pomanjša. Od njega se rabi: a) Svinčeni s 1 a d k o r (Bleizucker) , se rabi na zunajne in netrajne dele; na zunajne dele jjri kožnih spu-šajih, pri maViovnicah, pri strelnim raku, pri žlemnih izcejah iz spolovil, pri opeklinah in tudi pri 0(5esnih boleznih; noter se pa večidel daje pri smolikah, pri žlemnih izcejah sopil, tudi pri jetičnih boleznih se svinčeni sladkor rabi. Na zunajne!" dele se rabi v štupi in v maži; za mažo se ga vzame večidel 1 del na 4 dele masti; noter se ga da veči živini Va do 1 kvintelca, in majhiai 5 do 10 granov večidel v testu, b) Svinčeni kis (Bleiessig) se le na zunajne dele in sicer zlo velikokrat rabi pri ranah in vgnjidah, če zlo močijo ali če hoče divje meso rasti, pri kopitnim poŠKodova-nju, pri kožnih spuiajih za spiranje, ovitke in za kopve, pr/ opeklittah je posebna dober v niaži. c) Svinčena maž (Bleisalbe)se dobi v lekarnici, ki se napravi, če se 4 deli laneniga olja 1 del oska in 1 del svinčeniga kisa skupej zmeša. 8) Cink, nekoliko draži in skup vleče, pomanjša tako preobilne izceje, posebno žlemnatih kož; pri živini ki zamore bluvati, napravi bluvanje. Od njega se rabi: a) Cinkov cvet (Zinkblumen, Zinkoxid) se le malokdaj in večidel le za noterdajanje rabi pri preobilnih žlemnatih izcejah in nekterih boleznih možganov in čutnic; veči živini se ga da do 1 kvintelca, manjši pa 5 do 10 granov. b) Cinkov ali beli vitriol se pa večidel le na zunajne dele rabi pri kožnih spušajih, vgnjidah, ker ima skupvlečljivo in tudi nekoliko razjedljivo moč, zlo močivne rane suši in celenje pospeši, tudi očesnim vodam in mažam se večkrat pridene; noter se pa le psam in prešičem včasih daje, da bluvanje napravi. 9) Antimon (Spiessglanz) ima posebnno zdravilno moč do žlemnatih kož sopil in prebavil, ker žlemne izceje teh delov vredi, pa tudi meči in topi ju posebno popijavne žile spodbada, in njih popijavno moč krepi. Zdravila, ki se iz njega napravljajo, so posebno koristne pri nasledkih vnetja, pri bolestnih'žlemnatih izcejah, pri boleznih lim-fatiških žlez in pri smolikah. Od njega se rabi: a) Sirov aniimon (roher Spiessglanz), je med antimonovfmi zdravili nar manj hud, poboljša prebayljanje in pomnoži kožno hlepenje, in si je posebno zaupanje pridobil pri zastaranih smolikah in pri drugih boleznih limfa-tiskih alf popijavnih žlez, ktere posebno mlado živino večkrat napadejo, poselno pri boleznih presičev se zlo velikokrat s pridam raW, ker ravno prešiče zlo velikokrat kataraliske bolezni sopil in bolezni prebavil napadejo. Da se ga veči živini od 1 do 2 lotov, manjši od 1 do 2 kvintelcov. b) Rude če žv^eplo (Goldschwefel), se posebno velikokrat pri bolestnih žlemnih izcejah sopil rabi, kakor pri kevžihu, pri smolikah i. t. d,; tudi tako imenovanim štupam zoper kevžih (Kehlenpulver) se večidel pridene in je njih nar bolji zdravilo. Da se ga veči živini od Va do 1 kvin-telca in manjši od 5 do iO granov naenkrat večidel v testu. c) Bluvna sol (Brechweinstein"), ima med antimo-novimi zdravili nar veči moč. Stori pri psih, ako se jim ga od 2 do 4 grane, in pri prešičih, ako se jim ga 5 do 10 granov noter da, da blujejo; pri konjih in prežveko-vavcih sicer ne napravi bluvanja, ima pa posebno zdravilno moč do vsih kožnih delov, pomnoži kožno hlapenje in scavnično izcejo, žene na blato, pa tudi, če se po vnetju meza v dele razlije, jo meči in topi, in tako stori, da jo popijavne žile ložeji poserkajo. Da se ga konjem do 1 kvintelca, prežvekovavcam pa še nekoliko več. 10) Peklenski kamen (Höllenstein, geschmolzenes salpetersaures Silber), se dobi v belkastih ali ru-javkastili kosčikih, je zlo razjedljiv in dele, kterih se dotakne , razje, in jih v černkasto hrasto vsuši; za živino-zdravniško rabo je pa predrag. Razlaga s^iänjja in ozdravljanja posamesnlh bolezin. __ 'redenj začnemo od posamesnih bolezen govoriti, moramo red naznaniti, po kterim bomo eno za drugo popisali. Naša naloga je, vse bolezni konj, goved, ovac, koz, prešičev in psov popisati; pa bolezni vsaciga plemena posebej razložiti, bi zavolj tega ne bilo primerno, ker je več bolezen, ktere vse te plemena, ali saj njih več na-padvajo: morale bi se toraj pri vsakim plemenu posebej popisati, kar bi pa zlo zamudno bilo. Pri vsaki bolezni bomo tedaj nar poprej razločno povedali: kteio pleme napada, in ako jih več plemen na ti bolezni zboleli za-more, bomo važniši razločke naznanili. Razdelili bomo pa bolezni v notranje in vunaj-ne, in vsaktero teh po sedežu, in scer v: ' A) notrcijue bolezni i. ' bolezni možganov in herbtniga mtzga, II. bolezni sopil, ^ {II. bolezni prebavil, " V. bolezni s can o vil,!,. V. bolezni spolovil, I B) irtui»jiiSyi|iiezii|! bolezni oči, bolezni ušes, bolezni, kože,, mišk, kosti, kit in vezkov. , I* Bolezni možganoT In herlilni^a muz^a. 1) Tneoke ji postajajo, so krog in krog razjedene in nazobčkane, njih dno je salasto, ostudno in garpovo kakor z majhnimi bradavičicami obse- 1'ano. Te vgnjide razjedajo globoko, ne samo žlemnate :ože, ampak sčasama tudi hrustance in kosti, da se celo majhni razjedeni kosčiki žlemnate kože, hrustanca ali kosti v gnojnici prikažejo, klera iz nosa teče in le takrat smerdi, ako je že tudi brustanc nagnjit ali clo kost. Druge znamnja so ravno take kakor pri kužni smoliki. Smerkav konj se zna dolg^o časa v^precej dobrim stanu ohraniti, rad je, je živ i. t. d. Če pa bolezin že dalje časa terpi, in se tuberkeljni po pljučah razširjajo, začne konj hirati, pljučna jetika ga prime, živina hujša, červivnost se pridruži, in tak konj je grozno gnjusoben na videz. Pri raztelosovanju konj, ki so na kužni smoliki ali smerklju pobiti ali zaklani bili, se pa v nosnih votlinah zlo velike razjede zapazijo; večkrat je cela Ill tuednosna stena na eni, pa včasih tuci na obeh straneh i imenovanimi smerkeljnovimi vgnjidami ob sej ana, ki so ena pri drugi, raznp velikosti, okrogle ali podolgaste, kakor leča, fižol, želod in tudi še veliko veči, ki imajo omenjeno podobo. Nektere obstoje še v mozulčikih in se še niso prederle, druge so se pa celo že zacelile, in zaceline imajo zvezdino podobo, ker so proti sridi zmerdnene. Tudi na žlemnati koži nosnih stranskih votlin se večkrat sem ter tje take vgnjide najdejo. V teh stnnskih votlinah, kakor tudi v šternicelnovih kosteh je inncgo spridene, smerd-Ijive in razjedljive gnojnice nabrane, in žlemne kože so večkrat desetkrat tako in še bolj debele kakor v naravnim stanu. Medčelustne žleze so mnogokrat tako terde kakor hrustanec. Razun tega se pa v pljiičah, če že bolezen dalj časa terpi, vedno tuberkeljni najdejo, ki so ali majhni in terdi kakor proso, in pljuča so tako rekoč z njimi obsejane; ali so pa že veči, kakor job, lešnik, oreh, so v sredi mehki; se vedno širijo in večkrat po pljučah votline kot kokošje jajce in še veči aapravijo, in zavolj tega tudi vedno živina pri smerklju zi pljučno jetiko pogine. Tudi trebušne limfa,tiške žieze so večkrat otekle, velike, terde ali vodenične i. t. d. Potreba pa je, da se smerkeJjnovj nosne razjede, vgnjide z drugimi ranami v nosnicah ne zmešajo, ki se včasih napravijo, če se živina na kako vižo v nos dregne, vbode, ali če ji kaj razjedljiviga v nos pride, kar se sosebno takrat zgodi, ako se bolni živini po neumnosti zdravila skoz nosnice (namest s1iO! gobec) v želodec vlivajo. Posebnost smerkave razjede in vgnjide je, da se z imenovanimi majhnimi bulicami zične, na globoko in široko razjeda, in da je vglobljeno dno vgnjide kakor s salam (špeham^ prevlečeno. Druge,ne smerkave rane nimajo tega vglobljeniga salastiga dna. Vzroki, ki smerkelj naključijo, leže v zanemarjenih drugih smolikah, iz kterih ne poslednjič smerkelj napravi. Pa tudi dolgoterpeče vgnjide, pri kterih se gnojnica nc izceja ampak v vgnjidi zastaja,zamorejo smerkelj s tem napraviti, da popijavne žile tako sprideno gnojnico popivajo in kervi primešajo, kakor bluta (gnojne komatne in sedeljne otiske), strelna gnji-loba v kopitu, mahovnice i. t. d. Velikokrat se pa smerkelj naleze, kar se pa zamorc le takrat zgoditi, če se smerkelj smerkoviga konja še gora v nosnic kak i ga druziga konja dotakne, kar se večkrat zamore primeriti , ako smerkavi konj perha, ali če se konji vohajo aH ližejo, če skupej iz eniga korita jedo ali pijo i. t. d. Žlemua koža nosnic na tistim kraju, kjer se je smerkelj dotakne, začne otekati in napravi se rudeča lisa, v nje sredi se naredi mehurček, ki poci in iz njega smerkeljnova vgnjida vstane. V 8 k večim v 14 dneh po nalezbi se smerkova vgnjida prikaže. Ozdravljanje. Smerkelj se še nikdar ni ozdravil. Da se smerkelj, ki se iz zanemarjenih smolik napravi, ne more ozdraviti, vsak lahko zapopade, ki razjede, ki se v nosu napravijo, pozna. Pa tudi smerkelj, ki se po nalezbi-napravi in pri kterim se v začetku le ena vgnjida zapazi, se ne ozdravi več, ako se tudi ta vgnjida berž berž razžge in strup pokonča. Zamore se sicer ta perva vgnjida zaceliti, pa na drugih krajih se nove prikažejo, ker so popijavnice nalezljivi žlem že popile, kervi primešale in tako smerkelj vcepile. Če pa tudi zdravnik ne more smerklja ozdraviti, zamore vendar pri tem silno veliko storiti, ker je zlo važno, da ga dobro spozna in na tako vižo obvar-je, da se smerkelj ne raztrosi in mnoge živine ne okuži. V ta namen se morajo povelja, ktere postava zaukaže, zvesto in natanjko spolniti, Pervo je, živino, ki je za to bolezen bolna spoznana, umoriti in jo po postavi 6 čevljev globoko zakopati, kožo pa berž v močen lug ali v apneno vodo namakvati dati, kjer se kake dva dni pusti in potem na zraku posuši, da se v njo zasedeni strup pokonča. Vse drugo, kar je od take živine, ali kar je z njo v kako dotiko prišlo, se mora, ako nima vrednosti, sožgati, drugo se pa mora tako očistiti, da se nar manjši mervica nalezljiviga sirupa popolnama pokonča. Železje naj se zvari, les, kakor Ipjtra, jasli, truga in škafi, lesene stene se z vročim lu^am zmijejo in potem pooblajo; vse usnje, kakor komati, ujzde, berzde, jermeni se z vročim lugam dobro sperejo in potem na soncu ali na vetru dobro presuše. Stelja in gnoj se iz hleva spravi, in ostala klaja se go-vedam ali ovcam poklade. Lesene stene hleva se z vročim lugam čisto zmijejo ali, kar je še bolje, pooblajo; zidane stene pa iznoviga pobelijo. Tla hleva, ako so perstene, se za čevelj izkopljejo in iz noviga nasu-jejo; ako so iz dil, se z lugam dobro zmijejo in pooblajo, ako so kamnite, se čisto čisto zmijejo. Nato se celi hlev pokadi in potem nar manj skozi več dni ali en teden odpert pusti, da se dobro prevetri. Pokadi se pa nar bolje z žvepljem, ki se v zapertim llä" Mevu zažge, da se po njem ladi; ali tudi s klorovim apnam, ki se z žvepljevo kislino polije, da se dim napravi ; ali s kuhinsko solijo, kteri se štiri deli žvepljeve kisline počasi prilivajo. Vse te kadila se morajo pa varno »apravljati, da se človeku na pljuča ne vležejo in ga ne zaduše. Na konje pa, ki so prišli s smerkovimi v kakošno dotiko, se mora natanjko paziti, vsak se mora v poseben kraj postaviti, vsak dan nar manj skozi 14 dni preiskcvati, če mu iz nosnic žlem ne tece, če med-čelustne žleze ne otekajo. Ako se kaj taciga najde, se mora taki konj, ker je sumljiv smerklja, v odločenprimerin kraj postaviti, da se bolezen natanjko naznani. Smerkelj je poglavitni pogrešek in kupčijo noter do 15. dne po kupu razdere. Da se poglavitne znamnja vsih smolik ložeji razločijo, napeljemo sledeči pregled: Kakost žlemnih nosnih kož. 11. Kakost nosniga žlema. III. Kakost medče-luätnihzlez (bez-gavk). IV. Zvročni-co al i brez nje? VI. o ' čez in čez enako rudeče, vnetljivo zatekle,bolj gorke Cto je, čez in čez vnete). Inake gošave, iz perviga bolj redek, potem bolj i^ost, belkast ali rumenkast, ne smerdljiv;tečeiz obeh nosnic. Otekle, boleče, bolj gorke,terde, napete; ko üeza-čnejo gnojiti ali že zgnoje, pa mehke, klompa- •S C -C S «4 rS = = "2 N £ S % i . ^ .t « "r S rJi «: "O M s N es Sec «o — ^— Zlo rudece ali višnjeve, pa ne povsod enako, ampak Jisa$te, pikaste, zatelile, vroče, razjedene ali z vgnjidami obsejane (prihitrim smerkljul. liiake gošave, vmazan , včasih pa ne vselej tervav, včasih smerilljiv, raz-jedljiv pri hitrim smerklju, teče iz obeh nosnic. Kakor guH pn navadni smoliki, samo oteklina je zlo razširjena, včasih je vrat, cela glava, večkrat so tudi noge zatekle. O is! S o i I w s l-s „ > a 2 lili K « 7 C. a C Q> ^ Ui 1-j -o o o s s z r?^ blede, zrahljane, ali le tu in tam rudečopika-stc , rudečočer-taste brez vnetljive otekline. Inake gošave, rumenkast, tudi vmazan, se nekoliko zmaže, večidel le iz ene nosnice teče. Terde, neboleče, gibljive, ne gorke, natanjko omejene; le red-kokterikrat niso otekle. Si.! N j; i» I« Vmazane, blede ali rumenkaste , zrahljane, rude-čolisaste, rude-čopikaste, rude-čočertaste. Inake gošave, bel ali ' rumenkast, tudi pepel-nat, zelenkast, se zmaže krog nosnic , večkrat pa ne vselej snierd-Ijiv, teče iz ene nosnice. Terde, neboleče, nepremakljive, veeidel na eni strani, malokdaj brez njih. a o li >-ž • o S- Kakor pri kožni smoliki in še z majhnimi rumenkastimi meliur-čiki ali vgnjidami obsejane. Kakor pri kužni smoliki, vmazan, inake gošave, večidel, pa ne vselej smerdljiv, kervav, z koščki hrustanca ali kosti namešan, se zmaže krog nosnic. Kakor pri kužni smoliki. M I I o > t::« S9 • S š g .g g g.« «C s ".o s? ^ o '= s o " i —' ««s e ^ 8. Boleziif 'lr riveu pri prešiclb, C^chnuf-; felkrankheiO- Je bolezen, ki le prešiče napade in obstoji o začetku v vnetju žlemnih nosnih kožic,ktera se pa velikokrat ne porajta in se le potem zapazi, ko bolezen že dalj časa terpi, da žlenae kože nosnic in tudi kosti, ki nosno votlino sostavijo, bolj oteko in se zrahljajo, inrivecpostane zgorej ali na eni ali drugi strani bulast in se vidi, kakor da bi bil po strani zavihan. Sapa je celi čas bolezni bolj teška; prešic herka in smerka, da se včasih že od dalječ sliši, zato ker so nosnice zlo zabasane. To se posebno razločno takrat zapazi, ko prešič pije. Ako se bolezen bolj pohujša, začne tudi večkrat posebno dobrore-jeniin prešičem kri iz obeh nosnic pritekati; to včasih za nekaj časa sapo polajša, včasih pa tudi kri tako teče, da živina pogine. Po kervavenju je presič vedno zlo top, in ko ta doba bolezni nastopi, živina tudi zlo hujša, naj ima še tako dobro pico, ter na jetiki pogine. Terpeti zamore ta rivčna bolezen več tednov in tudi cele mesce. Pravijo, da so prešiči kratkiga, topiga rivca k tej bolezni posebno nagnjeni in da prasci od starih prirojeno nagnenje dobe, ako so bili tej bolezni podveržemi. Nalezljiva ta bolezen ni, akoravno večkrat kot kuga celo čedo napade. Dobro ločiti se mora pa ta dolgočasna rivčna bolezin od tiste nagle, silo hudobne strupene, pri kteri černa in gosta kri iz nosnic kaplja, cela glava oteče,in je čermate natore ali kakor pravijo, da seje černi vrančni prisad (Milzbrand) narivec vergeh S tako baleznijo je ravnati v vsim tako, kakor bomo pri čermu (Milzbrand, Anthrax) učili. — Ako se o začetku bolezen zapazi, je koristno živiiio na gorkim deržati, rivec večkrat z žlemnatimi vodami spirati in vse odstraniti, kar bi zamoglo nosno žlenino kožo dražiti. Ko se je pa bolezen že bolj pohujšala,je nar bolje živino koj zakljati, ker sicer za. jetiko pogine. 4. Tresnica ovac (Sclileiiderseuclie). Je bolezin o v &c, ktera iz tega izvira, da ovčji bren-celjni v nosne votline jajčika zaležejo, ktere po sope-nju višji gori v čelne votline in clo v votline rogov pridejo, se ondi izležejo, červiči postanejo in živinče zlo nadlegujejo. me Znamnja. Tako živinče glavo kviško derži in ž njo semtertje otresa, da bi se tega merčesa znebilo; večkrat kiha, in pri tem iz nosa smerkelj teče, večkrat pa tudi kakiga červička vun verže. Če je več takih čer-vičkov v glavnih votlinah nabranih, bolj z glavo na razno vižo semtertje otresa. Pretek, izid bolezni in razteleso vanje. Večidel se tako živinče samo ozdravi, ko te cervički odrasejo in se izmečejo. Takrat pa, ko se zlo veliko červičev nabere, nadlegovajo in dražijo žlemnate kože nosnih in glavnih votlin, da se vnamejo, ktero vnetje se včasih clo čez možgane razširi, živina scer vedno bolj liujsa, naznanuje velike bolečine, in večkrat počepa. Pri raztelesovanju se vidi v čelnih in nosnih votlinah vse polno teh červičev. Ozdravljanje te bolezni je težavno, ker ne moremo do gnjezda teh merčesov v notrajnih votlinah. Nar bolji je, da se skerbi, da živinče te bolezni ne dobi, kar se nar ložeje s tem zgodi, da se poletinski čas, ko ovčji brenceljni okrog ferce, ovcam nosnice s kak/m smerdljivim oljem namažejo, kakor z jelenovim oljem ali s smolnjakam, ki s smradam brenceljne odganjajo, da v nos ne zlezejo. Če so pa červiči že v nosnih votlinah odrašeni, so zdravila, ki store, da živinče kiha, nar bolji; kakordase štupe ma-jorana ali tobaka vohati(^šnofati}da. Ako bi se mislilo, da so se červiči v rogove vgnjezdili, ni druge pomoči kakor rog blizo čela s pilo odrezati. Če so červi po nosnih votlinah nabrani, je večidel vsako ravnanje zastonj, tudi prevertanje teh votlin — nar bolje je tako živinče ob pravim času zaklati, dokler je še meso za. vžitek dobro. 5. Tnetje vratnih sopll (Entsiinduns der Atlimunsswerkzeiige des Halses.) K vratnim sopilam štejemo gerlje (Rachenhöhle), glavne zračne votline (^Luftsäcke), ki se le pri konju najdejo, g e r 1 o (Kehlkopf) in s a p n i k (Luftröhre) po vr^tu. Ako se vnetje v tih delih napravi, so bolj ali manj vsi ti deli vneti, in ne bilo bi prav, vnetje vsaciga dela posebej popisovati, ker se posamesno pri živini ne prikaze, akoravno je zdaj ta zdaj uni del bolj vnet. Pa te vnetja se prikažejo ali z navadnimi znamnji vnetja, ali so veliko bolj hudobne in nevarne, in toraj zlo razne bolezni napravijo., ia sicer: i. Navadno vnetje gerla in sapnika IKehlkepf" und Luftröhrenentzündmg, Kehlsuchfjy - pri konjih ponemčano „kevžih" imenovan. Je bolezen, ki vsake sorte živino velikokrat napade, nar večkrat pa konje, pri kterih to bolezen navadno „kev-žih" imenujejo, ktera beseda je gotovo iz nemške „Kehl-sucht" vstaia. Beseda „kevžih" se pa mnogokratnapčno rabi, ker skoraj v si m boleznam, pri kterih se žkm iz nosnic izceja in tudi mnogim drugim boleznam „kevžih" pravijo, od kterih mislijo, da so se, postavimo, na pljučah, nogah, spolovilih i. t. d. iz zatertiga kevžiha začele. Če ljudje včasih nič druziga ne vedo dolžiti, pravijo, da je „kevžih na ta ali uni del vdaril." Ali to je večidel napčua misel in je tudi za ozdravljanje bi-ez vse veljave. Znamnja. Spozna se vnetje gerla in sapnika lahko, ker se znamnja vnetja v nosnicah in gobcu vidijo, slišijo, in čutijo, zlasti nosnice so bolj rudeče, vroče, vnetljivo zatekle in o začetku bolezni suhe, čez nekteie dni pa začne vodeni žlem, ki vedno bolj gost postaja, iz nosnic teči; oteklina se tudi včasih na vratu zapazi; gerlo in sapnik sta zlo občutljiva; živina se ne pusti rada za gerlo stisniti in če se stisne,se lahko h kašlju pripravi; pa tudi sama od sebe večkrat kaslja; kašlja pa kratko, boleče in kar more kašelj zaderžuje, iz začetka je kašelj suh, ko se pa začne iz nosnic žlem izcejati, postane za-volj tega rahel (moker). Sapa je pri hujim vnetju hit^a, bolj teška, včasih glasna, živina derži vrat bolj stegnjeno in glavo proti tlam, da tako lože sope. Serčno in žilno bitje se po velikosti bolezni ravna tako, da, ko je bolezen majhina, tudi žila in serce hitreji ne bije; če je pa huji postala,se tudi serčno in žilno bitje zlo pomnoži. Ravno take se tudi druge znamnja po velikosti bolezni ravnajo, tako, Ja živina ni veliko bolj žalostna pri majhini bolezni, da še rada je in pije, dobro požera in se tudi vleže. Ce je pa bolezen huda, postane živina žalostna, nerada je, ia pica in pijača ji včasih skoz nos nazaj vhaja, abo je žrelo tako zateklo, da živina teško požera; o hujšim Vnetju se živins, malokdaj ali clo ne vleže. Pretek, izid in predpovedba bolezni. Navadno bolezen terpi 7 do 14 dni, in se večidel lahko ozdravi. Le če se bolezen zlo zanemari, ali če žirino tako hudo napade, da se vnetje zlo ia tudi na pljuča razširi, se zamore nesrečno Icončati. Iz nje se znajo tudi vsake sorte smollke in poslednjic tudi smerkelj napraviti, ali po pljučnici vse tiste bolezni, ktere bomo pri pljučnici napeljali. Vzroki. Navadni vzrok te bolezni je pre hlajenje, pa tudi prevelika s o par ca, posebno pri kakošnim ognju; tudi bodeča klaja, če je kaj v gerlo pride, potem prah, ako ga živina na cestah preveč požera, pa tudi dražljive ali ostre zdravila, posebno ako se skoz nos ali na kako drugo vižo nerodno živini noter vlivajo, da se ji zaleti; poslednjič pa zamorejo tudi neznane podnebne pre-membe (miazmatiške zadeve^ to bolezen vzrokovati. Ozdravljanje. Če je bolezen le majhina, že zadosti, da se živina na gorkem derži, se po celim životu dobro dergne in odene, posebno pa gerlo in sapnik po vratunajse s kako mastjo ali pa z mažami živiga srebra namaže in \ koc ali kožuh zavije; pa tudi sopar čne kadila, ktere smo pri smolikah napeljali, so koristne. Noter se navadno da grenke soli in enciana z rude čim žvepljem ali salmijakam, kakor smo pri nedolžni smoliki omenili Cpog'^j j^nedolžno smoliko^'}* Živina naj se v p o kuj u pusti; bolj mehka klaja naj se ji daje, in če je mogoče, trava. Konjem s kevžiham jako dobro tekne korenje med zobanje namešano. O gorkim vremeni naj se pusti na pašo. Pri hudim vročinskim vnetju je pa koristno pušati, posebno če se vnetje na p 1 j u č a razširi; takrat naj se na vrat ostremazila vribajo, in naj se dobro zavije; scer mora biti notranje ozdravljanje takošno, kakoršno bomo zoper pljučnico nasvetovaU (poglej „plučnico"). Sicer naj bolna živina pokojno stoji v štali, v pijačo naj se solitarja daje. Ako je gerlo tako zateklo, da živino zadušiti žuga, jo zamoremo včasih smerti, ako po pušanju in po vribanih ojstrih mazilih, ki vnetje na kožo vlečejo, s posebnim orodjem (^sapnikov troakar") imenovanim, sapnik pod gerlam prerežemo in na tem mestu dušek za dihanje napravimo in toliko časa odpertiga pustimo, da vnetje v'gerlu splahne in živina zopet naravno sopsti zatuore. 2. Ddvica Qhäutige Bräune'). Je hudobno vnetje gerla in sapnika, pri kterim je vnetje silno, in se posebno veliko gostiga žjema in meze, ki se skupej derži, da je podobna kožicam, v gerlu in sapniku nabira, ki živino davi in včasih zares zadavi. Narvečkratse pri prešičih, konjih in govedi, pa tudi pri dru^i živini včasih prikaže. Sploh pa se šteje med bolj redke bolezni. Znamnja. Bolezen napade živino navadno nanag-lama, živina začne zlo kašljati, je v gerlu zlo občutljiva, da, če se le količkuj stisne, začne zlo kašljati. Sapa je teška, in živina na posebno vižo piska aH smerči, nosnice ima zlo odperte, tudi gobec odpert derži, iz kteriga jezik moli. Iz nosnic in gobca se izceja vlečljiv žiera, včasih v podobi kožic. Vratne žile so zlo napete, živina se večkrat na vratu peti, je boječa in se posebno na sprednjem koncu trese, žila je majhina, napeta in hitra. Že ob enim ali dveh dneh bolezen dorase, da se živina ali zaduši, ali da odjenjuje, če začne živina mnogo vlečljiviga kožnatiga žlema skoz nosnice metati, in šesti dan je po tem živina navadno že spet zdrava. BaztelesoTanje. Žlemne kože sapnika in gerla so rudeče, višnjeve, zatekle in ves sapnik_ z rumenkasto mezo in žlemam v podobi kožic tako napolnjen, da ni bilo mogoče več živini sopsti. Tečkrat se vidijo iz žlemnatih kož v to nabrano mezo kervne žile podaljšane, po kterih dobi nabrana meza potrebno kri, da kakor živa koža postane. Vzroki. Škodljive zadeve, ki včasih navadno vnetje gerla in sapnika napravijo, zamorejo pri posebnih okoljši-nah, ki nam pa niso natanjko znane, davico napraviti. Prehlajenje, zlasti spotene živine, ali pitje prav merzle vode, snežnice, so poglavitni vzroki. Davica pa zna biti tudi, zlasti pri prešičih, čermaste natore (Hals - Anthrax); takrat naznanujejo še druge znamnja to grozno hudobno ia naglo bolezin, po kterivčasih,zlasti poletni čas, ob enim več živine naglo počepa. Taka strupena davica se loči od navadne po znamnjih, ktere bomo pri čer mu (vrančnim prisadu, Anthrax) popisali. Varite se navadno davico s strupeno čermasto zmešati! Ozdravljaaje. Poglavitno zdravilo je naglo pu-šanje, ki se mora ponoviti, ako se bolestne znamnja kmaio po tem ne pomanjšajo. Auzun tega se z okisani^i žlemnatimi vodami gobec spira, v nosnice se sb-parčne kadila rabijo in v vrat se ostre mazila vr'ba-jo, Razun tega so koristne d r i s k n e b r i z g 1 j e. Od notri ,nij» zdravil je pa le malo pričakovati. Kalomel ali bluvn^ sol nar bolj hvalij». Takrat, ko se je zlo bati, da bi se živina ne zadušila, bi se zamoglo s tem temu v okom priti, da se sapnik prehode, kakor smo pri hudobni smoliki omenili, vendar t^ I« takrat pomaga, če kožnati žlem ni pregloboko v sapniku nabran, da se sapnik globeji (bližeji pljuč) prebode, kakor žlem seže, da sapa prosto pot dobi. 5. Hudobno vnetje vrata gornje živine^ ovac in koz^ (^Bösartiges Catarrhalfieber der Wiederkäuer^, se pri ovcah tudi smerkelj (Schafrotz imenuje). Je hudo vnetje vratnih sopil, ki zlo naglo preteče in se mnogokrat s smertjo konča, je večidel mehkužne natore, kteriga se zlo radi tudi možg ani, pljuča in prebavila vdeležijo, h kterimu pa tudi zlo rad snet pritisne. Znamnja. Živina o začetka bolezni žalostna postane, je trudna, začne pri hoji omahovati, večkrat se vleže, pa spet vstane, včasih se pa, predenj se bolezen začne, druziga ne prikaže, kakor da živina drisko dobi, ali da se ji oči vnamejo in cela glava vroča postane. Ko bolezen nastopi, živina zlo trudna postane , glavo, ki je vroča, pobeša, nosnice kakor tudi gobec so vroče in suhe in zlo rudeče, iz gobca se začnejo kmalo sline cediti, oči so zatekle in solzne in svitloba jim teško dene, sapa zlo nagla in se glasno sliši in živina zraven tega večkrat ka-šlja, žila je hitra, napeta in polna. Je živina včasih rada, včasih se ji nič ne poljubi in tudi neprežvekje; žeja je huda, blato gre večidel bolj mehko in le malokdaj suho od živine. Že v 84 urah živina še bolj trudna postane, tudi oči se še bolj vnamejo in skale in tudi bolj solzne postanejo, sapa'se še bolj sliši, je bolj teška in hitra. Iz nosa se začne žlem izcejati, ki je večkrat kervav in kakor gnojnica, in se nabira v nosnih stranskih votlinah. V gobcu se napravijo rudeče lise, ki se povišajo in gobice ali clo černkaste mehurje napravijo. Živina nič več noče jesti in blato in scavnica gre le malo in z bolečinami od živiie. Breja živina v takim stanu večidel zverže. O kratkem, navadno tretji ali četerti dan, ko že tretja doba bolezni nastopi, se pomnoži izceja slabiga in clo snetljiviga žlema. Mesnate dele rogov snet napade, da se iz kosti snamejo. Živina neha občutljiva biti, je na večih krajih omertudena, huda driska jo prime in živina velikokrat nezavedna sihert stori. Kolikor bolj fejena in terdna je živina, toliko hi-treji bolezen preteče, pri zlo mladi jn bolj stari, slabo-rejeni živini nekoliko dalj časa terpi. Peti ali šesti dan se že živini boljša, ako po sreči gre. Če pa enajsti dan brez poboljšanje preživi, je gotovo zgubljena. Raztelesovanje. V nosni kakor tudi v gobčtii votlini se najdejo na žlemni koži černkaste lise in pike ali' celo vgnjide in snet, ki se večkrat bolj razširijo; slemne kože so veliko bolj debele in večkrat se zlo enake znamnja kakor pri smerklju prikažejo. Znamnja vnetja se vidijo po celih sopilih in večkrat tudi po prebavilih in sežejo do želodca in čev. Vzroki. Večidel je vzrok te bolezni prehlajenje, posebno ko se živina guli; zatorej je 'ar hujši v vsim so znamnja, ako je tkanina pljuč vneta. Izid, pretek, in predpovedba bolezni. Pljučnica preteče večidel naglo, se pa včasih tudi dalj časa vleče, vunder čisto vnetje^ he terpi lahko čez 3 dni, po tem, ko se je prav začelo. Cas terpeža je treba natanjfco Kvediti, da se že nekoliko iz tega povzame: ali bo še d«- bro pušati ali ne. Sicer se plačnica ali razdeli, ali prestopi v mnoge nasledke vnetja, ali pa se s smertjo konča. Razdeli se le takrat, ko ni posebno huda, ali da je prava pomoč berž o začetku živini bila; ko pa bolj huda postane, se, ako se živina popred ne zaduši, vedno nasledki vnetja napravijo, in sicer, če so žlemnate kože vnete,se začne žlem aii meza izcejati; —ako je pljučna in persna mrenica vneta, se večkrat voda in meza v persno votlino razlijete in persno vodenico napravite; — če je pa tkanina pljuč vneta, se večkrat meza v pljuča razlije, ki se ali sterdi in pljučne terdine napravi, ali se pa zgnoji in pljučno gnjilino ali je-tiko stori. Vsak teh nasledkov vnetja se po posebnih znam-njih naznani, ktere ob kratkim napeljemo. Če se začne mnogo napčniga žlema izcejati, se bolezen nar ložeji spozna, ker se vidi žlem iz nosnic teči, in kašelj je rahel, sapa večkrat gergrajoča. Da se je voda in meza v persno votlino razlila (persna vodenica), se spozna po tem, da se serčno bitje zlo, v velikem obsežku čuti, velikokrat na levi in desni strani in kakor da bi serce po vodi pluskalo, da se lakotnice pri sopenju zlo dvigujejo in tik reber grabenček napravi, scavnica je čista kakor voda in rumenkasta. Da se je pa meza v pljuča razlila, in da so pljuča terde kakor jetra postale, se po tem spozna, da je sapa teška, scavnica je zlo vlečljiva, serce se zlo čuti, vendar pa ne tako kakor pri vodenici. Sapa je sicer pomnožena, pa lakotnice in nosnice se ne gibajo tako vidljivo kakor pri vodeni izceji, gorkota je po celim životu pekoča, pot je gost in vlečljiv. Če se pa ta meza začne v pljučah gnojiti, in pljučno j etiko napravi, postaja sapa smerdljiva, posebno ko živina k^šlja, ji zlo iz nosnic smerdi. Pozneji začne tudi iz nosnic smerdljiva, večkrat tudi kervava gnojnica teči. V snet (BrandJ se pa pljučnica redkokterikrat izide, akoravno nevedni mazači in konjači radi po svoji neumnosti vsako černo liso za snet imajo, od kteriga menijo , da je smert naključil. Vzrok pljučnice je nar večkrat pre hlajenje. Prehladiti se pa zamore živina, če zlo zgreta naglo na merzlo pride, in sicer: če se v čezmernim delu zlo spoti in potem na merzlo postavi, zlasti kjer sapa piše, če se prevroča napaja i. t. d. Pa tudi ostre zdražljive so p are e, zlo vroč zrak ali vroč dim pri ognju; ako ga živina sope, in tuje reči,posebno zdravila, če se skoz nosnice vlivajo, ako v pljuča pridejo, žamorejo pljučnico napraviti. Tudi če se živina na kako vižo na persi sune, udari, ali če pade in tako persi poškodje ali celo pljuča rani, zamore pljučnico dobiti. Ozdravljanje, Narvaznisiin nar pervo zdravilo pri pljučnici je pušanje, ki se zamore po velikosti in dobi bolezni tudi včasih Škrat ali tudi Škrat ponoviti. Ali se sme pušanje ponoviti ali ne, nam nar gotovši ser-čno in žilno bitje in pušana kri naznani. Dokler se serčno bitje le malo ali celo nič ne čuti in dokler je žila majhina, terda, napeta, dokler se pušana kri naglo sterdi in sterjenale malo rumenkaste mrence poverh in malo kervne vode naredi, se zamore, ako se znamnja vnetja še vedno pomnožujejo, pušanje še ponoviti. Perve 3 dni začetka bolezni naj se, če je bolezin huda, brez odlage in skerbi puša po 8, 10, 12 funtov naenkrat po velikosti bolezni in velikosti živine; ako bolezin pri vsim tem še rase, naj se o 12 urah sopet puša 8 ali 10 funtov, in včasih clo tretjikrat, ako je bolezin zlo huda. Če pa bolezen ne obstoji več v vnetju ampak če-so se že nasledki vnetja prikazali, se ne sme več pušati, ker pušanje je leaoper vnetje dobro in potrebno.—'Sicer naj se po celim životu živina dobro s slamo zriba, in odene, da se spoti. Po pušanju naj se usnje pod persi zavleče, in ostre mazila naj se pod persi v kožo vdergnejo, in driskne brizglje naj se večkrat dajo. Skerbeti se mora vedno, da živina na gorkim in v čistim zraku stoji, kjer ne vleče sapa skoz, in da se ji dobro nastelje. Jesti se živini le celo malo dobriga sena da: piti naj seji pa zlo velikokrat ponudi; nar bolji je postoječa močnata voda, v kteri se nekoliko so-litarja (4 lote na navaden škaQ raztopi. Notrajne zdravila veliko manj pomagajo, in se morajo vedno v testu rabiti, ker se pri vlitvah živini rado zaleti. Če živina ne pije veliko solitarjeve vode, ki je poglavitno zdravilo o pljučnici, se ji mora v testu noter dati štup« so-litarja 2 lota z štupo ajbiševih korenin, dva krat ali trikrat na dan. Tako se tako dolgo ravna, dokler bolezen v vnetju obstoji. Ce se pa nasledki vnetja začnejo napravljatj, se zdravila po raznosti nasledkov vnetja odločijo.' ' če se začne žlem izcejati, (kar je nar manj nevaren nad-sledek vnetja) se daje štupe brinovih jagod ali kalm-ževih korenin (po 2 lota) in rudečiga žveplja 1 kviTitelc, ali salmiaka i lot, grenke soli 4 loie, z nekoliko vode in moke, v podobi svalkov, dvakrat na dan. Če se pa voda v persi razlije (vodenica), je koristna štupa brinovih jagod (Ž lota), bluvna sol kafra in rudeči naperstek (vsaciga pol kvintelca ali 1 kvintelc na enkrat), dvakrat na dan. Ko se pa meza v pljuča razlije, se ravno te zdravila rabijo, ali namesto bljuvne sol/ se kalomel po kvintelcu na enkrat daje. Zoper gnjilobo pljuč ni sicer nobeniga gotoviga zdravila, vendar se večkrat poskusi svinčeni sladkor, terpentinovo olje, rudeči naperstek, s štupo brinovih jagod; na priliko takole: svinčeniga sladkorja in rudečiga naperstka, vsaciga 1 kvintelc, terpenti-noviga olja 1 lot (pozneje tudi Sž lota) in štupe brinovih jagod 2 lota z nekoliko moke in vode v svalkih dvakrat na dan (dopoldne in popoldne). Pri vseh teh nasledkih naj pod persmi us'nje vedno zavlečeno ostane, ali pa tudi trak spred persi. 9. Pljučna kuga goved (liungenseuche des Rindes). Je posebna pljučnica, ki le goveda napada, je kužna in nalezljiva. Znamnja. Dokler je še le malo goved za to boleznijo bolnih, se zlo teško od navadne, zgorej popisane pljučnice razloči, le ta okoljšina nekoliko bolezen naznani, da več živine naenkrat ali naglo eno za drugo napade in da živina za živino zboli, ki je z bolno vdotiko prišla, in da je po tem takim zlo verjetno, da je živina bolezen nalezla. Predenj se bolezen razločno prikaže, se večidel ne-ktere predznamnja zapazijo, kakor, da živina kratko, suho kašlja, posebno zjutraj, ko se iz hleva pripelje, in pri napajanju, da bolj naglo sope, da ob mleko pride, oči postanejo rudeče in solzne in dlaka se po herbtu nekoliko šetini. Te predznamnja, ki včasih tedne terpe, se velikokrat zgreše, dokler veči ne postanejo. Zdaj vroč-nica pritisne, vse znamnja pljučniga vnetja se prikažejo. Ako se uho na rebra nasloni, se na bolni strani sapa nič ne sliši, na ^zdravi strani se pa sliši, kakor da bi žagalo v živini. Če na bolno stran poterkaš, votlo zabobni. Poznejših 5 do 7 dni so znamnja vedno veči in živina že o nekterih dneh pogine ali pa začne hirati in hujšati, kar vec tednov zna terpeti. človek mislil: sedaj je konec bolezni; —ali komaj ta boljši stan kakih 8 — 14 dni terpi, se začne vse hujšati in večkrat začne gnojnica iz nosa teči. To se pa takole zgodi: sterjena me za v pljučah začne gnjiti in po gnji-lini napravljeni gnoj v pljučah shujša bolezin in konec stori bolni živini. Raztelesovanje. V persni votlini se najde manj ali več razlite vode s sterjeno mezo zmešaie. Čez persno mrenco se iz te meze nove kožice napravijo, ki pljuča na reberno mrenco navežejo. Del pljuč, ki je bil bolan, je terd in velik, ker je s sterj eno mezo napolnjen tako, da ima tak del pljuč, ako se prereže, na notrajnim licu mramorovo podobo, to je, tamnorudeče ali černkaste pljuča so, kakor z fcelimi žilami na vse kraje prevlečene. Najdle so se take pljuča že 20 do 30 funtov teske. Take sterjene pljuča ne morejo več zrak v-se potegovati ; živina se mora zadušiti. Vzroki. Vse tiste škodljivosti, ki pljučnice sploh napravljajo, zamorejo v nevgodnih zadevah pri govedi to kužno' pljučnico naključiti. Med te škodljive zadeve pa štejemo slabo klajo, močvirne pašnike, slanasto travo, tropine, posebno tiste, ki pri žganjarijah od krompirja ostanejo, ako se živini iladejo; ravno tako tudi zmerznjeni krompir, če že kali, slabo pijačo iz mlak i. t. d. Ako je na tako vižo pljučna kuga pervolno vstala, se zamore po nalezbi dalej razširiti. Naleze se pa ta kuga po sapi, ktero bolna živina izdiha, in bližna živina sope. Nar lože se naleze v hlevih, kjer več živine skupej stoji. Ozdravljanje je ravno tako — po vsih stopnjah bolezni — kakor smo ga pri pljučnici popisali v njegovih ražličnih dobah (poglej zdravila tam). Ker je ta bolezen nalezljiva, so tako imenovane policijske vravnave potrebne, da ena živina oi druge te bolezni ne naleze. Zdrava živina se mora tedaj od bolne berž ločiti. Hlevi pa, kjer je bolna živiva stala in vse, kar je z njo v kako dotiko prišlo, se mora skerbno očediti, predenj se druga živina na ta kraj postavi, ker bi sicer zamogla bolezen nalesti. 8. Hetljaji v pljučah ali červlvai^jučna fciiga pri oTcali (wurmige liungeialtifeuclie der ISehafe). Je bolezen, ki nar večirat jagnjeta predenj so leto stare, redkokrat tudi teletj^, napade. Obstoji v tem, da se ^ pljučah in v majhinih vejicah sapnika tanjki, niti jodobni čer vi napravijo, kte-rih je včasih sila veliko. Znamnja. Iz ^začetta bolezni živina zmolklo po-kašljuje in hripa in teško soje; vedno hujša, žlemn? kože blede postanejo, bela kožica očes postane plavkasta in punčica v očesu se zlo rastegne, oko je zgubil« svojo bistrost. Kašelj živino včasih posebno zlo prime, da jo če zadušiti, in pri tem cele kose žlema vun meče, v kterim je več zgorej omenjenih červov zavitih ii le to znamnje natanjko bolezen rasodene, ker se sicer 2 vnetjem sapnika in pljuč zlo laiko zmeša. Če živina červov vun ne meče, bolezen pa v celi cedi več živine naenkrat napade, se večkrat ena ali druga zakolje, da se bolezen natanjko razve. Terpi bolezjn večidel dolgo, in bolna živina večidel na j etiki ali jersni vodenici pogine, ali če se sapnikove vejice tako zanaše, da živina ne mora več sopsti, se tudi zaduši. Ozdravi se le malokdaj. Pri raztelesovan ju se najdejo v sapnikovifi vejicah celi klopčiči červičk)v, ki so v žlemu zaviti, en in še več palcov dolgi, tanjM in beli kakor nitke. Če je bolezen dalj časa terpela in iivina po jetiki ali vodenici poginila , se najdejo pljuča zvelle in blede, v persni in tudi v trebušni votlini je več vode razlite in vse meso je zmečeno kakor da bi bilo skihano, in ker je ta bolezen večkrat z drugimi červivnimi boleznami združena, se najdejo zdaj v trebušni, zdaj v persni votlini voderi me-hurčiki, v jetrah metlaji in tidi v želodcu in v čevah več sort červov. Vzroki bolezni so vsi tisti, ki počasno in bolj skrito vnetje v sapniku in pljučah napravijo, zlasti prehlaje-nje ovac, ki so zlo mehkužna živalica, o m er zlim in deževnim vremenu, na tran po slani, po premersli pi-' jači, zlasti v soparnih hlevil deržane živine, po velikim prahu, na pašah ali cestah i. t. d. Ozdravljanje. Edim pomoč je, červe(meIjaje) iz pljuč spraviti; v ta namen se napravi dim v zapertim hlevu, ki živino, h kašlju šli, da — morebiti! — červe iz pljuč pomeče; v ta namen se sožge v hlevu rožni na 9 ^ Crogovi, parklji) ali staro usnje, da živina kake pol ure v tem dimu stoji in potem se odpre hlev, da se živina v presilnim dimu ne zaduši. To se ponovi vsaki 3. dan. Scer se dajo živini grenke in dišeče zdravila, ki se pljučam in želodcu prilezejo; te so: encian, k aim ež, brin o ve jagode, divji k o stan, erm an i. t. d. Dolgo časa se pa ni s to boleznijo vkvarjati, ker vsak previdi, da pregnanje metljajev iz pljuč ia ozdravljanje pljuč je silo težavna reč. Če se koliko kaj ne kaže,da bi utegnilo po sreči iti,in da živina hudo kašlja in hujša, je svetovati, tako živinče berž zaklati, dokler po dolgočasni bolezni ni meso sprideno in za vžitek nezdravo. Na prodaj se taka živina nikdar ne sme pripeljati. Je poglavitni pogresek in kupčijo še dva mesca po kupu razdere. 9. Pljučua Jetika po terdinah ali tnber-keljnlli (tuberkulöse l4uugensuc]it). Je dolgoterpeča bolezen zlasti molznih krav, ktera v tem obstoji, da se majhine, ^rosu ali pšenu enake ali pa tudi kot bob ali oreh in še veči terdine po plju-čah zasedejo, ki se v zdravniškim jeziku tuberkeljni, po naše terdinci imenujejo, in se večkrat razmeče, to je, zgioje. Pljuča so včasih z jezeri in jezeri (^tavženti) tacih terdinov kakor posute, ki se sirovi terdinci imenujejo, ako soterdi, kakor pesek, ali pa razmečeni terdinci, če so se že ognojili. So pa ti terdinci ali tuberkeljni večidel smeti ali izveržki iz ker vi, ki si po ti poti napčnih obstojiph delov znebiti prizadeva in jih iz sebe izmeče, nar večkrat v pljuča, pa tudi v druge organe živinskiga trupla, kakor možgane, jetra, vranico i. t. d. Znamnja te bolezni, ktera se počasi kakortat prikrade, ker se terdinci počasi počasi napravljajo (več mescov ali let} so sploh znamnja tiho tap ne pljučnice: živina pokasluje, enmalo težavniše sope (naduha}, če lih lada ie, se ne redi, daje bolj vodeno mleko, hira kakor « jetiki; če so se pa terdinci z gnojili, postanejo vse te znamnja hujši in iz nosnic ji teče smerdljivi gnojnica. Ako se taka živina poprej ne pobije, na pljučni jetiki pogine. Ste sicer dve sorti pljučne jetike, ena, odktere smo že pri pljučnici omenili, se napravi po vnetju pljuč, ko se v pljučno tkanino meza razlije, ki se potem začne gnojiti in jetiko napravi, — druga pa je, od ktere zdaj govorimo, ki se iz pljučnih tuberkeljnov napravi, če se zgnoje. Aloravno se meza kakor tudi tuberkelni iz kervi v pljuča zasedeta, ste vendar med sabo zlo različni reči. Obe jetiki se pa le po tem razločite, da mezna j etika veliko hitreji preteče, ki se zavolj tega tudi navadno hitra pljučna jetika imenuje. Raztelesovanje. Če se živina, ki je za tako jetiko poginila, gor dene, se vidijo posebno pri dolgoterpeči cele pljuča zgnjite, da se je čuditi, kako je zamogla živina tako dolgo živeti. Mnogokrat se zapazijo tudi v drugih delih, kakor v jetrahin v vranci tuberkeljni, in ker proti koncu bolezni tudi velikokrat vodenica pritisne, se v persni io trebušni votlini mnogokrat veliko razlite vode najde. Vzroki. Podveržene so posebno goveda tej bolezni, in Ear bolj molzne krave tanjke volne kože, ki imajo mnogo bolj vodeniga mleka. Naključiti pa zamorejo to bolezen večidel soparčni in nesnažni hlevi, glinasta, zaduhla, spridena klaja; tudi preobilna tečna klaja, kakorsno živina v žganjarijah, vola-lijah i. t. d. dobiva, in pri starih kravah, ki so že več let molzene bile,se napravi ta bolezin. Pa tudi iz drugih dolgoterpečih bolezen, pri kterih se napčen žlem, gnoj in gnojnica napravlja in se po serkavnih žilicah v kri pripelje, zamore ta bolezen izvirati, ker popijavne žile take reči popijejo, ktere iz kervi izmetati si natora prizadeva — ali ko se te smeti zaredijo v pljuča, napravijo bolezin. Ozdravljanje. Le o pervim začetku bolezni zamorejo primerne strežbine zdravila kaj koristiti. Taki živini nar bolji tekne zelena klaja, in če je čas zato, je Bar bolje, tako živino na pašo spustiti. Od notrajnih zdravil ni mnogo pričakovati; poskusijo se žveplo in sirov antimon z kalmžem in grenjko soljo. Nar bolji je tako živino, predenj shujša, zakljati, ker nieso, čeravno manj vredno, ni škodljivo razun bolnih pljuč, ktere je treba zavreči. Akoravno ta bolezen ni nalezljiva, je vendar potreba vselej za živino, za tako boleznijo bolno, jasli in vse, kar je z žlemam onesnažila, počediti. lO. Naduhi« Je d3lgočasna, ne vročinska, večidel ne ozdravlji^ bolezin, ktera se nar večkrat pri konjih, manjkrat govedi prikaže.,, SJnamnja. Nar imenitniši znamnje je pomnoženo in spremenjeno sopenje že o mirnim stan«, ki je dvakrat, tudi trikrat hitreji kakor bi imelo biti. Lakotnice se pri sopenju zlo dvigajo , včasih dvakrat v enim dihleju, je večkrat tudi sunljivo, in poleg nepravih reber se pri dihleju grabenček vidi, nosnice se zlo odperajo, in pri sopenju se večkrat žvižgajoč, hropeč, pihajoč glas sliši in celi život giblje-, če je ta bolezen zlo huda. ^Tudi ritnik se včasih pri sopenju vun in noter pomika. Če se nadušljiva živina prepeljuje, kar se pri preiskovanju te bolezni mora vedno storiti, sapa še bolj teška in hitra postane; celo pri jedi in pijači je sopenje nekoliko hitreji in težeji. Nadušljiva živina se malokdaj v le že, in če se vleže,leži le malo časa in noge večidel pod trebuh dene. Kašelj ni posebno znamrje naduhe, ker nadušljiva živina večkrat ne kašlja in se tudi ne da. h kašlju pripraviti; večkrat pa tudi sama od sebe, posebno če «e bolj hudo rabi, zlo in dalj časa kašlja. Žlemne kože so večidel blede, ne vnete, in suhe, ali se pa vodeni žlem iz njih izceja. Zlo občutljiva na vratu pa nadušljiva živina ni; če je zlo občutijiva po sapniku, je to znamnje vnetja sapnika, ki ni naduha. Ker se pa te znamnja zdaj bolj, zdaj manj natanjko prikažejo, se mora živina, ki se ogleduje, če ima naduho ali ne, v mirnim stanu v hlevu, pri jedi, pri legi in pri prepeljavanju preiskovati. Pretek, izid in predpovedba bolezni. Živina je večkrat cele leta nadušljiva, brez da bi se bolezen po-hujšala, ali polajiala, ozdraviti se malokrat in le takrat da, če se vzrok zamere odstraniti, ki je bolezen nakljiičil. Za lahke dela zna nadušljiva živina celi čas svoj Iga življenja pripravna biti. Vzroki. Vse, kar zamore sopenje overati, zamore naduho napraviti. Ta overa pa ne sme biti še le^nova in vnetljive natore, ampak ostanek kake druge bolezni, ki se ni dala popolnamaozdraviti, kakor pljučnice, vnetja vrata, smolik i. t. d. Te overe pa večidel v tem obstoje, da se v malih sapnikovih vejicah mnogo žle-ma nabere, da se zračni mehurčikivpljueah zarasejo, da se žlemne kože v sapnikovih vejicah zrahljajo in debelejše postanejo, da se v persni votlioi ali,v serčnim mehurju voda nabere, da se v pljučah tuberkeljni ali gnoj napravi, da se pljuča na rebra prirasejo, da se v persni votlini veliko masti nabere, da se na zlemnati koži nosnic ali sapnika polipi Oo je, izrastki žlemnate kože) napravijo, da se gerlo vterdi, to je, da se bolj volni hru- stanci vkostene, ali da gerlo ploinato postane , ker se na kako reč, kakor na jasli, če so frevisoke, pri jedi vedno pritiska. Pa tudi velike otekline, sterjene bezgavke, krof, zlo razširjene z žlemam, sokrovco ali gnojem napolnjene zračne votline zamorejo naduho naprariti, če gerlo ali sapnik stiskajo. Ravno tako tudi zlo raztegnjeno in veliko serce, prevelike jetra in vranca, ako preveč prostora potrebujejo in na pljuča tise, napravijo teško sapo (naduho). Večkrat tudi teska sapa iz iega izvira, ako se konjem le samo seno poklada, ki želodec in trebuh zlo razbaše, zlasti pa pride naduha po s parjenj, močvirnati in glinasti klaji, Naduha po obilnim ali spridenim senu imenujejo na Nemškim seneno naduho (Heudampf). O z dr a vlj an je. Ozdravljenje naduhe je težavna reč, ker so kakor smo razložili, večidel taki napotki in zaderžki v sopilih, da se ne dajo nikakor Ddpraviti. Le takrat, kadar se zamorejo ti odstraniti, se bolezen odverne. Sicer se pa ta bolezen zamore le nekoliko polajšati, posebno s primerno strežbo; nar bolji je zelena klaja, ali da se živina na dobro pašo spusti;^ če pa zelene klaje ni, je korenje, repa. pesa dobra. Živini se nikdar veliko naenkrat, ampak večkrat po malim poklade in da se ji take klaje, ki ne raztegne zlo želodca, pa vunder dobro redi. No trajne zdravila ne pomagajo veliko, vunder se morajo vedno po vzrokih bolezni ravnati. Ker se pa naduha iz vsih nasledkov pljucnice zamore napraviti, se po mnogoverstnih olioljšinah vse tiste zdravila rabijo, kakor pri nasledkih pljučnice, zlasti sirov antimon, rudeče žveplo, salmiak, brinove jagode i. t. d. Mislijo sicer nekteri, da se zamore naduha ustaviti in zavoij tega se mnogokrat m'Isica v škodo živine rabi. Če obstoji naduha v kervnim navalu proti pljučam, bi zamoglo pušanje, driskne soli, in zavleka traka ali usnja na persi bolezen nekoliko polajšati. ^ . Naduha je poglavitni pagresek in kupčijo noter do i 5, dne po kupu razdere. ■ tt. Holgotcrpeci kašelj (chronischer Husten). Skoraj vsaki bolezni sopil se tudi kašelj pridruži, ki je pa le znamnje teh bolezen, ker se natoia prizadevC V sopilih nabrane reči z kašljem vun spravitit Pod dolgoterpečim kašljem pa razumemo kašelj brez vročttice; pri živini se nič druziga bolestniga ne najde kakor da večkrat kaslja, ali zjutraj v hlevu, ali pri rabi. Vzrok leži večidel v zdraženih sopilih, v preveliki občutljivosti teh delov, ali tudi v majhinih pogreških pljuč, ki so vender tak« nepomenljivi, da razun kašlja nobeniga druziga bolestniga znamnja ne vzrokujejo. Večkrat pa je kašelj s pljučnimi terdinci Ctuberkeljni) združen, po kte-rim se včasih jetika napravi. Kašelj, ki izvira iz bolezen sopil in je clo njih znamrje, se nikdar sam zase ne ozdravya, ampak le bolezen, iz ktere izvira. Sam zase obstoječi kašelj pa, če obstoji v žlemnatih zdraženih kožah, se ozdravlja zru-dečim žveplam (1 kvint.) kalmeža (1 lota) grenke soli lote), dvakratna dan —^jli namesti rudečiga žvepla salmika 1 lot. Dobro je tem zdravilam tudi takrat, kadar so sopila posebno občutljive, 1 kvintelc naperstka pridjati. — Pri preveliki občutljivosti kože po prehlajenju je dobro, dase živina bolj na gorkim derži, večkrat odene in dobro zriba. Stara, zlo debela živina zgubi dolgoterpeči kašelj večkrat sama od sebe, ako drugimu gospodarju v roke pride in nekoliko shujša. 13. Vnetje serca tn serčni^a iMeliur.ja (Herz- und Herzbeutel - Kntziiudnn^). Ta huda bolezen se prav za prav ne more šteti med bolezni sopil; ^a zavolj tega jo med te postavimo, ker je včasih s pljučnico združena, in ker sevce kakor pljuča tudi v persni votlini Ježi. Napade konje in go ve d,^ vendar le malokdaj. Če je ta bolezen z vnetjem pljuč in persne mrence združena, jo zraven znamenj, ki te bolezni naznanijo, razodeva posebno teška sapa, kakor da bi živiao pri vsakim dihleju v persih kaj zbodlo; serčno bitje se ne čuti in žila je clo majhina, se komaj čuti, zlo neredno bije,da večkrat kak udark zastane in da zdaj bolj hitro, zdaj bolj počasi, zdaj bolj močno, zdaj slabo bije; vročnica je huda; —če se živini puša, se kri posebno naglo, kakor žolča, ster-di in celo nič kervne vode ne napravi. Vzr oki serčniga vnetja so edini z vzroki pljučnice.' Pri goveji živini pa zna poseben vzrok serčno vnetje nakljuciti, namreč; če je živina kak žpbf jja l^^lk? pi" vanko ali kakošno drugo ojstro reč med pico požerla, in se je potem ta reč po gibanju in premikovanju želodca vr želodec (avbico) zasačila in ga pre bodi a, potem preponko, ki tikama avbice leži, prederla in se skozi serčni mehur v serce zabodla, včasih pa, namest serca, v pljuča. To je pot, po kteri žebelj ali šivanka sčasama do serca pride in ga z vbodam rani. Znamnja serčniga bodljaja.^ kadar je živina žebelj, šivanko ali kako drugo ojstrino pozerla. Spoznanje tega bodljaja je teško, ker se le malor kdaj za gotovo ve, da je živina kaj taciga požerla, in ker ni gotoviga znamnja, kterobi ta vbod razločno razodevalo; tedaj se mora ta bolezin vselej bolj vgano-vati, kakor gotovo določiti. Ker smo dokazali pot, ktero )ožerta ojstrina gre, preden sčasama v serce pride, se ahko razume, da se ta bolezin le počasi napravlja —več iednov ali mescov — in da znamnja morajo različne biti )o poti, na kteri se zasačena ojstrina znajde, in nar lujši takrat, ko se že v serce vrine. Včasih odjenjajo bolestne znamnja za več dni ali tednov, kar se lahko zapopade, ako premislimo, da poprej huda bolezin mora začasno prejenjati, kader postavimo, je žebelj ali šivanka iz bolj občutljiviga mesta na manj občutljivo pot jprišla. Poglavniši znamnja so pa: Živina zdaj je in pre-zvekva, zdaj pa neha jesti in prežvekovati;je večidel bolj zaperta, lakotnice so kmalo vpadene, kmalo napete kot boben; živina milo gleda; včasih stoče; klaverno hodi; se rerada premikva od eniga kraja do druziga zavolj notrajnih lodljajev; leži raji na desni strani z nazaj obernjeno glavo ia stoka, kadar leži; ako se na herbet, na stran ali spred pers z rok pritisne, odmakne; sapa je kmalo hitra, kmalo počasna, živina včasih hrope in pokašluje, včasih pa tudi ne; če uho položiš na levo stran pers bolj spred, in čuješ glas v persih, boš slišal včasih kvokotanje v sercu enako tistim, kakoršno se sliši, če iz steklenice (flaše) z ozkim vratam hitro vodo izlivaš. Ozdravljanje serčniga vnetja sploh obstoji v ravno tistih zdravilih, kakor vnetje pljuč pljučnice). Obilno'pušanje, solitar, bljuvna sol in naperstek so tukej poglavne zdravila. Pri serčnim vbodu po žeblju ali šivanki je ravno tako, toda vsak lahko zapopade, da se taki bodljeji ne dajo ozdraviti, dpkler je žebelj ali šivank%f; sercu, ktere ni moč vun spraviti. Bedkokrat jo posebna sreča z razlito laezo tako v serčno steno zajy«pi, da brez škode ondi obleži. Nar bolje je tako živiDo ob pravim času še zakljati. iS. Vnetje preponke (Kwerehfcllcutsiin- diing). Se tudi včasih pljučnici ali vnetju persne ali trebušne mrence pridruži in se posebno s tem naznani, da je živina zlo plašna in nepokojna, da zlo hitro sope, vendar se lakotnice pri sopenju le malo gibajo. Živina začne večkrat zlo bo eče kašljati, včasih se ji kolca in zdeha; nemirna je vedno bolj, škriplje z zobmi. Özdra-v Ij a se z zdravili, kakor pljučnica. , \ . III« Solexiii prebavil ^ (Krankheiten der Verdauungswerkzeuge). 1. Bolezen t goben c^aulwelie). Napade nar večkrat govejo živino, prešiče in ovce, manjkrat konje; obstoji o začetku v vnetju žlem-natih kož gobca, kterimu sledijo mnogoverstni nasledki vnetja; napade ali posamesno živino ali pa tudi veliko glav po več krajih ob enim, je večkrat kužna in nalezljiva; živino zamore večkrat napasti. Se večkrat z boleznijo na parkljih in na vimenu združena prikaže. Bolezin na parkljih in na vimenu se semtertjetudi ovčič ali sajevic na parkljih ali vimenu,imenuje. Imajo pa ljudje po deželi še več druzih ovčičev in saje VC o v, pod kterimi vsi h sort bolezni zapo-padejo, — ako jih pa na tanjko prašaš: naj bi ti povedali, kaj razumejo pod tema besedama, ti ne bojo vedili nič druziga odgovoriti, kakor „ovčič je," ali pa ^sajevic je"! Po naših in druzih zvedenih mož skušnjah sta ovčič ali sajevic vselej vnetje ali prisad tega ali uniga dela živinskiga trupla, ako se hudo prikaže, da snet (Brand) nastopi, tuii čemi ovčič ali čemi sajevic imenujejo. Kakor prosto Znamnja. Bolezen se začne z majhino menico, na žlemnati koži gobca, posebno na jeziku in dlasni se ljudstvo in naši navadni mazači in konjači clo nobeniga zapopadka od zdravilne moči zdravil nimajo in jih nevedama in krizama rabijo, kakor so vidili ali slišali od kakošniga „kunštniga" vrača, ali brali v kako-šnih bukvah, kterih še razumeli niso, in če ž njimi kakošno bolno živino ozdravijo, se jim godi, kakor slepi kuri, ki ja tudi včasih kakošno zernje najde — ravno tako tudi nobeniga zapopadka od natore bolezin nimajo in jih kerstijo, kakor jim ravno v glavo pade. Na to vižo je postaio ime ovčič (zlasti na Gorenskim) in saje-vic (sosebno na Dolenskim^; beseda sajevic je menda iz tiste korenine,kakor beseda „saditi" „prisadi ti^ „prisad" napravljena, in potem takim bi utegnil sajevic ravno to pomeniti kakor prisad, to je, vnetje sploh; v tem obziru ne moremo te besede zavreči, čeravno moramo opomniti, da potem se mno-goverstni nasledki vnetja ne smejo sajevic imenovati, scer se v ozdravljanju veliija zmešnjava včini. — Od kod pa beseda „ovčič" pride, se ne upamo določiti. Ker ga tii in tam tudi v ovčič imenujejo, je morebiti pomanjšavna beseda cd vovka ali volka; volčič tedaj majhen volk. O starih časih so si ljudje povsod bolezni čudno domišljevali, in marsiktero bolezin so z imenam kakošne živali kerstili; tako, postavimo, imamo raka, červa (zagnjido v perstu) i. t. d. Morebiti so hudo bolezin s hudobo volčiča primerjali in tako — brez ozira na sedež in n at or o bolezni — vsaktero tako bolezin volčič, vovčič, ovčič imenovali. Kdor pa spoznanje in ozdravljanje bolezin, kakor umetnost natanjko obdeluje, ne more s takimi vse in vendar nič pomenljivimi besedami zadovoljen biti, in mora take imena, kteie pravo spoznanje bolezin zakrivajo in motijo, kakor Ijuliko iz pšenice trebiti, in razodeti: da imeni „ovčič" in „sajevic" vnetljive bolezni sploh zapopadete v kako ršnim koli delu živinskiga trupla, — da se tedaj pod tema imenama vse zapopade, in potem takim prav za prav nobena bolezin natanjko zaznamovati ne more, kakor je za ozdravljanje potreba. ^ To smo mogli razložiti v presojo besedi „ovčič iii: „sajevic". prikažejo me hur či ki, kteri so z rumenkasto vodo napolnjeni. Sitarje ves gobec bolj rudeč,gorek in boleč, živina ne more jesti, in penaste sline seji začnejo iz gobca cediti. Mehurčiki se o enim ali dveh dnevih prederejo, poverhna kožica se oluši in napravijo se rudeče, boleče okrogle ali podolgaste lise, velike kakor groš, pa tudi kakor tolar. Če je bolezen huda, molzna živina ob mleko pride, je celo malo, in toraj tudi zlo hujša in po velikosti bolezni se tudi sapa in serčno in žilno bitje bolj ali manj pohitri. Ker je ta bolezen zlo velikrat s parkljico [boleznijo na parkljih) združena, se tudi znamnja parkljice prikaž^'o; pri goveji živini, ovacih in kozah ste večidel združene, prešiči imajo večkrat samo jarkljico, konji pa, pri kterih se ta bolezen veliko nianj-trat prikaže, dobe samo bolezen v gobcu. Pri goveji živini se pridruži tudi včasih vnetje na vimenu. Pretek; izid in predpovedba bolezni. Če bolezen ni huda, se vročnica in z njo vse druge bolestne znamnja v dveh do štirih dni že pomanjšajo in o enim tednu se živina popolnama ozdravi. Je pa bolezen bolj huda, terpi dalj časa, živina zlo shujša, molzna živina ob mleko pride in breja živina včasih ^verže. Živina se dalj časa ne more za delo rabiti. S smerjo se vendar le malokdaj in sicer le pri majhini živini konca. Vzroki. Ta bolezen večidel kakor kuga več živine na enkrat napade, posebno se to zgodi spomladi in o jeseni, včasih tudi poleti. Potem jo zamore tudi ena živina od dru^e po gobčnim žlemuin slinah nalesti. Večkrat se prikaže bolezen v gobcu tudi posamesno pri živini po prehlajenju, na paši po pustih, terdiji ali bodečih zeliših; po pijači snežnice i. t. d. Ozdravljanje. Če živina ni bolezni nalezla, ampak jo pervotn« dobila, je pervo vzrok bolezni odver-niti, razun tega se gobec spira z žlemnatimi in mo-čnatimi vodami, kterim se nekoliko kisa (jesiha) ali soli, in nekoliko medu pridene; na priliko: abjbiševih korenin 4 lote v bokalu vode skuhanih in precejeni vodi se pridene en maslic jesiha ali kuhinske soli, ki se dobro stopi, 4 lote, medu 6 lotov. S tako gobčno vodo se 4krat na dan gobec spira, kar se tako zgodi, da se okoli lesene žlice ali kakoršniga količka mehka cunja ali goba ovije, ki se v to vodo namoči in potem rahlo po gobcu pomaže. Grozno grozno škodljivo je pa z ostrimi rečmi, kakor s čebulo, s česnam, popram gobec spirati, ali ga s čisto soljo odergniti, dokler bolezen es v vjietju obstoji, če se tako z vnetim in hudo bolečim gobcam ravna, se vliva olje v oginj — kar po-viksa vnetje, in bolečine ubogi živini. V merzli vodi naj si živina sama večkrat gobec spere in bolečine tolaži — nikar pa je terpinčiti s takimi hudimi rečmi! Če je pa čez neke dni prisad v gobcu splahnil, da ni več vroč, rudeč in boleč, in se le žlem in sline iz gobca cede brez vnetja, takrat je žajbel nar boljši zdrsivilo, da zopet okrepča gobčne kože in dlasno; — žajbel se popari s kropam in četertinko ure v loncu s pokritim pokrovam stati pusti, potem se žajbelnova voda odcedi in ž njo se gobec (3krat na dan) spira; prav je tudi žajbelnovi vodi na pol bokala 1 lot siroviga galuna in nekoliko medu inmoke pridjati. Ko so se mehurčki prederliinse jfi semtertje koža olušila, je nar bolje, te rudeče in boleče rane s sladko smetano in belakam, ali z neosolj(Jnim sirovim maslam (putram) in me dam večkrat poniazati. Ako so se te rane začele gnojiti, napravi mazilo iz 4 belakov ill 1 lota siroviga galuna. Pri hudobni gobčni bolezni, pri kteri se iz mehurčkov pcgobčnihkožah in jeziku terdovratne vgnjide narejajo, da se smerdljiva gnojnica izceja in klaverno živino večkrat driska žene, zato ker jo požira ali so se te vgnjide tudi po požiravniku, želodcu in čevih razširile, je pa treba močnejših gobčnih voda, namreč pelinove vode, ali vode hrastovih ali verbovih korenin, kterim se nekoliko kafrovca pritlene in medu. Cloboke gnojne rane se spirajo nar bolje z apneno vodo. Notrajnihzdravilni treba pri tejbolezni, ako ni huda. Pri hudobni bolezni, pri kteri je celo truplo, zlasti želodec in čeva, bolno , se rabijo žlemnate krepčavne ia dišeče zeliša s kafro vred, enkrat ali dvakrat na dan, loda z lepo se morajo dajati, ker živina teško požira. Zlo važne so pa strežbine zdravila; dobra klaja, ee je mcgoče zelena, skuhana in zmečkana repa, pesa, krompir, močnate pijače, ne veliko naenkrat, pa večkrat na dan. Zlo važna je tudi snažnost v jaslih in dobra stelja. Policijske vravnave. Da se bolezen po nalezbi ne razširi, je nar bolji zdravo živino varovati, da z bolno ne pride v nikako dotiko; toraj se bolna živina ne sme nai občinske paše, ne po cestah goniti, ne z zdravo skupej napajati. Cesto zaperati bi pa teško bilo storiti in bi za-■vo j občenja več škodovalo kakor koristilo. Ker se je tudi bati, da tudi človek neko sorto spušajev v ustih ne dobi, ako se oskruni s slinami, ki iz gobca tečejo, ali če mleko bolne živine vživa, se mora varovati. Meso take živine, kije za hudo gobčno bolezen zaklana biti, se mora za vžitek prepovedati. Bolezen v gobcu se pa ne sme zmešati z g občnim i gob cam i, ktere posebno mlada živina, teleta in jagnjeta in psi, večkrat dobi, in v tem obstoji, da se na žlemnati koži gobec v velikosti in podobi prosa napravijo, ki izvirajo večidel iz tega, da se pri mladi živini gobec ne snaži, ali če ie vime stare živine nesnažno, kar žlemne kože gobca draži, nekoliko vname in tako te gobce napravi. Včasih je pa tudi posebno zmehčenje žlemne kože gobca vzrok, da se gobce napravijo. Pri ozdravljanju je potreba vzrok bolezni odver-niti, stari živini vime večkrat zmiti in mladi gobec spirati z žlemnatimi, nekoliko okisanimi vodami. Če so pa žlemne kože zmehčene, je potreba,' da se s žaj-belnovo ali pelinovo vodo gobec spira, le malokdaj je potreba tem vodam galuna pridevati. Ko bi se pa tako velike gobce v gobcu napravile, ,da bi živinče pri sesanju nadlegovale, se zamorejo odrezati, ali z nitjo prevpzati, da odpadejo. To se večidel zlo lahko zgodi, ker so ondi, kjer iz žlemne kože rasejo, veliko tanjši. !9. Vnetje Jezlha (JE^iiugeuentzimdimg). Ta bolezen je velikokrat združek druzih bolezin, kakor« bolezni v gobcu, goveje kuge i. t. d. Pa; tudi sama na sebi se prikaže pri govedi in konjih. Pri konjiii večkrat vstane zavolj preostrih berzd, ali če se presirovo z njimi ravna. Pa tudi preostni zobje,ako « ostjo proti jeziku mole aH če se med zobe bodeče reči zataknejo, da jezik ranijo, in ostre zdravila, če jih živina predolgo v gobcu derži, zamorijo vnetje jezika napraviti. Pri govedi se tudi včasih jezik vname, brez da bi bil kaj ranjen. Živini se začnejo zlo sline cediti, med čelustmi in na vratu se včasih oteklina naredi, in če se gobec preise, se najde jezik zlo otekel, in terd. Ce je vzrok vnetiga jezika ranenje, se mnogokrat bolezen ozdravi, da se le vzrok odverne. Preostri zobje se popilijo, dolgi in zlo ostri se morajo celo včasih z dietam odsekati in potem se gobec večkrat spira z močnatimi ali žlemnatimi vodami, kterim se nekoliko jesiha in medii pridene. Če je bil pa jezik tako ranjen, da je prerezan, gaje večkrat treba zašiti, da se prirase. Ce se pa jezik vname brez da bi bil ranjen, se gobec spira ravno tako, kakor seje pri bolezni v gobcu učilo. ■ tf 3. Jezični cerm (Zungcnantrax). i Je kužna nagla hudobna bolezin in sorta vran-čniga prisada, ktera zlasti govejo živino in prešiče napada, ako jo' take škodljivosti zadevajo, Iti zamorejo vrančni prisa/d napraviti. Izpalmejo se, zlasti pri goveji živini na jeziku, pri prešičih na nebu, včasih tudi po drugih krajih gobca mehurčiki, bulice ali mo-zulčiki v velikosti boba ali celo kokošjiga jajca, ki so iz začetka belkaste, kmalo pa postanejo, ko snet pritisne, rudeče, višnjeve in černe, vkterihse černa, strupena gnojnica naredi. Večidel že v 13 do 24 ure snet (Brand) pritisne, ki se naglo razširi, da celi kosi jezika ali žlemne kože gobca odpadejo, in v 34 do36 ure se bolezen že večidel s s m er tj o konča. Pri raztelesovanju se razun ravno imenovanih pre-memb v gobčni votlini tudi tu in tam v požeravniku, v gobcu, v čevah černkasteali rumenkaste lise najdejo, ki v tem obstoje, da se je kri ali meza zasedla. Kri ce-liga trupla je na posebno vižo, kakor pri vsaki sorti vran-čniga prisada, spremenjena, namreč černa in gosta kakor kolomaz (šmir). Ozdravljanje. Nar pervo, pri ozdravljanju je, mehurčke razdjati,in če je v kakim kraju ta bolezen, se mora zdravi živi živini nar manj vsak dan dvakrat gobec preiskati in ko se kak mehurček zapazi, se mora naglo predre ti, pa varno, da strupena sokrovica ne steče po gobcu, in po pcžiravniicu v želodec ne pride, in da se zdravnik sam ž njo ne oskruni, kar bi bilo silno nevarno; po tem se z lazjedlji vimi zdravili rana pomoči, kakor s hudičevim oljem (Vitriolöhl), ali se pa z razbeljenim železarn požge. Vse drugo in potrebno natanjko ozdravljanje in sploh ravnanje je tako, kakor je pri vrančnim prisadu raz-j loženo Cpoglej „vrančni prisad"). 4« ' IMcptud jezllia (Zunsenlähmiuis, ^ ^ansenTorfall). Je bolezen, ki se mr večkrat pri konjih in pri volih, ki se za vožnjo rabijo, prikaže, in v tem obstoji, da meso, iz kteriga jezik obstoji in ktero ga premika, oslabi in tako omertiidi, da jezik živini kakoi mertev iz gobca moli, kar je gerdo viditi in tudi živino nadleguje in zavolj tega škodljivo, ker živina teže je in žveči. Vzroki obstoje večidel v tem, da se je jezik dalj časa zlo raste-goval, ali daje bilzberzdami ali na kako drug» vižo preveč stiskan. Večkrat ima pa živina le navado jezik iz gobca moleti, kar tedaj ni bolezen. To bolezen ozdraviti, se mnogo zdravil priporoča, pa večidel nič ne pomaga. Spira se jezik z arniko in pelin ovo vodo, kteri se kafro vca pridene. Ker pa večkrat vse nič ne pomaga, se ta napaka včasih skrije, da se jezik v usnjati žep dene, se na obeh straneh na uj-zdo priveze, ali se pa na posebno vižo napravljene berzde rabijo, ki imajo v gobcu dve železni plošči, med ktere se jezik siisne, da ga iz gobca, ne pustite. 5. Nola C-it^nseliwelliing der CSaiimen-schleimliaut). Žlemnate kože na nelu v gobcu včasih tako zatečejo, da oteklina čez zobe dol visi in na tako vižo živino pri jedi zlo nadleguje. Ta oteklina obstoji v vnetju, v vterdini, ali omehčenju žlemnih kož. Pri vnetljivi oteklini je koristno iz vnetih delov kri spustiti, kar navadno pravijo, šolo spustiti. Kri se pa zamore spustiti, da ss ssulčico več majhinih zarez naredi, iz kterih kri odteka, ali da se z merzalcam nebna žila preseka, iz ktere kri zlo teče. Čepa oteklina v starih vterdinah obstaji; je koristno mečivne zdravila na oteklino dergniti aii jo z njimi spirati; če je pa omehčenje vzrok šole, so SKup-vlečljive zdravila na mestu. 6. Hajanje asob (Hafeeln oder liOsewer-den der Zähne). Se večkrat pri govedi in pri ovcah prikaže in večidel nič bolestniga ni, ker se v popolnama zdravim stanu zobje pri tej živini nekoliko majajo, zato ker niso tako terdno v čelust zasačene, kakor pri konjih in jo pri jedi celo nič ne nadlegujejo. Majanje zob še le takrat bolezen postane, če živino pri jedi nadleguje. To se pa ne sme zmešati s tistim majanjem zob, k« živina zobe meče. Vzrok majanja zob je večidel zmehčenje d lasne, pa tudi če se živina na kako vižo na zobe udari. Zmehčena dlasna se spira z vodami skupvlečljivih adravil, kakor z žajbeljnam, spelinan, ali s hrastovimi skorjami, v kterih se včasih tudi nekoliko si-roviga galuna stopi. Pri ranjenju je nar boiji, živini po moči počitek gobca dati, to je, ji neterde klaje klasti, ampak le močnate pijače dajati, da se zobje spet za-rasejo.^ Živo srebro, ktero živina ali kot zdravilo povžije ali ki jo, kakor v fabrikah v s o puhu zadeva, omehča dlasno tako, da se začno zobje majati. Tu ni druge polnoči, kakor živino iz tacih krajev spraviti, scer ima žveplo moč zopar živo srebro. '»«H Bolestna izceja slin (lirankliaft§^e-ISpeiclielabsffuderung). 'i' Izceja slin je ali pomanjšana ali pomnožena. Pomanjšana je, ako so slinne žleze bolne, ali če mehaniške reči.izcejo zaderžujejo, kakor, če se kamnički v slin-nih tokih napravijo. Tudi slinn« pijavke se napravijo, ki v tem obstoje, da je slinni tok na kakim kraju poškodovan in da se sline namest v gobec navzanej izcejajo. Ker bomo od bolezin slinnih žlez, posebno ušesnih, ktere nar večkrat zbole, pri zunajnih boleznih govorili, bomo tudi operacije omenili, ki so potrebne, če se kamnički v slinnih tokih ali slinne pijavke napravijo. Izceja sh'n je pa tudi večkrat pomnožena, in ta pomnožena izceja je mnogokrat le znamnje kake druge bolezni, večkrat pa tudi sama zase obstoji, in posebno živo srebro ima lastnost, če se ga mnoga noter daje ali če se ga živina v soparu fdimu) nasope, slinno izcejo pomnožiti. Da se ta bolezen odverne, je treba nje vzrok odstraniti, potem slinno žlezo z mažami kafre dergniti in gobec z vodami žlemnatih in dišečih zdravil spirati. 8. V soltjii all požeraTnlku zabasaue reef (das Festistecben fremder l&drper im Halse). če živina kakošno predebelo reč požre, da ne more skoK požeravnik, postavimo, kakošen sterž, cel krompir, repo i. t. d. zastane v požeravniku. Spozna se to po tem, da živina nepokojna postane, se nanaglama oteklina na vratu napravi, ki je terda, natanjko omenjena; živina neha jesti itt prežvekovati, težji sope, sline se ji začnejo zlo iz gobca cediti; včasihse davi. Včasih, če je zabasana reč še v goltju, se zamore ševiditi, ako se gobec odpre. Te zastale reči sezamorejo navzgorej spraviti, da spet v gobec nazaj pridejo, ali navzdol v želodec pahniti; če pa to in «no ni mogoče, se na strani požerav-nik prereže in zabasane reči se vun vzamejo. Pervo je, da si taki živini z gobčno lojtrico (Maul-gitter) gobec odpre, in če je zabasana reč še v goltju, s perstmi ali s pripravnimi kleščami vun vzame. Ni mogoče pregloboko zabasane stvari po gobcu vun spraviti, se mora po požeravniku v želodec spraviti; ali da se živini, če zabasana reč ni prevelika, večkrat lane-niga olja v gobec vliva, po kterim večkrat v želodec zderči, — če je prevelika, se pa mora v želodec poriniti s vpogljivo močno šibo, nar bolje je zato rj^b j a kita [Fischbein) ali tiste terstike (rorčki), kise za podstrešje dežnikov fmarel) rabijo; na spodnji konec take šibe se kake 2 luknici prevertate, da se naiij prav terdno cunica ali gobica ovije in priveže, da se z goW šibo požeravnik raniti ne more. To storivši se namaže cela šibica z oljem, se spravi rahlo skozi gobec v požiravnik, in zabasana reč se polagama navzdol poriva. Treba je včasih živini tudi pušati, ker se o tacih primerkih večkrat hudo vnetje napravi. Smo bili tako srečni, zabasano reč dolj spraviti, naj se daje živini prav pogostama močnate ali otrolje vode ali vode z lanenimi prešami piti, da se bolečine požiravnika potolažijo, — druge klaje, zlasti te rde pa clo nič. Če pa zabasana reč ne gre ne gori ne doli, se mora na mestu, kjer se je zabasala, požiravnik podolgama prerezati, zabasana reč vun vzeti, in prerezani požiravnik in vunajna koža dobro zašiti. Ker je pa to izrezovanje zavoljo mogočiga poškodovanja imenitnih na vratu ležečih čutnic in žil zlo nevarna operacija, se mora nevarnost vselej gospodarju poprej razodeli. Operacijo bomo popisali pri razlaganju operacij sploh.. ülfl 9. fSlajnl^a (lizanje^ IiecksueliO» Je dolgoterpeča bolezen brez vročnice, pri kteri živina hujša in se zivolj tega tako imeniije, ker taka živina iz bolestniga nagnenja nenavadne in včasih tudi gnjusne reči liže. Nar večkrat jo dobe krave, manjkrat ovce. Obstoji v pDkvarjenim skisanim želodcu^ in se toraj ne sme zmešati z naravnim naši domači živini lastnim nagonam slane reči lizati, {^osebno če živini soli pomanjkuje. - Znamnja. O začetku začne živina navadno klajo neraji jesti in poscana slama ji bolj diši. Dlaka se šetini, koža postane suha in napeta. Iz oči in iz gobca se vlečljiv^ žlem izceja. Blato je suho, molzna živina ob mleko pride, ki je vodeno, plavkasto in lizanje se vedno pomnožuje, )osebno apnene in ilovčne reči rada je, kakor ope-co, in namet ozidja, vervi, staro usnje, tudi les in blato. Gnojnico raji pije kakor čisto vodo. Živina vsa bolj mehkužna postane in zlo hujša in v tem stanu se rada kostolomnica pridruži. Pretek. Bolezen večidel dolgo terpi, mesce in tudi leta. V vgodnih okoljšinah se o začetku bolezen sama od sebe ozdravi, če je pa že huda postala in že dolgo terpi, se ne ozdravi več, in toraj je nar bolji živino pre-denj zlo shujša zakljati, ker sicer za jetiko pogine. Vzrok te bolezni je večidel slaba, glinasta, kisla klaja iz vodenčnatih travnikov, ali pa preveliko pomanjkanje klaje in soli, nečedni hlevi in zanemarjenje živine. Vse to stori, da se želodčni sok in kri špride; sok se s k is a, kri pride ob moč. Nekteri terdijo, da ima^žlem, ki taki živini iz gcbca teče, nalezljivo lastnost. Če tudi to ni dokazano, je vendar gotovo, da živina zamore živino posnemati. Ozdravljanje. Dokler še bolezen ni huda postala, že mnogokrat ocfvernenje vzroka stori, da se živina ozdravi. To se pa nar ložeji doseže, če se živina proda in tako t drug kraj pride. Če je pa bolezen že huda postala, je naf bolji živino zakljati^ da se zamore nje meso še rabiti. Sicer pa se ji noter da apnene vode veliko, po to šel na, encjana, kalmža, pelina, baldriana, in tudi grenjke soli, na priliko: potošelna, štupe encjanovih in kal-meaevih korenin, vsaCiga 1 lot. Se ve da se morajo te zdravila več časa dajati. to. BliiTanJe <8:rbrecheii). Pri bluvanju (kozlanju) se želodec in požeravnik narobe kerčita, da se s pomočjo trebušnih mišk in preponke v želodcu nabrana pica skoz gobec ali nosnice sprazne. Bluvati pa ne zamore vsaka sarta eglenim vremenu, po povodnjih; temu še pripomorejo slabi hlevi, zanemarjena strežba in opravljanje, ker se tako živina zamori, slaba kri napravlja, ki rada zvodeni. — Ozdravljanje. Bazun vzrokov, ki se morajo po mogočosti odverniti, naj se da živini boljši in bolj tečne klaje, naj se postavi v suh hlev, naj se ji noter dajejo grenke in krepčavne zdravila s tacimi, ki na scanje ženejo, kakor: pe in,encjan, brinovejagode, divji kostanj, smrečje, berstje s kuhinsko solijo, v svalkih ali v kuho^ni. Če je bolezen zlo te'dovratna, naj se ji da: terpentin»viga olja, železniga vitriol a in drugih zdravil iz šeleza v pijači ali v lestu. 94. ^latenca (Gelbsucht). •s »v Zamore jo dobiti vsaka domača živina, vendar le malokdaj. Obstoji v ten, da se žolč kervi primeša, in tako postanejo vsi deli rumenkasti, kar se p)sebno na žlemnatih kožah nosnic, gobca, na očesu, včasih tudi na poveršnji koži vidi. Znamnja." Bazun rumenkaste barve imenovanih delov se živini jed ustavlja, je trudna, ima belkast ali pa rumenkast jezik, blato je ali mehko ali pa teidoj vedno bolj bledo, včasih po kislim diši. Scavnica je bolj gosta in rujava kot dl (pivo). Rumena barva, ki se TČasih koj o začetku bolezni prikaže, včasih pa še le čea nektere tedne, se večkrat ne da odpraviti, ko že vse druge znam- Pri''raztelesovanju se vedno kaka sprememba v jetrih najde, ali je veči ali manjši del vterjen, ali se na kakim kraju gnoji, ali se tuberkelni ali vodeni mehurčki v njih napravijo, ali so metljaji v zolčnih tokih ali žolčni kamnički nabrani. Vzroki. To bolezen nar rajši dobi stara, shujšana, slabo opravljana živina, ki ima ravno imenovane bolezni jeter; rumena barva je toraj le znamnje teh jeternih bfllezen, in vse, kar zamore na kako vižo jetra poškodovati, zamore neposredno tudi to bolezen napraviti, in večkrat je tudi znamnje-vnetja jeter. Ni pa še natanjko znano, če rumena barva s tem vstane, da deli, iz kterih žclc obstoji, namesto se v jetrih iz kervi odločiti, v kervi zastanejo, ali če se napravljeni žolč spet popije in tako kervi primeša. Ozdravljanje se ravna po bolezni jeter, iz ktere je zlatenca vstala; je nje vzrok vnetje jeter, se tiste zdravila rabijo, ktere bomo pri vnetju jeter omenili; Če pa iz drugih dolgoterpečih bolezen izvira, ktere se vendar le malokdaj zamorejo natanjko razločiti, se da navadno grenkih, dišečih in drisknih zdravil, kakor: enciana, dvojne soli,grenjke soli, lopatike. Z notrajnimi zdravili naj se tudi driskne brizgle rabijo in živini naj se daje lahko prebavljive, če je mogoče, zelene klaje, naj se dobro odene in primerno prepeljava. , Snšica (Darrsucht). Napade le večidel mlado živino, nar večkrat žebeta, ki hujšajo, slabe, pri tem pa rade jedo. Ta bolezen je zlo rada s hromoto združena, in mnogo jih meni, da je sušica in hromota ena in ravno tista bolezen, vendar se večkrat vsaka sama zase prikaže. Znamnja. Mlada živina, ktero to bolezen napade, je bolj klaverna, se slabo redi, dlaka se ji šetini, je pretergana. žlemne kože so večidel rudečka-ste, jezik suh in bel, žila nekoliko hitreji bije, serce se zlo čuti, sapa je hitreji, in pri tem se bolj lakotnice, rebra in nosnice le malo dvigujejo, je živinče še rado, ali nič se mu ne pri-leže, blato je večidel mehko, večkrat tudi zlo smerdi, pri hoji živinče omahuje in je leno, leži mnogo. Bolestne zaamnja se včasih nekoliko pomanjšajo, živinče začne še raji jesti, sapa bolj mirna postane, vedno je pa klavernp m zlo hujša, dobi veči drisko iii naenkrat se bolestne znamnja hudo pohujšajo, da živinče pogine. Pretek, izid in predpovedba bolezni. Preteče ta bolezen včasih hitro tako, da od osmiga do desetiga dne že živinče pogine, večkrat pa tudi počasi, da terpi tedne in tudi cele mesce in bolezen se večidel nesrečno konča, ker se le maloktero živinče popolnama ozdravi, in če se tudi zdi, da nektero bolezen srečno prestane, vendar ni več tako terdno in bolezen se zlo rada poverne, da tako živinče še le pozneji pogine. Pri raztelesovanju se najdejo žleze kreželca (Gekröse)zatekle, sterjene, večkrat se žegnoje. Razun teh poglavitnih prememb so pa včasih tudi žleze v persni votlini, kakor tudi žlemnate kože želodca in čev bolestno premenjene in v trebušni, včasih tudi v persni votlini nekoliko vode razlite. Vzroki. Posebno nagnjenje k tej bolezni je ne-kterimu živinčetu že prirojeno, posebno, ako staro živino med tem, ko je breja, škodljivosti zadevajo, ki mlado r rasti zaderžujejo. Potem pa zamore to bolezen naklju-čiti prepičla in spridena klaja, slabo vreme, pre-hlajenje, posebno ko se živina guli, in vse, kar pri živini Kamore slabo prebavljanje storiti, kakor sprideno mleko stare živine, slabi hlevi in slaba strežba in opravljanja, da se iz piče napravljeni redivni sok na kako vižo pokvari, ki trebušne limfatiške žleze draži, vname in še na kako drugo vižo spremeni, če ga popijavne žile v čevih poser-tajo in k trebušnim limfatiškim žlezam pripeljejo. Ozdravljanje. Živinče se mora vedno dobro odeti, v gorek pa zračen hlev postaviti in potem se ozdravljanje po dobi bolezni ravna. Iz začetka bolezni,ko so trebušne limfatiške žleze še vnete, se v trebuh kafrovec ali terpentinovo olje vdergne. Rabijo se žlemnate in «Ijnate brizglje in noter se da štupe ajbiševih korenin z magnezio ali kredo združene, vsaciga 20 do 80 granov mladi živini trikrat na dan. Če ni driske, se tudi grenka, ali dvojna sol, ali kalomel, ali sirov antimon ali salmiak rabi, kteri se štupi ajbiševih ali encianovih korenin primešajo. Posebno zaupanje si je pridobilo jekleno žveplo (Stahlschwefel), ki se navadno takole rabi: grenke soli 4 lote, štupe encianovih korenin 2 lota, jeklen i ga žvepla pol lota za odrašeno živino, mladi živini pa se polovico di četertinko tega da; ko pa bolezen že dalj časa terpi,živina že bolj oslabi, js le malo od zdravljanje pričakovati io tudi štupa ange- liknih ali baldrianovih korenin z kafro in makam, kakor tudi kalomel z rudedim žveplam le malo več koristi. 96. Pojatnica, francozi (§fiei*sucht, Franzosenkranklielt). Je dolgoterpeča bolezen, brez vročnice, ki posebno krave napada; se naznani s tem,da se živina mnogokrat, skoraj vsak mesec enkrat ali dvakrat poj a, brez da bi breja ostala, in obstoji vtem, da se v persni in trebušni mrenci bradovični zrastki napravijo. Znamnja. Iz začetka se druziga ne zapazi, kakor da se taka krava vsake 4 ali 5 tednov, potem pa vsake 14 dni poj a, brez da ti breja ostala, in če se to tudi zgodi, večidel čez nektere mesce zverže in spet se začne pojati. Pri tem ostane živinašedalj časa dobro rejena, (takrat se imenuje ta bolezin tolsti francozi); pozneji pa začne bolj nerada jesti, postane otožna, shujša ([takrat se imenuje suhi ali kumerni francozi}, začne hi-treji sopsti in kratko suhe in slabo kašljati. Koža kakor usnje terda postane, serčno in žilno bitje se pomnoži, živina vedno bolj hira in jetična pogine, ako se po pred ne zakolje. Pretek in izid bolezni. Mesce, včasih celo leto ta bolezen terpi, in če se včasih tudi na videz poboljša, se rada spet poverne in le redkokrat se popolnama ozdravi. Pri raztelesovaaju se na persni in trebušni mrenci najdejo bradovični zrastki, veliki kakor proso, grah ali lešnik in še veči, ki so rumenkasti, rudečkasti, mehki ali terdi, včasih plošnati, večkrat podolgasti in mnogokrat jih je toliko, da se eden drugega derže in celo mrenco pokrijejo. Ker pa ta mrenca ne prevleče le cele persne in trebušne votline, ampak tudi vse dele, ki v tih votlinah leže, se večkrat ti zrastki čez in čez na mrenci najdejo , včasih pa bolj na tistim delu, ki pljuča, jetra, ali želodec prevleče, ali v kreželcu ali mrežici. Večkrat se tudi voda v persni in trebušni votlini razlita najde. Meso je velo in bledo, loja celo nič ni. Vzroki. Posebno nagnenje k tej bolezni je živini včasih že prirojeno, posebno pa se zdi, da je vzrok te bolezni, če se krava, ko se večkrat poja, ne pusti k biku, da tako od natore za rast mladiga pripravljeni soki te zrastke napravijo. K temu pa posebno pripcmore obilna in mečivna klaja, kakor tropine žganj arij in olarij, če se živina premalo ali celo nič ne prehodi in pri tem dobro redi. Tudi pitani voli, ce imajo že prirojeno nagnenje k tej bolezni, in če jih ravno imenovani naključljivi vzroki zadenejo, zamorejo to bolezen, pa k zlo malokdaj dobiti. Ozdravljanje. Nar potr«bnisi je vzrok, če je znan, odverniti, in na to se poskuša, da bi živina breja ostala; da se pa to toliko gotovä doseže, dajo nekteri živini, predenj jo k biku peljejo, žgjnja, drugi živini popred pušajo. Pa na vse (o se ni ^ nič zanašati. Od notrajnih zdravil ni veliko pričakovati. Če se vendar kaj noter daje, naj se rabi apnena voda, žveplo ali sirov antimon. Če je gotovo, da ima živina to bolezen, naj se raji brez odlage, dokler je še rejena, zakolje, ali dokler se še zrediti da, zredi in potem zakolje. Meso ni za človeka škodljivo ; če je pa bolezen že visoko dorasla (kumerni fran-cozje), je ostudno in maloredivno ia zavolj tega se ne sme v mesnici prodajati, ampak le za dom porabiti, tisti deli pa, na kterih so bradovice, se morajo zavreči. Ta bolezen je poglaviten pogrešek in kupčijo do tridesetiga dneva po kupu lazdere. 99. Tnetje jeter CK^eberentzünduiig). Jetra se le malokdaj pri ži\ini same na sebi vnamejo , akoravno pri vnetju drugih trebušnih delov, kakor, želodca, čev, trebušne mrence i. t, d. tudi jetra zbole. Znamnja. Razun znaminj , ki se pri reumatisliim vnetju čev prikažejo, so posebne ziamnja, ki vnetfe jeter naznanijo: rumenkaste žlemnate kože, bel jezik, občutljivost trebuha, kjer jetra leže, tudi živina bolj na desni strani leži, malo je in blato gre bolj suho in rumeno od nje, scavnica je temnorujava in ima v sebi žolčne obstojne dele. Pretek in izii bolezni. Vnetje jeter preteče večidel naglo, ako se razdeli; vendar se večkrat spremeni v druge dolgoterpeče tolezni, ki večkrat skoz celo življenje ostanejo, da živina vedno nekoliko boleha. Te navadne spremembe so: če se meza v jetra razlije, da se vterdijo, ali da se ta razlita meza začne gnojiti, ali da se tuberkelni ali vodeni mehurčiki v jetrih napravijo. Vzroki obstojev zunajnih mehaniških škodljivostih, potem v preveliki vročini, v pogreških klaje, v slabi pijači, preveliki žeji, Ozdravljanje se ravna sploh kakor pri drugih vnetljivih boleznih po dobi in po natori bolezni. Iz začetka je koristno pušati, ostre mazila pod trebuhvribati, usnje pod kožo vstaviti, driskne brizglje rabiti; noter se pa daje: grenka sol ali dvojna sol, ali kalomel, ali bluvna sol s štupo encianovih ali ajbiševih korenin, kte-rim se tudi pri mehkužni natori lolezni kafre pridene. Mnogo dobre vode se da živini piti, v kteri se solitar raztopi. Jesti naj se da živini celo malo, in če je mogoče, le zelenjave. Če so pa že nasledki vnetja nastopili, se rabijo po raznosti nasledkov zdravila, od kterih smo že pri nasledkih plučnice govorili, s litero je ta bolezen zlo podobna in se tudi mnogokrat z njo zmeša, kar ima vendar to dobro, da se obe skoraj na enako vižo ozdravljate. S S. Tuet je yrance CMilzeutzündims). Vranca se malokterikrat vname, in manjkrat kakor jetra; tudi spozna se sila teško, ker nima nobeniga po-sebniga znamnja. Iz vsih znamenj se le toliko spozna, daje nek trebušni del vnet. Le takrat, če seje živina na tisti krjy, kjer vranca leži, k{y udarla, ranila ali poškodovala in se na to vnetljiva bolezen nazaanila, se zamore soditi, da se je vranca vnela. Če se pa tudi ne zamore za gotovo to vnetje spoznati, vendar pri ozdravljanju to ne pomeni veliko, ker vnetje vrance se ozdravlja kakor vnetje jeter in vnetje pljuč. Pri čermastih boleznih, kakor smo že pri čermu ali černim vrančnim prisadu omenili, je sicer vranca vedno spremenjena, akoravno te bolezni nimajo sedeža v bolestnih jetrih, ampak v premertibi kervi. KerTavenje ritnika (Hastdarmblii-" tnngen). Kervavenje ritnika se večkrat napravi po vnetju čev, pri griži, pri čermastih boleznih, od kterih pa tu ne govorimo , ampak le od tiste, ki je zase obstoječa bolezen, ki je brez vročnice, dalj časa terpi, ali se večkrat ponovi, se pri goveji živini, pri konjih in psih napravi. Spozna se ta bolezen lahko, ker se kri vidi, ki iz ritnika, večidel z blatam vred ali pa tudi sama gre. Če se z roko v ritnik seže, se rajdejo v žleranati koži semtertje majhine bulice, v kterih je kri, in ko se te bulice prederejo, kervave. Živina je otožaa, je malo, in zadnji konee je bolj terd, kar se posebno zapahi, če živina hodi, ali se vleže, sicer pa se nobeno znamnje ne zapazi, ki bi vnetje čev, grižo ali kake čermasto bolezen razodevalo. Pri psih se zapazi prava zlata žila, kar nič dru-xign ni, kakor da se kervne žile ritnika raztegnejo in razširijo in majhine bulice napi-avijo, ki se večkra( prederejo in kri razlivajo, posebno takrat, ko je blato zlo terdo, kterega pes komaj iz sebe stlači. Vzroki te bolezni leže v "tem, da se t medenčni votlini preveč kervi nabere, kar se posebno takrat napravi , če tla v hlevu preveč vise, da živina z zadnjim končam pregloboko stoji. Ravno tako tudi prehlajenje in še le spravljeno, necbležano seno to bDlezen napravi. Pri psih so pred»bre jedila, in če blato prepo-redkama od njega gre, tega krive. Ozdravljanje. Razlita kri vritniku se mora z roko izpraviti in kervne buli«e se morajo iztisniti kar navadna pravijo žabico trebiti in potem se brizglje labijo o začetku z žlemnatimi, pozaeje s skup vlečljivimi kuho-vinami, kakor ajbiša, laneniga semena, hrastovih ^Lorij i. t. d. Tudi brizglje z merzlo vodo so včasih dobre. Noter se daje ječmenova voda z grenko ali dvojno solijo in z žvfpljenim cvetam. Pri zlati žili psov se pa mora vedno za to skerfceti, da je blato bolj mehko, kar zamoreš že mnogokrat z ž ve pij enim cvetam doseči, ali pa se kalomela z štupo jalapnih korenin noter daje. Varovati pa se je, da se ta scer nedolžia bolezen ne zmeša s strupeno kervijo, ktera se pri «ermu ali vrančnimprisadu v ritniku nabera; takrat je ozdravljanje drugači, kakor sm« že pri čer mu omenili, in varovati se je, da, kdor kri iz ritnika trebi, ima čiste in ne- ranjene roke, da se s strcpeno kervijo ne oskrmi. )--------- Žabica, ovčič in ssjovec so tri imena, sploh med slovenskim ljudstvam znane, s ktmmi veči v> VÄfc st i.a'frVi'fc;,?,, postanejo bolj t erde, gorke in boleče. Ce se stiskajo, se ne dajo celo nič pomanjšati, ker se čeva ne morejo več nazaj spraviti, živino začne hudo kljati, kar s tem pokaže, da postane nemirna, se večkrat proti kili ozre, se večkrat k sranju pripravi, vendar le tako dolgo po malim in z napenjanjem blato od nje gre, dokler je za kilo še kaj blata v čevih, potem se pa živina le vedno napenja in je terdovratno zaperta. Le malokdaj se taka vsipnjena kila iz njene zadrege spravitizamore, torej po vnetju nastopi naglo snet v všipnjenim delu, ki živino iimori. Vzroki. Že prirojeno nagnenje večkrat živino k tej bolezni podverženo stori; nar večkrat pa zunajno poškodovanje s tem, da se živina udari, suni, ali da na kako terdo reč pade, se pri vožnji, porodu, ko-Ijiki i. t. d. napenja, to bolezen napravi. Pri ozdravljanju se včasih prizadevamo le to doseči, da se kila tako ne pohujša, da bi živina v nevarnost prišla, včasih pa jo popolnama ozdraviti. Pervo je posebno v tistih primerlefih svetovati, če Kila že dalj časa terpi, ne nadleguje posebno živine in tako dalj časa ostane, brez da bi se spremenila. Kilo pa popolnoma ozdraviti , se le takrat svetje, če je za živino nevarna. Da se kila ne pohujša, se je treba varovati, da se živini ne daje klaja, ki bi utegnila živino zlo zabasati ali napenjati, in nikdar ne naenkrat preveč, — da se prehudo za delo ne rabi, da se varje, da se živina na kilo ne udari, ne suni ali na kako drugo vižo ne poškodje. Tako varovana zna živina s kilo vred visisko starost doseči. Če se pa hoče liila popolnama ozdraviti, se morajo čeva lep9 nazaj spraviti, v naravni legi obderžati in skerbeti se mora, da spet vun ne stopijo in da se počeni del, skoz kteriga so vhajale, spet zarase, da tako ne morejo več ^'un stopiti. Čeva se morajo z rokami nazaj spravljati, da se obsežejo in od vsih strani proti luknji rahlo pritiskajo, in skoznjo s perstmi spravijo. Ko se je to zgodilo, se z o bezam i noter obderže; za obezo se večidel rabi širok pas, ki je navznotraj, kjer na kili leži, položen, da nad kilo tiši. Da se poč zarase, se to včasih sami n at or i prepusti, in če se kila ni stara, se tudi to večkrat zgodi, če se zamore obvarovati, da poči nobena reč ne zatlači. Če je pa poč že stara, se prav nerada, včasih nikakor ne zarase. Večkrat se vendar s tem opravilam ne doseže veliko, ker se čeva ne morejo z golo roko nazaj spraviti; ali če so se tudi nazaj spravile, spet vun stopijo, ali se pa poč ne zarase. Pri takih okoljšinah bi se znala le s težavno in nevarno operacijo nazaj spraviti, klavno živino pa je bolj varno zakljati in za meso porabiti, kakor to nevarno operacio poskusiti, le pri konjih bi se znalo to zgoditi. Kako pa naj se operacija pri kilah stori, poglej v poznejim pcduku, ki popiše operacije kil. IV,; Solezni fieawil. 1. Tuet je ledic iu scavuiga mchurj«, (Mieren und Harnblasenentzündung). Ste bolezni, ki se ne prikažete ravno velikokrat, nar večkrat pa pri goveji živini, zamore vsaka zase obstati, ali se pa združite. Znamnja. Naznanite se z vročnico, živina se z zadnjimi nogami široko vstopi, hodi teško, včasih celo ne more, kakor da bi bila v križu polomljena, ako se živina prepeljuje, občuti posebno ko se oberne, v ledju, kakor tudi če se po herbtu dergne ali stiska, bolečine; scavnica gre večkrat od živine po malim z napenjanjem in bolečinami, ki je večkrat zlo rudeča', in celo kervava. Če ste same ledici vnete, se najde mehur prazen in skerčen, ne prevroč iu ne občutljiv; če je pa tudi mehur vnet, je zlo vroč, boleč, večkrat poln in raztegnjen. Žila, ki .je iz začetka polrla, postane kmalo bolj majhina in terda; jesti neha živina; namesto scavnice gre samo_ nekoliko rudečkastiga žlema od nje_; pridružijo se bolečine, enake tistim, kadar živino kolje; pot nastopi ali le deloma ali po celim životu, živina oslabi in že v 2 — 3 dni pogine. Ako se bolezen na dobro oberne, se vnetje razdeZi fn znamnja se počasi pomanjšujejo. Malokdaj se v gnojenje razide. Ta bolezen bi se znala zmešati z križnim mertu-dam, razloči se pa od njega s tem, da se pri križnim mertudu scavnica naravno izceja, ni bolečin in tudi vro-čnice ne. Vzroki so: če se živina udari, sune na dele, pod kterim ledici ali scavni mehur leže, ravno tako tudi veliko terplenje pri delu, da se pretegne, ali če živina čez grabne skače, da se ledici ali mehur pretrese, ali če se živina zlo za pleme rabi. Tudi nektera klaja posebno scavila draži, kakor večidel zlatic, mlečkov, (^AnemonenJ, podles k o v, perje jelše, hrasta,beliga ternja, berstje smrek in bo rove o v in tudi več rastlin, ki scan je pomnožijo, kakor: vlastovčno ali pasje selje, (Schwalbenwurz), gladež, (Hauchechel), divji rožmarin. Pa tudi navadno plesnjevo seno, kaka mlakuža, posebno tista, v kteri se konoplje ali lan godi, kakor tudi vžitje španskih muh in nektere druge zdravila, kakor: naperstek, terpenti-novo olje znajo bolezen naključiti. Poslednjič je tudi pre-hlajenje in nabrani kamni v ledicih ali scavnim mehurju vzrok bolezni. Ozdravljanje. Nar pervo je potreba vzrok, ki je hoiezBB BakJučil, odveraiti, in tuäi drugo ozdravijanje se rpna vedno po vzroku, ki je bolezen naklučil. Je bila živina udarjena, sunjena ali scer na enako vižo poškodovano,so koristni merzli ovitki, ki se na ledje pokladajo, z njimi se združijo brizgi je z oljem ali mjilam, in noter se dajejo žlemnate in driskne zdravila, da se tako čeva spraznjejo, da blato v njih ne tiši na vnete dele. Rabi se navadno kuhovina a j bi še vi h korenin alilaneniga semena ali laneno olje, vkterim se grenke ali dvojne soli raztopi. Potem se daje močnate pijače, v kteri se posebno koristni solitar raztopi. Ako velika vrcčnica hudo vnetje naznani, se zamore iz začetka tudi pušati in ostre mazila pod trebuh vribati; tem zdravilam se pa ne sme v ti bolezni nikoli terpen! i-noviga olja in Španskih muh pridjati, ker terpentino-vo olje in španske muhe preveč zdražijo in clo vnamejo scavüa. Za vribanje je nfir bolji salmijakovc&ÜJ Iota s 6 loti J an eni ga olja zneBaniga. Ce so povžite ostre reči vzrok vnetja, se bolezea sploh ravno tako ozdravlja, kakor smo ravno omenili , le noter se posebno oljnate in žlemnate zdravila dajejo in tudi za brizglje rabijo. Če so španske muhe ali kebri vzrok te bolezni, je nar lolji kafre lanenimu oljupridjati. Je pa prehlajenje vzrok, se mora posebno za to skerbeti, da se živina dobro spoti, toraj se opuste merzli ovitki, namest njih se pa živina po celim životu dobro zriba in dobro ode ne in v gorek hlev postavi. Če so pa nabrani kamnji vzrok vnetja, kar se za-more le takrat spoznati, če scavnica gre z bolečino po kaplicah ali v majhnem curku od živine, in če z njo pesk ali majhini kamnički prihajajo, je koristno (udi zoper to vnetje pušanje, odvodivne mazila, žlemnate in oljnate zdravila za noter dajati, in brizglje, ali dokler se kamniči ne iztrebijo, vse to le toliko pomaga, da nekoliko bolečine potolaži. Dokler ti kamniči niso veči kakor struga (^kanal), skoz ktero se imajo spraviti, se večkrat sami od sebe s scavnico izcede; če pa veči postanejo, zamorejo vedno dražiti in tišati in tako vnetje napraviti, ki se zamore tudi v snet spremeniti. Take kamniči iztrebiti bi se zamoglo na dvojno vižo, pervič ; kamničke še v životu zdrobiti, da bi se zamogli po tem v majhinih drobtinicah iztrebiti, — ali jih pa kemiško s tacimi rečmi raztopiti in razkrojiti. Pa le prav malokdaj se zamore kaj taciga storiti, ker bi se kamni le takrat zamogli zdrobiti, če so v mehurju nabrani, gotovih zdravil pa, ki bi jih stopile, ni, akoravno se potašel, milo, kis, apnena voda ([1 lot apna na maselc vode} hvali, ki se po lotu noter daje in v scavni mehur brizglja. Od operacije pa, ki bi se zamogla poskusiti, če so kamni v mehurju ali scavni «evi, se bo pri nauku od operacij govorilo. Poslednjič moramo pri vnetju ledic in scavniga mehurja opomniti, da so vse reči zlo škodljive, ki hudo na scanje ženejo, ktere inazači tolikrat rabijo, ko ne gre scavnica od živine, brez da bi pomislili, zakaj da scavnica zastaja. Kadar živino kolje in grize, nevedni ljudje večidel mislijo, da se ji je voda zaperla in da so od tod bolečine, — ali to ni res; poglavitna bolezin je tii le o čevih, iz kterih izvira tisto navadno postavljanje k sca-nju; boš klanje ali koljiko odpravil, bo zginilo tudi tišanje k scanju samo po sebi. Öe vn«tje ledic in scavniga mehurja večidel poneha, in če so se nasledki vnetja napravili, da se iz razmečenih žlemnatih kož preveč žlema izceja, ali da se zatnejo Te-dici ali scavni mehur gnojiti, so skupvlečljiv« zdravila koristne, posebno hrastove skorje, divji kost an,sirovg al un, želez ni vitriol,jekleno žveplo in za piti z razbeljenim železarn ugašena I'oda. Sicer je pri boleznih ledic in scavniga mehurja sila potrebno, da se živini kolikor je moč mir da, in malo jesti, piti pa, kolikor poželi, potreben je tudi gorek hlev. 9. KerTomok (Blutliariien). Je bolezen, ki večkrat le posamezno živin», konje ali goved, večkrat pa tudi cele če de napade. Več sort kermokov je po raznosti \zrokov. Večkrat se napravi kervomok pri hudim kervnim navalu, pri velikim vnetju scavil, če kervne žile počijo, se zlo zmehče, če se ledici ali mehur, ali drugi scavilni deli gnoje. Da se pa zve, v čim da kervomok obstoji, se mora natanjko presoditi, ali se je bolezen še le začela, ali že dolgo časa terpi, ali se vnetljive znamnja prikažejo ali ne, ali je z vročnico združena ali ne, ali se s scavnico tudi bolestni naredki izcejajo, in kakošni, ali se ^zrok, ki je bolezen naključil, zamore opaziti. Po teh raznostih se vidi, da se kervomok z raznimi znamnji prikaže, razno preteče in da se mora na razno vižo ozdravljati. Nar navadniii so sledeče sorte kervoinoka: i. Kervomok z vnetjem scavil, 8. Kervomok po ranenju scavil, 3. Kervomok po o m e h če n j u in o s 1 a b Ij e n ju 90»vil, 4. Čermast kervomok ali "kervomok z vran«nimf»ri-sadam. i. V neti jim kervomok ali kervomok z TRStjem (^Entzündliches Blutharnen'). Obstoji v kervnim navah k ledicama ali pa v vnetju ledic, scavniga mehurja ali kakiga drugiga scavilaiga dela. Znamnja so po tem, ali je bolezin v ledicah ali v scavnim mehurju ali v scalu, nekoliko različne. Vedno se sicer kervava scaraicaizceja in je a bolečinami združena. če je sedež bolezni v ledicah, je kri, ki jo živina sei, s scavnico popolnaoia zmešana, tako, da je vsa scavnica čisto kervi podobna. Razun tega je živina v zadnjim koncu vsa zveaana, kakor pobita; če jo po ledju pritisneš , občuti velike bolečine; dlaka se po celim životu, posebno v ledju šetini: blato se bolj počasi ia neredno izpravlja, živina neha jesti, krava zgubi mleko. Če je pa scavni mehur vnet, se vidi razločno, daje kri le bolj scavnici primešana, in ne ž njo tako zedinjena, kakor pri vnetju ledic. Ta razloček je važen , pa lahko zapopadljiv^, ako se pomisli, da ledici scavnico delajo, mehurje pa le nabira, kar jp k njemu priteče. Če so tedaj ledici vnete, že delajo kervavo scavnico; je pa mehur vnet, pride navadna scavnica v mehur, v mehurju se ji še le kri primeša včasih v kosčikih; ravno taka je tudis scalam (Harnröhre). Znamnja vnetja se zamorejo čutiti, če se s pooljeno roko v ritnik seže, skozi kteriga se čuti mehur vroč, boleč, večidel s scavnico papet, akoravno se ona le po kaplicah izceja. Pretek in izid. Vnetje, vročnica in iz nju izvirajoč kervomok zamore tak9 narasti, da živina v malo dneh pogine, ali se pa žlemne kože tako omehče, da se iz vnetljiviga kervomoka mehkužni kervomok napravi, ki več tednov terpi in včasih tudi živino umori. Vzroki so nar večkrat v klaji, posebno če je živina na slabih pašnikih primorana berstje hovja ali pa germovje obirati;ali zlatice, ali druge ojstre zeliša jesti ali če na paši ojstre červe požera, kakor kebre, kresnice, španske muhe i. t. d., ki scavila hudi dražijo, tako vnetje in kervomok napravijo. Ozdravljanje. Žlemnate in oljnate zdravila s solmi, (z grenko solijo in solitarjeni), kterim se, če so bolečine hude, nekoliko zobnikoviga perja pride-ne, so posebno koristne. Tudi navadno domače zdravilo, 8 — m liber kisliga mlekarna dan, kterimu se soli-tarja pridene,je zlo koristno. Če se pa ve, da je bolezen zavolj vžitja strupenih červov vstala, je naj bolji kafra v žlemnatih in oljnatih zdravilih. Razun tega se ravna pri kervomoku, kakor pri vnetju ledic in scavniga mehurja. Jß. Kervomok po ranenju scavil (Blutharnen nach mechanischen Verletzungen). Pri tem se vedno od zunaj boleča oteklina, včasih tudi vidna rana zapäzi, ako je bila živina udarjena, su-.mjena) vbodena ali scer silovito poškodovana. Preteče bolezen ravno tako kakor pri vnetljivim kervomoku in ozdraylja se tudi sicer ravno tako, le da se na ranjene dele merzli ovitki pridno pokladajo. 3. Kervomok po omehcenju scavilnih delox Se večkrat pervotno napravi pri zlo s h u j š a n i, m e h-kužni živini. Večidel sledi po vnetljivim kervomotu, če dalj časa terpi. Scavnici je večkrat kri v msjhinih sterjenih kosčikih primešana. Pri preiskovanju se lečidel ne najde ne vročine ne bolečine, ne drugih znamenj metja, in zdi se, da je živina sicer popolnama zdrava, samo oslabljena in mehkužna je vsa; kri je bolj vodena in se rada razkroji. Ozdravlja se ta kervomok s skupvlečljivini ku-hovinami iz hrastovih ali verbovih skorij, ali s ku-hovinami j ežic, šišk ali divjiga kostanja, v kterih se rado nekoliko siroviga galuna raztopi; pri zl« oslabljeni živini se tudi nekoliko kafre pridene. Za pijačo naj se daje voda, v kteri je bilo razbeljeno želez( vga-šeno. Tudi brizglje dišečih in skupvlečljivih kuhovin se priporočajo in vdergne se v ledje kaferniga cveta in ter-pentinoviga olja. Piča mora biti lahkoprebavljiva in redivna, in nič se ne sme živini poklasti, kar scavila draži. Pisebno varovati se je, živino na močvirnate pašnike, ali t ger-movje, kjer je mnogo žižtov, na pašo goniti. 4. Cermast kervomok (niilzbrandartiges Blulhamen). Ta bolezen napade živino, kakor vsaka sorta kižniga čerma, zlo zlo naglo brez predznamenj. Nanaglama začne živina veliko černe kervi scati, se trese, posonona zadnjim koncu, gobec postane bolj vroč, večkrat se zapazijo v gobcu černkaste lise in že predenj dva dneva mineta, se bolezen na dohro oberne ali pa živina pogine; poslednje se večkrat pripeti. Ker ta bolezen ni druziga kakor kužni čer m in tudi v sprideni kervi obstoji, le da se tu kri p(sebno na scavila verže: vse tisto, kar se je govorilo o v^rokih in ozdravljanju kužni ga čerma, tudi tukaj velja. Le da se morajo vse tiste zdravila opustiti, ki scavila drižijo, naj bodo notrajne ali le zunaine. vrančni jrisad str. 18».} 3. Oparnost Cfltafrnwerlialtuiis)» če le malo ali celo nič scaTnice od živine ne gre in pri tem živina bolečine naznanuje ia se tudi večidel vro-čnica pridruži, imenujemo to bolezen oparnost. Prikaže se nar večkrat pri goveji živini in sicer le pri volih in bikjh. Znam nj ar Živina se vede iz začetka kakor pri klanju, ki naznanuje bolečine v trebuhu. Pripravlja se večkrat k scanju brez da bi kaj scavnice od nje šlo ali k ve-cim le po kaplicah ali v prav tanjkim curku. Splošno kritje, kjer se scavnica izceja, je oteklo, gorko, luknica skoraj popolnama zamašena in pod kožo mnogo scavnice nabrane, ki se ne more izcejati, dalj časa zastane in se razkroji, zlo smerdi, in če bolezen dalj časa terpi, se začne v votlini gnojiti, tako da se celi kosi kože zgnoje ali snetjavi odpadejo, in celo želod moškiga uda postane vgrgidast ali snetjav. Če bolezen daJj terpi, se tudi vročnica pridruži in tudi druge v medenčni in trebušni votlini ležeče scaviJa se vnamejo. Včasih poči scavni mehur, če ga scavnica preveč napne, in scavnica se v trebušno votlino razlije, kar kmalo živino umori. Vzrok, ki bolezen naključi, leži večidel v koži, kjer se scavnica izceja; ker je luknjica stisnjena, se ne more scavnica izcejiati. Ta luknjica je ali že od natore brez bolestnih prememb skupej stisnjena, ali pa po kerču ali vnetju. Pa tudi v scavni cevi ali v scavnim mehurju in tudi v drugih delih scavil zamore vzrok ležati, da se scavnica ne more izcejati, in sicer če se kamni naberejo, na žlemni koži izrastki napravijo, ali če se ti deli vnamejo in oteklina toke zapre. Te zapertja scavnice se pa ne imenujejo oparnost, ampak že pri vnetju ledic in scavniga mehurja smo od njih govorili, nekoliko bomo tudi še pri kamnin v scavnim mehurju in cevi od njih omenili. Pri ozdravljanju se mora overa odverniti, ki scavnico zaderžuje. Če je luknjica v koži premajhna, se mora razširiti in pod kožo nabrana scavnica se mora sprazniti, in deli potem vedno čistiti. Dokler je koža le vneta, se z žlemnatimi vodami spira. Se pa v votlini pod kožo že gnoji, se z dišečimi, nekoliko skupvlečljivimi vodami spira. Je pa koža že tako ognojena, da so celi deli vgnjidasti in odpadli, se mora po pravilih, ktere bomo pri vgnjidah naznanili, ozdravljati. so» Mnogokrat se pa pri oparnosti pod kožo, kjer se scavnica izceja, sčasama veliko gošave nabere, iz začetka se na bolezen dosti ne porajta ; še le ko se scavnica že z veliko težavo izceja in se je že lelika oteklina napravila, se bolezen zapazi. Pred drugim je potreba, to gošavo strebiti. V ta namen se mora z pooljenim perstam skoz ljuknico v žiljak (Schlauch) seci in previdno v njem nabrano gošavo strebiti, kar je večkrat težavno in mnogo-gokrat se mora po koži od zadej navspredej dergniti, da se gošava, ki se terdo derži, odterga in navspredej proti ljukni potisne. Večkrat je pa ljuknica tako ozka, da ni nioč pcrsta skoz vtakniti. Y takih primerlejih je potreba vedno debeleji osvalke iz prediva ali mehke klinčke, vošene sveče v ljuknico vtikati, da se tako sčasama razširi. Ako se tudi nil to vižo nič ne opravi, je treba ljuknico z nožem razširiti. Vreže se ljuknica navzadej. Ko se je tedaj nabrana gošava popolnama iztrebila, se vsi deli dobro sperejo in v votlino se brizglja žajfnica ali žajbeljnova ali kakoršiia druga voda, dišečih želiš, in namaže se potem z laškim oljem, kterimu se zamore še nekoliko ^vinčeniga kisa pridjati. Čistiti se mora na tako Vižo vsak dan enkrat ali dvakrat, dokler se kaj nabira. ' Od notrajnih zdravil pri tej bolezni ni nič pričakovati. 4. ig!;aperaii.|e scaTiiice (Hariiverlialtiing). Ce se scavnica neredno, teško in premalo, ali celo nič ne izceja, čeravno se v scavilih nabira, imenujemo to bolezen zaperjanje scavnice, ali kakor scer pravijo: živini se voda zapera. Razločijo se tri stopnje te bolezni: 1. Ve se scavnica obilo, pa s težavo in bolečinami izceja; 2. če scavnica le po kaplicah tudi s težavo in bolečinami od živine gre^ in jo vedno ns vodo' zene; 3. če clo nič scavnice od živine ne gre. Znamnja so pri tej bolezni različne po raznosti vzrokov, ki so bolezen naključili. Navadno so vzroki tei bolezni sledeči: ' . > a) Vnetje le die, scavnih v o lil nie, scavni-ga mehurja "ali seal a. — Pri hudim vnetju obojih ledic, ki ste samo za to vstvarjene, da scavnieo naprav-^i Ijate, se scavnica ne more napravljati, toraj je scavni' mehur prazen in scavnica se, ker je nič ni, tjidi izcejati-ne more. Pri vnetju drugih ravno imenovanih scavilnih! 14 delov se pa scavnica v zdravih ledicah napravlja in tudi v scavnim mehurju nabira, pa zavolj vnetljive zatekline se ne more izcejati. Znaranja in ozdravljanje teh bolezen smo že pri njih popisovanju napeljali (poglej tje), tedaj tii le to omenimo, da se mora vsakii^^at naLtnjko po vzroku slediti, da ne bomo napčnih zdravil rabili v napčni misli, da so vselej tiste zdravila dobre, ktere sca-vila šegetajo in jih dražijo k scanju. To je napčno. Bolj ko boš v vnetju oljnate in žlemnate reči, in tolaži vne soli dajal, boljši jo boš opra-vil, 6) Drugi vzrok so večkrat terdine, izrastki, gobe, ali druge zatekline v ožini scavniga mehurja ali v scalu, ki scavnico zaderžujejo. Take sorte zapertje scavnice se pri živini k sreči malokdaj primeri, kar se pa tudi le takrat' zamore ozdraviti, če je napotek le bolj proti koncu scala, da se zamore do njega, ga odpraviti. c) Tudf kamni, ki se v scavilih naberejo, včasih scavnico zaderžujejo. Več od tega pri kamnih. d} Tudi ko živino kolje, večidel malo ali celo nič scavnice od nje ne gre, in, kakor smo že pri koljiki omenili , večidel ljudje napačno menijo, da živino zato kolje, ker ne more scati. Da je pa tako mnenje krivo, smo pri koljiki razjasnili in toraj na to bolezen zavernemo bravce. e) Če se z živino neprenehama dela, da se ji ne pusti časa, se vscati, se scavnice v mehurju veliko nabere, da mehur kerč stisne, ali se tako raztegne, da moč ^zgubi , se skupej stisniti in kakor omertuden postane. Če se še vedno bolj razteguje , zamore clo poč i. Pri teh pri-merlejih postane živina nemirna, kakor da bi jo klalo, in le pri tem se iz zastale scavnice klanje napravi. To spoznati je toliko ložeji, kolikor nataijčniši se vzrok bolezni spozna. In če se mehur skoz ritnik preiskuje, ošlatamo pod ritnikam raztegnjeni in polni mehur, ki zaderžanje scavnice natanjko naznani. V takim primerleju se mora berž s pooljeno roko v ritnik seči in z dlanam se na nar bolj napeti kraj mehurja pritiska, in tako začne večidel scavnica od živine kapljati. Pritiska se tako dolgo, pa polagam a, dokler se kaj izteka. Razun tega ravnanja so tudi brizglje iz soli, mjila ali tobaka dobre. — Ce je pa kerč mehur zaperl, je posebno koristno živini kuhanih dišečih rož, s kropam poparjeniga ječ-mena ali sneniga droba pod trebuh postaviti, da se podnjo vodena in dišeča soparica kadi. Za noterdaja-nje so koristne omotice, ki kerč tolažijo: zobnik, mak, tobak i. t. d. —Ce je pa mehur omertuden, se na ravno imenovano vlžo scavnica skoz ritnik sprazne; ko se je mehur spraznil, večidel tudi spet k moči pride; le malokdaj mehur omertuden ostane. Ako se vundar to zgodi, so koristne krepčavne, dišeče in skupvlečljive zdrai^a, kakor: baldrian, arnika, kafra, hrastove skorje, jekleno žvepljo in druge zdravila iz železa; za pijačo je dobra s razbeljenim železarn vgašena voda in tečna klaja. Če je pa mehur popolnama omertuden, se tem zdravilam rado še bolj dražljivih zdravil, kakor.- ter-pentinoviga olja, tinkture španskih muh pridene, in pod trebuh se ojstra maž vriba. Če se je pa bati, da bi mehur ne počil, se nar popred poskusi skoz scalo vpogljivo šibico ali cev (Catheder) v mehur vpeljati , kar se pri živini ženskiga spola večidel lahko , pri živini mošklga spola pa le malok daj zamore s pridani storiti. In če ni mogoče šibice ali cevi v mehur vpeljati, bi se moral mehur vb os ti. To s€ zgodiš skrivljenim troakar-jem, ki se skoz ritnik v zlo napeti mehur Tbode, potem nož vun potegne , da skoz nožnice scavnica izteče. Bolj natanjko bomo to ravnanje pri operacijah popisali. f) Včasih, pa le malokdaj zamore zlo gosta scavnica vzrok zapertja biti, če je z vlečljivim žlemam ali s sterjeno kervijo zmešana. V tem primerleju je nar bolji živini veliko piti dajati, da se scavnica bolj stanjša. Pri tem se mora pa vselej dobro prevdariti vzrok bolezni, da se po tem prav ozdravljati začne. 5. Posciyaiije (Harnruhr, Iiautereitall). Je dolgoterpeča bolezen brez vročnice, ki se naznani s tem, da živina sila veliko vodene scavnice sči in skoraj neprenehama scavnica od nje kaplja, Napravi se pri konju, goveji živini in ovaci. Znamnja. Scavnica, ktere se mnogo izceja, tako, da je pod živino vedno vse mokro, je vodena, se včasih z bolečinami izceja, večidel pa le od nje tece, da živina komaj za to ve. Razun tega postane živina trudna, hodi zvezano ali omahuje, v ledju večidel bolečine občuti, žeja je večidel pomnožena, in akoravno živina zlo pije, vendar še veliko več scavnice od nje gre , kakor bi se imelo v primeri popite vode zgoditi. Pri tem živina hujša in proti koncu bolezni občuti bolečine, kar z nepokojem naznani. Z pomnoženim scanjem se pa ne sme zmešati bole-' zen , pri kteri ponevedama in pogosto scavnica od živine gre, ki navadno v tem obstoji, da je scavni mehur omehčan ali vmertuden, in da se m tako vižo scavnica kakor v 14 mehur pride, iz njega izcedi ^ vendar se -v primeri ne izceja preveč scavnice in tudi ni bolestno spremenjena. Bolezen večidel dolgo terpi, tedne in tudi mesce in iz začetka se zamore živina še vedno za delo rabiti, dokler da tako shujša, da jetična pogine. Popolnania ozdraviti se zamore bolezen le iz začetka in če ni zb huda, sicer pa je le malo upanja to bolezen ozdraviti. Ce se na tej bolezni-poginjena živina raztelesova, se najdejo ledice blede in omehčane, kože scavniga mehurja in scavnih vodilnic so ali odebeljene ali pa preveč raztegnjene in stanjšane, in zraven tega se najdejo znamnja, ki se pri vsaki dolgoterpeči bolezni najdejo, pri kateri živina vedno bolj hujša in hira. Vzroki. Nar večkrat se dolži za vzrok te bolezni zatuhli oves, ali drugo nezrelo ali sprideno zernje. Ravno tako tudi sparjeno, glinasto ali gnjilo seno, posebno iz močvirnatih travnikov, na kterih rasejo: Kimovnice (Pul-satila) , vlastovčno zeljše (Vincetoxiciim vulgare^ ; potem slaba, stoječa in spridena voda ali mlaka. Tudi pre-hlajenje se obdolžuje, pri kterim se kožni pot zatare, tudi kriva raba zdravil, ki na scanje ženejo, da scavni deli oslabe in omehče, zamore to bolezen vzrokovati. Pripomore pa tudi mokro in merzlo vreme knaključbi te bolezni. Večkrat se vendar ne more natanjko vzrok bolezni spoznati, in gotovo je, da ima nektera živina posebno nagnenje k tej bolezni, ktero ji je včasih že prirojeno. Večkrat se ta bolezen po kiižje prikaže, kar izvira iz tega, da eden in ravno tisti vzrok več živine naenkrat zadene, ker nalezljiva ta bolezen nikdar ni. Ozdravljanje. Nar pervo je vzrok, ki je bolezen naključil, odpraviti, treba je posebno za to skerbeti, da se pijača in klaja, ki bi zamogla škodovati, premeni. Prememba klaje in pijače, primerna raba in dober hlev je že večkrat dovolj bolezen brez drugih zdravil ozdraviti. Ker pa zamore tudi prehlajenje vzrok te bolezni biti, se mora za to skerbeti, da se živina spet začne potiti. V ta namen naj se živina dobro z merzlo vodo ali kisam poškropi in potem dobro zriba; zdravila, ki na scanje ženo, kakor terpentinovo olje in španske muhe se pa ne smejo nikdar za ribanje rabiti. Notrajne zdravila se morajo po natori bolezni ravnati. Dokler so deli še zdraženi, se dajejo soli z žlemnatimi zdravili, posebno solitarja, laneniga semena ali ajbiša; če so pa deli zmehčani, se da skupvlečljivih in krepčavnih zdravil, kakor: hrastovih skorij v kuhovini s kafro, siroviga galuna, železniga vitriola ali svinčeniga sladkorja z zobnikovim ižlečkam. G, MciPiinl scavniga mebtii^ |||iliniiing der Harnblaisc);. Pod tem se razume tista bolezen, pri kterl scavni mehur zgubi občutljivost in zmožnost se raztegnili in stisniti. Naznanuje se ta bolezen s tem, da se scavnica, ko v scavni mehur pride, sproti po kaplicah izceja, ker za-peravni mišk mehurja več ne zapera. Ker smo o tem mertudu že na strani 93 govorili in deloma tudi že vzroke in ozdravljanje napeljali, le to še opomnemo, da mertud scavni mehur nar večkrat zavolj tega zadene, ker je bil preveč in predolgo časa napet, kar se nar večkrat pripeti, če se živini časa ne pusti, nabrano scavnico izcediti. Nasledek tega je, da mehur ali poči, ali pa tako oslabi, da občutljivost in zmožnost, se razte-govati in stiskati, zgubi. Ozdravlja se ta bolezen z krepeavnimi in skupvleč-Ijivimi, tudi z zdražljivimi zdravili, ki se skoz scavno cev v scavni mehur brizgljajo; n. pr. v kuhovini hrastovih ali drugih skupvlečljivih skorij se železni g a, bakre-niga ali cinkoviga vitriola ali sirovigi galuna raztopi: ali se kuhovini baldriane, angelike ali arnike, ter-pentinoviga olja, kafrovca, milovca pridene; tuli svinčeni kis, svinčeni sladkor se rabita. Pri tem se mora vedno za to skerbeti, da se čeva sproti spraznejo, iii tudi kle-stire se v ta namen vzamejo iz zdravil, ki ne jraznejo le čev, ampak tudi dražijo, kterih dražljiva moč tudi do scavniga mehurja seže. Razun tega so koristne ostre maže v križ, pod trebuh ali na notrajno ravno sterenj. Nar boljši je ostra maž iz terpentinoviga in lavoroviga olja in iz štupe španskih muh napravljena. Za noterdajanje so posebno zdravila koristne, ki scavila dražijo, aied katere se štejejo vse smolnate zdravila,terpentinovo olje, španske muhe i. t. d. pa tudi vse dišeče in žgane zdravila, kakor: arnika, angelika, baldrian, kafrovec, milovec in tinkture. f^ Kamni v meliiirjii in v scalu (Harn-' steine). Iz scavnice se odločijo večkral deli, ki so v njej raztopljeni in se vsedejo, ki napravijo terde kamničke ali pesknato štupo; to se zgodi ali v leiiicah, ali v scavnim mehurju. Taki kamni se sicer pri vsaki živini najdejo, nar večkrat pa pri govedi, in sicer pri volih in bikih. Spoznati, da so taki kamni v omenjenih delih nabrani, je zlo teško. Da so v ledicah, ali prav za prav r začetki! scavnih vodilnic nabrani, se nikdar ne zamere za gotovo terditi, dokler je živina še živa. Da so pa v mehurju nabrani, se navadno s sledečimi znamnji naznani: Živina tesko šči in bolečine občuti, scavnica je večidel bolj vlečljiva, tudi kervava, večkrat se popolnama zapre, živino začne kljati, in v scavnici se včasih tudi pesek najde. Iz teli znaminj pa vendar še za gotovo ne moremo skleniti, da je živina za to boleznijo bolna, ker se tudi pri drugih' prikažejo, in ker se tudi pri tej bolezni vselej ne zapazijo. Za gotovo se le takrat spozna, če se kamni čutijo. Da se pa čutijo, so svetovali preiskovanje z vpogljivo palčico (Catheder) iz zelenike ^Buchsbaum) ali dratu spleteno, ki se skoz sca^o v mehur potisne, in na tako vižo kamen čuti. Ker je pa scalo, posebno moškiga spola zlo dolga in ima več krivin, se palčica zlo težko do mehurja potisne in lahko se je zmotiti. Toraj le preiskovanje scav-niga mehurja skoz ritnik z roko v nekterih primerlejih gotovost da. Preiskati se pa mora živina stoje in leže, da se v razni legi scavniga mehurja kamen kolikor je mogoče za gotovo spozna. Vzrok obstoji večidel v tem, da je v scavnici mnog« tacih delov raztopljenih, ki se radi iz nje odločijo in. vsedejo in vedno veči postajajo, ker vedno iz scavnice enake dele »ase vlečejo; zatoraj se nar večkrat pri takim kamnu v sredi zerno najde, krog in krog njega pa več leg ena na drugi, kakor so se sčasama napravile. Pri konjih obstoje večidel iz ogeljnokisliga apna, so razne barve, podobe in velikosti. Podoba se ravna večidel po delu, kjer so nabrani. V scavnim mehurju so večidel okrogli, v scalu so podolgasti, v ledicah, ali prav za prav v začetju scavnih vodilnic voglasti. Pri govedi obstoje tudi večidel iz ogelnokisliga apna, se svetijo kakor rudnina, so pa nar večkrat gladki, bobu podobni ali bradovičasti. Pri bikih in volih se nar večkrat v ožiro scavniga mehurja zabašejo in tako scavnico zape-rajo. Če je kamen koj v začetku scala zabasan, se ne čuti lahko, če se je pa že^dalje po scalu pomaknil, se večkrat že v njem ošlata. Če je kamen v scalu zabasan, se scavnica nanaglama zapre, živina vedno bolj nemirna postaja in pri tem se scavnica v mehurju vedno bolj nabe-ra, kar se skoz ritnik lahko ošlata. Pri prašičih sb ti kamni večidel belkasti in trivo- glati. Ozdravljanje. Pri tej bolezni se ozdravljanje po item ravna, če je živina v talci nevarnosti, da je nagle pomoči potreba, ali če živino le nadleguje. Nevarnost je takrat, ko kamen scalo popolnama zapre, ker se ta tako dolgo nabera, da del, v kterim je nabran, poči in živina pogine. Pomagati se le takrat zamore, če je kamen že tako globoko po scalu pomaknjen, da se ošlata, ker se zamore po vodilih, kakor jih bomo pri uku operacij napeljali, izrezati; v vsih drugih primerlejih pa ni pomoči. Večkrat pa ta bolezen živino dolgo časa nadleguje, brez da bi v naglo nevarnost prišla, je tudi še za delo, vender vedn« manj rabljiva. ^ T« Bolezui lipoloTil. (Krankheiten der Geschlechtstlielle). ti Tnetje jajc lu semenskih Tervie (Hii* den und Samenstrangentziindun^). Vnameta se malokdaj oba jajca ob enim, ampak večidel le eno. Spozna se ta bolezen zlo lahko, ker se znamuja vnetja na bolnim delu zlo lahko zapazijo. Bolni del oteče navadno zlo in prav naglo. Oteklina je zlo vroča, ia akoravno je to vnetje hudo, se vendar žilno bitje mnogokrat zlo ne pomnoži, če ni živina posebno občutljiva ia če niso bolečine posebno velike. Naključi se ta bolezen večidel po zunajnim poškodovanju, če se ti deli otisnejo, udarijo, ranijo i. t. d. Tudi po prehlajenju se- napravi. Drugi vzroki te bolezni, kakor zlo zdražljive zdravila, ki imajo posebno moč do spolovil, ali če se pomnožene žlemnate izceje iz spolovil naglo zatarejo, so le redki. Ozdravi se vnetje večidel kmalo, le terdine rade zastanejo, ker se meza v tkanino jajc razlije, ki se potem vterdi. ^Ognoje se jajca po vnetju le malokdaj. Če je vnetje po udarku, stisku i. t. d. ostalo, so tnerzli ovitki na bolne dele ali pogostama zmijanje z merzb vodo, brizglje pa, da se čeva praznejo, koristne. — De pa ta bolezen po prehlajenju ostane, je dobro gorko umivanje z vodo laneniga semena, ovitki iz skuhane kaše , kterim se, če so bolečine zlo velike, rado še nekoliko üobnikoviga perja pridene. Zraven tega se tudi vedno brizglje rabijo in noter se dajejo seli na olju ali na žlem-natih vodah. Kakor pa vnetje odjenjuje, oteklina pa še ne splahne, se zamore razun gorkiii ovitkov tudi še m a ž živiga srebra, kteri se nekoliko kafre pridane, v bolne dele vribati. Če je vnetje že nehalo, in te rdi na jajc zastala, je posebno koristno jodovo mazilo, ki se na bolne dele vriba; pa le previdno je treba ž njim ravnati, ker se sicer jajca rade posuše. — Ako bi se jajca po vnetju -gnojile, je treba skerbeti, da se, ko je oteklina godna in se je prederla, bolni del z žlemnatimi ali tudi z dišečimi vodami spira in brizglja, in tako gnoj vedno sproti izmiva. Velikrat se semeneva štrena v jajcih vname, potem vterdi, posebno po rezanju in tudi pijavke se napravijo, od česar bomo pri razlaganju rezanja bolj natanjko govorili. Jajca, kakor tudi semenova štrena se večkrat vde-belita in mesnata postaneta; kar se po popočasnini majhnim, pa dolgo časa terpečim vnetju napravi. To sicer ni s posebnimi bolestnimi znamnji združeno, pa odpraviti se le malokdaj da in večidel celi čas življenja živini ostane. Z vnetjem in vterdiiio jajc bi se zamogla vodenica mošnje zmešati, ki v teni obstoji, da se v vodenčni koži jajc po njih vnetju ali omehčenju voda nabere, ki celo mošnjo tako napne, da bi se zamoglo meniti, da so jajca, tako debele, ali da je živina kil o v a. Ako se ta oteklina ošlata, se najde napeta, se vdaja, klompa, in če se oteklina proti trebuhu pritisne, se še le proti sredi tcrdo jajce čuti; če se živina na herbei položi, se večkrat oteklina zgubi, ker se vsa (ekočina skoz trebušno luknjo v trebušno votlino razlije. Pri ozdravljanju vodenične mošnje je skerbeti: 1) da se nabrana voda odprari in ü) da se nova voda več ne nabira. Pri žebcih se to doseže z rezanjem, pri konjih se pa mora mošnja ravno na tako vižo prerezati, kakor pri rezanju, in potem, ko se je nabrana voda izcedila, se pokvarjeni mehur, v kterim je bila voda nabrana, čez in čez z ostrim mžem nabode ali se pa % kakim ostrim zdravilam namaže ali poštupa, da se vname, in z ar ase. Če se pa hoče nabrana voda le spustiti, se z majhnim troakarjem, ki se rabi pri ovcah, ko jih napenja , mošnja vbode, da se skoz nožnice, ko se nož vun potegne, voda izcedi; pa le kmaio se potem spet nova voda nabere in toraj je potreba to večkrat ponoviti. Vnetje mošnje In xilnfaka (Hodensack - und §clilauclieiitziindung). To vnetje se natanjko naznani po znamnjih vaetja, ki se zainorejo viditi in ošlatati. Večidel se napravi to vnetje, če se ti deli ^ na kako viio stisnejo, dergne-jo, udarijo ali ranejo, Če poškodovanje ni posebno hudo in globoko, se lahko ozdravijo z merzlimi ovitki, in če je mogoče, da se živina v nierzlo vodo tako globoko postavi, daje cela mošnja v vodi, Hazun tega je koristno ob času, ko se nemorejo lahk» merzli ovitki rabiti, vneti del x ilovco, ki je v vodi ali kisu zmočena, lama-zati, ali v bolne dele mazilo živ ig a srebra vribati, Ba-Kun tega so koristne brizglje, ki čera praznejo, in noter se dajejo soli. Le če bi se v mošnji začelo gnojiti, kar se vendar le malokdaj zgodi, so koristni gorki ovitki z vodo laneniga semena ali pšena, in pjtem se z žlemnatimi, z dišečimi vodami gnojivni del zmiva Razločiti se pa mora od vnetjü mošnje vodenična in meznata oteklina, pri pervi se veda, pri drugi pameza v piskrično tkanimo, podkožo razlije ii tako napravi merzle, neboleče, mehkužne otekline, pri kttrih je tudi celi život večidel bolj oslabljen in omehkužei. Napravijo se take otekline večkrat, če živina dolgo stoji, potem, ko js po-)red neprenehama delala; večidel se pa napravijo pri meh-fužni živini, ker se iz kervi, ki se nda razkroji, ali voda ali meza odloči in v dele razlije; ra\no zavolj tega se pa tudi pri notrajnih jeličnih boleznih proti koncu življenja take otekline rade napravijo. Pri Dzdravljanju je tedaj treba skerbeti te oteliline bolj oživiti, V ta namen je posebno koristno žgane in dišeče zdravila v te otekline vribati , in jih s smolnatimi in dišečimi zdravili kaditi. 3. Vnetje moške xile (Katzündiing der Ruthe oder des männlielien Ciliedes). Pri vnetju moške žile je ali sc»lo vneto, česai smo vilih-^m£niU-, ali je pa b žila sama vneta, kar se nar večkrat zgodi pri psih. Naznani se ta bolezen po tem, da žila zlo oteče, po^bno na koncu, ki se želod imeiuje. Žilnjak, to je, Mošnja (Hodensack) je koža, v kteri so jaj;a, — žilnjak (ScHauch) pa koža, ki obdaja žilo ali možki ud (dae männliche Glied). Te dve koži se marate pa v ssjravniškim obzira rezločiti. koža okoli žile, oteče včasih tako, da živina cb ne more žile vun pomoliti; včasih pa moli želod vua in žilnjak je za njim krog in krog tako terdo zadefgnjen, da se teško scavnica izceja in da tudi kervotek po žili zaderžuje. Ra-zunoteklinese pa tudi vročina, rud^čina in bolečina tako natanjlio naznanijo, da se ta bolezen zlo lahko spozna. Večidel to bolezen napravi poškodovanje žile, posebno takrat, ko živina po plemenu gre, pa tudi pri kaki drugi priložnosti se zamore na njo udariti ali suniti. Ozdravlja se z merzlimi ovitki, da se živina do trebuha v merzlo vodo postavi5 da se pregnjeno platno, ki se v merzii vodi namaka, na žilo rahlo navezuje. To je posebno takrat koristno , ko zlo otekla žila dol visi, ker se tako bolj pod trebuh priveže, Če je oteklina hudo napeta, zlo vroča in z kerV^ijo zlo napolnjena, je potreba otekline semtertje z ojstrim tanjkim nožem en-nialo poverhu narezljati, da nekoliko kervi odteče, kar večidel oteklino naglo pomanjša. Tako se večidel vnetje odpravi in le malokdaj se po tem vnetju kaki nasledki napravijo; le takrat, če se žila preveč zadergrie, da kri v njejn zastaja, zamore s ne tj av a postati, kar se pa k sreči le malokdaj primeri. Ce se je kaj taciga bati, kar se s tem naznani, da ga-dergnjenide vedno bolj višnjev in černkast postaja in vedno bolj pteka, je potreba kožo, ki žilo stiska, prerezati, zraven pa tudi z žlemnatii»i vodami spirati in v kaki posodi skuhaniga ječmena ali skuhaniga sneniga drobu in drugih reči, ki" meče, podnj postaviti, da se vanj kadi. 4. Mertndna žila (liätamiinS der Rutbe). Ker smo od mertuda posamesnih delov že na strani 93 govorili, zavernemo bravce tje. M^rtud možke žile se po tem nazueni, da pod trebuham odpeta doli visi, da ni občutljiva, in da je živina ne more več k sebi potegniti. Ta bolezen se le pri žebcih prikaže, ki so preveč po plemenu šli, in obstoji s tem, da so mesnati deli, ki žilo nazaj potegujejo, omertudeni. Krepčavne in oživlavne zdravila zamorejo kaj pomagati, kakor: spiranje s kuhovino hrastovih skorij , s poparino baldrianovih korenin ali arniknih cvetic, kteri se pridene nekoliko kafrovca. Nekteri tudi o prav hudim mertuiu hvalijo z razbeljnim železarn po žilnjaku enekrate potegniti, aii celo omertudene žile se semtertje z razbeljenim železarn nekoliko dotakniti, in ga tako s pri-smodo oživiti. Razun tega je pa potreba slabotni živini dobre re-divne klaje dajati, in ji noter dajati vsak dan ali kake tri žlice močniga vina, ali kakih 5 — 10 kaplic tinkture španskili muh na kruhu ali v poparini arniknih cvetic. Zraven tega se mora ud v mehko platno zaviti in pod trebuh privezati. — Večidel pa vse zdravljanje nič ne pomaga, in kdor hoče, da omertudena žila ne maha semtertje, kar je gerdo viditi, se mora odrezati po pravilih , ktere bomo pri uku od operacij povedali. S. Tnetje materniee in nosnice (Tragsack-^ und Sciieidenentziindung). Ta bolezen nar raji napade krave in večidel le po telitvi, toraj se bo od te bolezni v tistim delu govorilo, ki bojo pomoč pri porodih razlagale (poglej tje). Ravno zavolj tega se bo tudi 6. Trut (eebärmutterYerfalO pri porodoslovju popisal. 7. Vnet je jtt jcniiioT (Entzündung ^er Eierstöcke). Se le malokdaj pripeti, in se težko razloči od vnetja trebušne mrence ali maternice, s kterim je večkrat združeno. Pa taka pomota ni za ozdravljanje v nobeno škodo. Vediti pa je treba, da po vnetju jajčnikov se pa zlo radi ti deli popolnama zveržejo, oteko, se sterdijo, votline se v njih napravijo,v kterih se voda nabira in vodenico jajčnikov napravi, ali dlaka, divje meso, hrustanc ali clo košene reči v njih rasti začno. Če sta se jajčnika ne obeh straneh na eno ali drugo vižo zvergla, postane živina jalova, in marsika^e druge nadloge jo včasih napadejo. Z zdravili se pri tako spremenjenih jajčnicah clo nič ne opravi. Tudi izrezanje tako žverženih jajčnikov nič ne pomaga, in ta operacija je večidel tudi nevarna. S* Tnetje vimena, navadno tudi ali na vimenu (Entzündung des Euters). Ti> bolezen navadno imenujejo „volčič" ali „saje-vic" na vjmenu. Ker smo pa pomembo imen „volčič" it» „sajevic" že na strani 197. razložili, nam ni vec treba o napčnosti tega imena govoriti. Ta bolezen zamore vsako sorto domače živine napasti, vendar pa se nar večkrat pri kravah zapazi, in velikrat po t elit v i. Naznani se po tem, da bolno vime zateče,dajc vroče, rudeče, boleče, in da živina ob mleko prid e, in da, kar se ga šeizmolze, ni kakor navadno. Vname se ali celo vime, ali le polovica, ali le tu in tam en kraj. Pri živini, ki še ni molzla, se to zlo malokdaj zgodi, ampak le večidel nekoliko pred ali po porodu^ ali ko se mlado odstavi. Čeravno so zgorej imenovane znamnja vnetja pri tej bolezni večkrat precej hude, se vendar le malokdaj vro-čnica pridruži, večidel pa živina pri tem neha jesti in ima veliko žejo. Bolezen se večidel prav naglo napravi, tako da v kratkim času popolnama zdravo vime terdo, rudeče in boleče postane; zatorej mnogokrat ljudje menijo, da je živino na vime kaj pičilo, ali da ji je kakošna babela „naredila". Ravno tako pa tudi, če v malo dneh prisadna oteklina ne splahne, rade zastanejo ali vterdine, ali se pa vime o gnoji. Pri ovcah včasih tudi snet pritisne. ^ Če vnetje z oteklino splahne, se znamnja ^vnetja pomanjšujejo in živina začne spet redno molzti. Če se vime vterdi, sicer znamnja vnetja zginejo, vime pa včasih ket'kamen terdo ostane in molža zastane. Ta vterdina a obstoji v tem, da se v posodice vimena meza razlije, i se vterdi. Od teh pravih terdin se mora razločiti tisto teido vime, ki je le terdo po zastanim mleku. Po vsim tem se začne večkrat vime gnojiti; po terdinah pa tudi včasih rak pritisne. Vzroki vnetja so zlo različni. Ali se vime vname, če je sunjeno bilo (včasih od nadležniga, silniga mladiga) ali udarjeno, vbodeno in na enako silno vižo poškodovano; — vname se tudi po prehlajenju, če živina v merzlim hlevu stoji, kjer sapa skozi piše, ali ji dostojne stelje manjka, da na merzlim leži; — vname se tudi, če živina v nečednih hlevih z vimenam v razjedljivi scavnici leži; — p fed teletam ali limalo po teletu se vname včasih po silnim navalu kervi v vimenu; — tudi pregosto, prema-stno mleko zna vime vneti, zlasti če se krava nemarno molze, da se vselej prav čisto ne zmolze, ker zadnje mleko je nar bolj mastno, — ali če ima krava tisto razvado, da mleko zaderžuje; — tudi takrat, če se mlado nanaglama odstavi, se pri živini,ki ni za molžo,rado I ime vname po zastanim mleku. Včasih tudi pri bolezni v robcu in na p ar kijih pritisne prisad na vime. — Ne-pametno pa je tisto prazno vražo verjeti, da zamore kaka opernica ali kakošna druga sovražna babela ali kak berač Ivini narediti, da mleka ne da. — Nevarna ta bolezin večidel ni, ker se veči del take lolne živine spet kmalo ozdravi, ako ni prehudo vnetje ez celo vime, ali če se prava pomoč berž o začetku netja iše. Če je pa vime terdo brez bolečin, se da a terdina že težji odpraviti. Tudi gnojno vime se da ečidel ozdraviti, vunder na tistim mestu molža rada zastane. Rak [kjer gnojnica hudo smerdi) je nevaren, ker edalje bolj vime rasjeda. Pri ozdravljanju je pervo: vzrok zvediti, ki je olezen nakljiičil, in ga po mogočosti odpraviti; po raznim zroku je tudi ozdravljanje nekoliko drugačno. Poglavitno ravilo pa je : da se vselej, naj bo vzrok kakošin koli, ivina 3 ali 4krat na dan rahlo tako dolgo molze, dokler aj mleka izteka. Če se molža zanemari, zastaja mleko, 1 bolezin bo huji. Če se je vime po udarku, sunku, tisku i. t. d. vnelo, ar se vendar le malokdaj zgodi, so koristni m er zli vitki, ali da se vedno z merzlo vodo močena i love a, teri se nekoliko kuTiinske soli ali jesiha pridene, na olno vime namaže. Tako se ta bolezen vendar le o za-etku (ko je vime zlo vroče i. t. d.) ozdravlja. Ce pa to netje že dalje časa terpi, brez posebne velike vročine in olečine, in so se že vterdine začele napravljati, je po-ebno koristnamaž iz 1 kvintelca kafre na pol lota čiste lasti, ki zna biti ali salo, ali smetana, sirovo malo, loj i. t. d. Tudi prav koristna je maž iz laneniga Ija, kterimu se na 1 lot pol lota smodnika pridene. Pri drugih vnetjih vimena pa, ki ne izvirajo iz najniga silniga poškodvanja, ampak iz prehlajenja, li iz drugih notrajnih vzrokov, ktere smo gori popisali, 3 merzlota zb škodljiva, ker po nji se mleko še bolj terduje in zastaja; takrat je potrebno spiranje z gorko ečmenovo vodo ali z vodo laneniga semena; spira se ablo s kako gobo ali mehko cunjo, 4krat na dan, vselej o pol ure ali še dalje; po tem se mokro vime dobro vbri-e, da je suho in se ne prehladi, in berž potem se amaže vselej celo vime s frišnim lan enim ali laškim Ijem ali s kakošno drugo čisto ne žarkovo mastjo, da vime za tisti cas, ko se z gorko vodo ne spira, v gorkoti obderži; ta lant tudi meči napeto terdo vime. Posebno dobro je tudi,ako se večkrat na dan škaf z vrelo ječmenovo vodo pod vime postavj, da ta soparca v vi'me puhti in ga meči. Vselej po tem se mora vime tudi x oljem ali mastjo namazati. V posebno huiim vnetju šivini kaj dobro deie, ako pas iz mehkiga platna tako čez vime napravimo, da skozi narejene luknje zamorejo sesci vun moleti, pas pa, ki se na herbtu skup zveže, napeto in boleče vime rahlo podpira in gori derži. Če je nar hiiji prisad že enniab odjenjal, zamoremo ali 3. dan namest samiga olja ali masti gori imenovano mazilo napraviti iz olja ali masti in smodnika. Notrajne zdravila ne pomagajo ravno veliko, viin-dertolaži vročino kuhinska sol, grenjka sol, posebno pa solitar v vodi za pijačo. Živina večidel sama jesti jenja , kar je prav; zelena (frišna) klaja ji je takrat nar bolj koristna, če ji je moremo dati. Če se je že en del vimena vterdil, je koristna maž živiga srebra, kteri se na 1 lot en kvintelc salmija-kovca in kafre pridene, ali maž, ki se iz štirih delov laškiga olja in iz eniga dela salmijakovca in kafre napravi. Le če te vterdine že dalj časa terpe in če so znamnja vnetja že popolnama minule, je koristna j o d o\a ma ž ali j o d o v a tinktura. Če se pa v vimenu začne gnojiti, se pokladajo gorki ovitki iz laneniga semena, iz pšenai.t.d. in maže se vime z oljem ali mastjo tako dol^o, da se ognoji, potem se predere in vime se spira z žlemnatimi, z dišečimi vodami po natori gnojenja; seneni drob je tudi dober. Snet se v vimen« le malokdaj napravi in da dalej ne seže, se terpentine v o olje v rano brizglja ali se spira z dišečimi kuhovinami, kterim se nekoliko klorovi-ga apna pridene. Je pa vime pri stari živini zavclj tega zateklo, ker se je mlado odstavilo in ker se ne molze, je pri kobikh nar bolji jim skoz nektere dni bolj pičlo klasti, soli dajati, da jih nekoliko na blato žene, in večkrat vime z merzlo vodo zmiti. Le če je sila, se pri taki živini iz-molze. Pri psicah in mačkah je koristno izlečka smerdlji-viga korena 2—4 grane, po dvakrat na dan,noterdajati. 9. Fradiilwl iM sramna ii»lei(«iil||renerie, Syphilis). Tudi pri naši doznači ži\ini, večidel pa je le pri žebcih in iiobiiah, se najde včasih tista kužna in nalezljiva bolezin na spolovilili, ki se francozi imenuje, po nekoliko enaki človeški bolezni, kteraje zavoljo tega to ime dobila, ker so Äemci in Lahi mislili, da so Francozi to gerdo bolezin med nje zatrosili, o leti 1492. Enaka spolovilna živinska bolezin je po tem imenu človeške bolezni ime dobila in ga do današnjiga dneva ohranila, čeravno človeška in živinska sramna bolezin si niste popolnama enaki ne v pričetku, ne v znamnih, n e v ozdravljanju. Ime je vunder ostalo, in ker je občje znano, ga ne smemo prenarediti. To pa je tudi gotovo, da ti s polo vi I ni bolezni gre veliko bolj po pravici ime „francozi", kakor tisti pohotni goveji bo ezni, ktero smo na 194. strani popisali in ktero ljudje napčno „francoze" imenujejo. Sedež francozov so o začetku bolezni spolovila, pri že bei h na žili, pri kol i lah v sram niči ia nožnici. Pervotno se začne ta bolezin večidel pri kobilah, od kterih jo žebci po plemenu nalezejo, in s tako nalezeno boleznijo zopet po plemenu kobile okužijo. Obstoji pa ta nalezljiva bolezin brez vročnice, v vgnji-dah na imenovanih spolovilih. Le če bolezen dalje časa tcrpi, začnejo po poserkani gnojnice sesavne žleze ote-kati, živina hirati in hujšati. Naznani se pri kobili s tem, da se večkrat tako vede, kakor bi se gonila; pri tem sramnicanekoliko oteče, notrajna koža nožnic je nekoliko bolj rudeča, in vlečljiv, belkast zlem, ki pozneje bolj gost in rumenkast aii celo rudečkast postane, se iz nožnice izceja, in ko se posuši, se okrog sramnice rumenkaste ali rujav-kaste hraste napravijo. Nato se na žlemnih kožah majhni mehurčiki prikažejo, ki počijo, in majhine vgnjide (gnojne rane) napravijo, iz kierih se gerda gnojnica izceja. Te vgnjide so pa popolnama tistim podobne, kakor smo jihvnosnicah smerkovih konj popisali. Ce bolezen dalj časa terpi, se radi na celim životu kožni spušaji napravijo, ki so garjem zlo podobni. V takim stanju začne živina hudo pešati in posebno z zadnjim končam zlo omahuje. Večkrat križ, zadnje noge, ušesa ali gobčnice mertud napade, in čez več mescev živina jetična pogine. Proti koncu te bolezni velikokrat živina srn er k ova in Dervivna postane. Pri žebcih se s tem naznani, da zgube poprejšno iskrenost, in akoravno še radi jedo, vendar naglo hujšajo, posebno pa v križu oslabe, in z zadnjim končam omagujejo ; večkrat hodijo kruljen; mošnja in zilnjak včasih zatečeta; iz scala jim teče, pa ne vselej, žlem ali gnojnica; na žili, pri špranji, ker scavnica vun teče, ali okoli po želodu in tudi po notrajni koži žilnjeka se vidijo mehurčki ali pa iz počenih mehurčkov že popolnima . manjši ali veči vgnjide. Bolezen večidel dolgo terpi, in dokler je le na samih spolovilih, se zamore večidel lahko ozdraviti, ako ni zanemarjena bila. Če pa že dalj časa terpi in čo; seje že po sesavnih žlezah in še dalje razširila, da so že križ in zadnje noge oslabele, takrat se pa veliko veliko težeji ali celo ne ozdravi. Če pa živina že zlo hira in če je m er tu d že posamesne dele napadel, ni nobene pomoči več. Razločiti se mora pa ta bolezin po popisanih znamnjih od druzih spolovilnih ne kužnih bolezin, pri kte-rih se tudi včasih bolj nedolžin žlem iz njih izceja brez imenovanih vgnjid. Tudi se napravijo včasih brad o vice in drugi izrastki po spolovilih, ki niso ta kužna, gnji-dava bolezin. Razločiti se mora dalje od te bolezni tudi sušica herbtniga muzga brez francozov, ki se večkrat napravi pri žrebcih, ker se preveč h kobilam spušajo, in naznani po velikim hujšanju in mertudu ali saj oslabljenju zadnjiga konca. Ker je vzrok te bolezni jasen, se bolezen lahko odpravi, ako se žebec varje presilniga skakanja in se mu dobro klade. Če se je pa ta' bolezen že bolj vkoreniiila, je večidel vse ozdravljanje zastonj, in živina dalj časa hira in ni za nobeno rabo vec s svojim mertvim križem. Vzroki. Ua se ta bolezen pervotno v spolevi-lih napravi in iz njih opravil izvira, se iz tega vidi, ker se pri rezanih konjih in žebetih nikdar ne prikaže. Ker pa tudi kobile to bolezen dobe, ki še niso bile nikdar pri žrebcu, je to znamnje, da obilen in napčin žlem v spolovilih pri pojanju zamore to bolezen naključiti. Posebno pa iz tega izvira, če žebec preveč skaka in s€ mu žila ne snaži, ali če kobila tudi večkrat po plemenu gre in se ji nesnaga v nožnici preveč nabira. Nektera kobilja ima" že sama po sebi bolj sprideno kri in sptiden žlem. Večkrat pa izhaja ta bolezen tudi po tem , ako se po plemenu bolj vroče spolovila s polivanjem premerzle vode prehlade. Nar večkrat se pa bolezen po nalezbi razširi pri plemenjenju, in tako zboli rčasih več živine, ena od druge, da ostane v kakošnim kraju prava francoska kuga. Ozdravljanje. Iz začetka se že stem vse opravi, da se živina dobro snaži in cedi in spolovila zmi-vajo. Za zmivanje se vzamejo o začetku navadno ku-hovine dišečih in žlemnatih zeliš; če bolezin že več časa terpi, se kuha tudi hrastova skoija vmes, ali se pa v teh kuhovinah svinčeni kis ali žtlezni litriol raztopi, in to se večkrat brizglja v nožnito, ali se z njim žila zmiva. Notranjih zdravil o začetku bolezni ni ravno potreba; dati se vunder zna siroviga antimoia pol Io(a v po-parini bal dr i ana, kteri se še nekoliko (pol ali ali 1 kvintelc) kafre pridene. Te zdravila so pa pri viqi stopnji bolezni potrebne, pri kteri nar bolj svetjemo: 1 ali 2 lota terpentinoviga olja s pol lotam siroviga an-timona (z nekoliko moke v testo zmešano} dvakrat na dan tako mero. Če so se pa na koži spušaji priiazali, se spirajo z bakrenim ali cinkovim vitriolam v vodi raztopljenim. Če je že mertud zadnji konec trupla napadel, se z oj-strim mazilam namaže in noter se daja arnikna štupa s te rpentinovim oljem. Posebno pa je skerbeti, da se taki živini nikdar ne pripusli po plemenu iti, da druge ne okuži, in sama še bolj ne oslabi. tO. Pomanjkljiva pojatnost (Mangelnder Gesclileehtstrieb). Premlada in prestara živina se ne foja; pri uni se še ni zbudila pojatnost, pri ti pa je že prešla. Napčno je to tedaj le takrat, če se ob času, ko bi se imela živina pojati, ne poja. Vzrok je ali prevelika slab o ta živin€, kar iznra ali iz tega, da živina lakot terpi, da mora prehudo delati, ali da je po prestanih boleznih preveč oslabela. Pa tudi preveč rej ena živina se ne poja rada. Rmin tegfi je pa tudi živina bolj merzliga plemena že po nttori mani kpo-jatvi nagnjena. Včasih znajo tudi napčno vstvarjeii spo-lovilski deli to napraviti. Živina s silo k pojanju pripraviti, ne gre lahko. Preveč rejena živina naj se tako opravlja,da bo shujšala, in preveč zdelana in shujšana tako, da se bo sredila. Napčno vstvarjeni spolovilski deli fkakor sarašena mater- 15 nica, i. t. d.) se zamorejo le malokterlkrat po operacijah popraviti. Če se pa noben vzrok ne more dolžiti, se zdi, da je živina take merzle natore. V takim primeTleju se noter s a b i _ , . - . teJca stupe vkosčiku kruha zjutraj na teš) ako se v dveh dneh ne poja, se štupe ali tinkture se enkrat da, ali mleka od krave, ki se ravno poja. Pri kuzlah hvalijo vpilke, posebno bakra ali kufra, 5 do iO granov na enkrat. |e živina take merzle naiore. v taKim primeTleju se na k taki živini postavi, ki se ravno poja, kravi se ;r da laneniga semena, fconopelj, I eče, perja line, štupe ali tinkture španskih muh (pol kvin- J_______I* M ^^ ■ITII IrMa« ^ v A -m w^ A ^ Mt-vn J ___- 1 110 IVapafee mleka (Fehlerhafte llilch-absonderuDg). Napake mleka obstoje sploh v tem, da ima živina ali preveč alipremalo mleka,ali da clo ne molze, ali da je mleko na kako vižo sprideno ali spremenjeno. aj Preobilna molža bi se le takrat aamogla bolestna imenovati, ko bi rast živine zaderževala ali hiranje napravila. Čez to se le malokdej kdo pritoži in večidel se tudi pomaga, če se živina dobro opravlja. 63 Prepičla molža izvira (razun poslednj ih tednov brejosti) iz pre pičle in čelo slabo redivne Maje, iz pokvarjeniga želodca, potem iz v si h bo-lezin, pri kterih živina oslabi. Tudi po žalosti, strahu in močnim poželenju do kak*e reči živina včasih ob mleko pride. So pa tudi zdravila, katere molžo nekako pomanjšajo, kakor kafra, smerdljivi koien, peterselj k t. d. ali če se živina s žganjem po vimenu namaže ali z kostanjevim perjem pokadi i. t. d. Večkrat se pa mleko redno v vimenu na-pravlja, pa izmolsti se ne more zavolj bolestnih premembv vimenu. Da pa živina, ki premalo molze, spet Ic mleku pride, je potreba vzrok prepičle molže, odverniti. Če se vzrok ne odverne, in večkrat tudi, če se je ravno že vzrok odvernil, se molža ne popravi, dokler krava ne teh'. Od zdravil, po kterih bi krava zlontolzla, ni kaj pričakovati, akoravno hvalijo kimelj, janež, koper, vorini ki-melj in ernian. Tudi žvepleni cvet, rudeče žveplo z štupo encianovih korenin in drugih grenkih «dravil le takrat kaj pomaga, ko so želodec in prebavila pokvarjene, če krava zverže, ima navadno malo ali celo nič mleka ne, vendar se včasih zgodi, da ob času, ko bi imela teliti, mleko dobi, če se ji kakor breji kravi streže. e} Mleko se pa zamore tudi spriditi ali spre^ meniti, tako da ima kako napčno lastnost. Tu sem se šteje: 1) prevedeno mleko, to je tako, ki ni lepo belo, ampak bolj plavkasto, in ima le malo smetane in sira v sebi, ampak večidel samo siratko. To izvira večidel iz slabe piče, ki se živini daje, posebno zelenjave, če je zlo vodenčnata, in ludi iz pokvarjeniga želodca. Tudi o mnogih boleznih se spači mleko na tako vižo. Odvernitl se zamore to s tem, da se živini dobre tečne klaje in tudi nekoliko ovsa da, da se ji, če slabo prebavlja, grenkih zdravil (ermana ali lialm-ža) s kuhi n s ko soljo da, kterim je dobro tudi nekoliko jagod popra ali ingvera primešati; 2) premastno mleko, ki ima več smetane in sira kakor navadno, akoravn» je tako mleko zlo dobro in ga radi imajo, zamore vender mladim sesavnim živin-četam škodovati, in drisko in hromoto napraviti, le za-volj mladih se daje taki živini bolj vodene in hladivne klaje, da mleko nekoliko bolj vodeno postane; ■33 vlečljivo mleko,to jetisto, ki je žlemnato, da se vleče, se kmalo skisa, in le malo ali celo nič smetane ne, napravi in se zlo nerado vmede. Tako se rado napravi, če živina lipovo, jelševo, tertno perje ali krom-pirjevecje.; dolže tudi nektere zeliša, kakor: kiselco, perje voiovskiga jezika in nektere gobe; vedno je pa ludi slab želodec in slabo prebavljanje stem združeno, toraj take krave ne jedo kaj lade in imajo vmazan jezik. Treba je klajč' večkrat premeniti, kuhinske soli, magnezie alistolčene krede in grenkih zdravil živini noter dajati; tudi se hvali erman, koprive s žvepljem v jesihuku-hane, in korenine grebnika, perje vratiča ali cvetje limelja v poliču olja skuhane, kterimu se še 4 lote grenke soli pri-dene. Če se smetana nerada vmede, se ne sme predolgo nabirati, ampak sproti mesti, ali se predmedenjem nekoliko ogreje; večkrat tudi pomaga, če se nekoliko kos-čikov čebule v pinjo verže; hvalijo tudi sirov galun s kislim ml e k am takole: na dvanajst bokalov smetane se pridene 1 lot drobno zribaniga siroviga galuna in 1 bokal k i sli g a mleka; potem se vse skup dobro zmeša in toliko zgreje, da je zmes topla; potem se da nekoliko shladiti in se začne mesti. 4) Kislo mleko, ki se rado zagrize,se večkrat v vimenu sterdi, večkrat pa, ko se greje ali kuha in vedno nerado vmede. Vzrok tega je mnogokrat pokvarjeni 15 * želodec, pri kterim se bolj kisli soki napravljajo, in tako se ta kislina tudi mleku pridruži. Tudi kisline, ce se živini noter dajejo, kakor: vinski kamen, solna kislina, ali kisle zeliša store, da se mleko skisa. Razun tega je pa tudi večkrat kriva zlo velika vročina, posebno poleti, in nagli spremeni vremena. Pa tudi nesnažna posoda, v ktero se mleko molze ali spravlja, zamore mleko skisati. Nar pervo je, to napako odverniti, da se natanjko prevdari, kaj da je nje vzrok, ki se mora odverniti. Če je slabo prebavljanje tega krivo, se daja enciana 1 lot, kterimu se pol lota krede ali 1 lot potoseljna pridene; dobro je klajo^premeniti in živini kolikor je mogoče dobre piče dajati. Če se pa mleko že sterjeno izmolze, brez da bi se kaj bolestniga na vimenu najdlo, je posebno dober solitar (pol do 1 lota), amoniak ali bluvna sol (pol do 1 kvintelca) v poparini lipoviga ali bezgoviga cvetja, in razun tega se mora vime trikrat ali štirikrat na dan. dobro zmolsti; 5) grenko mleko se napravi večidel po vžitju grenkih želiš, kakor vratiča, pelina, lopatke, grenke detel-ce, enciana, ogerščnih preš, včasih tudi po ječmenovi slami i. t. d. posebno takrat, ko želodec živine slabo pre-bavlja, da ne more grenčica teh zeliš popolnama prekuhati. Večkrat so pa vzrok bolezni jeter in iz njih izvirajoči napačni žolc. Pa tudi zaduhle shrambe, v kterih ljudje spe, ki so posebno mokre, so večkrat vzrok, da mleko grenko postane. Razun tega, da se vzrok te napake odverne, takrat, ko živina slabo prebavlja, grenka sol ali po-tošel, z mjilam C^ajfo) pomaga. Okus in duh mleka pa večkrat tudi povžite zdravila n.pr. kafra, terpentinovo olje, vožnik, češnjo in čebula tako spremene, da se mleko njih duha in okusa navzame. 6) B u m e n k a s t o m le k o pride večid el od vžitih takih zeliš, ki imajo mnogo rumeiiga barvica, kakor: od žafrana, rabarbare, cvetečih zlatenc, korenja i. t. d. 7)Plavkastomlekose napravi tudi po vžitih zelših, ki plavo cvete, ali ki imajo mnogo plaviga barvica v sebi, kakor: po turški detelji (Esparsete), grahorci, večni detelji (ewiger Klee) i. t. d. Natoroznanec Fuchs je dokazal, da rumeno, kakor tudi plavo mleko mergoli dvojih sort živalic, ki se V mleku zaredijo, ki pa so tako majhne, da se s prostim ocesam ne vidijo, ampak se le s povekšavnim stelam razločiti dajo; ako taka žival iz ene posode v drugo pride, postane mleko o kratkim rumenkasto ali plavkasto. Te ži-valice ne poginejo, če se tudi posoda posuši ali «e mleko zmerzne, in če se hočejo iz tžke posode spraviti, se mora z vročo apneno vodo zmiti, ker jim je apnena voda in tudi klor nar bolj zoperna in jih naglo pomori. 8) Rude če mleko je dvoje sorte; ali je le rude-če po barvicu nekterih zeliš, kakor brošca, ali pa je kervavo po primešam keri^i; kri pa pride v mleko, ker je vime ali sesce vdarjeno, sunjeno bilo, da so se nektere žilice pretergale, ali t hudim vnetju vimena, pri kterim se veliko kervi do viment vali; so nektere ojstre ze-liša, ki kervavo molžo ii ob enim tudi kervavo s C an je napravijo, kakor berstje smrek, jelše, hrastovje, mnogo sort zlatenc, i. t. d. le malokterikrat se primeri, da so kervne žilice tako oslabljene in omehčane, da se brez vnetja in brez bolečin kri iz žilic cedi in tako kervavo mleko napravi. Pomaga se pa kervavi nolži potem, kakor je njeni vzrok. Ako izvira iz vneija vimena, se ozdravlja kakor vnetje vimena (poglej slran219.); so zlasti ojstre želiš a kervaviga mleka krire, se daje živini luhovina (aneniga semena ali laneno olje z nekoliko kafre; v vodo se meša kuhinska sol ali solitar za pijačo. — Če so kervine žilice pri dolg) terpeči bolezni oslabele, da kri spušajo, brez da bi živina kakoršne bolečine imela, naj se ji vlije včasih kuhovine hrastovih skorij ß sirovim galunam noter. ß. Vnnajnepolezni. (Aensserliche Krankheiten.) _^unajne bolezni imenujemo tiste, ki se na vunajnih vidljivih delih napravijo, ali na njih take premembe store, da se zamorejo ošlatati ali viditi. Popisali jih bomo po versti, narpopred bolezni oces in ušes, nato bolezni, ki se najdejo na odzunaj na glavi, vratu, herbtu, per-sih, trebuhu, križu in nogah brez razločka, če imajo sedež v koži, v miskih, v kosteh, kitah ali vezkih. Naposled pa hočemo tiste napeljati, ki se zdaj tu, zdaj tam liajdejo, ali po celim životu razširijo. •j-tfi-'. I. Bolezni očei^ (Krankheiten des Auges.), fiti t. Tnetje očes (JLugenentziindiingJ. s Ta bolezen nar večkrat konje napade, akoravnojo zamore tudi vsako drugo pleme domače živine dobiti. Vnamejo se ali bolj zunajni deli očesa, to je, tre-pavnica in vezna kožica, ali oko samo, ali vse ob enim. Naznani se ta bolezen prav razločno, ker se znamnja vnetja vidijo in čutijo. Bolni deli so živo-rudeči, vroči, zatekli, vid zatert in bolečina taka, da živina večidel miži. Le na očesnim jabelčku se ne napravi taka rudečina, ampak očesne kožice le bolj tamne ali skaljene in manj skoz-vidljive postanejo. Iz začetka je oko vedno suho, ker se ne izceja ne žlem, ne solze, čez male dni je pa izceja žlema in solz pomnožena, da solze večidel iz očes po obrazu tečejo in da večkrat tudi ojstre, celo razjedljive postanejo; žlema pa se mnogo okolj očes zmaže, ki se večkrat posuši in hraste napravi, da se po njim trepavnice spriuejo. Ta bolezen večidel ne terpi dolgo, 5 do 10 dni; le če se po vnetju kak nasledek napravi, zna nektere tedne terpeti. Nektera živina je tej bolezni veliko bolj podveržena kakor druga, to podverženje je živini že prirojeno, po-sebn« mladi nežlafitni konji z debelimi mesnatimi očmi jo nar raji dobe. Napravi se pa ta bolezen nar večkrat, če se živina na oiio udari, sune ali na kako drugo mehaniško vižo po-škodje. Pa tudi, če kaj bodečiga, razjedljiviga ali ojstriga oči zadene , kakor: prah, živo apno , huda soparca, ki se večkrat pri nečistih, prepolnih hlevih iz gnoja izhlapi, in tudi ostre očesne štupe, vode in mazila, če se napačna na oko rabijo, in poslednjič preblešeča svitloba in prehla-jenje zna vzrok te bolezni biti, A^evarna ravno ta bolezen ni, posebno če ni zlo huda in če se ne zanemari, in kolikor bolj so le zunajni deli vneti, toliko vgodniši, kolikor bolj pa so notrajni deli, to je očesni jabelček vneti, tohkor nevarniši je bolezen. Ozdravljanje. Vzrok bolezni je treba narpopred kolikttr mogoče natanjko zvediti, kteriga odverniti je toliko potrebniše, ker sicer vse ozdravljanje nič ne pomaga. Če je kaj živini v oči padlo, da so se z'avolj tega vnele, je potreba to iz oči spraviti z majhnim peresam ali čopkam, ki se v vodo ali olje pomoči; če bi pa živo apno v oko padlo, se je treba vedno vode varovati, ker bi se apno raztopilo in oko razjedalo. Ko se je vzrok odvernil, se iz začetka bolezni oko z merzlo vodo zmiva, ali platno večkrat pregne in v merzli vodi namoči, ali pa še bolje s snegam ali le-dam napolne in na oči naveže, in ko se nekoliko ogreje, se to spet ponovi; to, se mora po dnevi in ponoči navezovati, in če bolezen ni zlo huda, ni treba druziga zdravila rabiti. Le če je bolezen zlo huda, se zamore tudi pulati iz vratne žile, ali pa previdno zatekle trepavnice nekoliko narezljati, da kri iz njih teče. Tudi trak se na straneh vrata ali na zadnji čelusti zavleče, ki se z ojstro mažo namoči, in tudi krog in krog traka se ostra maž vriba. To se pa ne stori koj iz začetka vnetja, ampak le, ko že bolezen nekoliko časa terpi in seje bati, da bi se kaki nasledki vnetja ne napravili. Od natrajnih zdravil pri tej bolezni ni veliko pričakovati; le takrat, ko je blato bolj terdo, se da grenke ali dvojne soli, ali če je "živina hudo zaperta, tudi lopatke, da se čeva sprazne o; ravno zavolj tega se žirini tudi brizgle napravijo iz kuhinske soli, olja in mila. V vodo za pijačo se rado nekoliko solitarja deva. Vedno pa mora hlev, kjer živina stoji, hladen, tarnen in čist biti, in klaje se le malo živini da. Ako je pa vnetje očesa po prehlajenju vstalo, ali ako je s kevžiham ali s smoliko združeno, so vse druge ravno imenovane zdravila koristne, le merzlih ovitkov in merzle vode za piti sc ogibajmo, namest merzlih ovitkov spirajmo oko z mlačno kuhovino ajbiševih korenin, kterim svinčevniga kisa pol ali 1 lot, ali 1 kvintelc omotične tinkture pridenimo; ali vzamimo 2 kvijitelca arabskiga gumia, ki se v maslicu vode stopi in se mu pol kvintelca omotične tinkture pridene. Ko so bolečine «lo velike z žlemnatimi zdravili združi tudi trebeliko ali zobnik, od kterih se ali perje skuha, ali pa isleček raztopi. Razun tega se pa pri pre-hlajenji mora skerbeti, da se živina dobro spoti in se v ta namen po celim životu dobro zriba in s kočam odene. Če je pa bolezen že zastarana, in če so znannja vnetja že minule, se ozdravljanje ravna po raznosti nasledkov vnetja. Nasledki, ki se navadno po vnetju očes napravijo, so: 1) da se žlemnata ali vezna kožica zmehča in mnogo napčniga žlema iz oči teče; gorkota, rudečina in tudi bolečina se pa pomanjša ali popolnama zgubi. Zmiva se pri tem oko s skupvlečljivimi zdravili; n. pr. v ma-selcu vode se raztopi 1 kvintelc s\inčeniga sladkorja, si-roviga galuna, železniga, cinkoviga ali bakreniga vitriola, kterim se 1 kvintelc makove tinktnre ali zobnikoviga iz-lečka in 2 lota arabskiga ali kitniga žlema pridene; 2) da se skozvidljiva vezna kožica, ktera na vspre-dej očesni jabelček prevleče, tako vdebi^li, da se v podobi belkaste ali rudeekaste mrence čez oko potegne in ga otemni; 3) da se v skozvidljivo kožico očesa meza razlije in zasede in tako v njej belkaste ali sivkaste pike, v reli^ kosti prosa, leče i. t. d. napravi. Ta dva nasledka se zlo lahka spoznata, kjer se vidita ; mora se pa pri tem oko vedno tudi od strani ogledovati, da se notrajne pike v sredi očesa z njimi ne zmešajo. Ozdravljata se obadva zlo na enako vižo z očesno mažo, ki se napravi, če se 1 kvintelc rudečiga precipitata ali snbli-mata, kamna za oči [Augenstein), siroviga galuna, cinkoviga ali bakreniga vitriola z dvema lotama sala, ali siroviga masla maž naprari, in o velikosti leče dvakrat na dan y oko zmaže;.ali da sevzlodrobio stupo stolčeni sladkor, steklo, kalomel, morska pena (Bimsstein) enekrate v oči piha; 4) da se na očesnim jabdčku majhni mehurčiki izpahnejo, ki potem počijo in majhiie vgnjidice napravijo. de te vgnidice ravno pred puncicc ležijo in precej globoko sežejo, so vedno velike važnosti, kjer rade, če se tudi zacelijo, majhne pikice zapustijo, in vid oslabjo. Bolj stranske in plitve vgnidice pa ninajo tako veliko za pomeniti, spirajo se z zg«rej imenovanini žlemnatimi ali s skup-vlečljivinii vodami, ali se ravno imenovane očesne maži v oko zmažejo; 5) da se v vodo očesnih fotlinec kri, meza, so-krovca ali celo gnoj razlije, jo skali, in vid oslabi. Ozdravlja se to kakor pike ali m:enca na očesu. Kiižno oeesno vnetje (^ugenscnche). Vnetje očesa se včasih po kužje prikaže, posebno pri goveji živini, in je večkrat z boleznijo v golcu in na parkljih združeno. Posebno vezia kožica očesa je vneta. Razloči se to vnetje od zgorej fopisaniga le po tem, da naenkrat brez posebniga vzroka ^eč živine napace, da je oko zlo občutljivo in zateklo in pri nevgodnih okoljsinah se radi na očesu mehurčiki izpahiejo, ki počijo i® majhine vgnjide napravijo. Vzrok te bolezni leži večitel v miazmatiik'h zadevah podnebniga zraka, h kterinu močni vetrovi, velika soparca, velika suša, kakor tudi moča nar več prifomorejo. Ozdravljanje. Zmivajoseoči z žlemnatini kuho-vinami aH s poparino bezgovigi cvetja, ali z mlačnim mlekam. Če so se mehurčiki, in po njih vgnjidice lapravile, se v maslicu ravno imenovanih vod pol ali i kviiitelc cin-koviga vitriola ali siroviga galuna raztopi. Tudi drugi nasledki vnetja, kakor smo jih ravn» popisali, se vfasih napravijo, in po že nipelanih pravilih ozdravljajo. 3. Ifesična slepota ali občasno vnetj« očesa (Monatbllndhelt oder pcrlodlscbe Jlugen-t entzundiiiig). Je bolezen, ti večidel celo oko napade, in 38 le prt konjih napravi, se posebno po tem razloči od mvadnig)|' vnetja očesa: 1) da se ob negotovim času j vsaki drugi ili vsaki mesec, proti koncu pa tudi vsale štirnajst dni fonovi in živiiM» tako dolgo napaduje, da jo popolnama oslepi. Od konca večidel le eno oko napade, in ko je to oslepelo, se druziga loti, akoravno včasili tudi oba ob enim bolehata; da po vsakim napadu več sprememb v očesu zapusti ; skozvidljiva koža, voda v očesnih votlincah, kakor tudi kristalna leča, ali steklena tekočina se po vsakim napadu bolj in bolj skale; 3) da se posebno veliko solz izceja, ki so zlo ostre in v poznejih napadih, ko iz očesa po obrazu tečejo, dlako razjedo; 4) da so bolečine zlo velike, posebno pri pervih napadih, po vsakim poznejim napadu pa se pomanjšajo; 5) da se nasledki vnetja prav hitro, včasih že v ne-kterih urah napravijo, kar se potem naznani, da se oči zlo skale. Akoravno te znamnja občasno vnetje očesa od na-vadniga razločijo, se vendar pri pervim napadu nikdar za gotovo ne moreta razločiti. Občasno vnetje po večkratnih napadih znamnja zapusti, iz kterih se zamore tudi takrat bolezen spoznati, ko ne napada ravno očesa. Te znamnja se posebno takrat lahko spoznajo, ko le eno oko boleha in sicer : 1) Bolno oko postane manjši, plošnjato in bolj vpade. 2) Bolno oko je vedno bolj zaperto kot zdravo. 3) Zgornja trepavnica je vedno bolj zatekla, in namesti , da bi bila obokana C*^^) J® trivoglata f/^x). 4) Ostre solze, ki iz oči po licu tečejo, večkrat dlako tako razjedo, da se pod očmi gole čerte zapazijo. 5} Skozvidljiva kožica očesa je večkrat otemnjena, in v njej se belkaste pike vidijo; punčica je včasih bolj raztegnjena in mavrična kožica se le malo rasteguje; voda očesnih votlinic je večkrat skaljena, kar se posebno takrat zapazi, ko živina z glavo maha, ker pri tem na dnu ležeča meza splava; tudi v sredi očesa se večkrat sivkaste ali zelenkaste pike vidijo, ki v tem obstoje, da se kristalna leča ali steklena tekočina skali, kar je tudi navadno konec te bolezni, da ti deli popolnama otemne. 6) Večkrat se vidi, da je taki živini na čelusti ali na vraiii trak zavlečen bil. Kar vzroke te bolezni zadene, zamoremo terditi, da j'e nekteri živini že posebno nagnenje k tej bolezni priro-|eno, in da potem veliko manjši škodljive zadeve, ki drugi živini ne škodjejo ali le navadno vnetje napravijo, pri taki živini občasno vnetje vzrokujejo. Te škodljive zadeve so pa vse tiste, ktere smo že pri navadnim očesnim vnetju napeljali,; Ta bolezen je zlo nevarna, tako, da se pravo občasno vnetje popolnama še nikdar ni ozdravilo. Z ozdravljanjem, se zamore le to storiti, da se posamesni napadi dalj časa ne ponove in da niso tako hudi. Pervi napadi se ozdravljajo kakor navadno očesno vnetje, pri poznejih pa se Dierzli ovitki opuste in oko se z mlačnimi žlemnatimi vodami spira. Ruzun tega je pa koristno trak zavleči in pustiti, da se dolgo časa gnoji, potem ostre mazila, brizglje rabiti, in noter se dajejo zdravila, ki drisko napravljajo. Posebno pa se mora skerbeti, da se vse tiste škodljivosti, ki za-morejo očesno vnetje napraviti, odvernejo: da se živina pri slabim vremenu ne prehladi, da se ji nikdar preveč, posebno terde in teško prebavljive klaje ne da, da se že-beta le počasi na terdo in suho klajo navadijo, da se z mlado živino prehitro in preveč ne dela, in da se ne pozabi, daje razun klaje živini zlo koristno, jo lepo čediti, da niso hlevi ne pregorki, ne pretemni, ampak zračni, in da se posebno za oči škodljiva soparca, ki se v hlevih, kjer je mnogo gnoja in gnojnice napravlja, odverne. Občasno vnetje očesa je cesarsk ali poglaviten pogrešek, ki kupčijo do tridesetiga dne po kupu razdere. 4. Sliva slepota^ cink v očesu (Grauer §taar). Je bolezen, ki zamore vsako sorto domače živine napasti, vendar nar večkrat konje in pse, in obstoji v tem, da se kristalna leča ali kožica, v kteri je zavita, skali, ker se vanjo sterjena meza zasede. Spozna se ta bolezen prav lahko, ker se v sredi očesa za punčico rumenkasta, plavkasta, ali sJv-kasta pika vidi, in živina le malo ali celo nič ne vidi. Ako se pa živina zavolj te bolezni pregleduje, se mora vedno na tak kraj postaviti, da v senci stoji, da svitloba od spredej v oči pade, in da ni pred živino ravno kake bele reči, kakor: kakiga zidu, kakih dil, perila i. t. d. ker se take reči v očesu vidijo, ki bi se lahko za skalenje očesa imele. Tudi samiga sebe lahko pregledovavec v očesu vidi, posebno če je belo oblečen. Toraj se mora oko vselej od spreiej in tudi od strani ogledovati. Razun teh pik se pri sivi slepoti tudi še sledeče zapazi: Živina varno hodi, noge visoko vzdviguje in ^ih varno postavlja, glavo po koncu nese, ušesa zlo nastavlja, poduha in povoha skoraj vsako reč. Da se pa zve, če živina vidi ali ne, se ravna takole: z roko ali s palico se počasi memo očesa tako miga, da se veter ne dela, slepi konj pri tem trfcpavnic in glave ne gane. Pelje se živina proti kakim drevesu ali proti kakim Jsid« in če je slepa, vanj buti, ali se kaka dila ali kaka druga reč prednjo verže in slepi konj se ji ne umakne, ampak čeznjo štorklja, Samo po sebi se pa ve, da se mora eno oko za drugim preiskovati, da se zve, če je živina na eno ali drugo oko slepa. Vedno se pa mora živina z odpertimi in zavezanimi očmi preiskavati, da se razloček vedenja spozna. Ta bolezen se večidel le po večkratnim vnetju očesa napravi, vendar se take vnetja večkrat, ker le bolj no-trajne dele napadeja, ne zapazijo, in še le takrat, ko se kristalna leča nekoliko ali popolnama skali, se bolezen zapazi. V^se tiste škodljive zadeve zamorejo torej posredno to bolezen naključiti, ktere smo že pri vnetju očesa napeljali. Bolezen je vedno zlo nevarna, ker se zamore k ve-čim le iz začetka ii sicer malokdaj pomagati,če se vse škodljivosti, ki oko zadenejo , previdno odvernejo in pri tem odvodivne zdravila, ktere smo že pri nasledkih vnetja očes napeljali, rabijo. Ko se pa siva slepota že napravi, ni nobeniga zdravila več. Tudi operacije, pri kterih se skaljena leča ali iz očesa vzame, ali bolj globoko potisne, ali nareže, da se popije, pri živini ne pomagajo nič. S. Jasna slepota (§ctawarzer Staar). Ta bolezen zamore napasti vsako sorto domače živine, nar večkrat pa konje. Obstoji v vmertudenju čutnične kožice očesa, ktero izvira iz navala kervi, ali iz vnetja, ali iz nasledkov vnetja, pri kterih so očesne kožice, posebno žilnata kožica očesa s kervijo ali s kako drugo tekočino tako napolnjene, da na čutnične kožice tiše in jo tako vmertudijo. Napade ta bolezen večidel oba očesa naenkrat, le malokdaj le eniga. Spozna se ta bolezen veliko težeji kakor siva slepota, ker se na očesu celo nič bolniga ne vidi (od tod ime „jasna slepota")) posebno takrat, ko še živina ni popolnama slepa, ampak ko se ji še nekoliko hlesi. Preiskovati je treba toraj živino zlo natanjko, da se zavolj te bolezni pri kupčii taka zmota ne zgodi. Postavi se tedaj živina na tak kraj, kakor smo že pri sivi slepoti omenili, in preiskuje se, kakor pri sivi slepoti, da se zve, če živina vidi ali ne, in če se je skazalo, da ne vidi, se mora še oko natanjko pregledati, in pri jasni slepoti se najde, da se na očesu celo nič bolniga ne vidi, oko pa proti svitlobi ni celo nič občutljivo in mavrična kožica se celo nič ne giblje, kise pri zdravim očesu, če več svitlobe oko zadene, bolj napne in punčico pomanjša, če pa manj svitlobe oko zadene, bolj skerči in punčico razširi. To se takole preiskuje: Postavi se živina na svitlo, in potem se oko z roko ali s kako drugo tamno rečjo zakrije, nato pa če^ kakih pet minut naglo odkrije, da spet svitloba na oko pade, in vidi se, ali se kaj punčiča pomanjšuje ali ne; pri jasni slepoti se celo nič ne premakne. Vzroki. Tudi pri tej bolezni se prirojeno na-gnenje ne more tajiti, ki večkrat napravi, da že kaka majhina škodljivost to bolezin naključi, če ji je živina pod-veržena. Napravijo pa to bolezen vse tiste škodljive zadeve, po kterih ali prehuda svitloba na živino sije, ali če živina večkrat prenaglo iz tamniga na sonce, ali iz svitlobe na temno pride; če so hlevi pre temni in soparčni; (udi prenabasan želodec, zavolj kteriga kervotokzastaja in se kri preveč v očesu nabira; ravno tako tudipri-tesni komati, ujzde itd., ki kri v glavi zaderžujejo; po-slednjič tudi omotične strupene zeliša, prehlajenja in vse tiste škodljivosti, ki kervni naval ali vnetje in potem nasledke vnetja v očesu napravijo, zamorejo to bolezen naključiti. Ta bolezen je večidel zlo nevarna in se le malokdaj ozdravi; le tistikrat, ko se je še le začela, in bolezen še le v kervnim navalu ali vnetju obstoji, in ko je vzrok znan inse lahko odverne, jo je še mogoče ozdraviti. Pervo je toraj natanjko prevdariti, kaj da je vzrok bolezni, in tega odveraiti je vedno popred potreba, predenj se začne ta bolezen ozdravljati. Ozdravljanje se pa ravna po tem, če bolezen še lev navalu kervi, ali v vnetju očesa, ali v nasledkili vnetja obstoji. Pri kervnim navalu, kakor tudi pri vnetju očesa se rabijo zdravila, ktere smo že pri očesnim vnetju napeljali: oko se z merzlo vodo zmiva,rabijo se merzii ovitki na oko, na vratu ali na zadnji čelusti se trak zavleče in ostra maž vriba: noter se dajejo zdravila, ki na blato ženejo; rabijo se tudi brizglje, ki čeva praznejo, po okoljšinah se tudi živini puša, se ji nekoliko manj klade in postavi se bolj v hladen, zračen in temen hlev. So pa že nasledki vnetja pritisnili, ni dobro, ne pušati, ne merzlih ovitkov rabiti, ampak, če je še kaj od ozdravljanja pričakovati, zamorele še pomagati zavleceni trak in driskne zdravila; pri bolj zastarani bolezni pa tudi to le redkokrat kaj pomaga. Ta bolezen je poglaviten ali cesarsk pogre-šek, in kupčijo do tridesetiga dne po kupu razdere. 6. mertud očesnih trepavnic (l^ahmung der ilugenlieder). Je bolezen, ki sila malokdaj sama zase obstoji, ampak pri mertudu, ki večkrat polovico glave zadene, so razun gobčnic in ušes tudi očesne trepavriice vmertudene. Ker smo od vmertudenja že na strani 93 govorili, tu leto napeljemo, da se pri tem mertudu nikdar ne smejo preostre zdravila rabiti, da se z njimi oko ne poškodje. Iii Bolezni uiieü« (Krankheiten der Ohren.) Vnetje uses (Ohrenentzündung). Se pri drugi živini le malokdaj, pri psih in preši-čih pa, ki imajo dolge uhala, večkrat napravi, in se zlo lahko spozna, ker se gorkota, rudečina, bolečina, oteklina vidi in čuti. Napravi se večidel, če se živina z bičem ali z kako drugo rečjo na ušesa udari, če se s kleiami všipne, če ena živina drugo na usesa ugrizne, pa tudi če razjedljive stvari v ušesa pridejo, kakor: kisline, krop, razbeljeno železo itd., in poslednjič zamore tudi prehlajenje in ozeb-Ijenje to bolezen naključiti. Nevarna ta bolezen ni, in če se prav ne da popol-nama ozdraviti, navadno vlastniiii ne porajtajo veliko nato, da se le kaki ušesni del ne zgnoji ali ne odpade, in stem živine ne gerdi. Ozdravljanje se po vzroku bolezni Travna. Če se je bolezen po kakošnim koliranenju napravila, je potreba narpopred rano skupej stisniti, ali zašiti in potem mer zle ovitke na-njo devati; se je pa bolezen po pre-hlajenju napravila, je dobro gorke ovitke z žlemnatimi in omotičnimi vodami rabiti; če so pa že nasledki imetja nastopili, se uho z gorkimi vodami spira, zmastj« ali z oljem namaže. Ü. Vsesne Tgnjtde (Ohrgcschwiire). Ta bolezen obstoji v tem, da se znotraj v ušesu (na žlemnati koži) vgnjide napravijo, v kterih se smer-dljiva gnojnica napravlja, ki krog sebe razjeda, in če se sproti ne spravlja, velik smrad napravi. Iz perviga začetka, dokler je bolezin še nova, je dovolj, ušesa vsak dan kake dvakrat z mlačno vodo tako spirati, da se nabrani gnoj iz ušesa čisto spravi; potem naj se v uho nekoliko kaplic čistiga laškiga olja vlije, da celi po vgnjidi razjedene dele. Če pa bolezen že dalj časa terpi, je koristno razun ravno imenovaniga spiranja, uho večkrat sprati z vodami dišečih želiš (žajbeljna, kamilc), kterim se svinčeniga kisa pridene, ali pa v njih nekoliko cinkoviga vitriola raztopi. Ravno tako se s pridam rabi apnena voda ali klcrovo apno v vodi raztopljeno; pri zlo terdovratnih ušesnih vgnjidah !se je tekoča klorina (pol kvintelca na 4 lote vode) za dobro poterdila. Ušesne vgnjide se pa pri psih zlo velikrat na robih uhala napravijo, ki se lahko zacelijo, dokler je še le koža vgnjidasta, ko so pa vgnjide že do hrustanca prijedle in je že hrustanec gnjidav, se vselej teško celijo. Zavolj tega se Jiar težje odpravijo, ker psi vedno z glavo otresajo in tako rane, ki se celijo, spet oderejo. Nar pervo je tedaj to otresovanje na tako viio odverniti, da se živini uhali nad glavo eno na druziga položita in z mrežo zavežeta, da se nt premakneta, če tudi živina z glavo otresa. Na vgnjido se potem potrese žgani galun, ali se rudeči precipitat vmaži rabi, ali se sublim a t v vodi raztopi in na vgnjide na-kaplja. Rabijo se tudi v vodi raztopljeni vitrioli, mine-ralske kisi i ne, in potegne se tudi z razbeljenim žele-zem po vgnjidah. 3. Kervave iisesne bule (Bliitbeulen am« Olire). Ta bolezen obstoji v tem, da se na notrajnim licu uhal, koj pod kožico sokrovica razlije, in tako bule, velike kakor kokošje jajce in še veči napravi. Ko se take bule prederejo, se večkrat prav naglo zacelijo, večkrat pa ne pomaga nikako ozdravljanje, ker se rado čez noč več sokrovice spet nabere, kakor se je je ta dan popred izcedilo. ^V takih primerlejih se mora toli- kokrat bula predreti, kolikorkrat se napravi. Razun tega se uhalo z žlemnatimi in skupvlečljivimi vodami spira, in ce se votlina ne zarase, se vanjo skupvlečljive in tudi nekoliko dražljive tekočine brizgljajo. 4. mertad nbal (liähmuns der Ohrmuscheln). Se večidel napravi po boleznih možganov; sam sase le redkokrat obstoji, ampak združen je z druzimi mertudi, se pa tudi večidel ne more ozdraviti. Le takrat, če uho ipreveč dol malia, kar živino zlo ogerdi, bi se zamoglo uhalo spet bolj' vzdigniti s tem, da se nad uhalam po-dolgast kos kože izreže, in potem rana zašije. Na tako vižo se uhalo sicer bolj vzdigne, omertudeno pa vendarle ostane. 5. Ciluhota (Taubheit). Ta bolezen se navadno še le potem spozna, ko je živina že na obe ušesi popolnama gluha. Sicer se ta bolezen le prav malokdaj ozdravlja. Le pri kupčii bi se zamoglo prigoditi, da se živina preiskuje, zvediti, če je gluha ali ne, in le to moramo še opomniti, da se gluha živina rada plaši ali da je rada oporna. III. Solezni koize, miiife, kit, TezkoT in ko^ti* (Krankheiten der Haut, Muskeln, Sehnen, Bänder und Knochen.) A, Na glavi (Am Kopfe). 1. Tuet je poduseisne slinavke (Entxiindunff der Ohrspeieheldrüse). Ta bolezen se natanjko naznani z znamnji vnetja po celim obsežku slinavke, ki leži podolgama koj pod ušesam za zadnjo čelustjo do sapnice (Kehlkopf). Na tem kraju se tedaj pri tej bolezni najde gorka, napeta, večidel terda in tako boleča oteklina, da živina žvečiti in prežvekovati neha, sline se ji iz gobca cede in glavd terdo naprej obesi. Navadno ta bolezen ni nevarna iti vnetje večidel brez nasledkov pojenja; pri nevgodnih okoljšinah se pa zamere slinavka o gnoji t i, kar se s tem naznani, da se oteklina v sredi bolj^ napne in da klompati začne, bolečine pa ocijenjujejo. Če gnojenje nevgodno preteče, če se prezgodej ali predolgo ne predere, se zamore slinavkna pijavka (Ohrspeiclielfistel3 napraviti, ki se s tem naznani, da se ljuknja, ko se je oteklina proderla, ne zaraša, ampak gnjidava in vedno globokeji postaja, iz ktere se vedno smerdljiva in razjedljiva gnojnica izceja, ki je večkrat s slinami zmešana; ali se pa same sline izcejajo, ker je siinjak (Speichelgang) razjeden. Da so pa zares sline ta izceja, se zamore iz tega spoznati, ker je vleč-Ijiva,se peni in ker se posebno,ko živina je in prežvekuje, silno pomnoži. Opomniti pa moramo, da se z oteklino vnete slinavke ne smejo zmešati otekline popi-javnih (limfatiških)žlez ali bezgavk, ki se okolj sapnice aH med čelustmi napravijo, kakor smo že pri s m o-likah omenili. Vzrok teh bolezen je večidel, da se živina na ta| kraj na kako vižo udari, sune, všipne, pritisne i. t. d. zamore se scer tudi po prehlajenju, ali po notrajnih vzrokih in popakah slin i. t. d. napraviti. To bolezen je nar bolje z gorkimi ovitki ozdra-vljati, ki se napravijo s tem, da se v žepu kaše, sku-haniga ječmena, otrobi ali preš i. t. d. na oteklino navezuje, kar se vsako uro ponovi. Le če se gorki ovitki na to vižo ne morejo napravljati, se zamore oteklina s kako mastjo ali nažo živJga srebra namazati in s kakim ko-žuhamali kočam zavezati. Nikdar pa ni dobro mer-zlih ovitkov navezati ali žgavnih in ostrih maž vri bati. Če se oteklina začne gnojiti, se večidel pusti, da se sama prodere, da je popolnama godna, ker se tako večidel popred in raji zopet zaceli. Ko se je proderla ni druziga potreba, kakor jo kake dvakrat na dan spirati in gorko zaviti. Dokler živina zavolj bolečin teško je in prežvekuje, seji daje mehke klaje, močnate pijače, zmočenih otrobi ali stolceniga ovsa. Pijavka ušesne slinavke se pa ozdravlja večkrat kakor kaka druga rana, da se na dan večkrat s toplo vodo zmije in da se skerbi, da se v rani nabrani gnoj, kakor tudi nabrane sline sproti izcejajo, in mnogokrat se tako pijavka zarase. Le takrat, ko je veči vejica sliajaka ali slinjak sam ranjen, se zna zgoditi, da se pijavka ne zarase. Pri takih okoljšinah je treba operacije, ki se bo v uku od operacij popisala. 9. llorsl&e kosti na zadnji čelusti (Hno- clienauswnchse am Hinter kief er). Ta bolezen je na zadnjim robu zadnje celusti večidel na tistim kraju, kjer ujzda ali kaka druga reč živino otisi. Naznani se z oteklino, ki je terda, se ne vdaja, je natanjko omejena in nepremakljiva, ni vroča in le malokdaj boleča. Koža se na oteklini lahko zgerbi. Ker se ta bolezen večidel napravi po otiskih, je pri ozdravljanju nar pervo to odverniti, ker se sicer otis vedno draži in morska kost vedno veči postaja. Se pa tis od-verne, neha večidel morska kost dalje rasti; poprejšii izrastek scer ostane, ker se ne da z nobenim niazilam ozdraviti, pa to razun tega da lepoto kazi, živini nič ne štodje. Če je nadkost na takim kraju, kjer ni imenitnih žil, čutnic ali drugih tokov, se zna odpraviti s tem, da se narpopred koža čez oteklino do kosti prereže in potem na obeh straneh nad oteklino spodreže, da pride morska kost na dan; potem se kostna mrenca na nji odsterže, in morska kost se ali odžaga, ali z dietam odbije; koža se zašije. 3. Jflramor na zadnji celusti (Auflockerung des Hlnterkiefers, Winddom). Ta bolezen obstoji v tem, da se zadnja čelust proti zadnjim robu tako zrahlja, da se vidi otekljina na tem mestu, ki je terda, ne natanjko omejena, večidel garpova in boleča. Sama zase se maickdaj prikaže, ampak večidel s tem združena, da košniki v zadnji čelusti v koreninah začnejo gnjiti, da gnojnica skoz zrahljano kost prodere in se tako izceja. Vzroki so večidel vunajni otiski i. t. d., bolezen pa je bolj ali manj nevarna. Treba je vse odpraviti, kar bi zamogio oteklino tišati ali na kako drugo vižo dražiti. Rana in vgnjida se pa ozdravljate po pravilih, kterebomo pri ozdravljanju ran in vgnjid učili. Če je vnetje v zrahljani kosti nehalo, in če je rana zaceljena, se sme še, nar več pričakovati od razbeljeniga železa, če se po oteklini enekrate z njim potegne. Četudi kak zob gnj.ijei se ne zaceli rana, in tudi kost ostane zrahljana, akoravno nekteri svetjejo gnjili zob zb i ti, kar je pa zlo težavno in mučivno. 4. Polipi Y nosu (Masenpolypen). Polipi so mesnati zrastki na žtemnati koži, ki so ali tanjki ali široki, kjer iz žlemnate kože poganjajo; ako-ravno se znajo povsod na žlemnati koži napraviti, se vendar nar večkrat v nosu najdejo, ki nosno votlino bolj ali manj zabašejo in narede, da živina teško sope, tako da pri sopenju smerči ali žvižga. Ako se ti polipi vidijo, se lahko, so pa bolj visoko, se teško spoznajo. Napravijo se večkrat brez posebniga vzroka k tem nagnjeni živini, nar večkrat pri konjih in psih. ^ Pomagati se le takrat zamore, ko bolj spodej leže, da se vidijo. Odpravijo se le samo na to vižo, da se odrežejo, spodvežejo, odžgejo ali izsnee-jo. Tiste, ki široko iz kože gledajo, je nar bolje odrezati, bolj tanjke pa je ložeji izsukati ali »podrezati. Radi pa spet iz noviga rasti začno. 5. Ozuljeuje jezika in zadnje čelusti CO**^*^«'!*'!»^^» Znnge und Xaden). Jezik, kakor tudi zadnjo čelust, na tistim kraju, lijer ni zob, večkrat berzde ožulijo, ali se na kako drugo vižo ranita. Pri ježnih konjih se to nar večkrat zgodi. Rane na jeziku se rade celijo, večkrat same od sebe; globoke rane je^ pa treba zašiti, in jeziku kolikor mogoče počitek dati. Žul na zadnji čelusti je zavolj tega večkrat nevar-niši, ker pod kožo kost leži, ki se zamore tudi otišati ali kak košček oddrobiti. Če je samo koža ožuljena, je dovolj, da se vsak dan enkrat žul spira, da vedno cist ostane. Če je pa kost ožuljena, se mora narpopred, ako je kak košček oddrobljen, vun vzeti, žul vsak dan spirati, z lopatkino tinkturo močiti in sicer ravnati kakor pri vgnjidah. B. Na vratu (Am Halse). m* Bula na tilniku (Cienickbeule). Nar večkrat se napravi taka otekljina pri konjih; iiltle pri tisti goveji živini, ki se vprega. Zapazi t^ 16 * bolezen vežMel t^, da živini», kö'se jI ujzda na vrat dene, bolečine naznanuje, in če se oteklina bolj preise, se vse znamnja vnetja zapazijo. Sicer živina, ako je bolezen huda, glavo bolj pobesi in postane žalostna, in zavolj bolečin kadar žveči, tudi manj je; včasih se celo vročnica pridruži. Preteče bolezen naglo, vendar prisad malokdaj splahne, ampak otekljina se večidel o gnoj i in gnoj se zlo rad globoko zasede in načne tilnikov vezek in celo kosti, da se na tako vižo večkrat zlo nevarne pijavke napravijo. Vzrok te bolezni je večidel otišanje po pretesnih ujzdah, kar se posebno takrat lahko napravi, če se koža pod grivo ne čedi, in če je živina na dežju, da mokra ujzda kožo dergne, in če je koža nesnažna, živino serbi, da se rada dergne. Ozdravljanje se preminjapo tem: ali oteklina še lev vnetju obstoji, ali če se že gnoji. Dokler obstoji še v vnetju, naj se marljivo, in neprenehama merzli ovitki na tilnik pokladajo. Ko se pa začne bula gnojiti, kar se po tem naznani, da se znamnja vnetja nekoliko pomanjšajo, in da oteklina postane mehka in da začne klompati, je potreba, jo koj prerezati, in potem gorke ovitke nanjo devati, da se p o pre d z gnoji. Prodreti se pa mora oteklina navzdol in vedno tako, da zamore ves gnoj sproti iztekati; ko bi se na kakim kraju gnoj bolj globoko zasedel, se mora na tistim kraju, kakor daleč gnoj seže, prerezati, da se rana popolnama odpre. Le takrat, če se gnoj zlo globoko zasede, se včasih spodej prodere in t/ak skoz potegne, da se po njim gnoj izteka. Vse se pa mora odverniti, kar bi utegnilo bolni del stiskatj ali dražiti; na rano se pa vedno poklada rahlo predivo v olju namočeno; rana se spira s žajbeljnov^o vodo. S. Pijavka po pušanju (Aderlassfistel). če po pušanju kraj, kjer se je pušalo, začne ote-kati, se potem gnojiti, da se prodere in se rumenkasta sokrovica, belkast gnoj ali tudi rudečkasta gnojnica izcejati, imenujemo to bolezen pijavko po pušanju. Ta oteklina je razne velikosti, večkrat kakor kokošje jajce velika; zamore se pa tudi po celim vratu od kraja, kjer se je {fusalo, do čelusti raztegniti. Če bolezen ni huda, se živina malo za to zmeni, če je pa huda, je živina žalostna, glavo in vrat terdo derži, malo je^ vročnica se pridruži. Var veči razloček bolezni je pa ta: ali se le okrog vratne žile gnoji, žila pa je popolnama cela in kri naravno po njej teče, — ali pa se gnoji v žili, ktera po pušanju presekana se ni zacelila. Navadni vzrok te pijavke je med kožo in žilo nabrana kri, ktero sicer večkrat popijavne žile popijejo, večkrat pa se začne gnojitiin tako napravi to bolezen; potem jo vzrokuje nesnažno, zarujevelo orodje, s kterim se puša, če se večkrat na enim in ravno tistim kraju v žilo zaseka, ali če se previsoko na vratu puša ali sicer nerodno ravna pri pušanju, če se v žilo pregloboko vseka, da se skozi in skozi preseka, ia tudi če se, ko se ravno kri izteka, koža premakne, da v žili napravljena luknjica ne leži ravno pod luknjico v koži, da se tako pod kožo kri zasede in začne gnojiti. Ozdravljanje se ravna po tem, če se gnoji okrog vratne žile, ali v žili. Če se le okrog žile gnoji, je večidel že dovolj, vsak dan enkrat ali dvakrat v oteklini nabrani gnoj iztisniti in oteklino dobro Krniti; le če je luknjica v koži premajhina, da gnoj ne more lahko iztekati, se mora bolj razširiti. Le malokdaj je treba luknjo tak« razširiti, da se cela rana odpre. Če se pa v žili gnoji, je to veliko nevarniši, in prav za prav se ta bolezen lev tem primerleju imenuje pijavka po pušali j«. Pri tem je potreba vedno luknjo v koži tako razširiti, da se vsi toki, kjer koli se je kaj gnoja zasedlo, odprejo, in da se celo do luknje, ki v žilo derži, pride. Vpelje se potem v žilo žlebnata preiskalnica, in se tako daleč na oba kraja vanjo potisne, dokler se na kako overo ne zadene, da se zve, kako daleč da se v žili gnoji. Včasih, pa le malokdaj se žila zarase, če se pridno, večkrat na dan, gnoj navzgorej po žili iztiska, in rana dobro zmira. Večidel, je pa potreba žilo tako daleč prerezati, kakor daleč se gnoji; gnoji se pa vedno tako daleč, kakor daleč se zamore preiskalnica vpeljati. Le če seže gnojenje predaleč, se zamore namesti žilo prerezati, po celim toku, dokler gnojenje seže, trak zavleči. 3. »olzuu (krof^ Kropf). Obstoji ta bolezen v tem, da se vratne žlezi CSchied.t ; , driisen), ki ležite na straneh sapnice, odebelite in spačitel ? Ta bolezen se razun psov le zlo malokdaj pri živini za-* ; pazi, se tudi prav malokdaj ozdravlja in jo le zavolj tegi; napeljemo, da se ne zmeša z druzimi oteklinami, ktere smo pri vnetju vratnih sopil napeljali. Napravi se oteklina, ki se pri golžunu zapazi, sča-sama, in večkrat tako narase, da sopenje zlo overa, Ako se golžun ozdravlja, je nar bolje zdravilo j o-dovo mazilo. C. Na herbtu (Am Rücken). ; 31. Otiske po komatu in sedlu (Widerrist* } sebäden, Kummet - und Satteldruclc). Te otiske se nar večkrat napravijo na komu (Widerrist) in herbtu od komata, sedla ali jarma. Naznanijo se z oteklino, ki je iz začetka terda, boleča, vroča in večidel je na tistim kraju koža oguljena. Oteklina se fada ognoji, če ni sama koža, ampak če so tudi drugi deli, ki pod kožo leže, otisani, in kakor smo že pri buli na tilniku omenili, se zlo rad gnoj zasede. Po kraju, kjer se te otiske napravijo, se le v tem razločijo, da bolj spre-dej proti vratu, kjer se od komata napravijo, večkrat vnetje brez gnojenja mine in da se koža zlo vterdi in žuli napravijo. Če se pa začne gnojiti, se to zgodi večidel krog otekline, in več! ali manjši kos v sredi otekline odpade in večkrat snetjav postane. Otiske na komu se posebno rade gnoje, ki se pa same od sebe dolgo ne proderejo, gnoj pa, razjedaje tilni vezek, se zlo naglo zasede in zamore v globočino proti vertavnicami, ali na strani pod plečni hrustanec ali pod plečno kost spodriti. Na tem kraju so tedaj nar bolj nevarne otiske. Te otiske vstanejo večidel zavolj komatov in sedlo v, ki so ali napačno narejeni, pretesni ali preširoki; pa tudi če se živina na kako terdo red udari ali dergne, ali če se sama ali če jo druga živina grize. Pri ozdrav janju se mora vedno dobro prevdariti, če otiska še le v vnetju obstoji, ali če se je že sokro-vica napravila ali gnojiti in gnjiti začelo. Pri vnetju se pridno pokladajo merzli ovitki; če se pa že kaka tekočina (sokrovica, gnoj) pod kožo nabira, se mora otiska naglo prodreti. Ko se otiska prodere, ali če je že gnjidava, se mora natanjko na vse kraje preiskati, kam da si je že-gnoj kako pot napravil, in brez mude se morajo vse te pota prerezati, da se vse v eno odperto ranojspreoberne,pokteri ise gnoj izceja; Komur se v tem piimerleju škoda zdi še poverh zdravo kožo prerezati, bo pravi cas za^mudilin le teško bo pozneje bolezen ozdravil ali celo ne. Ko se je popol-,' nama odperta rana napravila, da gnoj zamore povsod iztekati, se s predivam, ki je v olju ali \ svinčenim kisu namočeno, obloži in z kako cunjo tako obveže, da predivo na rani ostane. Vsak dan enkrat ali dvakrat se rana preveže, in nabrana gnojnica čisto spere, da nikjer ne zaseda; to se mora pa rahlo opravljati, ne pa da bi se po rani s terdo cuno stergalo. Če pa na rani že divje meso rase, naj se z žganim galunam poštupa; če ga je veliko, naj se z razbeljenim železarn čeznj potegne, ali pa z nožem odreže. Če so pa že vezki herbtnih vertavnic, posebno tilni vezek, gnjidavi, ali če že kost gnjije, se morajo načeti deli previdno izrezati in potem vedno obvezovati, kakor smo zgorej omenili. Pri tem pa je treba vedno preiskovati, če se ni gnoj kje drugod zasedel, in kdor ni pervikrat dovolj prerezal, mora to večkrat ponavljati , kar bolezen zlo podaljša. Le takrat, ko se je gnoj že do herbtnih vertavnic ali na strani pod plečno kost zasedel, se včasih z ozdravljanjem nie več ne opravi. Vselej je pa ta bolezin [zlo dolgočasna, ter tedne in mesce terpi. D,, Na persih (An der Brust), i. Otfiske na persih (Drucksciiaden an der Torderbrust). Pod tem razumemo večkrat precej veliko bulo, ki se napravi spredej aa persih. Najde se večidel le pri konjih; je iz začetka vroča, napeta, terda in boleča, pa kmalo se zmeči in začne klompati, ker se rada sokrovica v oteklino razlije, ali pa se začne gnojiti, ali pa se gnojnica v njej napravi. Napravijo jo večidel komati ali druga oprava; pa tudi, če se živina na ta kraj udari ali sune, se zamore ta bula napraviti. Nevarna je le takrat, ko se zanemari, da se gnoj ali gnojnica bolj v glo1)očino zase de, ^včasih tako globoko, da celo persno kost načne. Če se je otiska še le napravila, se oz dr avl j a, kakor sploh otiske iz začetka z merzlimi okladki. Pa le malokdaj se vnetje razdeli, in, ko se perve znamnja prikažejo, da se bo bula gnojila, se devajo gor ki okladki iz laneniga semena, kaše, otrob i. t. d. naojc, da «e hitreje ognoji, in ko je godna, kar klompanje naznanili, se prodere, da gnoj izteče. V rano se potem dene suhiga prediva, in se vsak dan z mlačno vodo zmiva. Le okrog rane, kjer je še terdo, da se zmeci, se riba gorka mast ali niaž živiga srebra: in če se^ nerado zmeči se mu nekoliko salmiakovca pridene. Če se je pa gnoj že zasedel, se mora ravno tako ravnati kakor smo že pri otiskah na vratu in herbtu omenili. E. Na trebuhu (Am Bauche). 1. Tuet Je popka (IVabelentzunduns). • Pod tem razumemo vročo, bolečo in lerdo oteklino, ki se po vnetju po p k in i h žil napravi. Napravi se večidel le pri mladi živini, kmalo po porodu, toraj se bo o tej bolezni več govorilo v bukvah porodoznanstva,^^ F. V križu (Am Krautze). t. Hrom T križu (Hreutzl&hme). Je bolezen, pri kteri živina zavolj bolečin v križu ali v medenčni votlini, ali zavplj omertudenlga križa zadnji-ga konca ne more gibati. Že iz tega se vidi, da je hrom trojne sorte, namreč: a} prisadni hrom, ki obstoji v vnetju kožice herbtniga muzga, križnih mišk, še večkrat pa v vnetju tistih kožic, ki križno in medenčne kosti vežejo (Kreutzbein - Beckenbänder); 6) posredni hrom ali hrom iž sočutja, kteri obstoji v boleznih tistih delov, ki v medenčni votlini leže (ledic, scavniga mehurja, spolovil}, ki take bolečine napravijo, da se posredno aH iz sočutja bllžnih bolečin tudi križ bolezni vdeleži; c) mertudni hrom, ki obstoji v mertudu mišk, ki križ premikujej». Po ti raznosti hroma so tudi znamnja, ki ga naznanijo , razne. Pri vnetljivim aliprisadnim hromu se znamnja vnetja razločno pokažejo, kakor: bolečina je velika, če se živina na križu stiska, tako, da se pri tem zlo vpogne in se kolikor more varje,da se s križem kake reči ne dotakne. Bolni del je vroč in oteklina se včasih že od zunaj vidi, z zadnjim končam se zlo teško pr^mikuje; če se je taka živina vlegla ali padla, Bavolj bolečin celo ne more vstati. Vročnica se tudi vselej tej bolezni pridruži, ko je vnetje bolj hudo. Pri posrednim hromu se znamnja ravnajo po tisti bolezni, ktera ga vzrokuje. Znaranja, ktere smo že pri vnetju ledic, scavniga mehurja in drugih delov, ki v roedenčai votlini leže, napeljali, odločijo, po kteri bo-leani se je hrcm napravil. Pri mertudnim hromu se pa znamnja mertuda pokažejo; križ je neobčutljiv, miške nimajo več moči se raztegniti in skerčiti in križ vedno bolj hujša. Napravi se vnetljivi hrom, če se živina na križ na kako vižo udari ali sune, če pri vožnji ali jahanju križ preve« terpi, če živina čez kak graben skoči, ali se Srenaglo zasuče in si pri tem križ na kako vižo poškodje, a se tako herbtni muzeg vname ali vertavnice, v kterih leži, poškodjejo ali spahnejo ali celo zlomijo, ali da se vezki zlo nategnejo. Razun tega pa zamore tudi prehlajenje to bolezen napraviti, če se ali herbtni muzeg, križni vezki ali miške vnamejo. Posredni hrom pa vzrokujejo tiste škodljive zadeve , ki zamorejo eno ali drugo zgorej imenovanih bolezen napraviti, iz kterih te sorte hrom izvira. Mertudni hrom je pa vedno nasledek kake bolezni, zavolj ktere je Opravilo herbtniga muzga in križnih čutnic zaterto. So večidel nasledki vnetja, kakor: če se voda ali meza okrog herbtniga muzga razlije, ali če so kosti, v iiterih heri:tni muzeg leži, na tako vižo premenjene, da herbtni muzeg ali čutnice, ki iz njega izvirajo, tako tiše, da njih^ opravilo zatarejo. Če ravno je vsaka sorta hroma huda bolezin, je p o-slednja (mertuda) nar nevarniši,ker se pri njej vzroki večidel nemorejo več odverniti. Ozdravljanje. Pri silovitim poškodovanje se pokladajo npč in dan na križ m er zli ovitki iz vode, snega ali ledu; živina naj, kolikor je moč, mirno v hlevu ostane; jesti naj se ji le malo da, ker je pri tej bolezni šktdljivo, če so čeva nabasane; pijače pa, v kteri se so-litar raztopi, naj se ji, da, kolikor se ji poljubi; dobro je tudi, vsaj enkrat na dafl, živino brizgljati, da se ji če\a spraznejo. Če se'pa hudimu vnetju tudi huda vročnica pridruži, je treka živini pušati. Notranje zdravila pri ti bobzni ne morejo pomagati veliko. Če se pa kaj noter da, najse dajejo soli z žlemnatimi zdravili, nar bolje je solitar. ^Pri hrojnu po prehlajenju so vse ravno imenovane zdravila koristne, le merzli ovitki se morajo opustiti, ker bi se prehlajena živina po njih še huji prehla-dila. Pri ti sorti (reumatiškiga) hroma ima parva skerb zdravnikova biti, da se živina na celim truplu, zlasti pa na bolni nogi potiti začne in po tem potu balezin iz noge pride; zato se živina postavi na suho obilo steljo v gorki hlev, se s slamo dergne, dobro odene; bolne pleča ali kvok se vsaki dan zjutraj in popoldne zmivajo s prav gorko vodo dišečih cvetlic ali.seneniga droba; ko se je bolni del vselej kakošne pol ure s tako gorko dišečo vodo dobro zmival, se potem s suho slamo dergne in s cunjo čisto do suhiga obrise in po tem s kočam ali kakošno drugo odejo odene, da se začne koža pod njo potiti. Tako se ravna, če je treba, cel teden. Se je noga že več časa tako umivala in nismo mogli notrajniga vnetja na to vižo odpraviti, je treba , bolni del z kafrovcam, milovcam ali salmiakov-cam, z vodo zmešanim namazati, ali ostro maž vanj vribati; noter se daje kafra z baldrianam,ali z arniko, jelenovo olje, ali strupeni oreh, n. pr. štupe arni-knih cvetic 1 lot, štupe strupeniga oreha in kafre, vsaciga pol kvintelca, dvakrat nä dan. Posredni hrom se nikdar ne ozdravlja sam zase, ampak le tista bolezen, iz ktere izvira,in ko ta bolezen mine, se ve, da tudi hrom odjenja. Zlo zastarani križni lirom, ki v tem obstoji, da se je po vnetju meza, voda i. t. d. v herbtnim muzgu nabrala in njegovo opravilo liakor tudi opravilo herbtnih čutnic zaterla, in celi križ začne hujšati, se ozdravlja ravno na tisto vižo kakor meriudni hrom, da se ali zlo ostre mazila v križ ribaj«, ali da se trak zavleče, ali da se kosem p redi v a s terpentinovim oljem napoji in na križu zažge, ali da se ves križ z jeklenimi šivan k am i na bo de, ki so dva do tri palce dolge, ali da se z razbeljenim železarn po križu tolikokrat potegne, da se iz treh ali štirih raj d, ki se tako na vsakim kraju križa napravijo, začne rumenkasta meza iz-»> cejati. Ali se to ali uno ravno imenovanih zdravil izvoli^: razloči terpež in hudoba hroma. Včasih je treba sedaj, to, čez nekoliko časa drugo poskusiti. Večkrat je od teh zdravil še kaj pričakovati, pri mer-tudnim hromu pa večidel nobena reč ne pomaga več. Gr Na nogah (An den Füssen). t. Tuet Je plečniga in fcTofenlga vlena (§chulter- und Buftgelenks-Entzfinduns). Te bolezni napadete nar večkrat konje in pse, pa tudi včasih drugo vprežno živino. Perva se napravi v vezkih, ki plečni člen vežejo, ali v miških, ki krog njega leže, ali v laknati kožici, ki tikama pod kožo leži in celo pleče pre-vleče; drugo pa v vezkih in miškiii kvokniga člena in laknati kožici, ki zadnje stegno prevleče. Te bolezni navadno imenujejo švint na sprednji ali na zadnji nogi (Schulter- und Hfiftlährae), j^a pod tem ime-nain zapopadejo vse bolezni, ki se v pleču ali kvoku napravijo , če živiny zavolj njih šepa in noga v pleču a)i kvoku hujša. AJ^ravno bolezni v pleču ali kvoku, zavolj kterih živina šepa, v vnetju obstoje, so venriar po ter-pežu, po vzrokih, zavolj kterih se napravijo, po raz-nosti delov, ki so bolni, tako razne, da moramo zavolj praviga ozdravljanja sledeče sorte razločiti. i a^ Novo ali kratkoterpeče in 6) zastarano ali dolgoterpeče vnetje ple* čniga in kvokniga člena. Novo vnetje se naznani: živina zlo šepa; če se bolno pleče ali kvok z roko pritiska, naznanuje bolečine; večidel so ti deli tudi nekoliko bolj vroči in otekli. Živina hodi zvezano, in če se z bolno nogo prestopi, ne stopi naravno navspred, ampak jo bolj vun meče in z njo dersa. Zastarano vnetje se pa naznani: da živina, če se na pleču ali kvoku pritiskuje in ošlatuje, le malokdaj kako bolečino naznani; ne zapazi se na teh delih ne gor-kota, ne oteklina, ampak večidel je le noga shujšana (švintasta). Živina pri zastarani bolezni večidel manj šepa kakor pri novi in pri hoji se večidel z bolno nogo n aravno prestopuje, samo da nekoliko krajši korake dela, ker jo »vezano pleče zaderžuje se tako široko z bolno kakor z zdravo nogo prestopovati. Vedno se vendar bolezni tako natpjko ne razode-nete, posebno če niste hude, in večkrat je zlo teško razsoditi, če je konj zavoj bolečine v pleču ali na zadnji nogi v kvoku kruljev, ali zavolj bolečine v kakošnim drugim delu. Zatoraj je vedno treba, če se bolezen razločno ne razodene, celo nogo preiskati, kar se začno i' v kopitu Hi se potem vedno višje oslatuje in pazi, če ie kje kaka oteklina ali vročina ali če živina z nogo umakne, iar bolečino naznani. Ce se potem sodi, da je bolezen v pleöu (Schul-terlähme> ali v kvoku ("Hüftlähme), naj se še vselej na tole vi^/noga preiskuje, namreč: Bolna noga naj se na-vspredej in navzunej od života vleče in tako kakih 5 minut preč potegnjena de rž i, potem naj se spusti In konj naglo naprej požene; če je belezin v pleču ali kvoku, bo žinna po ti raztegi bolj sepala in tako bole-zin razodela.— Druga poskušnja je, da se konj v majhl-nim krogu na tisto stran okrog podi, da je bolna noga znotraj tega kroga: — najdlo se bo, da bo živina po tem bolj sepala. Večkrat pa že oči dajo, da je pleče ali pa kvok zvezan. Če sta pa oba pleča ali oba kvoka na tej bolezni bolna, se živina kratko prestopa, stoplja, je na obeh straneh zvezana, pa ne šepa zlo, ker ne stopa z eno nogo bolj terdo in hitro kakor z drugo, ampak z obema enako, ker ima v obeh bolečine. Poslednjič se pa zamorejo tudi popijavne ali limfatiške žleze, ki leže pod plečno kostjo in na notrajnim licu stegenj, vneti, zateči in vterditi in tako storiti, da živina ravno tako kruljeva postane, kakor pri vnetju plečniga in kvokniga člena. Ako se vse na-tanjko preise, se zapazijo v tem primerleju pod plečemin tudi na notrajnim licu stegenj terde, boleče in večidel vroče kakor oreh velike otekline. Perve sorte bolezen se večidel naglo napravi in v kakih dveh dneh po naključbi se imenovane znamnja vnetja natanjko prikažejo,; druga sbrta se pa le počasi prikrade, tako, da se ne ve natanjko, kdaj da se je začela, ako se ni iz perve napravila, kar se tudi večkrat pripeti, če se zanemari. Vzroki, ki to bolezin naključijo, so poglavitno dvoje sorte: ali so silovite po udarku, padku, pretegi, skoku, kjer si živina imenovane mesnate dele, vezke i. t. d. pretegne ali scer poškodje, — ali pa je vstala , po pre-hlajenju «lasti spotene živine. In kakor so vzroki huji, je tudi bolezin bolj huda, včasih koj zlo očitna, včasih se bolj skrivno prikrade. Ozdravljanje. Pri teh boleznih je aar perva potreba živini mir dati in jo v prostoren in gorek hlev postaviti, kjer ne vleče sapa skoz. Potem je potreba bolni del gorko zaviti. Drugo ozdravljanje se pa ravna po razno-sti bolezni: Pri še le pričetim vietjn po siloritih z^ade-rah naj se rabij« nierzli ovitki, ali naj se Movea na bolni del naveže, ki se moči z merzl« vodo ali « kisa«, v kterih se še nekoliko solitarja ali salmiaka raztopi. Navadno se pri nas tudi navezuje kisliga zelja; ker se pa mora zelje mnogokrat ponoviti, se ga preveč potrati. Tako se ozdravlja ta bolezen kake tri ali štir dni, in če se celo nič ne poboljša, se ravna kakor bomo spodej pri bolj zastarani bolezni omenili. Pri vnetju po prehlajenju ([reumatiikink vnetju) sevribajo žgane zdravila, kakor: terpentinovo olje, kterimu se še nekoliko kafrovca ali salmiakovci> pri(iene,ali se napravi iz polovice salmiakovca in polovice laškiga olja maž, ki se na široko krog bolniga člena dobro vriba; posebno je pa pri tem skerbeti, da se po vribanju bolni del gorko zavije. To vribanje se vsak dan enkrat tako dolgo ponavlja, da koža zateče, postane boleča in da se začne poverhna koža lupiti. Potem naj se vsak dan z čistim öljem bolni del namaže. Namesti taciga vribanja z žganimi zdravili priporočajo drugi bolni člen z gorkimi vodami dišečih zdravil zmivati, potem tako dolgo ribati, da koža suha postane in ga dobro zaviti. Večkrat se tudi krog bolniga člena kako olje ali mast namaže in potem se kako razbeljeno železo n. pr. razbeljena lopata blizo bolniga člena derži, brez da bi se kože dotaknila^ da se tako koža masti dobro napije in potem bolni del dobro obveže. Zmed teh zdravil pa vendar od žganih še nar več pričakujemo. Ako pa te zdravila pri reumatiškim vnetju nič ne pomagajo, naj se rabijo zdravila, ktere so pri bolj z a-starani bolezni koristne, ki v sledečim obstoje: Yriba se bolni del z ostro mažo (iz terpenti-noviga in lavoroviga olja, vsaciga 2 lota, štupe španskih muh 1 kvintelc), in če se hoče še močnejl napraviti, naj se še 1 kvintelc euforbia pridene; namest štupe španskih muh se zamore tudi tinkture španskih muh (V, lota) vzeti. Vriba naj se to tudi vsak dan tako dolgo, da koža zateče , boleča postane in da se na koži majhine hraste napravijo, in potem se le k oljem bolni del maže. Še bolje pa je trak zavleči, ga z ravno imenovano ostro mažo napojiti in krog člena ostro maž vribati, samo to slabo je pri zavlečenju traku, da živini ali dolgo časa ali vedno znamnje ostane. Kako da se ima pa trak zavleči, se bo učilo v uku od operacij. Dobro je že večkrat bile, ako so se močne jeklene igle (šivanke) krog in krog v bolni elen nataknile, kakor smo že pri križnim hromu omenili. Nekteri hvalijo tudi, če se krog bolniga člena večkrat z razbeljenim železarn v podobi aH ® o ® izžge. 9, Komolčne bule (Stollbeuleii).^ Pod tem razumemo otekline, ki se napravijo v koži in pod kožo zadcj na komolčnim členu sprednje noge. Najdejo se le pri konjih, so pa čvetere sorte: 1. Vnetljive ali prisadne so gorke, boleče, napete in večidel natanjko omejene, pa malo premakljive. 2. Mehke ali klompajoče, ki imajo vsebiraslito sokrovico, vodo ali tudi gnoj; niso vroče in ne posebno boleče. 3. Gobnate, ki so merzle, neboleče, natanjko omejene, napete, nepremakljive, in v tem obstoje, da se pi-skrična koža in vanjo razlita meza v terdo, salu podobno ali gcbnato tkanino spremeni. 4. Žulnate so vele, neboleče kožne gube, ki za-dej na komolcu dol vise. Napravijo se te otekline vedno po tem, da se na kako vižo koža na komolcu otiši. Tose pa nar večkrat zgodi s štolami podkev pri legi, ko konji noge podse skerčijo, posebno takrat, ko ima konj v hlevu premalo prostora, ko je tlak preterd in negladek in premalo stelje na njem, in če so stole predolge in nerodne. Ker konji s teško sapo ali naduho večidel noge pri legi podse skerčijo in toraj lahko te komolčne bule dobe, naj se pri tej bolezni vedno bolj natanjko sopenje preise, akoravno s tem še ne terdimo, da bi tak konj moral teško sapo ali naduho imeti. Nevarna tabolezennikdarni,samo da konja ogerdi in le če je z bolečinami združena, živino pri hoji nekoliko nadleguje. Popolnama odpraviti se zamorejo te otekline le takrat, ko se zamere vzrok odverniti, toraj je pri ozdravljanju perva potreba vzrok zvediti in kolikor mogoče skerbeti, da se komolc večneotiska. Če pa živina ali po razvadi ali po potrebi pri legi noge podse deva, naj se ji pribijejo podkve brez stol ali naj saj stole zlo zakset)! ne mole. Med ozdravljanjem je pa naj bolje podkve odtergati. Na vnetljive komolčne bule naj se merzli ovitki tako dolgo pokladajo, ali z ilovco namazani z merzlo vodo močijo, dokler se še znamnja vnetja zapazijo, in včasih se ta otelvlina še popolnama razdeli in mine, večidel pase zraeči in v njej ali so krovi ca ali gnoj nabira. Ako še kaj taciga zapazi, se mora tako ozdravljati, da se hitrej! zgnoji; to se doseže, če se cela bula z niažo živiga srebra maže, kteri se na vsak lot V^ kvintelca salmia-kovca pridene, ali (da se to še hitrejši zgodi) se navadna ostra maž, ali maž bluvne soli vriba, ktera se napravi, če se na vsak lot masti Va ali 1 kvintelc bluvne soli vzame. Vsaka teh raaž se mora prav dobro v kožo vribati in gledati je treba, da nie po nogi dol ne kapne; potem se čaka, da se bula sama prodere,' ali če je že popolnama godna, naj se prereže in dobro iztisne. Potem naj se komolc obveže, da se votlina stisne, in naj se vsak dai ali vsak drugi dan, dokler se popolnama ne zarase , z g or k o vodo zmiva. Da se pa votlina pred ne zarase, preden ni vse čisto zgnojeno, se mora nekoliko prediva vanjo vtakniti, ki se, če se mehče-nje prepočasno godi, tudi z zdražljivimi ali ostrimi zdravili napoji, namreč s terpentinovim oljem ali z ostrim mazilam. Da mora pri tem Ijuknja, kjer se je bula proderla, dosti široka biti, se samo od sebe ve, in večkrat je celo potreta, jo razširiti. Komolčna goba se pa mora izrezati, kar se zgodi, če se koža podolgama po celi oteklini prereže; potem se koži nad oteklino spodreže in odpara in cela goba vun izreže; na to pa se koža zašije. Le takrat, ko je bula zlo velika, se zamore na vsaki strani nekoliko kože odrezati in jo potem zašiti. Če se pa komolčna goba terdo kosti derži, jo ni varno izrezati, ampak {^reveže se, ali se rajjedljiva maž vanjo vriba. Za to maž je nar bolje 1 del mišice na 4 dele masti. Da ima pa maž veci moč, se zamore koža narezati, ali je tudi kos odrezati in le na tem delu naj se vsak dan za lešnik maži vriba, da se goba izvali, in rana, ki se tako napravi, se potem knalo sama zaceli; k večim če se včasih spere. Namesti maže iz mišice svetjejo drugi tudi ostro maž ali maž bluvne soli ali tudi razbeljeno železo, s kterim se nekterikrat po buli potegne, da se goba zgnoji ifi odpade. To poslednje pa ne pomaga tako gotovo, kakor zgorej imenov^Hia maž iz mišice. 8. 'Afekliae na sprednjim kolena (Ctff * ' schwulste am Vorderknie). ' Na kolenu se več sort oteklin «amore napraviti, ki obstoje ali le v vnetju kože in piskrične kožice, ali v nju 0 de beljenju in vterdenju, ali so napolnjene s sterjeno, salu ali medu podobno rečjo. Perve se imenujejo vnetljive otekline, in so vroče, boleče, le malokdaj natanjko omejene in bolj ali manj napete; druge kolenovi žuli, ki so naravno gorki, neboleči, terdi, pa včasih tudi, če je v njih kaka tekočina (sokrovica, gnoj i. t. d.) klompa-joči. Oboje sorte so nepremakljive, niso natanjko omejene in koža se nad njimi ne more zgerbiti, če niso kiompajoče. Tretje sorte se pa imenujejo k o le no ve gobe, so bolj mehke, se vdajajo, ne klompajo, so natanjko omejene , koža se zamere nad njimi zgerbiti, niso vroče in le malokdaj boleče. Skoraj vsaka teh oteklin se napravi po silovitim poškodovanju, ali v hlevu, če so tla terde in ne-gladke, ali pri delu, če živina m koleno pade ali če se na kako drugo vižo na koleno udari ali sune. Če se živina na koleno z^l o udari, se napravijo vnetljive otekline, kože ali celo'kosti, s kteiimi so večkrat tudi rane združene. Če se pa le po malin poškodje, se le počasi majhino vnetje napravlja, pri tterim koža vedno bolj debela postaja, se vterdi in kol en o ve ž ule napravi. Pri posebnim nagnjenju živine k gobastim zrastkam se zamorejo iz teh žulov gobe napraviti. Ozdravljajo se vnetljive otekline, kakor smo že omenili, z merzlimi ovitki, če se pa razun oteklin tudi rane napravijo, jih je treba ozdravljati po pravilih, ktere bomo pri ranah omenili. Če so se že žuli na kolenu napravili, se le malokdaj več zmeče, vse mečivne zdravila le malo pomagajo j če se skerbi, da se živina na koleno zanaprej ne poškodje, se oteklina sčasama nekoliko zgubi. Da se pa ne poškodje, pa posebno dobro pod- 1 o vanje mnogo pripomore, kakor je v bukvah p o rife o vst v a razloženo. Se pa na kolenu goba napravi, je posebno na tem mnogo ležeče, če je na kapčni vezek prirašena ali ne. Ce leži ti kam a pod kožo in če ni prirasena na kapčni vezek, se zamere izrezati; — če je pa bolj mehka, se zna prerezati, in^ o j stre mazila v prerezo vtakniti, da se goba z gnoji. Če je pa na kapčni vezek prirašena, nikajpričakovatiodozdravljanja,ker jo ni varno izrezati in tudi prerezati ne; — ako se kapčni vezek^pureže^n se tako člen odpre, je živina večidel zgubljenj^^^ 4* Pipa (Pipltacke). Je oteklina nad skokno kostjo zadnje noge ravno kjer je dvoglavna stegnjivka CAchillessehne)skokniga člena na kost prirasena. Ta oteklina je dvoje sorte, ker se napravi ali le v koži in v piskrični iožici, ali pav dvogJavni stegnjivni kiti skokniga člena. Una, to je, kožna pipa, je podol-gasto okrogla, premakljiva, se udaja, je večkrat boleča in gorka, ali pa tudi merzla, gobasta, in neboleča, včasih tudi klompa; kita se pod oteklino zdrava ošlata in toraj živina zavolj nje le malokdaj še pa. Kitna pipa je pa terda, napeta, nepremakljiva, in se le na kiti ošlata, je večidel gorka, boleča in stori, da živina še pa. Obojna pipa, ako je še le nova, obstoji v vnetju, — ako je pa že zastarana, obstoji v tem, da se razlita meza vterdi. Napravite se večidel, če se živina udari na kraj, pod kterim skokna kost leži, kar se nar večkrat zgodi, če je hlev ozekj da se živina v steno ali v paž udari, ali če jo pri vožnji vaga na nogo bije, ali če se na kako drugo vižo na ta kraj udari. Ta bolezen je večidel zlo t er d o vratna, posebno če v kiti leži, ker se le malokdaj popolnama odpravi. Če zavolj otekle kože noga le bolj debela ostane in živina ne še p a, ni ta napaka od nobene druge škode, kakor da oči žali. Je pa kita otekla, je to že huji, ker živina vedno šepa ali saj bolj nevkretno stopa. Ozdravlja se ta bolezen, dokler je še le nova in v vnetju obstoji z merzlimi okladki, ki se pa ne smejo opustiti, dokler je le količkaj vnetja zraven, kar se mora večkrat tako dolgo ponavljati, da se zdravnik in vlastnik tega dela že naveličata. Le pri zastarani bolezni se mečivne in nekoliko draži j i ve mazila vribajo v oteklino, ki se napravijo iz maži ziviga srebra, kteri se milovca ali salmikkovca pridene. Drugi svetjejo tudi v prav zastaranih pipah ostre maži, ali z razbeljenim železarn enekrate po oteklini potegniti. Vse to pa vendar le malokdaj pomaga. s. Horske kosfl all nadkosti na nogah (Knoclienauswüclisc an den Füssen). Ta bolezen v tem obst«ji, da iz kake kosti kost rase in po kraju, kjer se to pripeli ima razne imena in sicer: а) Okroglaste nadkosti (üeberbeine) se nar večkrat napravijo na pisalnih kosteh, in večkrat na sprednjih kakor na zadnjih nogah. б) Podolgaste nadkosti (Leisten), so kostni zrastki v podobi letvice, ki se nar večkrat napravijo na znotraj ni strani pisalnih in zapišalnih kosti (Griffelbeine}. cj Obročkaste nadkosti (Ringbeine) sozrastki, ki se v podobi obročka nar večkrat na bincelnovi in nadkopitni kosti napravijo. d) Krak (Stichbein, Späth) se napravi na znotraj ni strani, večidel na spodnji legi kosti skokniga člena. c) Lupina (Schale) je zrastek, ki se bolj po širokim krog kakiga člena napravi, nar večkrat okrog bin-celnoviga, nadkopitniga in skokniga člena. /■) Nadkost na zadnji strani skokniga člena (Hasenhacke und Rehbein). Ta razdelitev morskih kosti pokaže h razno podobo in razni sedež, kjer se napravijo; obstoje pa vse vtem, da se po vnetju kostne mrence in kosti kostna oteklina napravi. Ta oteklina se pa od drugih razloči: daje terda, popolnama nepremakljiva,natanjko omejena in kosti pri rasen a. Nektere morske kosti store, da živina bolj ali manj šepa, druge, da ne. Šepa živina takrat, če morska kost leži na kakim členu, da postanejo členove ravnine garpove in ojstre, in pri gibanju člena ena drugo zbadate, ali če leži morska kost na kakim kraju, čez kteriga derži kaka k i t a, kak v e z e k ali kak drug o b č u t-Ijivi del, ki se pri gibanju na garpovo naJkost dergne. Po tem se razdele morske kosti v škodljive in neškodljive. Morske kosti pa še le rasejo ali so že dorašene; pri perve sorti se še znamnja vnetja zapazijo, so boleče, bolj vroče in store, da živina šepa, ako so na takim kraju kakor smo zgorej omenili; — druge sorte pa niso gorke, ne boleče, malokdaj store, da živina šepa. Na teh morskih kosteh se pa zamore iz no vi ga vnetje napraviti, ia tako oteklina spet veči postajati. Po imenovanih znamnjili se sicer morske kosti, naj bodo tu ali tam, lahko spoznajo, ker ima pa vender vsaka kaj posebniga, naj se na sledeče pazi; : Če se preiskuje: ali ima živina okroglenadko-sti? naj ise ogledujejo noge odspredej in od strani, in ko se najde na pisali oteklina, se mora vedio z roko ošlatati, da se nima spodnja glavca zapišalne kosti, ki je gladka in nekoliko gibljiva, za nadkost. P o dol gas te nadkost i se najdejo na ziotrajni strani pisale koj pod kolenam ali na bincelnovi kosti na robu med notrajnim in zadnjim, ali pa na robu med zunajnim in zadnjim licem. Ako se na tem kraji pod o 1-gasta oteklina zapazi, naj se vedno ošlatuje, če ima zgorej omenjene znamnja, garpovo poveršje in Se je na-tanjko omejena, da se natorni in navadni večji in ostreji robovi nimajo za podolgosto nadkost. Če se v sredi bincelnove ali nadkopifne kosti od ene proti drugi strani oteklina zapazi, naj se na-tanjko oslatuje, ali je oteklina r koži ali bolj globoko pod kožo. V^ta namen naj se poskuša kožo premikati ali jo zgerbiti. Če je obročna nadkost, je oteklina ter-da, popolnama nepremakljiva, globoko ležeča. Ce se na nadkopitnim členu oteklina zapazi, se ošlatajo, ako je ta oteklina lupina, ravno zgorej imenovane znamnja, in vselej živina šepa in nogo nsvpik postavlja. Lupino imenujejo tudi negorko, nebolečo, nepremakljivo oteklino, ki seže skoraj krog in krog skokniga člena, in takrat, ko ta oteklina v tem obstoji, ca so vse ali da je saj večidel kosti skokniga člena zarašeiih, pravijo temu terda lupina in ni nič drugega kakoi zlo razširjen krak. Ko pa oteklina obstoji v tem, da so vezki, piskrična kožica in kitne nožnice skokniga člena pckvarjene in odebeljene, pravijo temu mehica lupina, ki se pa ne šteje med kostne bolezni. Te dve poslednje bolezni se lahko razbčite po ošlatovanju; pri pervi živina večidel šepa in ima v členu bolečine, ali saj nevkretno hodi, ker se ji noga v skoknim členu malo vpregne, pri drugi pa ne. Krak fStichbein) spoznati je včasih narložeji in včasih nar težji reč. Če se preiskuje, ali ima živina krak ali ne, naj se notrajne strani skoknih členev dobro pogledate in ena z drugo primerjate, posebno la tistim mestu in nekoliko višeji, kakor se pišala začne. Vstopi naj se preiskovavec vselej pred živino in na_^ skokna člena skoz sprednje noge skoz ogleduje. Ce je'krak že velik, in le na eni stkani, sena tej, če je para obeh stranehy se aa obema.skoknima členama oteklina zapazi. 17 * če je pa krak še zlo majhen, da se oteklina komaj zapazi, se večkrat po tem naznani,kako živina šepa. Konj s krakam pri per vi h stopnjah posebno zlo šepa; ko se pa nekoliko shodi, se mu veliko manj šepanje pozna. Šepa pa na terdim kakor na mehkim enako, nar bjalj pa, če se po hudim delu le malo počije in potem pre-peljuje. Pri pervih korakih se večidel le nekoliko na perstno steno upre ali le po treh nogah štorklja. Pri kraku pa vendar živina ne šepa vselej; ko so se košice, iz kterih morska kost raste, zarasle, se krak ustavi, bolečine s šepanjen vred minejo, le oteklina ostane in se lahko spozna. Tudi navzadej naskoknim členu, tode manj krat se napravijo morske kosti, ki se spoznajo na tem, da se za-dej na spodnjim koncu skokne kosti terda, nepremakljiva oteklina napravi. Ker pa pri nekterih konjih že o zdravim stanu členove kosti bolj run stoje, je večkrat teško to bolezen spoznati. Ako so kosti že po natori tako vstvar-jene, je večidel noga spredej na mestu, kj«r se zadej oteklina najde, nekoliko všinjena, če se zmsri ni bolj debela in zavolj tega živina nikdar ne šepa. Če je pa oteklina bolestna, je noga toliko bolj debela, kolikor veči je zadej oteklina, ki je večidel negladka, boleča, koža je nanjo terdo navezana in živina zavolj tega večkrat šepa. Napraviti zamorejo morske kosti vse tiste škodljivosti, ki zamorejo vnetje kosti naključiti. To se pa zna zgoditi na vsake sorte silovito vižo, ce se ži\ina udari, sune i. t. d.: ravno tako, če pri delu kak člen presila terpi, da se kostna mrenca in kosti posebno na členih dražijo, ena na drugi ribajo in vnamejo. Gotovo je pa tudi, da prirojeno nagnenje posebno k tej bolezni pripomore in da mlada živina, rojena od stare, ki je imela ravno to bolezen, večidel tudi to bolezen dobi, in jo včasih celo že na svet sabo prinese. Ozdravljanje. Če je morska kostna takim kraju, da živina zavolj nje ne šepa, je nar bolje jo v miru pustiti, ker ima živina morske kosti, če so že dorašene, velikokrat skoz celo življenje, ki ji ne škodjejo. Če pa še le rasejo, ali če jih hočeš odpraviti, akoravno zavolj njih živina ne šepa, naj se iz začetka, dokler se še znamnja vnetja zapazijo, z merzlimi okladki ozdra-vljajo, in ko te znamnja cdjenjajo, se okrogle, podolgaste in tudi obročne nadkosti nar ložej odpravijo, če se na nad-kost svinčena ali lesena dilica s širokim trakam, ki se večkrat krog noge povije, naveže. Ta dilica naj se pa tako izreže, da se lepo na nadkosi vleže in jo pop»I-iiama zakrije. Ker nadkost vedno enako pritiska, tako nst morske kosti overa in in stori, da popijavne žile tudi že napravljeno morsko kost sčasama poserkajo. Ravno to se včasih tudi doseže, če se z gladkim, okroglim železnim ali les am, vsak dan dvakrat ali trikrat skoz pol ure, po morski kosti dergne in če se potem s trakam povije. To se vendar le takrat zamore poskusiti, ko se morska kost napravi na kaki podolgasti kosti in ne pri členu, toraj le pri okrogli, podolgasti in obročni nadkosti. Pri bolj zastaranih morskih kosteh, posebno na členih, kakor pri kraku, lupini, se mnogo zdravil priporoča , ktere pa le redkokterikrat pomagajo. Tu sem se štejejo: ostre in razjedljive maži, ki se napravijo iz terpentinoviga, lovoroviga olja in štupe španskih muh. Drugi hvalijo mazilo iz bele mišice aH bluvio soli, ki se napravi in rabi kakor smo napeljali na strani Če je mogoče morsko kost ozdraviti,se še nar več opravi z rudečo-razbeljenim železarn, če se ž njimnekteri-krat po morski kosti potegne. Železo naj ima podobo topiga noža, in ne sme biti tako hudo, da bi bilo belo, ampak le rudeče ali višnjevo naj bo. S takim železarn naj se po različni velikosti nadkosti tri ali štiri potege v podobi | | | [ napravijo po legi dlake, po kterih se brez prestanka zaporeda-ma dergne, da se začne rumenkasta meza izcejati. Nato se potege z oljem namažejo. Pri nas imajo navado ni-mesti razbeljeniga železa vročo repo na nadkost navezovati, kar sicer ne zda toliko, vuader je tudi dobro, če na nadkosti ostane; ker pa živina rada z nogo otresa,ker vročino čuti, se lahko repa premakne na drug kraj. Z razbeljenim železarn si pa prizadevamo dvojni namen dj-seči, kar se po tem ravna, če se z njim dalj ali maaj časa po nadkosti dergne. Če se le malo in bolj poverh žge, napravimo v koži vnetje, ktero polajša natrajno bolezen, kar posebno pri nadkostih pomaga; če, se pa zio žge, se napravi vnetje, ki bolj globoko seže, kar stori, da se morska kost bolj hitro napravlja in da dorase; to je posebno dobro pri kraku, lupini in pri nadkosti zadej la skoknim členu, ker se tako členi med košicami, na kterih se morska kost napravlja, zarasejo, da, čeravno noga nekoliko bolj terda postane, živina več ne šepa, ker se i garpove kosti med saboj ved ne ribajo. 6. Tnetje kit (Sebncnentzttnduiig;). Vname se nar večkrat upognjivka kopitne in nadko-pitne kosti, upognjivka sprednjiga kolena in dvogla\na na-tegljivka skokniga člena, od ktere poslednje smo že pri razlagi pipe govorili. Naznani se to vnetje po oteklim, gorkoli in bolečini, ki se po vneti kiti zapazi. Kita je tarda in bolečina večkrat taka, da se živina le na perstno steno pri hoji npera, nogo navpik postavlja, da ji bincelj naprej uhaja in z bolno nogo živina rada počiva. Če so kite na dveh nogah, kar se vendar le malokdaj zgodi, ob enim vnete, se ravno imenovane znamnja na obeh nogah zapazijo, živina vedno zdaj eno, zdaj drugo nogo vzdigu-je, se rada vleže in noge stegne. Vnetje kit ne terpi posebno dolgo, ker kmalo odje-nja ali, kar se veliko večkrat zgodi, se kita odebeli, vterdi in okrajša, in ko zmninja vnetja minejo, ostane tenia, negladka, negorka in neboleča oteklina v kiti. Če so bile pa posebno nožnice kit vnete, se rado v njih nabere preveč kitniga mazila in napravijo se kitni mehurji. Če ste bile upognjivki kopitne in nadkopitne kosti vnete, se znate zarasti in tako napravite navpik nogo (Stelzfuss). Vzrok vnetja zamore vss tisto biti, kar kite preveč nategne, stisne ali na kako drugo silovito vižo poškodje. Tora j nar večkrat če živina nerodno stopi, če ji spodleti, če si pri hudi vožnji kite preveč nategne i. t. d. Ozdravljanje. Iz začetka je nar bolji vnetje ozdravljati z merzlimi okladki, kar se tako dolgo ne opusti, dokler bolečine ne odjenjajo in oteklina ne vpade. V ta namen je nar bolji poleti živino v tekočo merzlo vodo postavljati, pozimi pa okladke iz snega ali ledu napravljati. Opomniti vendar moramo, da merzli okladki niso dobri pri tistim vnetju, h kterimu je razun kakiga poškodovanja kite tudi prelilajenje pripomoglo. V tem primerlejii veliko več pomagajo gorke kope, žgane, dišeče in nekoliko dr a ž Ij i ve zdravila, kakor smo jih pri reumatiškim vnetju plečniga in kvokniga člena na strani 253 napeljali. Ko 80 pa znamnja vnetja pojenjale in se je odebeljena kita vterdila in skrajšala, se to teško popolnama več «dpravi, nar več pomoči je še od razbeljeniga železa pričakovati, če se po taki kiti kakih štir ali pet 'poteg z njim napravi , kakor smo pri kraku napeljali. Po žganju se kake dva dni potege z oljemmažejo,in ko se začnejo gnojiti, se vsak dan enkrat ali dvakrat z gorko vodo ali z gor- kimi kuhoTinami dišečih želiš spirajo. Drugi hvalijo tudi o s t r e mazila na kito ribati, ki pa le malokdaj kaj pomagajo. 9. XvHie člena (Verstancbiing). > Zviti člen se imenuje tisti, pri kterim se na kako silovito vižo vezki zlo pretegnejo in poten vnamejo,bre>3 da bi kost iz člena stDpila. Akoravno se zamore vsak člen zviti, se to vendar nar večkrat na nogah, in posebno na bincelnovim členu pripeti. Spoznati se zamore to že nekolik« potem, če je znano, da je živina nevkretno stopila ali na kako drugo vižo nogo pretegnila, in potem hipoma velike bolečine občutila in začela šepati, in če se^ je potem o kratkim tudi vročina in oteklina pridružila. Če so vezd posebno zlo nategnjeni ali celo pretergani, se na pretegnjeni strani kosti, kjer je čen, lahko in zlo zaksebi zvlečejo in noga živini odpove. Hazloči se zvita nogi potem, če se je še le zvila in še v vnetju obstoji, — ali če je žvitje že zastarano, in če je vnetje v zvezkih že ponehalo, ki pa nimajo več moči se skerčiti, ampak ostanejo raztegnjeni in ohlapnjeni, Novo z vitje, če ni, posebno zlo hudo, se večidel kmalo ozdravi, — zlo hudo in zastarano se pa včasih celo ne da ozdras^iti. Nategniti se zamore živina ta ali uni člen pri raznih priložnostih, v hlevu in pri delu, če na kako vižo nerodno in nevkretno stopi, lo se nar večkrat zg>di na jamastih ali močfrnatih potih, ee v kako ljuknjo stopi. Ako je zvitje n»ge še le novo in se le v vnetju obstoji, je nar bolje nogo Vedno v mersli vodi der-žati in tega tako dolpjo ne opustiti, dokle* niso znamnja vnetja popolnama zginile. Česovezki zlo nategnjeni ali celo pretergani, nij se zviti člen s širccimi trakovi dobro povije, insp)dej.se zamorejo tudi lesene dilice ali železne plošice položiti, da se člen ne prenikuje. Vunder se to^ sme le takrat storiti, če ni oteklina in metje prehudo. Ce je pa zvitje žj zastarano, vezki raztegnjeni in omehčani, naj se noga z dišečimi vodimi in z žganjem spira "ali vanje žgane zdravila vribajo, kakor bomo to bolj natanjko pri naprej vhajočim binceljnu (Ue-berköthen) "napeljali. Pri nas je vraža zlo v navadi, živili, če si nogo zvije, verbovo šibo okrog noge zaplesti, lar nič pomaga pa tudi nič ne škodje. s. Spabnenje (Verrenkuns)* Spahn eni člen se imenuje tisti, pri kterim na kako silovito vižo členove ravne kosti iz svoje naravne lege stopijo in tako ostanejo. Razdeli se v popoln am a in ne-popolnama spahnenje. Popolnama se imenuje tisto, pri kterim členova kost tako iz člena stopi, da se členove ravnini nasproti več ne dotaknete, — nepopolnama pa se imenuje tisto, pri kterim se členove ravnim premaknete. Pri spahnenju se členovi vezki pretergajo ali zlo zlo nategnejo._ Spozna se spahnenje večidel lahko, ker i. živini spahnieniud popolnama odpove, da živina ne more stopati, ker živina, naj stoji" ali hodi, velike bolečine občuti, ker ima spahnjeni ud premenjeno podobo, da se najde na eni strani bolj vglobljeno, nasproti pa izpah-njeno, 4. ker postane spahnjeni ud kriv in sicer na nasprotno stran spahnjenja in 5. ker se spahnjeni člen celo nič ne premikuje ali le na bolestno vižo. Zmešati se zamore spahnenje s liostolomam, to je, z zlomjeno kostjo, ktera se pa od spahajene po tem loči, da zlomljene kosti v gibanju ali premiki škripljejo, ker se med sabo ribajo in k«r se pri kostolomu posebno zlo ud, v kterim se je kost zlomila, giblje. Pri živini se k sreči le zlo mUokdaj kak člen spahne, ker ima tako močne vezke, da se večidel raji kost zlomi, kakor da bi se člen spahnil. Nat večkrat bi se za-mogla šipa na zadnjim kolenu (Kniescheibe) spahni-ti. Če se na nog! kak drug člen spahne, se večidel tudi kost zlomi in vezki pretergajo, toraj ste te dve bolezni bolj važne kakor spahnenje. Razun nog se zamorejo tudi zadnjočelustni člen, členi med vertavnicami in členi križne in kvokne kosti spahniti. Ozdravljanje. Nar perva potreba je: kosti v naravno lego spraviti, kar je pa sik težavno, večkrat celo nemogoče in če so tudi kosti zlomljene in vezki pre-tergani, tudi nič ne pomaga, ker člen v naravni legi ne ostane, le pri mali živini, kakor pri psih, bi zi^nogel kdo v priložnost priti, spahnenje ozdravljati. Če se je spahnjeni člen v naravno lego spravil, se mora večkrat oviti, da se spet ne spahne inpokladajo se nanj merzli okladki, kar takrat zadosti, ko je od ozdravljanja kaj pričakovati, navadno pa je vse ozdravljanje zastonj. 9< WapreJ vhajocl btncelj (llcberkUthen). Ta bolezen se naznani stem, da binčelj, k» živina stopa, naprej uhaja, včasih tako zlo, da se celo tal dotika in da živina nemore več hoditi. Obstoji pa v tem, da so uklon i vne kite kopitne in nadkopitne kcsti tako skrajšane, da se ne morejc več raztegniti, kar smo že pri vnetju uklonivk in navpik - nogi omenili; — ali p»/ stegnjivna kita kopitne kosti in stranski veaki bin-, celjnoviga člena tako raztegnjeni in oslabljeni, da se»! bolj močnim uklonivkam, ko ss skerčijo, radi «dajajo, kar se po zvitju ali spahnenju noge rado zgoii. Ta bdezin je toraj le znamnje navpik-noge aH zvitja ii spahnenja bin-celnoviga.člena. Opomnimo je tu le zavolj teja^ ker jo mlada živina, posebno že be t a včasih že na svet saboj prinesejo, kar v tem primerleju vedno obstoji v skrajšanih uklonivkah kopitne in nadkopitne kosti. Ko je ta,; bolezen bolj majhina, stopi le bincelj nekoliko solj na-i vspredej, če živinče na nogo stopi; včasih je pa tudi tako huda, da se živinče celo nič ne more na nogo upreti, ker, naglo, ko hoče stopiti, na kolena pade. ,, Akoravno se bolezen, če je le majhina, lahko ozdravi,; se vendar, ako je huda, večkrat vsakimu ozdravljjnju zo-perstavi. Ozdravljanje se nekoliko ravna po terpežu bo-'" lezni in po tem, če so se že kake otiske ali vgyide pq, večkratnim padanju na binceljnu ali kolenu napravile. Cejt(| bolezen le majhna, je včasiih že dovolj, če se noga kake dvakrat na dan v kuhovini ječmena ali laneniga semena, ali sneniga droba i. t. d. koplje, da se skrajšane uklonivke zmeče in nekoliko raztegnejo; razte-govati jih se zamore tudi z roko poskušati doklei je noga v ko p vi. Ce pa kopanje ne zadosti, je treba nogo v železno plošico djati, ki na zadnji strani noge od kopita do kolena seže in pod binceljnam, kjer se zdrava noga navspred zavije, se tudi vedno bolj krivi. Ta ptošica se po debelosti noge na obeh straneh skrivi, da je ž!ebu podobi}^. Ovije se dobro s predivam , in če na negi še ni ran, se od kopita do koleni s širokim trakam na nogo priveže. Preobeže naj se vsak dan enkrat, koplje v zgo.^ rei imenovanih kuhovinah, in vsakbart nxj se plosica po% binceljnam nekoliko bolj skrivi. Če se pa na nogi po pa^i danju kake otiske ali vgnjide napravijo, se jih je potreb»; pri obezovanju s trakam previdno ogibati, in če se ne mor%' lahko plošica na nogo terdno privezati, sena kopita majhoai podkvica pribije, kl ima zadaj n» vsakim koncu luknjico, v ktero se ploiica deue, in potem se le na tiste kraje ns nogo priveže, ki so zdra'vi. 10. iMaliornice (Mauke). Mahovnice so kožni spušaj večidel na zadnji strani nog pod binceljnam, redko se razširijo tudi višji po nogi. Napravijo se le pri konjih in malokdaj le po eni nogi, ampak na dveh ali na vsih štirih, nar večkrat na zadnjih nogah, zlasti pri bolj teških konjih s kosmatimi nogami. Ker je pa izviranje mahovnic mnogoverstno, so tudi njih znamnja nekoliko različae. Združene so včasih s smoliko i. t. d. Pridejo pa mahovnice večidel iz notranje bolezni; — takrat se naznani ta bolezen 2 bolečo, gorkoin napeto oteklino, ki seže* od venca čez bincelj krog in krog noge, in je kakor šen (Rothlauf) Da koži; potem pa se kmalo mehnrčiki spuste, v kterih je redka rumenkasta tekočina nabrana, in ko se predero, se posuši ta tekočina in napravi rujavkaste hraste, ktere se odlušijo in noga se ozdravi. Večkrat se pa pod njimi ee veči ali manjši vgnjide napravijo in včasih se koža po celi širo-kosti razpoka. Večidel so te iz notrajae bolezni izvirajoče mahovnice o začetku z vročnico združene, daje serčno in žilno bitje kakor tudi sopenje pomnoženo, žlem-nate kože so bolj vroče in rudeče, živina neha jesti in postane žalostna. Ko mekurčiki popokajo in vgnjide napravijo, se bolečina na nogi, pa tudi vroenica pomanjša; živina postane bolj brihtna in tudi nekoliko raji je. Razločimo trojo sorto mahovnic: 1} vnetljive iz notrajnih vziokov, kise prav naglo, navadno čez noč napravijo, znamnja vnetja se na oteklini razločno prikažejo; združena je vedno ta bolezen z vročnico, ktere se celo truplo vdeleži; te sorte mahovnice so enake kozam ali os ep nie am druge domače živine. 2. gnjidave iz vunanjih vzrokov, so le malokdaj z vročnico združene, se bolj počasno napravijo iz nesnage, ee se ne čedi noga pod binceljnam,,kjer se iz noge veliko kožniga mazila poti, ali če konj veliko po blatu hodi in se mu noga ne izmlvi, alf če v gnojnici v hlevu stoji; če pride konj z nogo v uji)dno verv in se take rane ali vnetjlt'e mahovnice z ojstrimi in raz— jedljivimi mazili mažejo i. t. d. Ce se pa bolezen zanemari, začne gnojnica redno bolj krog sebe razjedati) vgnjide vedno globokeji in bolj gerde postanejo, koža na nogi se spridi in odebeli, dlaka po koncu stopi, vgnjide se bolj razširijo, večkrat do pisale, in imenuje se po tem takanoga ježeva noga. Iz vgnjid se večkrat tudi napravi veliko bradovic, razne velikosti, ki vedno rasejo , da noga zlo debela postane, in zmeci bradovic vedco teče smerdljiva in razjedljiva gnojnica. 3) Nar bolj redke so pa snetljive mahovnice, ki se ob času vrančniga prisada pri konjih čer m äste te-f lesnosti napravijo in se razločijo po tem od ravno iraenovanih^^ da veči ali manjši koščki kože snetjavi postanejoin odpadejo. Napravijo se na nag lama, zlasti ob vročini poleti, so med vsimi nar nevarniši, ker zamore snet dalej seči in tudi smert naključiti. Ti razločki mahovnic so važni, ker je po njih tek in izid bolezni različen, in se ozdravljanje po njem ravna. Ozdravljanje se ravna po različnosti natore ma-Jhovnic. < Pri vsaki sorti mahovnicah je potreba, da se živin»'^ v suh hlev na čisto in suho steljo postavi, in da se sker-. bi, da živina s svojo scavnico nog ne zmoči. Pri viietlji-S vih mahovnicah iz notrajnih vzrokov, ki imajo vednof šenasto natoro, naj se noga vsake mokrote varje. Ostre mazila so gotov strup pri ti bolezni; varje naj se jih vsak umen zdravnik. Vsako spiranje, kopanje z vodo je škodljivo. Bolna „noga naj se čedi in riba z čisto in prav mehko slamo. Če je noga še le zatekla, in se še niso mehurčiki in vgnjide napravile, naj se s suhim pre-divam dobro ovije in obeže. So se pa mehurčiki in vgnjide že napravile, naj se namažejo z dobrim ne žar-kovim laškim ali lanenim oljem ali z mažo, ki se napravi iz polovice svinčeniga kisa in polovice dobrig» olja. Prav dobra je tudi maž, ki se napravi iz smodnika, kterimu se dobriga olja ali siroviga masla ali kake druge neosoljene m^asti pridene. Večkrat tudi pomagajo maži iz žveplja. Če se počesne razpoke napravijo, se morajo vedno v olju napojeni osvalki iz prediva vanje položiti, in z obezami privezati. Pri tej sorti mahovnicah je pa vedno tudi notrajnih zdravil potreba, narpoprej takih, ki drisko napravijo, nar bolje je lopatka, kteri se polovica mjila pridene in oboje skupej v svalke napravi. Če to ne napravi driske, naj se mii še dvojne soli ali kalomela pridene. Potem naj se rabijo zdravila, ki imajo iposebno moč do kožniga hlapenja in ga pomnože, kakor žveplo, sirov antimon, rudece ^veolo, iekleno žveplo i. t. d.; in če tudi živina slabo prebavlja, naj se grenkih zdravil pridane. Pri gnjidavih mahovnicah iz vunajne nesnažnosti i. t. d. je pa nar bolj potrebno, nogo cediti. Toraj naj se narpred dolge kocine na binceljnu odstrižejo, potem naj se napravi ža^fnica, s ktero se noga od binceljna do venca večkrat zmiva in da se posuši dobro zriba. Spira naj se noga nar manj enkrat na dan, in če vgnjide še niso zlo zastarane, pomaga samo večidel tako spiranje. No trajnih zdravil pri mahovnicah iz vunajnih vzrokov večidel ni potreba, le toliko naj se skerbi, da gre blato nekoliko bolj mehko od živine in da živina dobro pre-bavlja, kar se doseže z drisknimi in grenkimi zdravili, če je potreba. So pa mahovnice že zlo za'starane, naj bodo vnetljive ali nesnažne sorte, če so vgnjide tope, omehčane, oteklina pa ne več boleča in tudi ne gorka, in če so sploh znamnja vnetja minule, naj se v vgnjidah z dra-žljivimi in nekoliko razjedljivimi zdravili nagnenje k ce-lenju obudi. V ta namen naj se z štupo žganiga galuna potresejo, s terpentinovim oljem ali z ostro mažo namažejo. Ali se pa napravi maž iz polovice dobri ga olja in polovice solne kisline; nekteri hvalijo posebno raztoplino železniga, bakreniga in cinkoviga vitriol a^v vodi ali v kisu. Če so se pa že bradovičnati zrastki iz vgnjid napravili in že tisto stopnjo mahovnic nsključiii, ktero smo pod imenam ježeva noga popisali, se morajo večkrat te bradovice z nožem odrezati ali z razbeljenim železarn odžgati, in rane, ki se po tem napravijo, celiti, kakor smo zgorej pri zastaranih mahovnicah omenili. Pri snetljivih mahovnicah je pa glavna naloga, skerbeti, da snet dalej ne seže. To doseči je posebno koristno kopanje v kuhovinah dišečih in žiemnatih želiš s žganjem, kafrovco i. t. d., ki pa ne smejo nikdar prevroče in tudi ne merzle biti. Pri tem pa se mora vedno skerbeti, da se čermasta telesnost živine poboljša z no-trajnimi kakor tudi s strežbinimi zdravili, ktere smo že pri čermastih boleznih napeljali. Ko se je snel ustavil, in so se vgnjide napravile, se po pravilih vgnjid ozdravljajo, % 11. Rape (Raspe). Rape (tudi le konjska bolezin) so zlo enake mahovni-^km, tode njih mesto, kjer se napravijo, je vselej na koži v podkolencu na spredni nogi, in na zadnji nogi tudi tam, kjer se skokni člen vpoguje. V podobi ene ali več garjevih rajd ("takole =) se prikaže na imenovanih krajih, in se potem prav lahko spozna. Kakor se ondi koža pri vpognitvi noge v gule sklada, tako se kožne razpokline s hrastami ^revlečejo, ki so suhe, ali pod njimi neka tekočina iz kože solzi. Včasih 80 zlo boleče; malokdaj pa konj zavolj njih šepa. Napravijo se, nar raji pri teskih in debelih konjih, po nesnažnosti, včasih pa tudi iz kakošne notrajne bolezni; rade se ponavljajo, in zastarane se večkrat clo ne dajo ozdraviti. Ozdravljajo se o začetku, da se ondi dlaka poreže, ker se potem garjevo mesto ložeje snaži. O začetku je nar boljši večkrat zmivanje s žajfnico in lu-gam; dobro je tudi smerdljivo žeplo(2 lota) v bokalu vode raztopiti in s to vodo rape večkrat pomočiti. Hvale vredno je večkrat vgašeno apno ali klorovo apno pri bolj zastaranih rapah, ktere se včasih clo ne dajo odpraviti , dokler se na persih tra k ne zavleče in tako bolezin po tem odpravi, da na tem mestu natora notrajno bolezin po gnojenju izmeče. So se začele rape celiti, namaži jih vsaki dan s čistim oljem, da dlaka spet rasti začne. 19. mehurji po nogali (Gallen). Mehurji so veči ali manjši, okrogle, vodenične, mehke, večidel neboleče otekline, ki se okrog čLenov ali v kitnih nožnicah napravijo in v tem obstoje, da se členoviga ali kitniga mazila preveč naberein da se tako kapčni vezki členov in kitne nožnice preveč raztegnejo. Razločimo mehurje v vnetljive, ki se še le napra-vljajo in v zastarane, in, kakor smo že^zgorej napeljali, v mehurje členov in kitnih nožnic. Členovi mehurji se nar večkrat najdejo na skoknim členu, in sicer na znotrajni strani člena pod \alarjevo kostjo, in na sorednji strani tega člena bolj navzunej ali bolj navznotrej, Totem na sprednji strani kolena sprednje noge in potem na bin-celjnovim členu, ki se navspredej in na obeh straneh tega člena napravijo. Mehurji kitnih nožnic se pa napravijo v nožnicah dvoglavne nategnjivke skokniga člena, ki sežejo od skokne kosti navzgorej večkrat do srede stegnja na zadnji strani. Pa tudi na sprednji strani skokniga člena, -bolj zunaj in spodej, kjer stranska nategnjivka kopita nožnici leži. Na sprednji« kolenu se najdejo na zadnji strani (pod kolenam), in te so nar bolj nevarne. Poslednjič ,se mehurji kitnih nožnic na zadnji strani pisale, v nožnici vpognjivk kopitne in nadkopitne kosti napravijo, ki sežejo od bincelna do srede pisale In še bolj visoko; tudi te so večkrat nevarne. Najdejo se sicer tudi še na drugih členih in kitnih nožnicah, pa le redkokrat. Napravijo se pa mehurji na tole vižo: Notrajna stran clenoWh kapčnih vezkov in kitnih nožnic je z tanjko kožico prevlečena, ki vedno mazilo napravlja, da člene in skite mokre in spolzle stori; če se po kakim poškodovanju ta kožica začne počasno vnemati, ali če se zmehča, se istega mazila preveč nabira in v tej dobi se imenujejo me-iliurji vnetljivi ali napravljajoči. Po takim vnetju ali omeheanju se pa koža tudi odebeli in pokvari in ne more preveč nabraniga mazila popivati, akoravno se ga zdaj več ne napravlja preveč, in take mehurje imenujemo zastarane. Nevarni mehurji večidel niso, in le pod sprednjim kolenam in na uklonivkah kopitne in nadkopitne kosti včasih store, da živina šepa. Vendar se pri napravljajo-čih mehurjih nikdar ne more za gotovo razsoditi, kako veliki da bodo postali, in ali jih bo mogoče odpraviti ali ne. Ako so pa zastarani, se skoraj nikdar ne zamorejo odpraviti, ki pa tudi več veči ne postajajo, živino sicer nekoliko ogerde, ji pa ne škodjejo velik«. Kar zadene vzroke, je gotovo, da je mehkužna živina mehurjem posebno podvei-žena. Sicer jih pa zamore napraviti vse, pri čemur členi ali kite preveč terpe. Nar bolj navadni vzrok je, če se z mlado živino prezgo-dej in preveč dela, ali če se pusti, da žebeta preveč okrog skačejo, posebno po neravnih, mokrotnih pašnikih ali petih. Ozdravljanje. Pri v n e 11 j i v i h mehurjih naj se skuša z merz lim i okladki vnetje popolnama odpraviti. Se je to zgodilo, ali če se ozdravljajo že zastarani mehurji, se poskusijo ostre mazila z navadno ostro ali merkurialno mažo, kteri poslednji se salmiakoyca ali terpentino-viga olja in kafre pridene. Vribajo se te zdravila vsakih osem dni kake dvakrat kmalo zaporedama, in ko se je koža zadosti zdražila, se okrog celiga mehurja zamore zmoltiat flas^r oviti. Tudi z razbeljenim železarn, ki še nar večkrat pomaga, se zamore po mehurju nekteri-krat potegniti. Angličani namažejo večkrat mehurje z ostrim plaštram, včasih v vrelo smolo predivo namočijo in z njim mehurje oblože. Pa večkrat ne pomaga ne to ne iino zdravilo. Poslednjič le to še omenimo, da je sila nevir-no, meliurje nabosti in vodo iz njih spustiti, od česar nekteri mnogo zaupajo, ker se zamore tako malo pomenljiva bolezen v veliko, celo neozdravljivo spreoberiiiti. 13. Bolezen na parki jih (Hlatiensenclie). Ta bolezen je večidel, kakor smo že na strani i 38. omenili, z boleznijo v gobcu združena in sicer tako, da se večidel lolezen na gobcu poprej, in ene dni pozneji boe-zen na parkljih prikaže, akoravno se včasih tudi posa-mesno napravite. Kakor kuga se prikaže, večidel po mnogih krajih in veliko živine napade. Obstoji o začetki v vnetju ali prisadu nad rogam ležečih in pod rogim skritih žilnatih (živih) delov; po vnetju pa nastopijo krnilo nasledki vnetja, namreč: razlivi sokrovice, meze, gnoja, gnojnice ali clo snet. Napade govejo živino, prešiče in ovce. Njr-popred se zapazi nad parklji krog in krog posebno pa ja-dej na peti in med parklji je noga zatekla, boleča in vroča; med parklji se kmalo tu in tam mehurčiki napravijo, ki najlo popokajo, in zmed parkljev se začne voda in gnoj izcejiti. Nad parklji se včasih zgornji rob odloči in krog njega se začne gnojiti. Le če je bolezen zlo huda, kar se včasih pri ovcah in prišičih zgodi, se pod parklji začne tako gnojiti, da se popolnama ločijo in odpadejo. Vzroki so različni. Na spomlad in pozno jesen se nar raji prikaže. Nastopi včasih brez vsiga znanima vzroka kakor kuga. Sicer so, slabo vreme, prehlaje-nje, gnojnica v hlevih ali nalezba »avadniši vzreki. Kar smo povedali glede preteka in vzrokov lo-lezni v gobcu, velja tudi pri tej bolezni CP^S'^j stran in daJje). Ozdravlja se iz začetka, dokler v vnetju obstoji, večidel lahko in brez nevarnosti z merzlo vodo, da se živina dvakrat ali trikrat na dan v tekočo vodo postad, ali v hlevu z merzlo vodo zmiva, ali zjutraj na rosnito travo spusti. Ko se pa začne gnojiti, naj se noge zni-vajo z kahovinami žlemnatih in nekoliko skupvlečlji-vih zdravil. V ta namen je posebno koristna yoda^ je čim e-na, laneniga semena, žajbelnoviga perja. Ce se posebno zlo gnoji in če je koža zlo zmehčala, naj se v ravno imenovanih kuhovinaht nekoliko siroviga galuia ali bakreniga vitriola raztopi. Hvalijo tudi zmivaije z vodo zmešanim svinčenim k i sam. Ce je koža posebao ^ehkužna in parklji začne^njiti, naj se zgorej ims- novanim kuhovinam 1 lot solne kisline na bokal kuho- ijko ogiedo-j zasedel, preiskavnici vine pridene. Pri tem se pa mora vedno natanjko ogledovati. r.p. ste. ni Že kje to£ odločil in eno zasedel. vati, če se ni že kje to g odločil in gno_ Ako se je od zgorej odločil, se lahko po (sondi) zve, ktera se zamore za rog utakniti. Se je pa rog na podplatu odločil,se sicer težeji, pa vendar stem spozna, da na tem kraju, če se živina s perstmi ali s kle-šami stisne, velike bolečine občuti, da se dila bolj udaja in postane bolj mehka iti tanjka. Rog, kolikor se ga je odločilo, se mora z nožem odrezati; rana, ki po tem ostane, naj se, če še žilnati deli niso sprideni, s predi-vam, v oljunamočenim obloži in s trakam obeže. Če so pa že deli sprideni, se rana s žganim galunam ali z bakrenim vitriolam poštupa, ali lopatkino tinktur o^pomoči in potem obeže. Če je pa bolezen tako huda, da živina popolnama parklje zgubi, je večidel svetovati, jo zakljati, ker parklji teško in zlo dolgo ne zrasejo. Nar bolj važna je pa ^ri ti bolezni strežba živine, razun nje, kakor smo ze pri bolezni v gobcu napeljali, je še potreba, da živina vedno na suhim in na mehki stelji stoji. Gnojnica ji je posebno škodljiva. Včasih Je suha in snažna stelja že zadosti, živino ozdraviti, ce se kake trikrat pajrklji z merzlo vodo dobro spero. Ker se pri tej bolezni večkrat tudi na sescih vimena mehurčiki prikažejo, ki popokajo in se z rumenkasto ali rujavkasto hrasto prevlečejo,naj se bolni del s smetano, z neslano mastjo ali tudi z oljem večkrat namaže in vime naj se dobro i z molze. Ker pa živina pri tem bolečine občuti, naj se pri molži vime od zgorej navzdol stiska. Mleka iz bolniga sesca ni varno vživati, ker se večkrat tudi pri človeku enaki mehurčiki v ustih prikažejo. 14. CSosenca ali cerv medparlilji (Hlau-enfäule, Hlauenwurm, Kröte). Je bolezen, ki napade govejo živino in ovce, in večkrat zadnje kakor sprednje noge. Pri goveji živini obstoji v tem, da po vnetju koža med parklji gnjiti začne in da veči ali manjši kos gnjile kože med parklji odpade. Pri ovcah pa bolezen obstoji v tem, da se medparkelskakožnata žleza, ki vedno mastno tekočino napravlja, zabase, zateče in vname, in da se nato ludimed parklji vgnjida napravi. *0d gosence ali červa ni duha ne sluha; toraj je ime te bolezni zlo napčno; to, kar se za červa ali go-senco ima, je gnojni sterzen ali kos odgn jite koie. Dokler bolezen še le v^ vnetju obstoji, se večidel ne zapazi, ker živina, ko stoji, ne neznani poisebne bolečiie. Večidel se vgnjide zlo ne rszširijo, iz kterih se smerdljiva gnojnica izceja. Včasih se pa vgnjide zlo razširijo, parklje zajedo, malokdaj vendar tako, da bi odpadli. Napravi se ta bolesen večidel po tem, da živina v gnojnici ali v blatu stoji. Ozdravljanje, A ko se bolezen koj o začetku zapazi, še predenj so se vgnjiJe napravile, naj se pred drugim parklji dobro očedijoin z merzlo vodo spirajo; pri ovcah se pa mora sterjeia tekočina (steržen) iz žleze iztisniti. So se pa že vgnjide napravile, je nar bolje nc^o z kuhovino hrastovih in rerbovih skorij zmivati, pri tem pa mora živina vedno na suhi in snažni stelji ststi. Ker zmed parkljev večkrat podolgast kos kože odpade, kftT sft kvog ia kiog gw^i ^ xavftoie Wl«'«.«'^ s tem koliko okrajšati, da se ta kos, predenj sam odpade, izvleče, kar imenujejo gosence izvleči. Če se iz vgnjide mnogo smerdljive gnojnice iüceja, ali če se divje meso v podobi bradovičastih zrastkov napravlja, naj se štupa s štupo žgan i ga galuna ali moči z raztoplino bakreni-ga vitriola. Če se gnojnica, za parklje zaseda, se mora parklja, kolikor je odločenigi, odrezati, in če so se že v žilnatih delih pijavke napravile, se morajo prerezati, da se vgnjida odpre. Tudi pri ot^cah se mora včasih žleza po celim obsežku prerezati. Le malokdaj se primeri, da se kost načne in vgnjida do členov seže. Ako se kaj taciga pripeti, je nar bolji živino zikljati. IS* Kei'c T zadnji nogi (Fus^krampf). Ta bolezen napade le malokdaj živino, nar večkrat še konje; živina naglo obstane in se ne more več z nogo ganiti, pri tem ne naznani zlo velikih bolečin, in če se noga ošlata, se najde dvoglaina stegnjivka skokniga člena napeta, terda kot les, miške na sprednji strani noge so fa zmehčane in šipa v kolenu se tako premiknje, ^da se ta bolezen zamore imeti za zlomljeno ali spahöjßio šipo. Ta bolezen se večidel lahko odpravi, če se po sker4 čenihmiškihribas suho slano, ali če se popped z vii-i. skim cvetam, kafrovcan ali terpentinovim oljenl; poškropijo. Poverne pa se ti bolezen rada. 16. Petelinova hoja (Halinentrltt). če konj eno ali obe zadnje nogi pri hoji zlo naglo in visoko vzdiguje, brez da bi šepal, se to imenuje po navadni petelinovi hoji petelinova hoja. Vzrok tega večidel ni znan, in se tudi le malokdaj da odpraviti, toliko je vendar gotovo, da taki konji radi krak dobe. H, Na raznih krajih trupla (an verschiedenen Stellen des Körpers). I. Rane (Wunden}. Ake se celina kteriga dela v ali na truplu, kjer koli bodi, po kakošni vunajni sili razruši, da iz nje bolj ali manj kri teče, ali se pozneje tudi gnoj iz nje izceja, se imenuje to v zdravniškim pomenu rana. Pri vsaki rani se razločijo okrajki, lice, dolgost, širok ost in globina. Rane so sila različne, in njih različnost se posebno po tem ravna : 1. Po orodju, ki jih napravi so: vrezane, vsekane, vbodle, zmečkane, rastergane, vgri znje-ne, vstrelne in ostrupen j ene (po piku strupenih žival i. t. d.). а. Po delu, na kterini se napravijo, so' rane na koži, miškah, kitah, členih, žilah, cutnicah, kosteh in na drobu. 3. Po kraju trupla, kjer se napravijo, so: na glavi, na vratu, na persih, na hcrbtu, na trebuhu, na nDgah. 4. Po podobi so: podolgaste, po-česne, poševne, odperte, spodjedene. d. Po globini: poveršnje, globoke in skoznje, ki do kake votline trupla sežejo. б. Po terpežu: nove in zastarane. 7. Po tekočini, ki se izceja: kervavele in gno-jivne. Ker pa rane tudi v take dele sežejo, kjer se razne tekočine napravljajo, se tudi zamore žlem, voda, sline, členovo mazilo, scavnica, blato i. t. d. skoz nje izcejati, in ravno to večkrat natanjko naznani, kako daleč da rana seže. 8. Po nevarnosti, v kteri je živina za volj njih, so: nenevarne, nevarne in smertne; te poslednje se še razdele v neposredno ali posredno smertne, ali občje smertne ali le v posebnih okoljšinah smertne. Pri ozdravljanju ran sploh je pa treba: 1. Da se narpopred nevarnost življenja odi^; verne; 2. da se tuje reči, ako so v rano zasačene, iz nje spravijo; 3. da se vse, kar bi rani ali scer truplu škodovalo , odverne; 4. da se ranjenimu delu po mogočosti počitek da; d. da se skerbi za notrajno zdravje živine, in 6. da se rana kmalo in dobro zaceli. Te pravila razložimo bolj obširno, in sicer: 1. Za življenje živine zamore včasih biti nevarno kervavenje. Kri pa zamore teči iz privodnic (iz žil, ki kri od serca k ranjeaimu delu vodijo), ali odvodnic (iz žil, ki kri iz ranjeniga dela nazaj vodijo); iz privodnic se zaganja tedaj kri zlo rudeča, in se peni, iz odvodnic teče ali solzi bolj černkasta. Prerezane žile se vedno nekoiiiio skerčijo, in če niso zlo široke , se na koncu kmalo kri sterdi in tako poneha kervavenje samo po sebi. So pa žile širokeji, zamore živini celo kri odteči ali jo pa zlo oslabeti, če se ne ustavi. Ustaviti se pa kri zamore pri manjših žilicah zmerzlovodo,sne-gam, ledam, ker merzlota vse dele skupej zvleče, toraj tudi ranjeni konec žile stisne. Ako so pa žile veči, ne zda merzlota zadosti, takrat se cela rana s suhim prcdivam dobro zatlači in potem obe že ali pa zašij^, in nar manj skoz 24 ur naj se potem v mirii pusti. Ako leži žila na kakim kraju, da se zamore na kako kost pritisniti, se zamore kri s pritiskalcam ustaviti, ki obstoji v tem, da se naredi iz usnja, prediva ali platna terdstlaček v podobi oreha, ki se potem na trak našije in nad rano tako okolj kerva-veliga dela ovije in pritegne, da stlaček ravno na kerva-velo žilo tiši. Veči žilo je pa treba vselej s poprijemnico (pin-ceto) prijeti, iz rane nekoliko vun potegniti in jo potem z debelo nitjo zavezati. Rabi se tudi razbeljeno železo, s kterim se kervavenje na lo vižo ustavi, da se ravno na kraju, kjer kri nar bolj teče, z njim žge, da se tako hrasta napravi , ktera kri ustavi. Razun kervavenja pri nekterih ranah pritisne vel ki kerč (poglej 87 stran). Še druge posebno nevarne okolj-šine pri ranjenju posamesnih delov bomo pri popisovanju p o samesnih ran povedali. 2. Tuje reči v rani so dvojne sorte: ali pridejo od zunaj v rano, ali se pa v njej napravijo. Medperve štejemo: prah, pesek, k amnj e, t ernj e, že b Ij e i. t. d. Med druge pa kostne odlomke in vsake sorte tekočine, ki na rani zastajajo, naj se tu napravijo, ali od drugod pritečejo, kakor: gnoj, člensko mazilo, sline, žlem, scavnica i. t. d. Te tuje reči rano dražijo, jo zlo vnamejo, ne puste, da bi se lepo gnojila in tako zacelila, ampak store, da se slab razjedljiv gnoj (gnojnica) napravlja in rana v vgnjido spreoberne. Če te tuje reči na verhurane leže, se že z zmivanjem odpravijo, — če pa bolj globoko in terdno v rani tiče, naj se s poprijemnico ali tanjkimi kleščami (Kornzange) primejo in izvlečejo. Večkrat je pa potreba, če se do taJce tuje reči nemore seči, rano globok eji vrez a ti, da se tuja reč izvleče ali izreze, kar se mora sicer vedno previdno ravnati, vendar, če je potreba , naj se nikdar ne odlaša, ker se potem rana popreji zaceli, akoravno se je veči napravila. Kdor se tn noža boji, je sam kriv, če bolezin dalje terpi in se morebiti clo več ne ozdravi. Ako se pa iz globočine v rano izcejajo tekočine, ki izvirajo iz ranjeniga spod-ležečiga dela; naj se pred drugim skerbi, da vsahnejo, kar se skuša s tem doseči, da se predivo, v olju namočeno, v globočino polaga. 3. Zunajne škodljivosti, ki rano dražijo in overajo, da se ne celi, se morajo odverniti. Tu sem štejemo: Tsako nesnago, vedno mokroto, dotiko podnebni-ga zraka, pa tudi, ce se ranini robovi med sabo ribajo. Da se vse te škodljivosti odvernejo, je nar koristniši rano čedno obezati. Navadno se predivo v olju namoči, na rano položi in s trakam obeže. Po okoljšinah se pa tudi druge zdravila na rano devajo, kakor bomo spodej omenili. Če se pa pri rani nasprotne strani ribajo, naj se to ribanje s tem odverne, da se v rano v olju namočeniga prediva položi, ali, če je treba, naj se raninih okrajkov toliko odreže, da se rana v odperto rano spremeni. 4. Da se mora vsakimu ranjenimu delu kolikor mogoče počitek dati, se samo od sebe razume. Toraj naj se skerbi, da se živina kolikor je le mogoče ne premika ali prepeljava. 6, Posebno važno je pa tudi no trajno zdravje živine pri celenju ran, po kterim se pri nekteri živini rane hitro, pri drugi pa počasi celijo. Na notrajno zdravje se mora toraj vedno paziti. Velike važnosti je pri tem že telesnost živine; pri dverstl živini se zacelijo rane hitrejši, pri mehkužni se ne celijo rade. Posebno nevgodna pri tem je pa tista telesnost živine, po kteri je čermastim bolez-nam podveržena. Hudim ranam se pa večkrat tudi pridruži vroč niča, ktero odverniti, naj se dajejo hladivne solnate pijače, tudi pušati je treba včasih, ko je vročnica huda; rabijo se tudi odvodivne zdravila in ostre mazila, toda delječ preč od ranjeniga dela. Pri vsaki rani naj se skerbi, da živina dobro prebavlja in da se blato ne zape-ra, ampak da bolj pogosto in nekoliko bolj mehko od živine gre. 6. Rana se zaceli na dvojno vižo; alisenamreč: ranjeni deli s kupe j s primejo in z ar as ej o brez gnojenja, ali se pa začne rana gnojiti in se le potemzarase. Unoseimenuje hitro celenje, —topa počasno. Vedno pa mora natora, da se rana zaceli, vnetje napraviti; pri pervi sorti po vnetji rano me za zalije, ki ranjene dele zveže in zalepi; pri drugi sorti se pa po vnetju začne gnojiti, in iz gnoja spet živi deli rasejo in rano zacelijo. Če se rane na pervo vižo zamorejo zaceliti, je vedno veliko bolji, kakor na drugo, ker se to mnogo hitreji zgodi in veliko lepši zaceli, brez da bi se brazgotine poznale. To se pa le takrat zgodi, če rana ni prevelika, če se robovi rane lepo vkup spri me j o in vkup stisnjene ostanejo , če ranjeni deli niso zmučkani, če je živina scer zdrava, če se aiso ojstre ali scer dražljive reči v začetku mazale ali na lano pokladale, če je rana pokoj imela. Da se rane na to vižo zacelijo, naj se obežejo, ali zašijejo, ali s kako drugo pripravo tako skupej stisnejo, da se ranine lica med sabo ne dergnejo, n. pr. če se na skupej stisnjeno rano platno s čisto smolo namazano prilepi, ker na tako vižo rana skupej stisnjena ostane. Kako pa da se imajo rane obezovati, zasiti, se bo v uku od operacij govorilo Cpog'ßj t je). Druge zdravija, da se rana zalepi, se le prav malokdaj rabijo. Take rane zmivati, kopati ali celo z žganimi zdravili mazati, bi bilo škodljivo. Merzla čist» voda, ali k večim nekoliko z jesiham o ki s an a, je pervo, poglavno , nar boljši zdravilo, ktero ne potrebuje, da bi si arnikna tinktura primeševala, kakd)- liomeopatikarjisvetjejo,^kteri pri ranah arnikno tinkturo v visocih čislih imajo. Če se le nekoliko kapljic imenovane tinkture merzli vodi primeša, ne bo napčno, — ako se pa preveč tinkture prilije, je pa nevarno, ker to vnetje pohujsa. ße pa rana nima zgorej omenjenih pogojev, se ne zaceli brez gnoienja; toraj naj se skerbf, da se lepo ognoji. Da se pa to zgodi, mora biti peiva skerb zdravnika, vnetje, ki se v rani mora napraviti, če je preveliko, tolažiti, če je pa premajhno, kar se vendarle malokdaj zgodi, pomnožiti. Vnetje se kakor smo rekli, z merzloto na nar bolji vižo tolaži, ki se rabi v podobi merzlih okladkov, ali da se živina v merzlo vodo postavi. Ko se pa začne gnojiti, naj se merzli okladki opuste in vse ozdravljanje obstoji v tem, da se vse od-verne, kar bi zamogb gnojenje motiti. Nar bolji je rano s suhim ali v olju namočenim predivani ali s pavolo ali vato obložiti, in s širokim trakam rallo obezati, da ne pride vunanji zrak do nje, kar ji škodje, ker jo draži. Preveže se rana vsak dan ali le vsak drugi dan enkrat, da se preobilni gnoj, ki se okrog rane razmaže, očedi; nikdar pa naj se rana, ki se lepo gnoji, ne zmiva ali gnoj iz rane ne d erg ne ali briše (kar je posebno škodljivo V5 če se prediv« ali vata rane terdno prime, naj se nikdar ne odterga, ampak le tisto, kar se rado odloči in je z gnojem napojeno, naj se proč vzame in spet iz noviga obloži in obeže. Dober gnoj, to je, če je bel, gost, brez smrada, je nar boljši mazilo za rane; stari zdravniki so ga imenovali nebeški balzam. Marsikaj vendar zamore celenje rane «verati, in sicer: 1. prevelika serbečica, da se živina dergne, včasih tako, da celo rano spet odere. Rana sicer vedno živino, ko se celi, nekoliko serbi, in to je dobro znamnje; varovati je pa potreba, da se živina ne dergne, kar se zamore večkrat že s tem storiti, da se živina na tak kraj in tako priveze, da se ne more dergniti; ali se pa rana poštupa z žganim galunam, kar serbičico pomanjša. 2. Druga overa pri celenju rane je pa večkrat ta, da v globini rane kaka miška ali kaka kita leži, ki se pri vsakim skerčenju in raztegnenju premiku je. Pri takih okoljšinah je rana krog taciga dela napeta, beli gnoj, kteriga se tukaj mnogo napravlja, se rad peni, in večkrat se del, ki se premikuje, dobro razloči. Pri tem je potreba suho ali v olju namočeno predivo krog gibajočiga dela tako^ dolgo pokladati, da se rana iz globočine zaceli. 3. še neraji se pa rana celi, če seže celo da kake kosti ali do kakiga hrustanca, posebno takrat, ko je kožica, ki hrustanec ali kost prevleče, omajena. Potreba je pri tem rano previdno obezovati tako, da se vedno na kost ali hrustanec v olju namočeno predivo polaga, cela rana z njim spolni, in obeže, da se ne pre* makne. Načeti hrustanec se pa večkrat celo ne zacelii| dokler se ves ne izreze ali zgnoji. 4. Če je rana globoka in navzdolej seže, ii je na takim kraju, da je ni varno skoz in skoz prerezati in tako v odperto rano spreoberniti, da se tedaj v globočini gnoj nabira, je koristno z iglo, s ktero se trak zavleče, iz gfoöocme rane navzunaj predreti, da se po tej poti za-more gnoj iztekati. Vedno pa se more pri tem sli trak ali poslikano predivo skoz rano potegniti, da se ranine lica med saboj ne dergnejo. 5. Spet d<>uga napaka je divje meso. Divje meso so posebne celo niajhne bradovičice, ktere ne pripuste, da bi se rana celila. To se napravi vedno po tem, če se rana preveč zmiva, ali na kako drugo vižo draži, dergne, in slabo obezuje^ Pri nekteri živini se pa samo po sebi prav rado divje meso napravlja, če tudi nič posebniga rane ne zdraži. Odprfivi se divje meso, če se ga je že mnogo napravilo, s tem, da se z nožem odreže; če ga je pa še malo, se č^znj potegne z zlo razbeljenim železarn, da se ln-asta napravi. Hrasta naj se rikdar proč ne terga, ampaiv pusti naj se, da sama odpade, ker se podnjo rana večidel začne lepo celiti. Če se pa divje meso se le začenja napravljati, je večkrat dcvolj, ga s žganim galunam poštupati, ki ga odpravi Rana naj se vselej, ko se prevezuje, bolj terdno obeže, če divje meso rase. 6. Včasih se pa primeri, da je rana zlo topa, ako-ravno se lepo gnoji, pa le zlo počasi celi, ali pa, da je mehkužna (^^ohlapnjenaj, da se sicer zlo gnoji, pa tudi «•Ck o IrAMvrn vrl m 'i--. ^ 7 ^ ^ ^ ^ "^T n ^aI^a n c\ i -------- IkMAU W/V/LIW T »^y*»" — ---- ri, ali v maži, napravljeni iz polovice svinč«niga kisa in polovice laneniga olja, ali v maži, ki se napravi iz beljaka in vlečljiviga terpentina, ali se s štupo žganiga galuna samiga, aii s polovico štupe hrastovih skorij zmešaniga, potrese, ali se vlečljivimu terpen-tinu primeša štupe hrastovih skorij, ali mirne in lopatkine štupe; vedno je pa treba skerbeti, da se mehiužna telesnost živine po dobri piči poboljša in z grenkimi zdravili slabo prebavljanje popravi. Pri nevgodnih okoljšinah se pa zamore iz rtne vgnj i-da napraviti; namest lepiga gnoja, ki bi imel rano zaceliti, se napravi gnojnica (smerdljiv, sivkast, razjedljiv gnoj), ki vedno bolj okrog razjeda. Od tega se bo učilo pri uku od vgniid. Kar smo do zJaj govorili, velja sploh od vsih ran. Ker imajo pa rane na posamesnih delih tudi nektere posebnosti, jih popišemo posebej. a) Rane na uhalih (Verwundungen der Ohrmuschel^. Uhala se pri živini zlo velikrat ranijo pri nesrečnih prigodkih, večkrat se pa to z namenam zgodi, ker se živini na ušesih puša, ali ker se ji ušesa odrežejo. Zacelijo se rane na uhalih zlo rade, večidel brez gnojenja, ako se kmalo zašijeja; le če ušesni hrustanec gnjldav postane, se nerade ozdravijo. Pri takih okoljšinah se ravna, kakor smo na strani 239. napeljali. Navada, živini ušesa rezati, se je zlo opustila in le pri psih se ušesa še včasih odrežejo, od česar bomo v uku od operacij govorili. b} Bane na očeh (Verwundungen des Auges'). Raniti se zamorejo očesne trepavnice ali pa oko samo. Poveršne rane na trepavnicah ne pomenijo veliko, če so pa bolj globoke, naj se brez odlašbe zašijejo z vozlatim šivam. Peti dan, če se rana ne gnoji, se večidel zamore že šiv prerezati in izleči. Rane na očeh pa zlo rade serbijo, toraj naj se dobro varje, da se živina ne dergne, kar se s tem zgodi, da se živina tako oberne in z ujzdo tako na dve strani priveže, da se nikjer dergniti ne more. Pri tej priložnosti moramo svariti pred zlo škodljivim ranjenjem očesa, ki je tu in tam med nevednimi ljudmi še v navadi, in v tem obstoji, da se veči ali manjši del nohta (Blinzhaut) konju izreže, da bi se tako vnetje očesa potolažilo ali nagnenje k vnetju očesa zaterlo. Po takim ravnanju se še nikdar ni kaj koristilo, večkrat pa so se iz tega že revarne ali celo neozdravljive očesne bolezni napravile. Pa tudi oko samo se zamore raniti, kar takrat ni tako nevarno, če je ranjenje le poveršnjo in poverhnih kožic ne predere in če ni rana ravno navspredej na pun-čici. Ra^njenje na punčici je zavolj tega zlo nevarno, ker rade brazgotine ostanejo, ki vid slabe. So pa poveršnje kožice skoz in skoz ranjene, rado oko izteče, kar obstoji v tem, da se tekočina, ki je v očesnih votlinicah nabrana, izlije, ali da celo kristalna leča in steklena tekočina izteče« Nar potrebniši je pri ozdravljanju ranjenfga očes», stbriti, da živina miži. V ta namen naj se oko z platneno, večkrat pregnjeno ruto tako obeže, da oko rahlo zakrije; moči naj se ruta vedno z merzlo vodo. Od-veže naj se pa ta čezočesna ruta 5 do 6 dni ne. Ako se rana še ni popolnama zacelila in se tudi ne gnoji, naj se merzU okladki pojavljajo, ee se^pa gnoji, naj se spira % mlačnimi žlemnatimi vodami. Če so se rane na očesu sicer zacelile, pa brazgotine ali belkaste pike zapustile, naj se ozdravljajo kakor smo pri očesnih pikah, na strani 833 učili. Če je pa oko izteklo, živina večidel oslepi, vendar se morajo merzli okladki rabiti, kakor smo zgorej omenili, da se saj toliko očesa, kolikor ga ostane, zaceli. , c) Rane v gobcu (Verwundungen im MauteJ. V gobcu se zamore koža na raznih krajih, ali jezik raniti ali pa zobje omajati ali celo izbi ti. Rane kož naj se pred ko je mogoče zašijejo, če se zamore to storiti, se kmalo zaceljo, če ni kak slinjak ranjen, kar se nar večkrat pri ušesni slinni žlezi zgodi, ki se celo nerad zarase in večkrat tudi operacije potrebuje, ki se bo pri uku od operacij razložila. Öd ran jezika smo govorili že na strani 243 in toraj tje zavernemo. Če so se po ranjenju zobje kaj premaknili,večkrat pomaga, če se spet poravnajo in če se skerbi, da živin» z njimi ne žveči; zatoraj naj se daje živini le redivne pijače. Če so se pa zobje izbili, je vedno tudi čelustna kost bolj ali manj nalomljena, od česar se bo pri ko stolom! h učilo. dj Rane na vratu (Verwundungen am HalseJ. Na vratu so počesne rane vedno veliko nevarniši, kakor podolgaste, ker zlo zijajo, in če se po naglim za-šitju brez gnojenja ne zacelijo, se vselej dolgo dolgo ne ozdravijo. Nar nevarniši kraj za rane je vratni žleb, ki seže od glave do pers po celim vratu in leži na desni in levi plati vrata tri perste nad spodnjim robam vrata, ker v tem žlebu leže vratne kervne žile, čutnice, požerav-nik in spodej sapnik. Če so se kervne žile ranile, je nar perva potreba, kri ustaviti s tem, da prerezane žile p reveže j o. Ker s^ pa pri tem živina vedno mora vreči, se mora popred cela rana s predivam napolniti in prav dobio z siroüm trakam zavezati, Kolikor bliže ji persi je rana, toliko nevarniši je, ker se žila toliko te-zeji preveže. Zlo nevarne so tudi rane ])ožeravnika in sapnika, posebno če so počesne. Daje požeravnik ranjen, nam naznani preiskovanje z preiskalcam, pa tudi siine, ižlem, pica in pijača, ki skoz rano vhajajo. Da je pa sapnik ranjen, nam naznani sapa, ki pri sopenju skoz rano vhaja. Če se take rane brez gnojenja ne zalepijo , je vedno dvomljivo, ali se bodo ozdravile ali ne. Perva potreba je tedaj, koj po ranjenju rano zašiti, kar se mora pa posebno previdno ravnati, da se del na del ravno tako skupej zašije, kakor je bil popred zarašen. Zašijejo se ti deli z vozlam, nitni konci se pa vedno tako dolgi puste, da iz zunajne rane mole. Zunajna rana v koži in miškah se pa spet posebej zašije, ki se pa vender le maloiidaj brez gnojenja zaceli. Med ozdravljanjem naj se živini nikdar terde klaje ne daje, ampak le močnate ali otrobnate pijače. V petih ali šestih dneh je rana, če se ne gnoji, že zaceljena. Če se pa začne gnojiti, naj se spira kakor smo pri ranah sploh omenili, celijo se pa take rane le počasi, ali se celo ne dajo zaceliti. J»! e) Rane na persih (Wnnden an der Brust J. Persne rane so posebno po tem bolj ali^manj pomenljive: če sežejo v persno votlino ali ne. Če ne sežejo v persno votlino, se ozdravljajo kakor sploh rane, le to moramo opomniti, da se rana vedno tak» razširi, da se gnoj lahko izteka, ker, če bi se gnoj zasedel, bi zamogei celo do persne votline prejesti, kar bi bilo zlo nevarno. Da pa rana seže celo v persno votlino, naznani preiskalce, pa tudi sapa, ki skoz rano v«n in noter vhaja. Če je rana velika,, se to večkrat sliši, če je pa majhina, se to tako lahko ne zapazi, zatoraj se mora večkrat postaviti luč pred rano in ogleduje se, če zrak, ki v persno v«tlino dere, plamen proti rani aagne ali ne. Če je gotovo, da rana seže v persno votlino , je vprašanje: ali so tudi deli, ki v persni votlini leže, ranjeni, in kteri? To zve-diti, je večidel zlo teško; peneča kri, ki iz rane teče, to včasih naznani in sapa postaja pri tem vedno bolj teška in bati se je, da bi se kri v peisno votlino ne razlila, kar večidel^ fcmdlo smert naključi. Če pa iz rane kri teče, se mora vedno razločiti, ali iz persne votline pride ali iz reberne privodnice. Če m te poslednje pride, se mora brez odlašanja pre ve- z at i in rana naj se tako razširi, da zamore gioj iztekati in z predivaiu, v olju namočenim naj se spjlne, da sapa ne more vun ii noter vhajati, kar se tudi pri spiranju rane previdno -varje. Vedno naj se pazi, če s« ne na-pravlja vnetje kakija persniga dela, ki se ozdnvlja po pravilih vnetja. f} Rane na trebuhu (Wunden der Bauchwandmgen'). Razločijo se posebno po tem, če so le v S o ž i ali če bolj globoko v hlam sežejo, ali če celo do trebušne votline sežejo in ce so tudi deli, ki vtrebušn; votlini leže, ranjeni, lakor: želodec, čeva, jetra, vrmca, le-dici, scavni mehur, maternica. P o ver sne lane , ki le v koži leže ali nekoliko pod kožo sežejo, se večidel rade zacelije, če se tmalo po ranjenju zašijejo in če se širok pas živini šez rano zaveže. Vedno se -vendar mora rana, ktera se ne da brez gnojenja zaceliti, v o dp er to rano spremeniti, da se gnoj ne zaseda. — Ako parana seže skos hlam, je posebno na tem ležeče, ali so že čeva skoz prederle ali le. Ako so že skos prederlf, naj se naglo spet nazaj spravijo, kar storiti je pa večkrat velika težava. Ako so se nazaj spravile, se naglo s širokim pašam čez ram trebuh preveže; ko bi se pa tudi čeva ne mogle nazaj spraviti, se morajo vendar prederle v rujuho zaviti, ktera se okrog trebuha zaveže, ker se mora pri tem na vsako viio živina vreči in rana zašiti po tako imenovanim trebušiim šivu, kar se^bo učilu v iku od operacij. Če je pa kak del v trebušni \otlini ranjen, je le malokdaj več kaj pomagati. Zaceline pri raztelesovanju živine, ki se včasil najdejo na jetrah, na vranci, na le-dicah, sicer pričaj«, da se majhine rane teh delov za-morejo zaceliti, raie na želodcu, in če vi h pa, posebno če kožo prederejo, se nikdar ne ozdravijo. Pri tacih ranah se toraj le praša, kako da se spozna, da je ta ali uni trebušm del ranjen? Če je želodec ranjen ali počen, se to stem naznani: Živini se začne rigati ali začne bljuviti, na-znanuje bolečine lakor pri koljiki, postane loječa in nemirna, žlemnate lože postanejo merzle in višnjeve, sapa in kervotok se zlo pomnožita. Akoravno se želode« zamore po zunajnim ranjenju poškodovati, se vendar še veliko večkrat zgodi, da poči, ako je preveč nabisan bil Cka&or pri napenjanju), pa tudi, de se živina pri vožnji preveč preteguje, ali pri tešiiim porodu preveč napenja. Da iso čer a ranjene, se po temle spozna: Iz rane teče kri s pico ali z blatam zmešana; živino kolje, žlemnate kože postanejo višnjeve in merzle, merzel pol nastopi, žila je zlo hilra, pa se komaj čuti. Te rane se pa večidel le po znnajnim poškodovanju napravijo; pa tudi če se sirovo ravna, ko se živina brizglja, ko se ji ritnik trebi, ali če se pri težavnim porodu nerodno obnaša, se zamorejo čeva raniti. Da so pa jetra, zolčni mehur, vranca, trebušna slinna žleza, ali ledice ranjene, se teško dru-gač spozna, kakor, če se tiste tekočine skoz rano izcejajo, ki se v teh delih napravljajo, in če je rana na takim kraju, da se zamore soditi, da bi bil eden ali drugi teh delov ranjen, in če se pri živini naglo nevarne znamnja zapazijo , ki ne morejo samo iz zunajnega ranjenja izvirati. Seavni mehur se pa po zunajnim ranjenju Is malokdaj poškodje, ampak le nalaš po hudob i i ali po nerodnim ozdravljanju kake bolezni; ali če se živini čaša ne pusti, da bi scala, ko je mehur poln; pa tudi pri teških in počasnih porodih se zamore kaj taciga pripetiti. Naznani se pa to po tem, da se živina vede, kakor da bi jo klalo, akoravno gre blato redno od nje, da se večkrat k scanju pripravlja, brez da bi od nje kaj scavnice šlo, in da se seavni mehur, če se skoz ritnik ošlata, prazen najde, in da se sopenje in kervotok naglo pomnoži in znamnja, ki bližnjo smert naznanijo, kakor smo jih že zgorej pri ranjenju želodca in čev napeljali, naglo nastopijo. Maternica in nožnica se pa večidel le pri porodih poskodjejo, od česar se bo v porodoslovju učilo. g) Rane na nogah (Wunden an den Füssen). Dvakrat tolikokrat kakor celo drugo truplo se pri živini gotovo noge ranijo, in ako živina zavolj ranjenja pogine ali da saj ni več za rabo, se to gotovo narveckrat zavolj ran na nogah zgodi. Štiri okoljsine posebno store, da je ozdravljanje ran na nogah bolj" težavno: 1. Ker so deli večidel zmuckani, da se rane le malokdaj brez gnojenja zacelijo; 2. ker se zio rad gnoj zasede; 3. ker živina z nogami ne miruje, in 4. ker je na nogali več členov, ki se zamorejo raniti. Razun tega, da se vse, kar smo že pri ranah sploh učili, tudi pri ozdravljanju ran na nogah spolne, se mora še posebno za to skerbeti, da se rana vedno v od p er t o rano spreoberne, da se gnoj nikdar ne zasede in da se rana med sabo ne dergne, Ako se tedaj rane y ta namen morajo razširiti, se mora to previdno ravnati, da se kak važni del (žile, vezlii, kite ali člen} ne prereže. To dobro vendar imajo rane na nogah, da se dajo lepo o bezati, le na pleču in na zadnjim stegnil se t9 ne more lahko zgoditi. Če so na nogah kite ranjene, posebno na zadnji strani, k zacelenju velikokrat mnogo pripomore, da se z obezo železne plošče na nogo navežejo, ksikor smo že na strani ^65. omenili, od česar se bo pri kostolomih bolj natanjko govorilo. Posebno nevarne so pa rane na nogah, če do čle-nove votline sežejo, da skoz rano člensko mazilo izteka. Spozna se pa to po tem, da živina zlo šepa in velike bolečine občuti in posebno po tem,da iz rana vlečljiva, rumenkasta, peneča, nesmerdljiva tekočina izteka; poslednjič po preiskalci, če se z^more v votlino člena vpeljati. Da se take rane zacelij'o, je posebno potreba, člensko mazilo ustaviti, kar se včasih s tem doseže, da se cela rana popolnama zašije in sicer tako, da šivi sežejo do globočine rane,ki vendar kapčniga vezka nikdar ne smejo n ab os t i. Ker se pa tO zamore le pri čistih vrezanih ranah storiti, se mora !?icer rana tako obezati, da se v olje pomočeno predivo do ranjeniga kapčniga vezka vloži in z njim cela rana spolne, in potem s širocim trakam povije. Le takrat, če se ne da poviti, se zamore, ko se s predivam napolne, poverh zašiti. Ko se kapčni vezek zarase, se rana po občnih pravilih ozdravlja. Zlo velikokrat se pri konjih rane pod binceljnam po tem napravijo, da se živina, v hlevu ali pri delu v kako verv ali verige zaplete in o zu] i. Bincelj večidel zlo oteče, postane vroč, zlo boleč, rana se rada razšira, postane gnjidava. Te rane so pa posebno takrat nevarne, če je tudi upognjivka ranjena. Ozdravljajo naj se taki žuli tri ali štir dni brez prenehanja z merzlimi okladki. Le če se začne gnojiti, naj se predivo, namočeno v maži, ki se iz polovice s vinee-niga kisa in polovice laški ga olja napravi, na rano položi, rana nepreterdo obeže, mcrzli ok adki aaj se pa še nektere dni rabijo. Le če se rana že zlo gnoji, taj se Dierzli okladki opuste. So liolečine zlo velike, se zamore ravno imenovani svinčeni maži pridjati štupe perja sraerdljiviga korena alištupe zobnikovigaizlečka ali olja zobnika. Ce se rana dobro celi, naj se le vsak drugi ali tretji dan preveže; sicer se pa mora rana tudi po občnih pravilih ozdravljati. Ostrupenjene rane (Vergiftete Wunden). Posebno omeniti moramo pa ostrupenjenih ran, ki so zavolj vcepljeniga strupa nevarne in treba jih je na posebno vižo ozdravljati. Tu sem štejemo rane, ki se napravijo, če živino bučele, ose, seršeni ali kače pičejo, ali če jo stekla živina vgrizne, če se po ostrupnjenim orodju rani, ali če v rano strup od kužnih bolezin, kakor od čer m a (vrančniga prisada), od smerkoviga ali červivniga konja, od hudobnih koz pride- Nar manj nevarno je pičenje bučel, os ali str-šenov, kar zamore le täiirat nevarno biti, če cela truma takih žival serdito živino napade, daje po celim truplu vpikajo, zlasti krog nosnic in gobca, da oteklina sopenje zatare, »li da po prevelikih bolečinah pogine. Odgnati se zamorejo take živalice s tem od živine, da se z vodo oblije, da sesmerdljivi dim pod živino stem na-)ravi, da se nekoliko mokra slama ali kaj druziga zažge, iar je taki živalici zoperno. Sicer se pa mora tisti, ki kaj taciga stori, sam dobro v obleko zadelati, da sam kaj ne skupi. Ozdravljajo se te otekline z m er zlo vodo', z rušno, z oljem ali mastjo; tudi arnikna tinktura z vodo zmešana je prav dobra. Le takrat, ko je bolečina zlo huda, oteklina napeta, so koristni žlemnati in oljnati gorki okladki, kteri poslednji se tudi vedno rabijo za zalivanje, če se oteklina v gobcu in nosnicah napravi. Vedno se pa mera pri tem na no trajno zdravje živine gledati in po tem zdravila odločiti. V hudi vročnid je treba pušati, in solilar noter dajati; če živina slaba postane, potrebuje kafre. Veliko bolj nevarno je pičenje strupenih kač: zlasti gada, posebno za bolj majhno živino, za pse, ovce in koze. Veči živini zavoljo tega pičenje manj škodje, ker ima bolj debelo kožo, bolj terdo in ^osto dlako. Oteklina se po pičenju naglo napravlja in razširja in je zlo boleča. Živina začne kmalo pešati, huda vročnica se pridruži, psi in prešiči tudi večkrat bljujejo in kmalo se prikažejo znam^ nja sneta. Večkrat kmalo smert nastopi. .t Pri ozdravljanju kačjiga pika je trebanar poprej^ ako je še moč, strup iz rane spraviti s tem, da se rana zmije z vodo (nar bolj i je mlačna voda, tudi scavni-ca, premerzla voda rano pa vkup vleče in stori, da se lože strup v njej zasede); druga potreba je, da se iz rane kri dobro izteče in tako strup odplavi. Da se to doseže , je nar boljši koj po pičenju krog in krog vgrizka z ojstrim nožem še nekoliko globokeji izrezati, kakor rana seže. Če pa po kraju rane ni varno izrezati, je nar bolji z razbeljenim železarn rano žgati. Ako se pa tudi to ne more zgoditi, naj se rana žge s hudičevim oljem ali s salmiakovcam; če ni druziga pri roci, naj se z močnim lugam, s prav hudim kisam z močno mjilovico ali s scavnico rana dobro zmije. Tudi s smodnikamje dobro rano poštupati in ga na rani zasmoditi. Da pa po-pijavne žile strupa ne popijejo, se tudi svetje ranjeni del proti sercu prevezati. To se zamore vendar le v sili storiti, ker se takrat, če ni posebno terdno prevezano, ker-votok popoinama ne zatare in ne pomaga popolnama, če je pa terdno prevezano, da kri popolnama zastane, postane prevezani del snetjav in odpade. Noter se daje živini mleka, olja in žlemnatih kuho-vin, in če psi ali prešiči začnejo bljuvati, naj se jim tudi bluvne soli ali štupe bele čmerike, pol do tri grane na enkrat noter da, da se bljuvanje polajša. Veliko hvalo se je zoper kačji pik pridobilo tiste zeliše, ki se imenuje kačja smert, pod rastlinoznanskim imenam astiamontana (inulasquarosa, inula bubonium) tako da je bilo celo po vladi priporočeno; namest astro-montane, se je bil večkrat nemški oman (inula germanica) tudi s pridam rabil. V takili krajih, kjer to zeliše rase, si zamore vsak izleček (extract) tega zeliša takole napraviti: Kadar to zeliše cvete, se odreže nad korenino in nabere. Nabrano zeliše se mora tako dolgo v vodi kuhati in večkrat premešati, dokler se zgornja skorja od stebla odluši. Potem se zeliše še enkrat dobro ožme, in preč verže, voda naj pa v piskru zopet pri ognju tako dolgo stoji in vre, da se vsi prazni deli izkade, izlečik pa v podobi rujaviga mazila v piskru ostane. Ta izlečik se potem za potrebo ohrani in se tako le porabi: Ako ste k večim le kake dve uri po vgrizu pretekli, pomaži z njim rano, in daj dve žlici tega izlečka, da ga povžije. — Ko je pa po vgrizu več ur ali dni preteklo, se mora rana, pervi in drugi ^an enmalo razrezati (skarificiren^ in potem z izlečkam od zunej in znotraj na imenovano vižo ravnati. Ko bi izlečka pri rokah ne bilo, je tudi dobro, če se dene dve pesti zelisa v maslicu vode skozi če-tertinko ure kuhati. Odcejeno vodo naj pičena živina na dva pota popije; prekuhano zelise naj se pa na rano položi. Z astramontano ali nemškim omanam se zna tudi takole ravnati po skušnjah domačih (v Novicah leta 1845): Naberi astramentane ob njenim nar lepšim cvetenji, deni na drobno zrezane v prlmerjen lonec, kteriga z vodo naliješ do verha in k ognju pristavljeniga24 ur brez prenehanja, toda počasama, vreti pustiš; med vrenjem pa nič več vode ne prili. Potem odli krop v kako skledo, prekuhano zeliše pa v platneno ruto povito in v precep djano tako dolgo privijaj in stiskaj, dokler sok iz zeliša čisto stlačiš. Leta sok poprcjšniinu v skledo prili in vse skup v odkriti skledici na žerjavici tako dolgo pusti, da se vsa voda po sopari iskadi, "in le sam čisti izleček ostane. To pa zvediti, kani od časa Jo časa kaplic« te mokrote na kosmat papir (Füesspapier) in kader je nič več pil ne bo, je zadosti ukuhano, že imaš cvet ali izleček zdravilne astramontane. Hrani ga potem v majhne steklenice z voz-kim gerlam, ktere dobro z gobo zamašiti in s smolo za-kapati moraš, da nikjer zrak va-nje ne pride in cveta ne spridi. Rabi ga pa takole: Vzemi za lešnjikovolupino tega cveta, zmešaj ga z nekoliko mlekarn ali tudi z vodo, in daj ga pičenimu živinčetu popiti; rano pa le z čistim cvetam pomaži. Ponovi oboje večkrat in — v kratkim času je strup ob svojo moč in nevarnosti ni več. Ker smo od ran, ki po vgrizku stekle živine vstanejo, že pri steklini govorili, zavernemo bravce tie (stran 86 — 92> Rane pa, ki so s strupam čermastih bolezin (vran-čniga prisada), smerklja, červivnosti, ko'z i. t. d. oskrunjene, se od začetka, doicler se še nisa razširile, ozdravljajo kakor pičen je kač. Če se je pa strup že po celim truplu razširil, se večidel ravno tista bolezen napravi, ktere strup je rano oskrunil (vrančni prisad, čer-vivnost i. t. d.) in po tem se tudi bolezen ozdravlja. Vselej pa so te bolezni silno nevarne. Tgnjide (€Sescliwtire.) Vgnjide so gerd« rane, v kterih se gnojnica napavlja, ki nimajo nagienja k celenju, ampak se vedno širijo in krog sebe razjedije. Razločijo se vgnjide potem: ali izvirajo iz kakoine notranje ali unanje bolezni in so ž njo združene (s červivnostjo, smerkijem, garjanii i. t. d.}, ali pa so same zase po kakoršnim vunarjim poškodovanji, — ali so po-veršne ali globoke, da sežejo skozi kožo in meso do kosti, vezkov i. t. d. ali clo do no trajnih votlin. Vsaka lepa rana se pa zamore v gerdo vgnjido spremeniti, če se nespametno o zdravi j a s ostrimi in hudimi zdravili, — če ima, kakor pravimo, živita slabe kri, —če je vreme napčiio, ali zrak v hlevu spriden i.t.d, Sploh si moramo pri ozdravljanju vgnjid prizadevati sledeče doseči: 1. vzrok bolezni (^mnanji ali notranji) odrerniti, vgßji^ß v lepe se gnoječo rano spremeniti. Ako smo to dosegli, se bo rana zacelila. Kar pervo žadent, naj se rana po pravilih pri ranah razloženih takrat pa, ko je vzrok vgnjide kakošna notranja bolezen, se mora tudi ta bolezen oziravljati. Drugo pa zamorenio doseči zdaj z nožem, zdaj z razbeljenim železan, včasih z razjedljivimi. včasih z oživljaj očimi in sušivnimi zdravili. Z nožem še nar več opravi pri globoki k vgnji-dah in pijavkah, da se \plane spremene, — pri vgnji-dah na zlo občutljivih delih ali blizo žlahtnili delov, če divje meso na njih rase, ker se zamore divje meso nar lepši z nošem odrezati :n se bližnji deli nar ložeje poškodovanja varjejo. Kdor se boji nož v roke \zeti pri globokih ranah in jih odpreti, da zamore gnojnici se čisto iztekati, tak ne bo nikdai sreče imel pri ozdravljanju vgnjid. Ž njim se v globokih ranah nar več ojiravi — vse druge mazarije so tuktj škodljive, ker se gnojnica vedno bolj zaseda in razjeda. Razbeljeno železo se takrat s pridam rabi, ko je vgnjida topa in ohlapnjena in ko tudi divje meso na njej rase, ker se tako divje meso odžge, vgnjida zdraži in tako nagnenje k celenju jbudi. V" ta. namen se pa mora železo včasih tako razbehti, da je belo, včasih, da je rudeče, včasih le tako, di še svojo rujavo baivo ob-derži. Belo razžge vse, česar se dotakne, naglo, na^i! pravi debelo hrasto, ki pa tfani, da vročina ne seže glof 19 boko, in toraj se pod hrasto ne napravi zlo hudo vnetje. Rude če železo pa tanjši poveršno hrasto napravi, vročina pa bolj globoko seže in tako se napravi bolj razširjeno in huji vnetje. Rujavo razgreto železo pa po tem napravi veči ali manjši vnetje in bolj ali manj debelo hrasto, če se dalj časa na vgnjido pritiska ali ce se le naglo z njim čeznjo potegne. Ktera sorta tako razbeljeniga železa naj se rabi, odloči lastnost vgnjide, če več ali manj divjiga mesa na njej rase, pa tudi bližnji deli, kterih je potreba varovati, da se ne p»škodjejo. Med razjedljive zdravila, skterimi si včasih prizadevamo »agnjenjek celenjuobuditi, štejemo: solno, soli tarjevo ali žepi eno kislino, (hudičevo olje) s aim i a-kovec, raztoplino sublimata, živiga srebra, razjed-Ijivi kamen, raztoplino bele mišice v vinskim cvetu ali kisu; nekoliko manj razjedljive zdravila so: raztoplina železniga, bakreniga ali cinkoviga vitriola, maž 'zeleniga volka, štupa žganiga galuna, ostra maž. Med oživljajoče zdravila se štejejo: lopa t kina in mirna tinktura,kafrovec,mjilovic, jelenovec, digestiv» maž (ki se napravi iz eniga dela rumenjaka in šest delov vlečljiviga terpentina),maž, ki se napravi iz beljaka in živiga apna i. t. d. Tudi štupa bukoviga oglja ima veliko moč zoper vgnjide, ker gnojnici vzame razjedljivost in smrad. Pri tej priložnosti pa moramo še opomniti, da je potreba vgnjido gnojnice snažiti in spirati, vunder če se začne že lep gnoj delati, naj se ne dergne rana in ne spira preveč, ker to le overa, da se rana ne celi, ker 'e dober in lep gnoj (bele barve in brez smradii) nar )oljši mazilo. Ako so se take zdravila rabile, ki po vgnjidi hrasto napravijo, naj se hrasta nikdar ne terga, ampak le takrat, ko se odluši, naj se odpravi. Kako pa de se imajo vgnjide obezovati, se bo v uku od operacij govorilo. Kostne vgnjide (Knochengeschwüre.')^ Kalior na drugih delih, se zamorejo tudi na kosteh vgnjide napraviti, ali kakor sploh pravijo, kost gnjiti. Kostne vgnjide so vedno zvgnjidami drugih delov, Iti kosti obdajajo, združene, zavolj tega se razun na» vadnih znamenj vgnjid še sledeče zapazijo: i' i; Bolečine so kakor'>WJ^o zunajni vgnjidi soditi imele biti, k ; ■ 2. Tekočina, ki se Iz take izceja, je garda in na posebno viao smerdljiva in zlo razjedljiva, in 3. s preiskalcom," ali če je luknja dovolj široka, s perstam se zamore do terde kosti priti, ki je garpova in razjedena. Kostnevgnjide se napravijo večkrat iz ran ali.vgnjid, ki se iz bližnjih delov celo do kosti razširijo, kar se posebno rado takrat zgodi, če se gnoj zaseda. Pa tudi neposredno po kakim poškodovanju kosti se zamorejo take vgnjde napraviti. Kostne vgnjide se sploh zlo teško ozdravijo, ako-ravno se v Tgodnih okoljsinah kostna vgnjida zamore v kostno rano spremeniti, ki se zaceli. Vgodne so kostne vgnjide takrat, če načeta kost bolj na verhu leži, če je gnjidav košček od druge kosti odločen, da se zamere vun vzeti, ali da ganatora sama odpravi, ali če se zamore storiti, da se gnjidava kostnedergne z bližnjimi deli in da zamore vedno gaojnica iztekati, če gnjidava kost ni s kako notrajno boleznijo v zvezi, da ta celenja ne overa in če kostna tkanina še ni premenjena in poslednjič, ee kostna vgnjida ni na členu. ^ Za ozdravljanje se priporoča mnogo zdravil za spiranje, da bi se gnojnica vedno sproti iztekala, da se deli zdražijo in ožive, da bi se gnjidavi del kosti odločil, kakor: kuhovine in poparine dišečih (aromatiških} želiš; kakor: baldriane, arnike, angelike i. t. d., kuhovine skup-vlečljivih zdravil, hrastovih, verbovih in kostanovih skorij, zelenih orehovih lupin, kuhovine smrekoviga ber-stja, potem raztopline sublimata pol kvintelca v maselcu apnene vode, poslednjič spiranje s tinkturo voznika, mire, lopatke, in obezovanje z predivam, vmaži namočenim, ki se napravi iz dveh lotov vlečljiviga terpentina, dveh rumenjakov, kteri se še kvintelc mirne in lopat-kine štupe pridene. Tudi za noterdajanja hvalijo ne-kteri kuhovino smrekoviga berstja, štupo vožnika in druge smolnate in smolnatodišeče zdravila. Pa vse te zdravila nikdar ne pomagajo, če se popred luknja, ki do gnjidave kosti seže, tako se razširi, da se gnjidava kost po-polnama odpre, da se zamore gnojnica vedno sproti izcejati, in če se vgnjida ne da tako zavezati in s predivam spolniii, da se gnjidava kost med sabo in z bližnjimi deli ne dergne. Ako se zapazi, da so posamezne kostne ter-šice ali popoluama ali le deloma odločene, naj se z pre- 19 ^ iskalcem ali kles^cami van vzamejo, če lega kostne vgnjide pripusti, je večkrat koristno celo gnjidavo lice z nožem ali s kostno sterguljco os(ergati, da se iako vgnjidavrano spreoberne. Skerbeti se pa vedno mon, da se vgnjida s kakim delam ne dergne, da se v njej kaka tekočina ne nabira, in da ne pride do nje ne podnebni zrak, ne kaka druga škodljivost, kar bi celenje zaderževalo. V ta namen je nar bolji z predivam v olju namočenim rano napolnili in jo potem dobro obezati. Le malokdaj bi se zamoglo zgoditi, da se ]jukni«a, ki v gojidavo kost pelje, ne more tako razširiti, da bi se 'gnjidava kost popolnama odperla in nabirajoča gnoj-jiica sproti iztekala. Ako se to zgodi, se mora trak za-vleči in večkrat in po^celim obsežku zavlečeniga traiia, iZ toplo vodo zmivati. Če se začne celiti, se oteklina pomanjšuje, serbičica minuje, smrad se zgubuje, bolečina pomanjšuje in namesti gnojnice se napravlja gost bel gnoj. Ako se v treh ali šMrih dneh te znamnja ne prikazujejo, je potreba vgnjido z noviga preiskati in ravno imenovano opravilo ponoviti. 3. Kostolonii (Kuoclienbrüche). Kosti se zamorejo na raznih krajih živinskiga tri^a zlomiti, posebno na takih krajih, kamor se živina vewIHt udari ali sune. Bazdele se koslolomi v sledeče sorte: 1. Kosti so: ali zlomljene, ali nalomnjene ali odkrušene, in sicer: 2. ali počes ali podolgama ali navšev zlomljene, in ^ 3. kostolomi ali še le novi ali že zastarani. Na krajih, kjer se kost lahko o šla ta, se lahko spozna, če je kosi zlomljena ali ne, če pa kost bolj globoko leži, se to večkrat zlo teško razsodi. Paziti je treba pri preiskovanju na sledeče znamnja: Pervo znamnje je , da del, v kterim je kost zlomljena, živini popolnama odpove: na zlomljeno nogo se živina ne more več opreti; z zlomljenimi čelustmi ne more več žvečiti; z zlomljenim rebra m hitro in teško sope,kakor pri hudi pljučnici; pri vderti čepini je živina omamljena, pa tudi mer tud ali smert zawore kmalo nastopiti. Drugo znamn, se pa včasih veli: večkrat se živina e so bolečine zlomljeniga dela, ki io huji naznanijo kakor drugekrate, tolečin trese, se rsake reči, ki tlizo pride, boji, da bi se je ne dotaknila j večkrat zavolj bo-' lečin jecl in stoka. ' Tretje znamnje je to, da zlomljen ud večkrat preJ* menjeno podobo in lego dobi, ker se zlomljena konca kosti premakneta. deterto znamnje js to, da se zlomljen ud vse dru-gači premakuje kakor zdrav. Gotovo in večkrat edino znamnje je petič škripanje, ki iz tega izvira, da se zlomljena konca kosti med saboj dergneta. Tako škripanje se večkrat že od daleč sliši, večkrat pa le takrat,ko se en iconec nepremakljivo derži, drugi pa na vse kraje suče. 'S Razun teh znamenj se večkrat tudi še druge pridružijo, kakor: rane, kervavenje iz zunajnih, kral® zlomljene kosti ležečih delov, vročnica, mertud, velki kerč i. t. d. Kostolomi so sploh zlo nevarni, ker živina ne miruje z zlomljenim udam, kakor bi bilo potreba, da bi se ozdravil. Na takih krajih pa, kjer zlomljena kostna konca v svoji naravni legi ostaneta, se večkrat kostolomi zacelijo, brez da bi kdo vedel, da se je kost zlo-ij mila. Posebno se nevarnost ravna po tem: ali je kost lep or zlomljena in kostna konca celo nič zdrobljena, ali če so se košice nalomile, če so robori tako ojstri, da zbadajo, ali če so gladki, če so razun zlomljene kosti tudi drugi deli, ki kost obdajajo, ranjeni, zmečkani, žile natergane, da se ne zacelijo brez gnojenja. Po-česni kostolomi se raji zacelijo kakor poševni. Sploh je tedaj nerarnost veči ali ali manjši po tem, na kako vižo da je kost zlomljena: ktera lost in na kterim kraju, pvi kteii in kako stari žimi, in od kdaj da je zlomljena. Vzroki. Kost zamore zlomiti vsaka zunajna sila J posebno se to lahko naključi pri zlo stari ži\ini, in pri taki, ki ima posebno perhle in kerhke kosti. Veliko ložeji se to tudi na nogi pripeti, na kter« se živina terdno upera. Jfavadno se to primeri, če živiat spodleti ali če pade, če jo kdo udari ali sune, ali na kako drugo silovito vižo. Zaceliti se zamorejo kostolomi na to vižo, da iz kostnih koncev meza izteka, ki konca zalepi, kar se navadno od 8. do 12, dne zgodi; vender pa 3 do 4 tedne preteče, predenj se ta meza dobro v t er Ji in kost spet terdna postane. Le če se;^ kostolomi na to vižo zacelijo, je živina se za rabo. Če se pa zlomljena konca ne dotikata, se zamore vsak za se zaceliti in se na koncu s tanjkim hrustancam prevleči in tako se napravi nov člen; živina pa s tako zaceljenim kostolomam ni za delo. če se pa začne gnojiti, je le takrat še kaj upati, ko je kost le nalomljena, ne pa, ko je zlomljena. Pri ozdravljanju kostoloma si moramo toraj prizadevati, vse storiti, da se kostna konca lepo spri-meta in zalepita. To pa se doseže takole: 1. Zlomljena konca se morata vravnati, to je, tako skupej stisniti, kakor sta bila v zdravim stanu. 2. Zlomljena konca se morata tako vravnana nepremakljivo tako dolgo obderžati, da se zacelita. 3. Odverniti se morajo vse škodljive okoljšine, ki bi zamogle cel en je z ad er že vat i ali overati. Da se pervo doseže, se morata zlomljena konca, ako eden nad drugim ležita, narazen potegniti. To se zamore le z rakami storiti, tako, da se en konec nepremakljivo derži, drugi pa, večkrat z veliko silo, narazen potegne, da se na tako vižo konca vjameta, kar se s tem naznani, da zlomljeni ud dobi naravno dolgost, podobo in lego. Ako se pa to ne more storiti, se tudi zlomljena kost ne zaceli. Še večkrat pa se zgodi, da se zlomljena konca sicer dofii-o vravnata, da se pa drugi pogoj ne more doseči, namreč da se zlomljena kost ne more vravnana obderžati. Obderžati pa se zamoreta vravnana zlomljena konca le z o baz ami v naravni legi. Obezati se pa zamore jo zlomljene kosti le na nogah, in sicer na trojno vižo: а) pri kostolomih plečne in zgornjoramne kosti sprednje noge in stegenske kosti zadnje noge se obeza napiavi v podobi hlačnice, ki se mora noge terdo prijeti. Zgorej se naveže na kom ali na križ, zunaj se pa s trakovi terdno zadergne; б) pri kostolomih spodnjoramne in spodnjo-stegenske kosti se lesene vpogljive dilice, ki se do-,bro s predivam povijejo, s šfrokimi trakovi po nogi navežejo ; posebno dobre so dilice iz tiste novoznajdene stvari, ki se gut a perča imenuje, namesti lesenih dilc se pa zamorejo tudi zelenikne palčice v platno všiti in tako krog zlomljeiiiga dela navezati; cj pri kostolomih pod skoknim in sprednjoko-lenskim čleaam bi se zamogle tudi ravno imenovane obeze rabiti, pa še bolj koristne so železne plošici, ki se ena spredej, ena zadej na nogi tako vpodobljene navežete, da se noge lepo primete. Sprednja kakor tudi zadnja plošica se vterdi na podkev, na kteri se spredej rivec, in v njem ljuknica napravi, da se sprednja plošica vanjo dene io zadnja plošica se tudi nad podkev vterdi, kakor smo že na strani 265 omenili. Razun teh obez se pa mora živina na podpasniik djati (in die Hängematte legen), da se ne vleže na tla in vendar na podpasniku kakor na ležavniku počiti zamore, pa tudi, da z nogo bolj miruje. Tri ali štir tedne naj se obeze ne opuste, akoravn» se morajo večkrat popraviti j če se kaj premaknejo. Da tretji pogoj dosežemo, je treba odlomljene ko-šice in zasedeno kri iztrebiti, ker bi se sicer gnojilo. T) se doseže večidel s tem, da se koža prereže; če pa se mera to storiti, je večidel od ozdravljanja malokdaj kaj pričakovati. Tudi na notrajno zdravje živine se mora vedni gledati in posebno skerbeti, da živina dobro prebavlja. Ako tako ravnamo, se včasih kostolomi ozdravijo, večkrat pa potem živina vendar ni za delo, Kostolomi pri veliki in teški živini, kakor pri konjili in govedih so sploh veliko bolj nevarni, kakor pri mali živini, ktere lože vkrotimo, na priliko pse i. t. d. Nektere kostolome posamsko napeljemo. 1. Vbita, cepina QHirnschalbriiche.J 'Čepina zamore počiti ali se vtisniti; pri pervin priiüerieju čepina sicer ne tisi možganov, ampak sila, za-volj ktere je čepina počila, je možgane pretresla, pii drugim primerlejn pa vsedena čepina posebno takrat na možgane tisi, jih draži in zbada, če odkrušene košic« vanje mole. Znamnja, ki nam vbito čepino naznanijo, so dvojne; nektere se zapazijo na čepini, drugi pa po preme njen i h možganskih opravilih. Na čep in i se zapazijo razpoke po tipu, — ali Č3 je čepina vtisnjena, jamca, čepina se vdaja, ravno tak» se tudi že od zunaj na koži večidel rana najde. Možganne opravila se premene tako, da sene-ktera živina opoteka, ali da se nezavedna zgrudi, in s« vede kakor pri omotici. Druga živina se le na zadnji konec vsede, je tudi bolj ali manj omamljena, vertoglavni in se večkrat vede kakor pri tišavki. Včasih živina, kt pade, kmalo spet k zavednosti pride, pa ne more vstati, ker ji noge popolaoma odpovedo, Ako se možgani zlo pa- žkodjejo, zamore živina tudi naglo poginiti, po mertudu občjem. Če se živini cepina vbije, je to vedno zlo zlo nevarno; akoravno se kosti, če ise zamorejo vravnati, tmalo in rade zacelijo, je vendar poškodovanje možganov vedno zlo nevarna reč. Če pri vbiti cepini možgani veliko ne terpe in če kosti niso vtisnjene, se ozdravljajo, kakor smo že pri ranah omenili, z merzlimi okladki; če je živina zlo topa ali vertoglava, se ji mora tudi pušati, zlasti ako je dobro rejena. Noter pa naj se daje solitarja, ali dvojne soli, če ne gre blato od nje. Če se pa že zunaj na koži rane zapazijo, ki so s sterjeno kervijo zasedene, je koristno rano do kosti razširiti, in če se tu najdejo vtiski ali košice, se morajo kosti vravnati ali pa z zato pripravljeno okroglo žagico, ki se trepan (Trepan-Krone) imenuje vsa vtisnjena kost izžagati, in kro^ ljuknice, ki se je s tem napravila, naj se košice, ki v možgane mole, vun vzamejo ali vravnajo. Rana se dobro zmije in s predivam v olju namočenim spolne in rahlo s platneno ruto obeže, merzli okladki pa naj se pridno rabijo. Vselej je ta operacija kakor pravijo za življenje ali smert. Razun tega je po okoljši-nah potreba pušati, ako se je bati, da bi se možgani ne uneli. 2. Vbite kosti čela in sprednje glave (^Knochen-brüche an der Stirne und am vorderen Theile des Kopfes^. Te kosti se nar večkrat vhijejo na paši, in sicer pri konju, če ga, ko se pase, drug udari, pri ovnih, ko se terkajo, pri kravah, ko se lodejo. Poškodovati se paza-more ali čelna kost, ali kosti, ki krog očesa leže, nosne kosti i. t. d. pa tudi rog se zamore sneti ali veči ali manjši del kostniga podaljška ulomiti. Ozdravljanje se sploh po tistih pravilih ravna, kakor smio že pri vbiti čepini omenili, samo da to zavolj tega ni tako nevarno, ker možgani niso poškodovani. Če je kost vtisnjena, se zamorejo veči kosčiki brez nevarnosti izrezati, vend^ar mora, Mor kaj taciga dela, natanjko lego delov vediti, da na ušesu, na očeh ali na zadnjočelu-stnim členu kakiga imenitniga dela ne poškodje. Ce je pa rog snet, se več ne prirase in nov več i^.^rase, nasaditi in privezati se sicei? «samore s trakovi^ »9ll na nasprotni rog. Če je pa kost pod rogam nalom» Ijena, naj se narpoprej vravna in s trakovi terdo obeže, in po okoljšlnah »a glavo ali na nasprotni rog priterdi; prav dobro je klej iz beljaka in žganiga galuna napraviti in s tem nalomljeno kost namazati; tri tedne pa naj se trak ne odveze. Živina naj med tem časam vedno v hlevu stoji, priveže pa naj se tako, da se z rogmi ne more nikamor zadeti. Če je pa kosi pod rogam odlomljena, se zaveže s predivam v olju namočenim in s trakovi priterdi. Tako se kri ustavi in Ijuknja, ki v čelno votlino pelje , zamaši. Pa tudi, če se lana s smolnikam namaže, se kmalo sama od sebe zaceli. Tudi če rog ni lepo odlomljen, se sčasama lepo obrase; toraj ga ni potreba obrezovati, če ni posebno razcepljen. 3. Kostolomi zadnje čehsti (Knochenhriiche des r HmterkiefersJ. Ti se le takrat ozdravljajo, če je kost le na eni strani zlomljena, ker , če bi bila na obeh straneh zlomljena , je vse zastonj živino ozdravljati. Nar večkrat se zadnjočelustna kost zlomi med sprednimi (reznimi} zobmi in košniki, ali bolj zadej proti zadnjočelustnim členu. Za-morejo se pa tudi zobje izbiti in zraven kost ulo-miti. Kje da je kost zlomljena, se lahko prepriča, če se poslata; ako se hoče pogle^lati, če so zobje zbiti, se usta odprejo z zato napravljenim železnim odperalam (Maul-gitter). Da se kost spet zarase, obstoji vse ozdravljanje v tem, da se skerbi, da se zlomljena konca ne premikujeta; toraj naj se varie kolikor ie mogoče, da živina z fcelustmi ne giba, da se ji nič druziga ne da jesti, kakor močnate ali vtrobnate pijače, v kteri se žita skuha ali repe ali korena namečka. Šo pa zobje zbiti, se večkrat še zarasejo, če se vravnajo, kar je pa težavio storiti, če se pa že komaj derže,^naj se s klešami vun potegnejo. ^ Če se je pa čelustna kost zdrobila, se mora večkrai skoz kožo prerezati, da se košice vun poberej». v 4. Zlomljene vertavnice (Brüche der Würbelbeinejh Vertavnice se zamorejo zlomiti na vratu, naherbtuy v ledji in na repu. To se sicer malokdaj zgodi, nar večkrat se še zlomijo kviško stoječi in počesni podaljški (Stachel - und Querfortsätze). Spoznajo se ti kostolöml zlo teško in sicer le takrat, če je znano, da se je živina; na kak kraj herbtanca poškodovala, da občuti živina na tem kraju bolečine in če se zapazi janica ali oteklina, ali če se zamore odlomljeni konec premikavati, kar se vendar le zlo malokdaj zgodi. Na repnih vertavnicah sc pa kostolomi veliko ložeji spoznajo. Pri ozdravljanju se druziga ne more storiti, kakor da se merzli okladki rabijo, da se živini počitek da. Le takrat, ko je odlomljen konec vertavnice zdrobljen, in ko se zamore to natanjko čutiti, je potreba z nožem tako daleč vrezati, da se zdrobljene košice vun spravijo. 5. Zlomljene rebra {Brüche der Ripperi). Rebra se posebno pri veliki živini mnogokrat zlomijo, se pa večkrat ne zapazijo, posebno takrat, ko ni znano, da se je živina poškodovala, ko zunej ni nobene rane viditi, in če se zavolj zlomljeniga rebra ne naznanijo bolestne znamnja so pil. Ko se pa kako znamnje prikaže, ki nas opomni rebra preiskati, ni težavno zlomljeniga rebra najti. Ošlata se vsako rebro od zgorej do spodej , ifr kjer je zlomljeno, se najde oteklina ali j a-mica, oba zlomljena konca se vdajata ali premakujeta; večkrat se tudi oster rob, ki vun moli, ošlata, in pri tem občuti živina bolečine. Tudi škripanje se večkrat sliši. Če pa kak zlomljeni konec reber v persno votlino moli in persno mrenco ali pljuča poškodje, se zapazijo znamnja, ki vnetje persne mrence ali pljuč naznanijo. Ako je sapa zlo teška in če tečejo živini iz nosnic kervave pene, je znamnje, da so tudi pljuča ranjene. Ko se zlomljene rebra ozdravljajo, je posebno na to treba paziti, ali "se zlomljena konca vjemata ali ne. Ako se vjemata, ni druziga potreba kakor živini mir dati in pri velikim vnetju merzle okladke rabiti. Ako se zlomljena konca ne vjemata, ju je treba vravn a ti; to doseči pa se mora večidel na sprednjim robu do zlomljeniga rebra z nožem vrezati, da se zamcreta dva persta noter vtakniti, s kterima se zlomljeni konec proti sebi potegne. Persne mrence, ako niže ranjena, seje treba varovati, da se ne poškodje. Večkrat se najde, da je zlomljeni konec skoz persno mrenco prederl in pljuča nabodel. V takim primerleju se morajo nabodene pljuča previdno oprostiti in zlomljeni konec proti sebi potegniti. To se pa večkrat ne more s samim perstam storiti, ampak potreba je z oljem namazano železno plo-j šico, ki se na spredej ležečo rebro nasloni, zlomljeni konec vzdigniti. Ljuknja se spolne s predivam v olju namočenim, in krog pers se priveze širok pas. Ako rebro tako vravnano ostane, je upati, da se bo zacelilo. Ljukna mora vedno zamašena ostati, predivo pa naj se večkrat z novim nadomesti. Če ja rebro ne ostane vravnano, je zlo dvomljivo, če se bo zace ilo ali ne, če se tudi večkmt vravnuje. 6- Tjlomljene 'medenine kosti (^Brüche der Becken- knochen^. Na drugih krajh se medenčne kosti le malokdaj zlomijo, le vunanji greben kovka (der äussereDarmbeins-winkel) pa se posebno pri konjih lahko in mnogokrat odlomi. To se zamere zjoditi, ko se živina verže, ali če pade, če se na vratne hangarje i. t. d. udari. Spozna se ta kostolom lahko, živiia začne ko j po poškodovanju še-pati. Na bolni strani se z nogo boij osko prestopa, nogo za saboj vleče, in na jolni strani je kovk bolj vtisnjen in nižej, in pri preiskovaiiju naznanuje živina velike bolečine. Večkrat se sliši škripaije zlomljene kosti, ako se preiskuje. Nevarin ravno U kostolom večidel ni, ogerdi pa živno večidel za vedno, ker na eni strani vedno kovk bolj vtisnjen ostane; vselej pa dalj časa preteče, predenj se zaceli. Pri nevgodnih ololjšinah se pa ali celo ne zaceli ali le nepopolnama tako, ta živina vedno šepa. Da se ia kostolom zaceli, je potreba živini mir in počitek dati in da se vnetje potolaži, se rabijo meizli okladki. Ako bi se pa gnojilo, se mora predreti, da zamore gnoj iztekati; tudi košice se morajo večkrat vun potrati. 7.4 Zlomljene plečm kosti (^Brüche des Schulterblattes'). ^ Akoravno se živna na plečne kosti primarsikteri priložnosti udari, se vendar plečne kosti le malokdaj prelomijo, deloma pa se večkrat poškodjejo. Ako je plečna kost prelomljena, se živna nič več na nogo ne more upreti, ampak stegnjeno nogo naprej moli, zlomljeno pleče se bolj poniža in ako se bolj latanjko preise, sc znamnja zlomljene kosti, ktere smo že večkrat napeljali, razločno pokažejo. Ako so pa plečie kosti le odkrusene ali aalomljene, se večkrat zlo teško to spozna; če ni zunaj na koži rane, ki do kosti seže, se s ireiskalcam zve, ali je kost odkru-šena ali nalomljena, Öe je plečna kost prelomljena, se le malokdaj da zaceliti, in klavna živina naj se brez odlašanja Bakolje; le pri konjih bi se zamoglo ozdravljanje aa «o vižo poskusiti, da se živina v podpasnik dene; da se na pleče merzli okladki pokladaio in se noga obeže, kakor smo na strani 294 omenili. Če so pa plečne kosii le odkmseoe ali nalomljene, se morajo kosice van pobrati, če je mogoče, rana pa naj se celi, kakor sploh druge rane. 8. Kostolomi na nogah (^Knochenhrüche an den Füssen'). če se živini kaka kost na nogi zlomi, kar se večkrat pri vsaki sorti živine zgodi, je posebno to važno za spoznanje kakor tudi za ozdravljanje, ali je kost zlomljena blizo ali na členu, ali bolj proč od členov In potem, ali je poaev ali počes zlomljena. Kar zadene spoznanje kostoloma, se večkrat na členih sija tesko natanjko razloči, ker se škripanje zlomljenih kostnih koncev, kar je vedno nar gotovši znamnje, komaj ali celo ne sliši. Druge znamnja so po navadi sledeče: živina zlomljeno nogo po besi, tako da se bincelj večkrat tla dotakne, se celo nič več na nogo ne upre, na tem členu posebno velike bolečine občuti, večkrat se zunaj rana ali oteklina zapazi. Ker se pa zlo enake znamnja tudi pri vsakim hudim vnetju člena^rikažejo, je le škripanje gotovo znamnje kostoloma. Če je pa kost bol proti sredi zlomljena, se škripanje na drugih krajih lahko sliši in torej bolezen zlo lahko spozna, le na kopitni in nadkopitni kosti se večkrat teško sliši, in toraj tudi bolezen bolj teško spozna. Ozdravljati kostolome na nogah bi bilo le takrat svetovati, če so p očes ni in le celo malokdaj, če so poševni, da se zamorejo natanjko vravnati in da tako vrav-nani ostanejo, če se niso košice na drobile in če so bolj proč cd kakiga člena. V ta namen se noga v plošice dene, ki se dobro s predivam oblože in potem s trakovi povijejo. Namesti lesenih dilic se zamore s trakovi iz gute perče zlomljena kost kake štir palce pod in nad kostotcmam oviti, ker ima to dobro, da postane v gorki vodi mehka in raztegljiva, da se tako lahko zam'ore v podobi širocih trakov krog noge oviti, in ko postane merzla in suha,je terda in se terdo noge prime; posebno pri bolj majhni živini, pri psih, prešičih i. t. d. se e pridam rabi. Je pa kost zlomljena na kakim členu ali če je kost na kakim koli si bodi kraju noge zdrobljena, in večidel tudi če je pošev zlomljena, se ne more nič več pomagati. 4. Kostolottiiiica (HnocIienbrttchigkeiO* Je dolgoterpeča hiravna bolezen goveje živine, ki brez \ročnice preteče in pri kteri se zlo rade kosti lomijo, d» se zavolj tega kostolomnica imenuje. Obstoji v tem, da se po napčni klaji alt napčnim prebavijanju natorni soki pokvarijo, in tako kosti posebne perhke in kerhke postanejo. Napade večkrat posamesno živino, večkrat pa se po kužje prikaže. Boleha živina počasi tako, da se bolezen iz začetka večkrat ne zapazi; združena je mnogokrat s kožno suhoto in pustotc ali tak imenovanim kožnim ovčičem (Harthei-tigkeit), ali pa s slajnico, še večkrat pa se te dve bolezni poped prikažete, kakor kostolomnica nastopi. Je živina iz začetka še rada, vendar pa hujša, dobiva terdo, pusto kožo in molžna živina ob mleko pride, pri mnogih kravah se vidi, da začno posebno rade zid, mavto, usnje, gnojnico in druge gnjusne reči lizati; čez nekaj časa postanejo noge terde^ posebno zadnjiga konca, živina večidel leži, naglo hujša, teško vstane, večkrat si zlomi brez posebniga vzroka kako kost, naivečkrat na nogah, ko se vleže ali vstaja; taka zlomljena kost živini ne napravi bolečin. Včasih se začne bolezen stem, da živina v členih bolečine občuti, ali da ji členi zatečejo in zdaj na tej zdaj nauni nogišepa. Terpi bolezen več mescov, in če se živina koj iz začetka primerno ne ozdravlja, da že bolj dorase, se le leško več ozdravi. Naključiti zamorejo to bolezen posebno močvirnate pase, posebno bičevje in ločje, pa tudi slabo, pokvarjeno, kislo seno, posebno pa tudi pomanjkanje pijače. Zato se prikaze včasih po kužje ob suhih in vročih letinah. Vzrokovati zamore to bolezen razun piče tudi pomanjkanje stelje, slabi, soparni in nesnažni hlevi. Iz vsiga tega izvira pokvarjen želodeč, slabo prebavljanje, ki napravi spridene soke, posebno veliko kisline se v želodcu napravi, in tako postanejo kosti posebne kerhke, da se rade lomijo. ^ Le bolj iz začetka bolezni, predenj se je ie kaka kost zlomila, se s tem ozdravlja, da se živini dobre in bolj redivne klaje daje, (zernja, pražene moke, do-briga sena), da se živini dobro streže in da se snažno derži, da se večkrat po celem životu dobre dergne, in da se noter take zdravila dajejo, ki prebavljanje poboljšajo in kislovnost želodčniga soka krotijo. Tu sem spadajo sledeče zdravila; če namreč živina s posebnimpo-željenjem zidovje, gnojnico in enake reči liže, daj ji zdravil, ki kislino krotijo, kakor so štupa vgašeniga apna, kreda, pepel, potaielj, saje, oglje. Je želodec pokvarjen, da živina rada ne je, daj ji soli (domače ali grenke) z encianam in kalmežem ali pelinam. Je treba oslabljeno živino še bolj krepčati, daj ji zraven imenovanih grenjkih zdravil tudi štupe h r a s t o v e s k o rj e ali ježic, šisk, divjiga kostana; tudi sirov galun in štupa železnih vpilkov je dobra; za pijačo^daj ji večkrat vode, v kteri je bilo železo vgašeno. Če je pa bolezen že zlo dorasla, da se je tudi že kaka kost zlomila, je nar bolje živino zakijati, dokler še ni hudo shujšala. Meso sicer ni škodljivo, ali, če je živinče že preveč shujšalo, se ne sme več v mesnici prodajati. 5. Otekljine (Geschwülste). ■ ? če je kakošen del živinskiga trupla veči, kakor je scer v naravnim in zdravim stanu, se reče: da je otekel, Privs»ki otekljini je pa poglavitno vprašanje: kaj je v oteklim delu ali kaj je zapopadek otekljine? ker po tem se ravna ozdravljanje, ker vsakdo lahko zapo-pade, da se bo otekljina drugač mogla ozdravljati, ako po vnetju v nji kri zastaja, ali če ste v otekljini voda ali gnojnica razlite, ali če je otekljina morebiti kakošna kila, to je, da je iz notrajniga života pokakošnji špranji kak del drobu pod kožo stopil i. t. d. Iz tega se razvidi, da je pred vsim treba po prei-skanju zvediti: kaj je zapopadek otekljine, zakaj vnetljivo otekljino bomo ozdravljali kakor vnetje sploh, otekljino z razlito vodo ali gnojnico bomo prerezali, Bog obvari pa, če bi z otekljino zavolj kile to storili. Otekljine so tedej mnogoverstne, kakor je njih zapopadek, in potem razločku jih bomo tukaj popisali. i. Vnetljive ali prisadne otekljine. Bistveno znamnje vsaciga vnetja ali prisada je ote-kljina; — to sipo omenili pri vnetju sploh. — Ako je kak od zunaj vidljivi del vnet, se pokaže očividno otekljina, in taka se imenuje vnetljiva ali pri-sadna otekljina; v nji so vse kervine žilice napolnjene s kervjd in zatorej'raztegnjene; zraven otekljine je tedaj tudi vročina, bolečina, in tudi rude čina, če je barva kože ne zakriva. Vzrok prisadnih otekljm je ali kakošno silovito poškodovanje kakor otisk, vbod, vdark, raztezek i. t. d. ali pa je prehlajenje ali kakošna no trajna bo-leziu, ki na vunanje dele (na kožo ali na podkožne kite, vezke, žleze i. t. d.) udari. Po tem razločku se ravna tudi ozdravljanje. Prisadne otekljine po silovitim vunanjim poškodovanju se ozdravljajo kakor sploh take vnetja z merzlimi okkdki dokler vnetje terpi, kar vročina in bolečina naznamova. So pa otekljine po pr ehlajenju ali notrajne bo-, lezni nastopile, čeravno so vnetljive, jih pa ne smeš sf merzlimi okladki ozdravljati, ker taki bi splahnenje otekljine še le overall;— tukaj je treba gorkih ovitkov; umivanje z gorko vodo, pokladanje gorke kaše, otrobi, lanene moke, ječmena in enacih reči, ktere razdele nabiranje kervi, tudi mazila s kakošno maš ob o, z mažami živiga srebra, zmivanje s kafrovcam 9p dobre. 2. Gnojne otekljine. Vsaka prisadna otekljina ne splahne ; večkrat se z g no ji v kakih 8, 10, 14 dneh. Znamnja vnetja (vročina, bolečina) tukaj odjenju-jejc, in poprej bolj terda otekljina se začne mečiti in poslednjič popolnama mehka. r Taka otekljina se še poprej zmeči, če se gorko ^ njo ravna, in se sama pred ere ali pa se mora, kadar ja vsa mehka in godna, z nožem prerezati, da nabrani gnoj ali gnojnica izteče. Dokler še kaj izteka, se vloži v pre-derto luknjo rahlo predivo, da se ne celi poprej, dokler ni vse čisto izteklo. 5. Vodenične otekljinei Vodenične otekljine so veci del mer zle otekljine, ne bole, če so kakor v mehurju, jilompajo, scer pa se le mehke ošlatajo. One 80 včasih na majhin kraj omejene, včasih pa, kakor po nogah, pod trebuham zlo razširjene. Razlita tekočina je popo/nama vodena, ah' pa je bofj gosta (limfatična). Če v tako otekljino perst vtisneš, se napravi na tistim mestu jamica, ktera se včasih hitro poravna, včasih del časa ostane. Te otelline so večidel ter-tiovratne in se zamorejo s tem spet odpraviti, čepopijavne želice razlito vodo spet popijejo, ali če se kakor v mehurjih nabrana voda izpusti. Vzroki so mnogoverstni: napravijo se včasih po vnetju, večidel pa po tacih vzrokih, kteri zaderžuje, da kri ne more prav odtekati po odvodnih žilah, karse^na več viž zgoditi zamore: ali kaj kako veči odvodnico tiši, kakor med brejostjo, lesna oprava i. t. d.; ali posebno ohlapnjenje ali omehčanje odvodnic, da nemorejo dotekle kervi odpeljati, kakor se to zgodi pri takih boleznih, pri kterih živina zlo oslabi, pri me rtu du, če živina dolgo časa na enim mestu stoji; pa tudi visoka starost že to včasih saboj prinese. Ozdravljanje, Pred drugim je treba vzrok, ki odtok kervi zaderžuje, odverniti. Pri breji živini se mora čakati, da stori. — Ako se bolezen po tem napravi, ker je živina dolgo stala, je koristno živino p repel j a-vati, z merzlo vodo zmivati ali s suho slamo dobro dergniti. Če je pa živina oslabljena, omehčana, kar je boJeaen naJiJučiJo, aa) se ji dobro reiivne kJaje daje, skerbi naj se za suh> svitel in čist hlev, živiaa naj se večkrat prepeljava in dobro naj se odene. Oteklina pa naj se s suho slamo večkrat zriba, ali se papopredriba z žganjem, mjilovcam ali kafrovcam, s terpen-tinovim oljem ali salmiakovcem, Tudi kadila so večkrat koristne, ki se posebno takrat rabijo, ko so se popred otekline ribale. Za kadilo se vzame večidel bri-novine ali brinovih jagod in kakosne smolejnarveč-krat se nakajeno predi vo na otekli del naveže, i " ' 4. Šenaste otekline nli šenj. Se napravijo v tkanini poverhne kože, in sicer narveč-krat na nogah, na glavi, nä vratu in na vimenu pri kravah. Razločijo se od drugih otekljin po veliko veči-bolečini, po veliki vročini, po rudečini, ki bolj na rumeno vleče in po tem, da so zlo napete, pa ne natanjko omejene. Od nekterih teh otekljin smo že govorili pri š en as ti h ma-hovnicah na Istrani 226, pri čermastim šenu prašičev na strani Ostane le še omeniti, da se je pri ozdravljanju vsih šenastih oteklin treba skerlno varovati mokrote in merzlote. Rabijo se toraj le suhi gorki okladki iz dišečih želiš in cretic, kterim se nekoliko kafre pridene, ali se pa obezas kafro namaže; razuntega so tudi kadila koristne iz štupe brinovih jagod, mire, mastiksa, kadila, sladkorja, da se predivo nakadi in potem na šenasto otekljino obeže. 5. Otekljim od podkožne sape. iŠe imenujejo tiste, ki se napravijo po tem, da se piskrična kožica s sapo napolni in bolj alj manj napihne, niso boleče, ne gorke, ne rudeče, ne natanjko omejene, ce se s perstam pritiskajo, se zamorejo premakniti in če se pritisnejo, šume. Napravijo se narvečkrat po ranenju ined sprednjimi nogami in persmi, med zadnjimi nogami, ker se pri gibanju rana odpera in zapera, da taTio zrak vanjo puhti, da se piskrična kožiča vedno bolj napihne in le kmalo se zamore taka otekljina zlo razširiti. Pred drugim je potreba luknje zamašiti, kjer zrak vanjo puhti in nabrani zrak se večidel kmalo poserka. Če je pa v ote-kljini že veliko zraka nabraniga, se zamore na bolj napetih krajih v kožo vrezati in. ga iz kože iztisniti. Sapni mehurji se sicer tudi v notranjih delih, vpljučah, vjetrah, v ledicah i. t. d. napravijo, ki so sicer vedno pomenljivi, vender se ne dajo ne spoznati, ne odpraviti, ampak še le pri raztelesovanju se najdejo. Pri tako imenovanim podkožnim ovčicu pri govedih, pri kterim se koža reber derži in je kot skorja ter-da, se napravijo včasih take otekljine; kako je tukaj pomagati, poglej'„terdokožnico. 6. Podkožne lupinaste bule {Balggeschvnilste'). Na mnogih krajih vunanjiga života se napravijo včasih bule pod kožo, ktere niso vroče, tudi ne bole, in so bolj ali manj omejene, premikovati se dajo večidel s kožo vred, in ta premikavnost brez bolečine je gotovo znamnje,daso pod kožo,-in n«skostemi prirašene. ao Posebna lastnost teh bul je, da so ovite s svoja posebno kožo, ktera se je pod kožoiznoviga naredila in ktera kakor lupina jedro obdaja, ktero je včasih mašobi včasih mesu, včasih salu, včasih kasi, medu, hrustancu ali celo kosti podobno. Nevarne niso te bule, od kterih se še prav ne ve, kako se narede, večidel se pa napravijo vunder le po tišu; rasejo včasih počasi, spravijo se pa tudi tešk«, ker mazilo ne more lahko zmečiti jedra teh bul, in če se i z režejo in se tista koža, ktera jih kakor lupina obdaja, ne pokonča z razjedljivimi mazili ali z razbeljenim železarn, pa spet rade iz nov ig a rasejo. Če jih hočeš poskusiti z itiazilam odpraviti C^^ar ti pa ne bo dostikrat obveljalo} niaži jih večkrat, pa večkrat spet prenehaj z mazilam živiga srebra in teipentino-vim oljem ali salmiakovcam, ali pa z jodovim mazilam. — Bolj gotovo je, bulo podolgama z ojstrim nožem prerezati, jedro čisto iztisniti, kožo rane lepo spet skup poJožiti in smoJnat flašter na nj» položiti, da se zaceli, 7. Bradoviice in polipi (Warzen und Polypen'). Ako se na vunanji bolj tanki koži mnogih delov kožnati izrastki narede, ki so terdi, gerbasti ne bole in izvirajo iz se ne natanjko znane pvemembe kožne tkanine, se imenujejo brad o vice. Tudi se napravijo izrastki na žlemnati koži mno-zih notrajnih delov različne dolgosti, barve in podobe, kteri, če jih je veliko, motijo opravilo ž njim obrašeniga dela; ti izrastki na žlemnati koži se imenujejo polipi, kterih izvir je ravao tako nem&n. Polipi se dajo večidel teško doseči, tedaj tesko odpraviti, ker zoper nje ni nobeniga druziga pomočka, kakor pa jih s pripravno prejemnico vedno sukaje od-tergati iz dna, iz kteriga rastejo. Radi zrasejo, iz noviga. Brado vice se lahko odpravijo. Če so majhne in visijo kakor na receljnu, se po d vežejo, v ta namen se vzame trojna ali čveterna močna in ovosčena nit, pomočnik nategne bradovice, in potem se oveže in močno zadergne nit pri dnu bradovice; je bradovica dobro zader-gnjena ali spodvezana, bo bradovica o malo dneh oterp-nela in odpadla; če ne, se iznoviga zadergne. Pa bradovice veči in pri dnu široke, se ne dajo Jahko spodvezati; takrat je nar boljši jih iz rezati; v ta namen se morajo, cele kakor s», z ojstrim nožem od kože »podrezati in seer tako, da je celo nične ostane, kerscer spet rada iznoviga rase. Je na to vižo bradovica čisto iz kože izrezana, naj se tisto mesto z majhnim okroglatim rudečo razbeljenim železam požge, V'IaMI« pride; kakor smo že pri konjskih garjah omenili»^ ■ 3. Garje ovd C. Garje ovac so zavolj tega posebno pomenljve; ker jih večkrat cele cede nalezejo in ker se ovna,ki naj več dobička da, zgubi in pokvari. Zavolj goste ovne se pa tudi bolezen posebno v začetku teško spozna; narpopredse večidel zapazi na glavi, na notrajni strani nog, kjer je manj ovne. Na garjevih krajih se ovce rade dergnejo, se z nogami praskajo ali grizejo; tako ovna na teh krajih zlo izpade, ali se pa vsa zmede ali sprime. Ako se taki kraji bolj natanjko ogledujejo, se zapazijo že zgorej popisane znamnja garij, ki so pa tudi različne potem, če so se suhe ali mokre garje napravile. Če dolgo terpe in če so se že zlo po truplu razširile, se velike goline ali pa hraste napravijo; večkrat se pa tudi koža vterdi in odebeli; živinče začne hujšati in hirati, in če se bolezen o pravim času ne ozdravlja, jetično pogine. Pri ovcah se garje rade napravijo v deževju, ker se ovna posebno pri koži nerada posuši. Ta mokrota se z mastjo, ktera se vedno po koži napravlja in jo ovnino mazilo "imenujemo, združi, ki kožo draži in zrahlja, poverh-nja kožiža se omaji, in ostra voda se začne natekati. Take garje pa niso še nalezljive in se večkrat same od sebe zacelijo, če živinče na suho pride ali če je vreme gorko ino suho, pri nevgodnih okoljšinah se pa zamorejo iz takih garij nalezljive napraviti, posebno če se moli v njih zarede, ki se sila pomnožijo in posebno bolezen raztrosijo. Ko je suho vreme, se bolezen bolj počasi širi, ko je pa mokrotno, se po truplu naglo širi in med čedo zatrosi. Ozdravljajo se garje pri ovcah ali le na posameznih krajih živin.četa ali po celim truplu, ali le pri posameznim živinčetu ali pri celi čedi. Dokler so le posamezne živinčeta bolne in le na posameznih delih, naj se zdrave živinčeta od bolnih odločijo; če so pa garje že zlo med čedo zatrošene, se vehko manj časa potrosi, če se vse živinčeta cele cede po celim životu spirajo. Če se le posamezni deli ozdravljajo, naj se vribajo z mažo živiga srebra, s terpentinovim oljem , s kuhovino tobaka ali čmerike, in z druzimi zdravili kakor pri konjskih garjah. Če se pa (ako posamesni deli ozdravijo, se večkrat na drugih krajih bolezen spet prikaže, tako, da je naj bolje, ovce cele cede, če so se gaije zlo raztrosile, po celim truplu zmivati. To storiti, se napravijo v čebrih velike k op ve, in zamore se vzeti 4 dele živiga apna, ki se sproti v toliko vode iigasi, da je bolj gosto, temu se pri-dene 5 delov potošelna fnamesti potošelna se zamore dvanajstkrat toliko čistiga bukeviga pepela vzeti) temu se še primeša 6 delov jelenoviga olja in tri dele smolnjakoviga cveta; to vse se potem zmeša z 300 delov scavnice goveje živine in 800 delov vode; če se taka kopev hoče bolj močna narediti, se nekoliko manj vode pridene, če pa manj močna, se je nekoliko več primeša. Pri zlo terdovratnih ovčjih garjah se taki kopvi še pridene četerti del subli-mata živiga srebra in tretji del šalmiaka. Za vsako ostriženo ovco se navadno napravi 2 libri te tekočine; pri ne-ostriženih ovcah se je pa nekoliko več potrebuje, koristno ne samo zavolj bolezni, ampak tudi za\olj ovne je ovce ostrici. Pri kopanju dva človeka ovco primeta in jo v če-ber, v kterim je zato pripravljene tekočine naj manj 1 '/2 do 2 čevlja, tako potopita, da le noge in glava iz nje molijo; potem se ovea v drug čeber na nege postavi in po celim životu, posebno pa na garjevlh krajih dobro zriba. Ponovi se to kopanje naj manj enkrat na teden; tekočina pa se mora vedno z noviga napraviti. Med tem časam se pa zamorejo le tisle ovce na krajih, kjer se zlo dergnejo, s to tekočino zribati. Ako se to pozimi zgodi, se ve, da se mora voda zgreti in po kopanju ovce v gorak hlev postaviti. Hlevi in vse, kar je zamoglo z garjevimi ovcami v dotiko priti, se pa mora skerbno tako ocediti, kakor smo že pri konjskih garjah omenili. Zakljati garjeve ovce in njih meso porabiti ni prepovedano, očitno ga pa prodajati je le takrat dopušeno, če ovce še niso preveč shujšane. Ovčje garje so cesarski ali poglavitni po-grešek in kupčijo do osmi ga dne po kupu razderejo. 4. Garje prešičev. Naznanijo se po mehurčikih na koži, narvečkrat na znotrajni strani nog, ki, če popokajo, velike hraste in veliko serbečico napravijo; tudi vgnjide se zlo razširijo in se zlo gnoje. Napravijo se ali pervotna ali po nalezbi. Nalesti zamorejo prašiči to bolezen tudi na stelji, kjer je iskak garjev konj, goved ali ovca ležala. Ako niso zlo razširjene, že večidel pomaga spiranje s kuhovino tobaka ali bele čmerike (4 lote na bokal vode). Potem je tudi maž živiga srebra s četertin delam žganiga galuna ali salmiakovca koristna: pri terdovratoih garjah je pa dva lota bele mišice v botialu kisa ali v«de raztopljene, naj bolji. 9. Garje psa. Akoravno pes nar večkrat med vso domačo živino garje dobi, so vendar pri njim naj manj nalezljive. Prikažejo se na razno vižo. Vse te različnosti se vendar zaraorejo v tri sorte zapopasti, in sicer: Suhe garje, ki se posebno na lierbtu napravijo, koža se luši, dlaka izpade, koža se odebeli in garpova postane; ta sorta počasi preteče, zaniorejo mesce in celo leta , terpeti in se večidel napravijo zavolj pokvarjene piče, sla-biga prebivališa in nesnažnosti. Ozdravljajo se iz začetka z žajfnico, kteri se nekoliko terpentinoviga olja pridane, ali z raztopliao smerd-Ijiviga žvepla. Če so pa terdovratne, je naj bolji ostra maž ali polovica terpentinoviga olja in polovica salmiakovca i. t. d. Vedno je pa treba psam drisknih zdravil dajati , da gre blato bolj mehko od njih. Vzame se navadno v ta namefi k a I o m e 1 a po velikcsti psa 3 do 5 granov, štupe jalapne 10 do 20 granov na olji. Mokre garje obstoje v mehurčikih, ki popokajo, rumenkasto vlečljivo tekočino izcejajo, dlaka izpade, hraste, se malokdaj napravijo, ker se pes liže, koža pa je gnji-dava. Pozneji postane koža debela, neobčutljiva in je podobna prešičevi koži in je nagerbana. Te sorte garje se naj večkrat napravijo po preobilni in predobri, posebno zlo slani, začimbnati in mastni piči. Oz dr a vi j aj o se z mažo živiga srebra, kteri se večidel terpentinoviga olja ali salmiakovca pridene in z raztopljenim sublimatam, vendar je treba skerbeti, da se pes ne liže. Posebno pripomore k zdravju pičla jed in driskne zdravila. Rudeče garje so vnetljive, osepnicam podobne, se večidel napravijo na notrajni sirani stegenj, pod trebu-ham, manjkrat na herbtu, so zlo rudeče, vroče, serbeče, koža se v prav majhinih luskinah luši in le malokdaj gnji-dava postane. Pri tej sorti je veliko bolje psa zmivati kakor ma-zati, in sicer, če še bolezen ni huda, z apneno vodo, ko je pa bolj huda, z raztopljenim sublimatam. dil 'e} Koze CPocken^ Blattern^. So kožni mozulčiki, večidel z vrocnico združeni, bolj ali manj nalezljivi. Pri vsaki domači živini se zamorejo napraviti, le pri konjih ne, pri kterih nekteri vnetljive mahovnice za koze imajo. K«r so koze po razpftlih živine nekoliko različne, jih bomo posaniesko popisali. 1, Koze goved. »J Se napravijo vedno na vimenu in scer na sis-jfciih krave; prave kravje koze so vselej z vročnico združene. Naznani se ta bolezen po tem, da živina jesti in prežvekovati neha in ob mleko pride; o 3, ali 4 dneh potem vime na siskih prisadno zateče in boleče postane, da se ne pusti živina molsti. V 2 dneh potem se napravijo na mestu rudečih pik in lis vimena terde in ru-deci niazulčkf, ki se v nekterih dneh boij vzdignejo ter so napolnjeni z čisto belkasto mezo, krog in krog mazul-čika se pa naredi terd napet iu rudeč kolobar ali obroček. Navadno je 8. dan koza popolnan^ godna in njena meza za cepljenje otročjih koz nar bolj pripravna. Dva dni potem se pa meza skali in z gnoj i, ma-zuički v sredi nekoliko vpadejo, potem se sušiti začne in napravi se rujavkasta hrasta do 14. dneva, ki šele o 10 ali 14 dneh potem popolnama odpade. Včasih se le malo koz izpahne po vimenu, včasih veliko. Pervotnt vzrok te bolezni, ktero živina le enkrat o svojim življenju ima, ni znan; mlade krave so ji bolj podveržene. Skušnja uči, da iz konjskih vročinskih taahovnic, ako se njih več vcepi vimenu kravi, se napravijo koze, in ravno nasprot tudi iz koz, ako se cepijo v binceljnovo kožo, se naredijo mahovnice. Tospričuje nekako enakost pravih koz in pravih mahovnic. Zatrositi se pa zamorejo na razno vižo, narvečkrat po molži s persti kravarnice, če se zdrava krava po bolni molze. Tudi kdor molze, jih zamorena roko ali na ramona-lesti, ki pa niso nikdar nevarne. Od dalječ se pa ta bolezen ne naleze. Koze pri kravah se skoraj nikdar ne o z dr a vi j aj o, ker bolezen ni nevarna in se večkrat celo ne zapazi. Vse ozdravljanje obstoji v tem, da se vse napčnosti odvernejo, ki bi zamogle storiti, da bi redno ne pretekle, namreč da se bolno vime vtiska, vdarka, razjedlivih ali ostrih mazil, varje, da se ne znoči, posebno, da v mokrim gnoju ali gnojnici ne leži, ampak na mehki suhi s t elj i.. Da se 'a bolezen med druge krave ne zatrosi, je dovolj bolno iravo nazadnje poiuolsti, ali da je druga dekla molze. Molze se krava kakor drugekrate, samo varovati je treba, da se koze ne oderejo. Scer naj si daje, če je moč, presne (frišne) klaje in čiste vode dovolj. Če imajo krivje koze te lastnosti, kakor smo jih sedaj popisali, se imenujejo prave koze, in te so tiste, ki se otrokam z relikim pridam cepijo, da človeka ob-varjejo, če ne zi celo življenje, vunder za veliko let, nevarnih človeških koz. So pa še druge koze, ki se včasih prikažejo na vimenu, ki pa nimajo popisaniga redovni ga začetka in preteka in kterih muzulčki so namest meze in gnoja napolnjene X drugo vodeno tekočino, s sokrovico, s sapo, ali se berž sterdijo, so bradovicaste i. t. d. To so neprave koze. Tudi pri bolezni v gobCu in na par kij i h se napravijo včasih kožice po vimenu, ki pa tudi niso prave kravje koze. 2. K o z e o v a C. So zlo nalezljiva kuga, ki obstoji v mazulčkatnim kožnim spušaju, pokončajo v velikih čedah sila veliko; ovac, na Krajnskia so se dosihmal prav redko prikazale« Ko je ovca lo bolezen že nalezla, preteče vendar še 4 do 7 dni, da se bolezen razodene očitno; to se spozna potem, da živinče začne neraji jesti, postane vroče, začne terdo, zvezano hoditi, včasih celo šepa, bolj hitro sope, ima veliko žejo in h oči se začnejo bolj solze izcejati. Cez kakih 24 ur se prikažejo na takih krajih, ki niso z volno zlo obrašeni, pike, kakor po vpikanju bolh, ki vedno veči in bolj rude če postajajo; potem se napravi v sredi moT zulcek, velik kakor leca ali grah, ki se napolni z belka-j sto, pozneje rumenkasto bolj gosto mezo; krogmozulcikov; se napravi napet in rudeč kolobar; kožno hlapenje je pri tem zlo pomnoženo in na posebno vižo po sladkim diši. Daf koze do te stopnje pridejo, preteče 5 do 7 dni, zanaprej se pa vročnica pomanjšuje, ako so koze tako imenovane! dobre (dobre sor;e), živinče začne spet raji jesti, mo-i eulčiki bolj vpadejo, se začnejo sušiti, napravijo rujavka-sto hrasto, ki še le čez kakih 7 dni odpade in potem za-t pusti zacelino, na kteri večidel volna več ne zrase. Od dobe nalezbe do konca terpi bolezen toraj navadno nar manj tn tedne. Ce se bolezen v kako čedo zatiosi in ni zlo huda, pogine na njej 6 do 8 od 100 živineet; pri bolj nevgod-nih okoljšinah t. j. če so živinčeta bolj zapušene, ce je slabo vreme, če so koze posebno hude, večkrat 20 in še več živinčet od 100 pogine. Mlade ovce, posebno jäg-njeta že v malo dneh poginejo, pri ovnih so koze večidel bolj hude; noseče ovce večidel zveržejo. Če se poginjeno živinče raztelesva, se večidel zapazijo vnete pljuča ali vnete čeva in mazulčiki, ki se na zunajni koži najdejo, se tudi po celim obsežku žlemnatih kož sopil in prebavil razširjene najdejo. Kaj da je vzrok, da se ta bolezen včasih pervotno napravi, ni mano, toliko pa je gotovo, da mora v nekte-rih krajih nekaj posebniga biti, kjer se večkrat napravijo, kakor na Ogerskim, Poljskim, Češkim, in ker se v drugih, kakor: na južnimŠtajarskim, Krajnskim, Istrijan-skim redkokrat prikažejo. Večidel se pa ta bolezen v čedo po n ale z bi za-trosi, če se na bolne ovce ali take, ki so še le koze prestale, med čedo uverste, ali če se na take kraje priženejo, kjer so popred na tej bolezni bolne bile; pa tudi po kožah na tej belezni poginjenih ov^c,po volni, po človeški obleki, pa tudi po vsaki drugi reci, ki se zamore duha navzeti, ki iz kože bolnih ovac puhti, se zamore ta bolezen raztrositi, ker je nalezljivost te bolezni večkrat tak ovelika,daje zamore čeda od cede več sto korakov oddaljena po zraku nalesti. Ozdravljanje obstoji večidel v primerni strežbi in v tem: da se obvarje, Qako je mogoče} da se koze v čedo ne zatrosijo, ali, če so bolezen nektere ovce že nalezle, da se med celo čedo ne razširi. Med dobro strežbo posebno štejemo prostoren, čist in zračen ovčnjak, dobro steljo, malo, pa lahko prebavljive klaje in da se pri gorkim suhim vremenu ovce bolj na paši derže. Ako se to spolne, bolezen večidel ni tako huda. Razun tega se daje ovcami soli, da jo ližejo ali pa slane vode. Če so pa hude koze in je bolna živina mehkužna, se ji daje poparine baldriana, kteri se nekoliko kafre pridene. Večidel pa vse to nične pomaga. Če koze vgnjide zapuste, se z raztopljenim bakrenim vitriolam zmivajo. Ker so koze vselej nevarna bolezin, je nar potreb-niši, če se čeda varje,da se bolezen vanjo ne zatrosi, jiatoraj naj se skerbi, ko se v kakim bližnjim kraju ta bolezen prikaže, da ovce ne pridejo v dotiko s tujimi čeda-mi, da se ob takim času ovce ne kupujejo io med cede ne uverstujejo. Svetovati je, da se ovce, ko se kupij«, vedno kakih 10 dni med cede ne uverste, da se pokaže, če so zdrave ali ne. Ker pa ni vedno mogoče ovce bolezni obvarovati, je svetovati koze ocepiti v tacih krajih, kjer se ta bolezen večkrat prikaže, ker cepljene koze večidel niso nevarne in store, da jih potem živinče več ne dobi. Zato je cepljenje koz v velicih ovčarijah naOgerskim, Mar-skim, Češkim i. t. d. pri vsih kozeh že tako navadno, kakor cepljenje koz pri otrocih. Cepljenje koz pa ni vedno enako vgodno; narvgod-niši je večidel takrat, ko se od koz še nič ne sliši, ker se zamore za to pravo vreme izvoliti, živinčeta za to pripraviti. Bolj nevgodno je pa cepljenje,če bolezen že blizo kje razsaja in se je bati, da bi čeda bolezni ne nalezla; pri tem je treba naglo, neglede na vreme in druge škodljive okoljšine, koze cepiti. Nar nevgodniši pa je takrat, ko se je bolezen že med čedo prikazala. Talirat se morajo brez odlašanja vsim tistim ovcam koze cepiti, pri kterih se še ni ta bolezen naznanila. Za cepljenje se vzame čista, skoz vidljiva me-za iz lepih koz od takih ovac, ktere je ta "bolezen le malo napadla. Še bolje je pa koze cepiti z nalaš za to pripravljeno me z o, ktere imajo v velicih ovčarijah, pa tudi na Dunajski živinozdravniški učilnici vedno mnogo pripravljene, in jo dobe iz tega, da iz Cepljenih koz mezo v dobro zakopanih majhnih stekljenicah spravljaj o, ktere zaporedama nalaš ovcam stavijo. Cepijo se pa koze nar bolje na spodno stran repa kake dva ali tri perste od ritnika, ali pa na not rajno stran uhal proti koncu. Na notrajno stran stegenj ni varno. Cepijo se s cepilam (Impfnadel), kije majhini sulici podobno in ima v sredi plitev grabenček. Cepilo se pomoči v mezo, se s tremi perstmi desne roke prime, živinče se pa na herbet položi, ktero pomagač tako prime, da mu glavo med levo podpasho stisne, noge pa, prime ali zveže; z levo roko prime stavljavec del, na kte-rem hoče koze staviti, in kožo močno napne; cepilo pod kožo vbode tako, da je plat z grabenčkam navzgoiej. Ko je dovolj delječ pod kožo cepilo potisnul, ga oberne ih ko ga vun jemlje, s palcem leve roke nanj pritisne, da mezo, če jo je kaj v grabničku ostalo, iztisne. Tretji ali ceterti dan se na mestu, kjer so se koze cepile, že rudečina prikaže, potem pa se napravi mozulček, kije veliko veči kakor necepljenih koz, 8. ali 10. dan je že popolnamk goden, iz kteriga se zamere spet meze Tzeti, de se vanj na več krajih rahlo vbode, da vun teče. Po ceplenju se vendar zamorejo včasih po celim truplu koze napraviti, pa večidel niso tako hude in le red-kokrat se to primeri; zgodilo se je pa tudi že včasih, da so ovce, čeravno so jim koze cepljene bile, jih vendar še nalezle. Koze so cesarsk ah'poglavitenpogrešek in kupčijo 8 dni po kupu razderejo. Mesa tako bolniga živinčeta ni varno vživati; koža in volna se pa mora naglo dobro zmiti in \arovati, da druge ovce blizo ne pridejo. Tudi ovčiijake je potreba skerbno počediti in prezračiti, predenj se druge ovce vanje postavijo. 3. Koze prešičev. Se večkrat prikažeje, in pervotno tapravijo, pasebno pri p rase ti h in po nalezbi jih potem tudi prešici dobe. iPerve znamnja te bolezni so, da postanejo prešiči , trudni, da neradi jedo, oči postanejo motae in zatečejo, in v kakih dveh dneh postane sapa bolj teska in hitra, noge terde in nar večkrat na glavi in na viatu, pa tudi na drugih krajih trupla se prikažejo rudeče pike, ki se do šestiga dne razširijo in napolnijo, v sredi postanejo blede in se z mezo napolnijo. Deveti ali deseti dan se napravi krog koz bel kolobar in po celim poveršju hrasta, ki dvanajsti dan večidel odpade. Ozdravljajo se iz začetka z zdravili, ki bluvanj e napravijo, v kteri namen se da 5 do 10 granov bluvne soli ali štupe bele cmerile. Razun tega se daje od začetka bolezni kisliga mleka ali okisaniga testa na vodi, in pijači se s o lit ar j a ali pa glauberjpve soli pridene. Ko je pa bolezen bolj mehkužne natore in prešič oslabljen, naj se mu da kuhovine pelina ali angelike s kisam združene. Pri tem je pa posebno treba skerbeti, da je svinjak snažen in srednjo gorek, vendar pa mora večkrat čist zrak vanj priti. Tudi presičem se zamorejo koze cepiti in cepljene koze večidel niso tako hude. Če se pa prešičeve koze ko-govedi ali ovcam cepijo, se ne primejo, pa človeškim Kozam sq bolj podobne, ker zamorejo ^resici od ljudi koz# nalesti in tudi se pripoveduje, ida so jih tudi se ljudje od prešicev dobili. 4. Pasje koze. Napadejo večidel le mlade pse, so nar bolj enake prešičjem kozam in če jih pes prestane, jih, kakor tudi prešič, nikdar več ne dobi. Vsak pes pa jih ne dobi, ampak le nekteri. Iz začetka bolezni psa rado zebe, se trese, postane nepokojin, sope bolj hitro in tesko in če je bolezen huda, je nos zlo vroč, jezik zlo rudeč in vročnica huda. Tretji ali četerti dan se že koze prikažejo enake' pikam od bolh, se potem vmozulčike spreobernejo, nato z mezo napolnijo, osmi ali deseti dan, včasih pa tudi pozneje, se začnejo sušiti, izpadejo in napravijo golo za-celino. Mlade pse večkrat pomore. Dajejo se zoper to bolezen iz začetka zdravila, ki bluvanje napravijo, (bluvue soli ali čmerike kake 2 aVi 3 grane), sicer pa notrajne zdravila le mlo pomagajo. Pes naj bo na gorkem in suhem. Koze sicer psiedea od druziga nalezejo, vendar le takrat, če se neposredno dotaknejo ali skupej pridejo; od dalječ bolezen ni nalezljiva. Nekteri tudi pri psih svetjejo koze cepiti, drugi pa terdijo, da se ne primejo. Ker večidel niso neparne in jih tudi vsak pes ne dobi, je cepljenje nepotrebno. 7, Kozua cerwlTUost (Haulwurm). ! Je bolezen, ki se le pri konjih napravi, terpi dolgo, večidel brez vročnice in je po dotiki zlo nalezljiva. Ima veliko enakost s smerkljem; zato se pravi, da sta si smerkelj in červivnost bratranca; obstoji v tem, da se v koži bule napravijo, ki se zgnoje, prederejo in v vgnjide spreobernejo. Ker se červivnost ali per-votno v živini ali po nalezbi od druge živine napravi, so po tem znamnja nekoliko različne in sicer: Če pervotno vstane, se napravijo terde bulice razne velikosti zaredama ob krajih odvodnic in sesavnih žil narvečkrat na notrajnim licu stegenj,_na licu, na vratu, na plečih, pa tudi na drugih krajih; med temi bulicami se večkrat napravi oteklina, ki jih eno z drugo zveže, kakor da bi bile na vervici (ali kakor jagode na moleku ali roženkrancu) nabrane j večkrat pa celi del oteče, na kterim se bulice napravijo. Iz začetka so te bulice večidel boleče, pa kmalo postan^o merzle in neboleče, se pWätSl'gnoj^ff potem prederejo in v g erde vgnjide spreobernejo, ki imajo nazobčkane ali razje-dene kraje, garpovo in bradovičasto lice in izcejajo vnia-zano, smerdljivo gnojnico, ki kakor smola iz vgnjide teče. Ker imajo te ognji de nekolikšno enakost s kurjo mer,-danjo, se v nemškim ta bolezin (udi kurja raerdanja imenuje'. Ako se bulica prereže, predenj je gnojna, "od začetka kri iz nje teče, popeje pa sterjena meza ali pa kaši ali siru podobna gošava, ki ni druziga kakor tu-berkeJjni. Zraven tega je pa dolgo časa živina se brihtna, rada je, sopenje in žilno in serčno bitje ni nič premenje-no, ako ne izvira červivnost iz pljučne ali kakošne druge notranje gnjiline. Če je pa červivnost po nalezbi vstala in se konju na kako vižo vcepila, se krog tega kraja napravi klobasa, na kteri se čez nekaj časa zaporedama bulice prikažejo, kise vedno bolj pomnožijo in sicer proti sercu. Šezgnoje, prederejo in t vgnjide spreobex'nejo, vendar večidel nekoliko hitreji kakor pervotne. Te bolezni spoznati, ni teško, ako se gleda na popi~ sani obraz červivnih vgnjid, kije kurji merdanji podoben, in na bule, ki so kakor na vervici fmoleku) nabrane, kar je posebno znamnje. Naj bolezen vstane pervotno ali po nalezbi, začne živina sčasama hirati, kašljati, noge in mošnja ji začnejo otekati, sapa postane hitra in teška, serce in žila bolj hitro bijeta, včasih se tudi smerkelj z vsinii svojimi znamnji pridruži in še le čez več mescev živina pogine. €?e se pri raztelesovanju te bulice ali vgnjide bolj natanjko pregledajo, se najde, da le v koži leže, da pa popi-javne žleze blizo njih rade zatečejo, da so popijavne žile tudi v notrajnih votlinah velikokrat zatekle, in tuber-kelnova gošava v njih zasedena. Vpljučahse pa, ko je bolezen že dalj časa terpela, vedno tuberkeljni ali terdinci, kakor pri smerklju, najdejo. Pervotno se ta bolezen po tem napravi, da se telesni soki ali — kakor se sploh govori — da se kri na kako vižo pokvari, kar se zgodi, če se živini zlo slaba in pokvarjena klaja daje, pri tem pa slabo cedi in opravlja; še večkrat se pa kri pokvari, če ima živina kake zastarane vgnjide, iz kterih sesavnice gnojnico popijejo in kervi primešajo; zatoraj se po zastaranih mahovnicah, po kopitnim raku, po vtiskih od komata in sedla; po zastaranih garjah ali grintah zlasti pa pri smerkovih konjih mnogokratčervivnost na^ pravi. Te sorte červivnost (pervotna), se ne da ozdraviti, če je že (ako dorasla, da se je celo truplo bolezni vdeleiiilo; le dokler so te bulice še samo delna bolezen, je od ozdravljanja še kaj pričakovati. Nalezena červivnost se da včasih ozdraviti, ako je pomoč hitra. Pri ozdravljanju je od zdravil, ki se neposredno za červivne bul« rabijo, kaj pričakovati, ki v tem obstoje, da se bule ali z razbeljenim železarn izžgejo ali s kako močao in razjedljivo mažo pokončajo. Od nolrajnih zdravil je le malo pričakovati. Antimon, ter-pentinovo olje, klorovo apno, brinove jagode in druge zdravila, ktere smo že pri nevarni in kužni smoliki omenili, bi zamogle, pa le malokdaj kaj koristiti. Vedno je pa treba, ko se ta bolezen ozdravlja, da se živini dovolj dobre klaje da, da v čistim zraku stoji, da se vsak «lan nekolilio prepeljava ali na pašo spusti, da se dobro snaži. Ker je ta bolezen kakor smerkelj grozno nalezlji-fva, se morajo berž berž drugi konji od nje ločili, iu «kerbno se morajo po taki živini tudi hlevi, oprava in vse drugo ravno tak« počediti in zmiti, kakor smo že pri smerklju omenili; pa tudi ljudje, ki imajo s tako živino opravili, naj se varjejo, ker tudi zamorejo zboleti. Červivnost je poglaviten ali cesarsk pogrešek, in kupčijo do tridesetiga dne po kupu razdere. na repu goved (Sterzwariii)> Je bolezen, ki se le malokdaj nakluči, obstoji v niajhinih vg nji da h na repu, ki pa večkrat tako globoko sežejo, da kosti nejedo in da celo kos repa odpade. Te vgnjide se rade navzgorej širijo; z repam ne more živina mahati j je kakor omertuden. Kaj da to bolezen napravi, ni znano, pridruži se pa rada k dragim bo-leznam, kakor h griži, goveji kugi in čermastim boleznam. Ko se ta bolezen začne, je nar bolje rep dve ali tri vertavnice nad vgnjidami odsekati in konec z razbeljenim železa» žgati, živina naj se bolj na paso spuša in ji dobra klaja daje, in z notrajnimi zdravili prebavlja-nje poboljša, kaker: z encianam, s štupo hrastovih skorij, brinovih jagod i. t. d. d. lüre (V^lnneii). So dolgoterpeca bolezea prešičev, kiv tem obstoji, da se v piskrični kožici majhini okrogli červi v podobi mehurčikov napravijo, ki so veliki kakor proso ali grah. Spozna se ta bolezen velikokrat zlo teško, ker se červički od zunaj ne ošlatajo. Večkrat se najdejo pod jezikam in v očesnih trepavnicah, kjer se večidel majhne, okrogle bulice čutijo, če ima prešič ikre. Ker se pa zamorejo te sorte červički na vsakim kraju v piskrični kožici, tudi v sercu, možganih i. t. d, napraviti, se še ne moi^e terditi, da prešie nima iker, če se ravno imenovane bulice pod jezikam ne čutijo. Druge znamnja, ki se tej bolezni pridružijo, so: prešič je na rivcu zlo občutljiv, ki je zabuhel, in če se z roko stiska, se persti poznajo; dobi zmolkel glas, smerdljivo sapo, oslabi in včasih tudi šepa; pa te znaninja niso stanovite in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Ko je bolezen že nekoliko narasla, se več ne ozdravi, in če se živinče popred ne zakolje, jetično ali vodenično pogine. Pri raztelesovanju se koj od začetku te bolezni prešiči še dobro rej eni najdejo in večkrat se popred še mislilo ni, da bi bili na tej bolezni bolni, in še le, ko se gor denejo, se najdejo červiči na vratu, na plečih, ali na drugih krajih trupla, pa tudi v sereu, v možganih, v jetrih in drugih notrajnih delih. Če je pa bolezen že zlo narasla, se pa po celim životu v piskrični koži razširjeni näjdejo. Ker je v takih mehurčikih tekočina, zacverle na posebno vižo, če se prerežejo, pregriziejo, ali če se taka slanina cvre in mehurčiki pokajo. Gotovo je, da je posebno nagnenje k tej bolezni velikokrat živinčetu že prirojeno, zavolj tega jo nektera sorta veliko raji dobi, kakor druga. Naključijo jo pa nesnažni svinjaki, posebno če so prešiči v njih vedno zaperti, in če se prenaglo s pokvarjeno ali s tako pico pitajo, kijih omehkuži. Zoper to bolezen so priporoče vali zelen i ga volka ali s vin ceni g a sladkorja pol do eniga kvintelca ali dva kvintelca siroviga antimona s pepelam, štupo voglja i. t. d.; tudi hvalijo štupo kotlovine (če se je kakor za 1 krajcar nasterže in noter da). Pa vse to vendar le jnalo kdaj pomaga. > K.0 se ta bolezen pri prisiču zapazi', naj se tedaj berž zakolje, še predenj shujša, ker meso ni ravnu škodljivo, ampak ostudno, se ne da dobro shraniti, in zatorej je tudi prepovedano, ga očitno prodajati, za dom pa se zamere porabiti. Ikre so cesarsk ali poglaviten pogrešek, in kupčijo do osmi ga dne po kupu razderejo. ^lO. Hoxni merčesi (Haiitungexiefer). Več sort merčesov se zaredi na ali v koži živine. Ako jih ni veliko, ne nadlegvajo iivine in ji tudi ne škodje-jo, če jih je pa veliko, ji zlo aadlego delajo in jo hudo zdelajo ia večkrat tudi kožo tak» pokvarijo, da je za usnje veliko slabeji. Med te merčese se štejejo : 1. Bolhe (Flöhe), ki se posebno pri psih in mačkah zlo zarede. Ako se živinče a mjilovnico (žajfnico) enekrate zmije, večidel poginejo, Če pa to ne pomaga, se namaže koža z janeževim ali terpentine vim oljem, ali z mažo živiga srebra ali ä kuhovino tobaka. 2. Klopi (Zecken) so pajku zlo podobni, samo, da imajo manjši noge , se posebno pri ovcah in psih velikokrat napravijo, se z glavo globoko v kožo zarijejo in kervi napijejo, da njih truplo takor bob in še debeljši postane in se tako terdo kože lerže, da se jim večidel glava odterga, če jih kdo hoče iz kože spuliti. Odpravijo se kakor bolhe. 3. Uši (^Läuse). Vsaka jorta živine ima tudi po-^i sebno sorto usi; nar veči imijo prešiči, nar manjši pa ovce; vgnjidijo se na raznih krajih trupla, pri psili in mačkah zlo rade na vratu krog sapnika, pri konjih na čelu, v grivi in v repu, pri govedi po celim herbtu, pri pre-šičih večidel na zadnjih stegnih, pri ovcah pa so po celim truplu razširjene. Če se živina db snaži, posebno v deževju, rada uši dobi,posebno če jt zlo shujšana in oslabljena, ki ima pokvarjeno kr. Zoper nje je koristna vsaka mast in vsako olje; naj bolj vendar pomaga maž živiga srebra, pa tudi spiranje z lugam, z mji-lovco, posebno iz beneškiga njila, kuhovina čmerike ali tobaka. Ko pa uši iz pok/arjene kervi in velikiga oslabljenja ali iz nesnage živine izvirajo, je potreba sker-beti, da se živina bolje redi in da se bolj cedi, kar je skoraj večidel pri ušivi živini svetovati, in tudi notrajne zdravila, ki prelavljanje ia telesne soke poboljšajo, se zamorejo rabiti. 4. Podkožni ogerci (Dasselbeulen) se napravijo pri naši domači živini le pri govedi in obstoje v tem, da goveji brenceljni v kožo jajčika zaležejo, ki se potem v njej zrede v cerviče, iz červa postanejo mešički, iz kterih, kadar so godni, brenceljni izferče. Pri goveji živini brenceljai večidel po herb tu, če jih je pa zIoveHko, pa tudi na drugih krajih jajčika zaležejo. Omenili saio že, da ima vsaka sorta domače živine posebne sorte brenceljne, pa tudi pri vsaki sorti si poseben kraj odlomijo, kamor jajčika zaležejo; tako se konjski brenceljni lev želodcu in čevih, volčji v nosnih stranskih votlinah, goveji pa v poveršnikoži zarede. Škodje-jo živini le takrat, ko jih ima zlo veliko, ker ji redivne soke odvzamejo , da hujša. Edini pomoček zoper te kožne merčese je, jih iztisniti; ker je pa ljuknjica zlo majhina, da se od začetka celo ne dajo iztisniti, se spirajo ogerci s slano vodo ali s k is am, ali se pa s tako mastjo alismolona-mažejo, da se ljuknica zamaši in červiči poginejo. Vendar je le malokdaj potreba kaj taciga zoper nje rabiti. Sploh še menijo ljudje, da so ogerci za živino zlo zdravi, vendar pa k zdravju celo nič ne pripomorejo, ampak brraceljni jajčika le vkožo zidrave živine zaležejo, in toraj so le znamnje, da je taka živina zdrava bila, ne pa, da so oni k zdravju živine. It. Terdokoxnica all kožni Tolčlč(Hart-Uäutlgkelt, I^ederbund). Je dolgoterpeča bolezen večidel goveje živine brez vročnice^ pri kteri je koža suha, terda in napeta kakor usnje, večidel je tudi želodec zraven pokvarjen. Večkrat je združena s slajnico, s kostolomnico ali se včasih te bolezni po njej napravijo, večkrat se pa tudi samostojna prikaže. Naznani se takole: Predenj se bolezen razločno prikaže , je večidel prebavljanje pokvarjeno in oslabljeno; potem koža postane terda in napeta, se terdo prime spod-ležečih delov, da se teško zgerbi, šumi in poka, če se po njejdergne; dlaka je suha in resasta, živina hujša, zgubi mleko, ki postane včasih grenko in vlecljivo; živina še rada je, če ni ta bolezen s slajnico združena, včasih se pa tudi napravijo tu in tam na truplu m.erzle in terda otekline. Ker ta bolezen v tem obstoji, daje kožno hlape-nje zate rt o, da se po pokvarjenim prebavJjanju premalo in slabe kervi napravlja, zamore ta bolezen vse tist» na-kljuditi, kar te spremembe napravi, to je: prehlajenje, veliko terpljenje, slaba pokvarjena pica, ne-snažnost hleva, oprave in posebna nesnažnost živinske kože. V nekterih krajih se ta bolezen večkrat primeri kakor v drugih. Pri ozdravljanju je pervapotreba vzrok bolezni odpraviti, in ce je kožno hlapenje zaterto, naj se živina po celim životu s kafrovcam, ali s terpenti-novim oljem poškropi in s slamo dobro zriba. Noter naj se pa da bluvne soli 1 kvintelc, žveplje-niga cveta Ü kvintelca, glavberjeve soli 4 lote,stupe encianovih korenin 1 lot; tudi terpentinoviga olja se zamore 1 ali 2 kvintelca pridjati. Ko seje ta bolezen posebno po prehlajenju napravila, se tudi koža dobra zriba in živina odene in noter se da štupe baldrianovih in arniknih korenin od 1 do 2 lotov, kafre 1 kvintelc. Vedno se pa mora živini tudi dajati ali slane pijače ali se ji pa kamnitne soli v jaslirerže, da jo sama liže. Skerbeti je jtudi treba prebavljanje z grenkimi zdravili poboljšati. Če je pa bolezen z drisko združena, se daje skupvlečljivih zdravil: hrastovih skorij v štupi ali knhovini, siroviga galuna, magne-zie ali krede i. t. d. Če je pa bolezen s slajnico ali s kostolomnico združena, naj se vedno zdravila rabijo, ki so zoper take bolezni. Naši mazači ozdravljajo „kožniga ovčica" večidel s tem, da prerežejo kožo eiimalo na herbtu in pod kožo vtaknejo po tem enmalo olja, soli in pepela, misleci, da to ovčica „scajta". Včasihjim to tudi zares po sreči izide, če se je živina prehladila in se po ti vrezi morebiti koža spet k hlapenju zdrami; vunder da se to zgodi, ni treba rezanja kože, ampak le gori svetovavniga ravnanja. 19. Hromota zrebet, telet in jagDjet C^ul« len-; Kälber - und liämmerlälime). To bolezen dobi le sesavno živinče; preteče večidel naglo, se včasih po kužje prikaže, obstoji v tem, da členi na nogi zatečejo, da zavolj tega začne živinče zlo šepati ali se clo več ne more na nogah obderžati. Združi se ta bolezin velikokrat s sušico, kakor smo že na strani 192 omenili. Hromota žrebet. Napade le prav mlade žrebeta in nar raji žlahniga jplemena. če je s siišico združena, se znamnja, ktere smo pri sušici napeljali, večidel popred prikažejo, potem še le začne živinče pri hoji šepati,- se rado vleže, zdaj postane ta, zdaj uni člen na nogah boleč, vroč, napet in kmalo potem se napravijo »a njem velike otekline, na kterih se zapazijo iz začetka vse znamnja vnetja; v tej dobi bolezni mnogo živinčet o malih dneh pogine. Ako se bole-zea bolj vleče, znamnja vnetja pojenjajo, oteklina gorkoto in bolečino zgubi, postane bolj terda in tudi takrat, kose živinče ozdravi, kar se vendar le malokdaj zgodi, ji ostanejo zatekli členi. Nar večkrat zatečeta sprednja kolena in pa zadnja skokna člena, akoravno zamorejo tudi vsi drugi členi nog zateči. Ce se te otekline preišejo pri poginjenim živinčetu, se najdejo kosti bolniga člena zrahljane, hrustanc, ki člen-ske lica prevleče, je večkrat gnjidav in tudi se začne člen gnojiti in se predere. ali, ko je še živinče živo ali se še le pri raztelesovanju innogo nabrane gnojnice v njem najde. To bolezen ravno tisti vzroki naključijo, kakor suši CO; torej tje zavernemo bravce. Otekli, "vroči in boleči členi se iz začetka neprene-hamo z merzlimi okladki ozdravljajo; nekteri pa tudi hvalijo bolni člen s poparmo kamilc, mete, zobnika in po noči člen vribati s kafro, v olji naribano. Noter se dajejo zdravila, ktere smo pri sušici svetovali. Če bolezen pojenja, členi pa še zatekli ostanejo, naj se z mažo živiga srebra in kafrovcam, pozneje z j od ovo mažo, pri zlo terdovratnih oteklinah tudi z mažo, ki se napravi iz španskih muh in kake masti, členi mažejo. Ce se je pa oteklina prederla in se pokaže, da so kosti načete, je vse ozdravljanje zastonj. b. Hromota telet. Ta bolezen večidel teleta napade predenj so sest tednov stare. Na erim ali na več členih se na nogah prikažejo otekline , ki so tako boleče, da živinče teško hodi in stoji in toraj večidel leži. Jesti se mu ne poljubi, od začetka gre blato bolj terdo potem pa bolj mehko od ži-vinčeta; žila bolj hitro bije, serce zlo tolče, sapa je teška in hitra, žlemnate kože so rudeče, iz oči solze tečejo, živinče po celim životu bolj merzlo in bolj topo postane; otekline včasih na enim členu minejo^ pa se na dragim prikažejo; včasih pa popolnama zginejo, kar je zlo nevarno, pa tudi zmeče se včasih in prederejo, kar ni tako nevarao kakor pri žrebetih, ker se rana včasih kmalo zaceli. Bolezen malokdaj čez 14 dni terpi. Pri raztelesovanju se najde nar večkrat vnetje čev in želodcov, in v siršiku je večidel sterjen sir nabran; pa tudi pljuča, vranca, ledice so večkrat vnete. Če se pa otekline na nogah prerežejo, se najde v njih rumenkasta meza, ki je večidel okrog člena nabrana, kosti in členi so pa le malokdaj načeti. Nektero živinče ima že prirojeno nagnenje k tej bolezni, naključiti se zamore, če živinče slabo mleko sesa, posebno, če se mu pervo mleko krave sesati ne pusti. Pa tudi prehlajenje vsake sorte jo zamore naključiti. Ozdravlja se živinče s tem, da se vzrok pred drugim odverne, da se mu iz začetka bolezni noter daje žvepleniga cveta, magnezie in glavberjeve soli, pozneje poparine kamilčnihcvetic, kterim se nekteiri grani kafre pridenejo. C. Hromota jagnjet. Napade živinče le v pervih mescih življenja in se s tem naznani, da začne živinče terdo in teško hoditi, da se mu herbet posine, in da mu v vrat ali noge kerč stopi, in mu glavo proti trebuhu zvije ali pa hoditi ne more. Iz začetka bolezni je živinče vedno zaperto, pozneje pa dobi drisko. Kerč se vedno bolj širi, da živinče vedno skoraj nepremakljivo leži, ali pa da ga božjast lomi. Začne z zobmi škripati in že v pervih dneh bolezni večidel pogine; le maloitdaj se ta bolezen čez 14 dni vleče. Le pri vgodnih okoljsinah se živinče ozdravi in sicer večidel tako hitro kakor je zbolelo, le noge vstanejo včasih dalj časa bolj terde. Pri raztelesovanju se najde pod kožo semtertje rumenkasta meza razlita; žlemnate kože čev, posebno pa siršika (četertiga želodca) so bolj vmazano rudeče, zatekle, holj ali manj vnete in v siršiku je večidel nekoliko sterjeniga sira nabraniga. "To bolezen naključijo ravno tisti vzroki kakor pri teletih, posebno prehlajenje, zatoraj se ta bolezen v mescih: februarju, aprilu in maju narvečkrat prikaže, včasih celo po kužje. " "" o zdravi j a se bolno živinče od začetka bolezni as grenko ali glavberjevo solijo, kteri se nekoliko žve-pljeniga cveta in štupe rabarbare pridene. Tudi bluvna sol v poparini kamilčnih cvetic se priporoča. DrugI posebno hvalijo 1 ali ü kvintelca siroviga anti-mona z S lotama siroviga masla zmešantga, kar se dvakrat na dan noter daje tako dolgo, da blato bolj mehko od živinčeta začne iti. Potem se driskne zdravila opuste in le poparina kamilčnih cvetic s štupo encfanovih ali kalmževih korenin noter daje. Tisti deli pa, ktere kerčnapade, naj se z vinskim cvetam, kafrovcam, t er pen ti no vim oljem ribajo, živinče naj bo vedno na gorkim. Starim ovcam se vedno dobra pica daje, s solnimi in grenkimi zdravili naj se pre-bavljanje poboljša, da mlado živinče bolje mleko dobiva. 13. Hoxnl čerm (Hautantrax). Je kožna sorta čerma ali vrančniga prisada, ki obstoji, kakor vse druge čermaste bolezni, v razkroj en ju k e r v i. Napade le konje in goved in večidel dobrorejeno živino nanaglama. Naznani se včasih s tem, da postane živina topa, omotična, da se opoteka, da včasih cio pade, večkrat pa se te znamnja ne prikažejo, ampak nanagloma se napravijo omejene, terde, neboleče in merzle oteklino, zdaj na vratu, zdaj na persih, pod trebuhom, na stegnili, pa tudi na drugih krajih, ki se naglo razširijo, dostikrat silno velike postanejo. Če se taka oteklina prereže, se najde v njej rumenkasta, žolči podobna meza, v kteri je v nekterih krajih černa kri zasedena in včasih penasta smerdljlva sapa. Če se bolezen koj o začetku ne kroti, se naglo pohujša, serčno in žilno bitje in sopenje se naglo pomnoži in v dveh ali treh dneh živina pogine. Le malokdaj In le takrat, ko bolezen ni huda, se še zamore ozdraviti. Kar zadene vzroke te bolezni, zamorejo biti vsi tisti, ktere smo že pri čermu napeljali, in tudi ozdravlja se bolezen ravno na tako vlžo, kakor kužni čerm, stran 163) ker delne otekline niso bistvene, ampak le znam-nje bolezni. Le če se namest tih oteklin bule napravijo, v kterlh se smerdljlva gnojnica nabira in ktere zlo rade snetnjavc postanejo, naj-se naglo prederejo, da tekočina; izteče in da jo popijavne žile ne popijejo, kar bi bilo zl« škodljivo. Te bule se včasih napravijo pri goveji živini. " tiiib cermastl sen ali pereči ogenj CUtlz-brandarti^er Rotlilaiif oder Rose). Ta bolezen je, kakor poprejšna, sorta kužnigačer-ma, ki pa posebno ovce in prašiče napade in se po tem naznani, da se napravijo šenaste otekline na glavi, na vratu in tudi na herbtu, ker se na koži iz začetka napravijo ru-deče pike ali lise, ki se naglo razširijo, d» postane koža v velkim obsežku temnorudečkasta ali višnjeva, je boleča, napeta, vroča in včasih se tudi mehurčiki na njej napravijo in šetine ali volna rada izpade. Radi pa veči ali manjši deli kože snetnjavi postanejo, kar je slabo znamnje, ker navadno na to knialo sniert nastopi. Prešiči včasih tudi začnejo bljuvati; večidel leže, če pa vstanejo, se opotekajo. Kolikor bolj temne ali višnjeve otekline postanejo, toliko veči je nevarnost. Živinče vedno bolj merzlo, sapa hropeča postaja, žila se več ne čuti in živinče božjast zlomi. Preteče bolezen tako hitro, da se večidel že od 12 do 24 ur na eno ali drugo stran oberne. Ozdravi se vendar le takrat, ko ni bila zlo huda. Če se tako živinče raztelesi, se vidi «a krajih, kjer so se otekline napravile, pod kožo, v masti in v miških rumenkasto-rudeča meza razlita, med njo tu in tam čern-kasta kri. Pa tudi v notranjih delih se najdejo enake pre-membe, kakor pri kužnim čermu. Vse tiste škodljive zadeve, ki zamorejo sploh čer-maste bolezni naključiti, so tudi vzrok ravno te bolezni, posebno pa se dolžijo plohe po sopare«. Večkrat se pa bolezea tudi po nalezbi razširi. Ozdravlja se ta bolezen sploh kakor čermaste bolezni Cpoglej stran 184) in sicer dobrorejeni živini naj se na vratu puša, če ni živinče preveč rejeno, da se zamore vratna žila še najti, sicer pa naj se na ušesu ali repu puša. Noter naj se daje dvojne, glavberjeve ali grenke soli in pijači naj se solne kisline primeša. Prešičem se pa koj o začetku bolezni za bljuvanje 2 do 5 granov bluvne soli, kise v 2 do 3 letih vode raztopi, noter daje, ali 8 do 12 granov štupe bele čmerike. Po bljuvanju naj se salmiaka, soli-tarja in kafre, vsaciga 5 do 10 granov noter da; potem se šenasta oteklina večidel še bolj spahne, kar bolezen polajša. Nekteri posebno sirov antimon hvalijo. Če gre blato terdo od živinčeta, naj se rabijo brizgi je iz žajfnice, olja in soli; kožne otekline naj se spirajo s kisam, kterimu se polovico vode priueša, ali pa s solno kislino, ktere se 2 lota v bokala vode stanjša. Pa tudi spiranje z merzlo vodo ne- kteri priporočajo, pa zivinče mora pri tem vedno na gor-kim biti. Tudi teloh, ki se v ušesa ali na persi zavleče, je koristen. Ker se pa živinčete bolezni, kakor vsih drugih čer-mastih, Meje obvarje, kakor nje ozdravi, naj se vse tisto stori, kakor pri drugih čermastih boleznih, iio ali kjer se bolezen rada prikaže, da živinčeta ne zbole. Kar zadene vživanje mesa in snaženje hlevov, velja vse tisto, kakor pri kužnim čermu (glej stran 186). 15. Opekline (Verbrennungen). Opeče se živina nar večkrat z ogcjem, z razbeljenim železarn, z živim ali prav za prav z gasečim apnam in z razjeiiljivimi strupi. Nasledek opete je prisad ali vnetje opečenih, dostikrat pa tudi notranjih delov. Z ognjem se zamore živina opeči pri pogorih. Potem, če je živina bližeji ali daleji od ognja, se ji dlaka posmodi, v koži se napravijo vodeni mehurčiki, ali se pa poverhna kožica ali cela koža v černo požgano skorjo zgerbi. Pri tem občuti živina bolečine, pridruži se veči ali manjši v ročni ca po velikosti opekline, včasih živina tudi v trebuhu občuti bolečine kakor pri koljiki, in če sezavolj prevelike vročine v sopilih vnetljive lolezni napravijo, se to naznani po znamnjih, ktere smo že pri pljučnici in drugih vnetljivih boleznih napeljali, in tudi se živini jed holj ali manj vpre, ee je bolezen bolj ali manj razširjena. Ozdravljati je treba zunajno kožno poškodovanje in tudi notranje bolezni, če so se ktere pridružile. Medvsimi vunajnimi zdravili zoper opekljino ni bolj-šiga, kakor je p er vi č čisto, ne žarkovo olje (laško, la-neno ali ogeršično), ali pa kakošna čista mast (maslo in enake reči), s kterim se opekljine mažejo, — drugič pa pavola ali bata, s ktero se (s kosmato stranjo) opekljine dobro ovijejo, Ni boljših zdravil, ko je olje in pavola. Zlo v navadi je (udi pri nas na opekljine pokladati zribani krompir, zeljno ali pesno perje, kar ni slabo; kislo zelje pa ni dobro. Ce se po opetljini mehurji napravijo, se morajo predreti, da se v njih nabrana^sokro^ica izcedi; potem naj se spet namažejo z oljem. Če je pa koža tako ope-čena, da nekteri kosi odpadejo in se pod njimi začne gnojiti ali celo vgnjide napravijo, naj se spervič namaže rana tudi z oljem ali pa s svinčenim mazilam, huji ognjide se pa o^zdravljajo, kakor je bil» že pri ognjidali rečeno. Če so se opeklinam tudi notrajne bolezni pridružile, kakor pljučnica, vnetje rrata, koljika, vnetje čev in vnetje očes, naj se «zdravljajo, kakor smo pri teh boleznih učili. Če se pa nobena teh bolezen razločno ne naznani, je pa vender vroenica zavolj hude opekline velika, je vedno koristno pušati in hladivne soli noter dajati, kakor so: solitar,glavberjeva in dvojna sol, pa tudi driskne brizglje rabiti. Piti naj se da živini obifo hladne vode; klaja naj bo, če je mogoče, zelena. Z razbeljenim železarn se konji razun kovücnic in kobilstev malokrat opečejo; »zdravljanje je ravno tako. Z gasečim apnam s« živina nar večkrat opeče, če v apnenico pade. Če apio ni prevroče, in če je do-- velj ugašeno, se večidel le nadtožica olupi in dlaka izpade; opeklina pa zamore tudi bolj globoko seči, da se cela koža in tudi pod njo ležeče miške opečejo. Naj bolj nevarno je pa, če kaj gasečiga apna ž vini v oči pade, da se oko vname. A^aj perva potreba, ko s« je živina iz apnenice spravila, je, jo apna o cediti, kar se zgodi s kuhuvino la-neniga semena ali z oljem; z nerzlo vodo apno očedifi bi se zamoglo le takrat, ko ni diuziga pri roci, apno pa iz očesa spraviti, je vedno s kakim oljem alj žlemnato ku-hovino. Ko se je apno odpravilo, se je prizadevati posebno hudo vnetje, ki se napravlja, tolažiti z merzlimi okladki ali z zelenim zeljnatin perjem. Če pa vnetje ni posebno hudo, je olje ali neosoljena mast nar bolje, če se začne že v kozi gnojiti, naj se s kuhovinami žlem-natih želiš zmiva, ali se vsa cpeklina obloži z mehko platneno ruto, ki se v taki kuhoTini dobro namoči. Pa vola ali bata, na rane pritisnjene, kaj dobro pomagajo. Če si je pa živina z apnani nos ali gobec opekla, ali celo kaj gasečiga apna požerla, naj se ji noter vlivajo: čisto olje ali žlemnate zdravila ali pomolzeno mleko. Ravno tako se tudi tist( opekljine ozdravljajo, kise napravijo, če se živina s k rop a m ali s kako drugo vrelo tekočino popari. Opekline na zunaj'ni k(ži se pa tudi zamorejo na-» praviti po vsih razjedljivih ali ostrih zdravilih, naj .večkrat s mineralskimi kislinani, če se napčno ali neprevidno rabijo pri kožnih spušajh, garjah i. t. d. Posebnq konjederci imajo navado garje s hudičevinb oljem namazati ali ä kako prav močno kuhovino ostrih želiš: teloha, podleska ali z mazo bele mišice, da tako napravijo veliko nevarniši opekline, kakor so bile garje, Ozdravljajo naj se take opekline tudi s čistim oljem, z b el j ak am, kterima se svinčenima kisa pridene, ali s svinčeno mažo. Posebno na takih krajih, kjer se koža zgerbi: med nogami, na zadnjim licu kolena in binceljna se napravijo rade globoke razpoke, v ktere naj se previdno v olju namočeni osvalki prediva pokladajo, kakor smo že prima-hovnicah napeljali. Razvade konj v hlevu in pri delu (üble Gewohnheiten der Pferde im Stalle und l)eiiB Dienste). Mnogo konj ima razvado pri hoji z glavo majati ali kviško mahati. Pervo je večidel znamnje, da konju kaj ni prav, pa tudi predenj konja omotica ali padica napade, se večkrat to znamnje prikaže; drugo je pa lastno večidel le prav živim konjem, česar se teško odvadijo. — Drugi pa z glavo v berzde tise, kar je znamnje lenega in topiga konja, ki je v gobcu malo občutljiv; pa tudi pri konjih, ki imajo debelo teško glavo in proti glavi debel in zalit vrat, se to najde. Zamore pa to tudi znamnje bolezni biti, posebno kake bolezni sopil,pri kterihkonji radi glavo pobešajo. — Nekteri konji pa glavo ih vrat,naravnost naprej stegujejo, posebno mladi in taki, ki sovgobcu zlo mehki; pa tudi napčno vstvarjen vrat in glava, to je: dolg, tenak, navzdolej pošinjen, tako imenovani jelenov vrat zamore vzrok tega biti, — Spet drugi konji imajo navado, posebno pri delu jezik iz gobca moliti, kar je večkrat znamnje jezičniga mertuda, pa tudi razvada (^Glej stran 144). — Najdejo se tudi taki konji, ki, ko ne jedo, z ustnicami perskajo, drugi srebajo sline, česar se navadijo večidel taki konji, kterim je dolg čas; odvaditi jih pa, je teško. — Navada drugih konj je spet z odpertima gobčnicama terdo skupej stisnjene rezivne zobe na jaslih dergniti. — Pa tudi laki se najdejo, ki vse obližejo, kar zamorejo doseči: jasli, zid, lojtre, pa tudi vervi ali usnje grizejo ali celo požirajo; žlebogrizci pa posebno jasli razgrizejo ii zobe na sprednjim robu lica, kjer se dergnejo, posebno obribajo. Hi a- pav C i ([Kopper) so, ki zrak iz želodca puhajo in tudi požirajo in se jim pri tem na posebno vižo riga; naslone odperti gobec na kako terdo reč; la jasli, lojtre i. t. d., ali pa le z odpertim gobcam po zraku hlapajo. To je večkrat razvada, večkrat pa leži vzrok v slabim preba-vljanju in zamore zlo nevarno biti, ker take konje, če si tako želodec z zrakam napolnijo, rado začne kljati. Tisti hlapavci, ki gobec pri hlapanju kara naslone, se na obri-banih sprednjih robeh rezivnih zob lahko spoznajo; ki pa glave ne naslone, se ne spoznajo tiko lahko, če se ravno pri tem ne opazijo. To razvado dobe večidel le konji, ki mnogo stoje, da se zavolj dolziga časa tega navadijo; zamore se pa tudi konj od konja tega naučiti. Odvaditi konja le razvade je zlo teško; nekteri jih tepejo, drugi Jih tako privežejo, da ne morejo nikjer glave nasloniti, nekteri jim torbe na gobec denejo, drugi jim okoli vrata jermen terdo zadergnejo; pa to in tako ravnanje le za tisti čas hlapati ne pripusti, razvade se pa konj ne advadi; jermen krog vratu zadergniti, je pa celoškodljivo, ker ker-votok overa in kervni naval proti možganam napravi, iz česar zamore marsikaka bolezen vstati. — So tudi konji, ki imajo navado ujzdo snemati ali verv, s ktero so privezani, odvezovati ali odgTisniti, da potem po hlevu letajo, in če je več živine v njem, jo bercajo ali grizejo, ali se pa prenajejo, če do kaje pridejo. — Tkavci se s sprednjim koncem vedno v hlevu semtertje zi-bljejo, se pri tem večkrat zlo otriidijo in se ne dajo več lahko tega odvaditi, če so se že zlo navadili; če se tudi v še tako ozek kraj postavijo, se vendar poskušajo vedno gibati in se zamorejo pri tem celo na pleči ali na binceljni poškodovati. Konji s to razvado sioje in hodijo s sprednjimi nogami večidel široko in nerodno. — Drugi konji se poskušajo od jasel odtergati ii se toraj z vso močjo od njih vlečejo. To store večidel nladi konji, ki se niso vajeni biti privezani, in če se nekterikrat odtergajo, se zamorejo te razvade navaditi, se pa zamorejo tega odvaditi, če se na močno verv privežejo in če se po takih poškušnjah tepejo. — Spet so konji, ki posebno zadnje noge eno na drugo postavljajo, in se tako, pcsebno, če so ostro podkovani, lahko nastopijo. Od teh in druzih razvad se konji le teško in večidel le z gerdo odvadijo. Navadne bolezni domače perutnine in eili ptičem. (Krankh^n des HausMervieheClnd pr Stubenvögel). ^ 1. SmereiiBfe ^os (der Zipis od^r Schnarren der Qänse). Nosnice so zabasane, toraj ne morejo gose sopsti skoz nosnice, tedaj snierče. Da naj se jim kakih 5 do 10 debelo stolčenih zern popra; nato začnejo večidel bljuvati; potem se jim kljun namaže z lan eni m oljem ali s sirovim maslam. Vselej pa naj se jim pica premeni. 9. Pika na jeziku pri kokoših (der Fips der Hühner). Pri tej bolezni postane kokoš žalostna in koš naredi, roža ji obledi, oči se ji skale in bela trepavnica skoraj celo oko zakrije, pozneje začne na posebno vižo čivkati in če se jezik pregleda, se najde posebno proti koncu terd in odebelen, s terdo roženo kožo prevlečen, da kokoš ne more jesti. Zatcraj zlo hujša, voda se , ji začne iz nosnic izcejati, roža postane rumena, kar že ; bližnjo smert naznani. Pri tej bolezni je treba odebeljeno kožo jezika omajiti, in odlušiti in potem se jezik z maslam namaže; noter se da popra ali češnja ali nekoliko kaplic žganja ali vina na kruhu. Po zimi naj se taka kokoi na gorko dene. Za kermo je naj bolje zelenjava, kakor solata, ohrovt, zelje i. t. d. S. Zaniiititlost domačih ptičev (Helserkell; ' ' der StiibeiiTösel). Je tako rekoč nahod tičev, ki se sicer prizadevajo lepoglasno peti, pa njih petje je le zamolklo in žalostno. Vzrok te bolezni je večidel pomanjkanje stiežbe, ko semo-vsajo, ali pa prehlajenje. Skerbi naj se, da se bolj na gorko denejo in da se jim dobro počedi in sploh dobro streže, potem naj se vtakne na tičniku koža slaninina, dajo za-morejo tiči kljuvati, ali se jim da terdo kuhaniga rumenjaka 8 krušnimi drobtinami. 4. mrapet krof golobov^ gos In kokos (Kropfgesclmulst der Tauben, Gänse und Hühner). Krof se napne po preobilni piči ali zraku, včasih tako, da se je bati, da bo perutnno zadušilo. Pri golobih se pa ta bolezen večkrat po kužje prikaže, ki postanejo žalostni, oči postanejo tamne in vodene, golobi ne spijo in ne jedo, začnejo teško sopsti in ne morejo reč kruliti, krof se vedno bolj napenja in na jeziku «e naredi majhinavgnjida. Pri tej bolezni se, če je krof piče napet, perutnini olja noter vlije, — če pa je le zraka napet, seji da nekoliko kaplic žganja na kruhu, nato seji da salatniga ali ohrovtiga perja, če tega ni, pi solatniga semena. Večkrat je pa krof tako napet, da se mora prerezati, nabasana piča vun vzeti, potem pa s svilno nitjo zašiti in z oljem namazati, pa tudi noter naj se olja vlije. Pri golobih se pa mora vgnjida na jeziku previdno o dreti. ÜVapenjanje doid^ačlli ptieev (Wind-sncht der fStubenYÖsel). Pri tem ie celi život napet, posebno pa krof, ki je sčasama tak kakor boben. Krof naj se z iglico prebode, da zrak iz njega spuhti, nato naj se tiču nekoliko kaplic žganja noter vlije. in na gorko naj se dene. 6. Zapertje (Verstopfuns). Se napravi nar večkrat pri racah in kokoših, pa tudi drugo perutnino in ptiče, posebno pozimi, če žejo terpe, ko zmerzuje, ali če se jim touopeljniga ali drnziga >i2 dražljiviga semena da, večkrat napade. Vapenjajo se vedno, pa le malo terdiga blata iz sebe spravijo. Vode naj se jim dovolj da, in perutnini naj se nekoliko žlic laneniga «Ija noter vlije, bolj majhnim tičem naj se pa sirov i ga masla ali nekoliko kapHc laški ga olja noter vlije. Slavcem pa naj se da križastih pajkev ali v olju vtopljenih močnih červov. Pri zlo terduvrataim zapertju perutnine naj se pa skuha 1 lot perja sene na po! maselca vode in te kaho-vine naj se po dve žlici naenkrat noter daje. Zraven tega naj se da zelenjave za pičo. <9. DriiSka (Durclifftll). ' Se napravi največkrat pri goseh in kokoših , ko dolgo dežuje, pa tudi pri tičih, posebno tistih, ki se pozimi vjamejo in se teško nove piče privadijo. Tudi nečista, s praham zmešana pica in slaba voda zamere to bolezen naključiti. Da se ozdravi, naj se da gosena drobno zrezaniga osata, tropin iz olarije in stolčeniga ječmena za pičo, ali se stolčena ajda in ječmen zmeša z zdrobljenim maham, ki se tudi za pičo da. V pijačo naj se dene drobno stolčeniga zeleniga smerčja ali jelčja. Kokošam naj se pa da rujavo praženiga froštaniga) ovsa, ki se zmelje in s polovico štupe baildrianovih korenin in s toliko olam zmeša, da se iz tega kroglice na-rede, kterih se kokošam trikrat na dan po 3 ali 4 noter da. M a j h n i m ptičem naj se pa da s t o 1 č e n i g a ovsa, mravlinčtiih jajčkov, čepa že bolezen dalj časaterpi, stolčeniga kimeijna, kalmževih ali encianovih korenin s sirovim maslam, ali pa v radečim vina namočenih kruševih skori^-terdo kuhanih jajc. S. Tnetje cev ali kile ptičev (Entziindnng der CÜedliriiie, Bruclikranblieit der Tögel). TrebiA se napne, ce se proti hči pogleda, se skoraj skoznj Tfidi in mnogo majhinih rudečih napetih žilic se na njem zapazi. Čeva bolj proti zadej tiše, večkrat skoz ritnik mole in so zatekle, rudeče in boleče. Napravi se ta bolezen nar večkrat pa dražljivi, zlo tečni ali pokvarjeni piči (po nezrelim konopljenim semenu). Takimu tiču naj^ se le malo navadne piče da, soli v pijačo, in če so zapertij naj se jim večkrat olja noter vlije, vun moleče čeva naj se večkrat g oljem namažejo, v ritnil naj se z oljem na-mazanaglavca dolge igle vtakne, kar brizglje nadomestuje. 9. HlrlwJe ali Jetika ptičev (Abzehrung der StubeuTÖgel). Tic le malo je, je len, truden in top, oči, kljun in jezik postane rumenkast. Bolezen se narvečKrat napravi po nezdravi in neprimerni piči; pa tudi taki ptiči, ki prav radi pojo, jo radi dobe. Tič naj se bolj redi, nierzle rode naj se mu dovolj da in s suhim peškam in solijo naj se tičnik potrese, da naj se mu nekoliko močnihčervičev ali pajkov v olju namočenih. V pijačo naj se dene zarujavelih žeb-Ijev ali nekoliko žafrana in cimeta. 10. Kolfcošja cervivna liiiga (Hiiilmerpest, Wurmseudie}. Napade kokoš naglo, večkrat brez predznamenj, kokoš začne koš nositi, postane žalostna, večidel kmalo pogine. Pri raztelesovanju se najde v čevih in tudi v drugih polnio červo^'. 3SEa poseVmt) -viio ppififtnjtTi xrak in tudi pokvarjena pica mnogo k naključbi te holezni pripomore. Iz začetka naj se daje kokoši drobno razsekaaih kro-piv ali rutice z zmečkanim ječmenam ali korenin praproti, ktere naj se v kislim mleku namočijo in v \'odo, ktero kokoš pije, naj se pepela ali seli verže, ali ße ji da ječmenove vode, kteri se nekoliko z razbeljenim železarn uga-šene vode primeša. Tudi kruh in češnjo v olji namočeno, nekteri hvalijo. Drugi priporočajo korenine praproti v apnjeni vodi namočene, ali se pa samo apn^ne vode kokoši v kljun vlije, pa le takrat, ce nima driske, ki se potem še le rada napravi in večkrat kokoši k zdravju pomaga. 11. IVagia smert ali čerm (nllzbrand). Pri suhim vremenu in velki suši, ko živali pijače pomanjkuje, se zamore pri vsakej sorti perutnini čerm prikazati, kteri jo nanaglama, brez da bi bila pop-ed kaj bolna, umori, le roža postane včasih popred čemkasta. Če se taka žival raztelesva, se najde, kakor pr: drugi za to boleznijo poginjeni živini, kri čern» in gosta kakor kolomaž in zdaj ta, zdaj uni del s tako kervij» zalit. Vse kar se zamore zoper to bolezen storiti, obstoji v tem, da seje žival obvarje; toraj je treba skerbeti,da žival .v veliki vročini in če ta bolezen drugo živino napada, dobiva zelenjave in merzle vode dovelj, iö da se aa bolj hladnim derži. Tako žival zajed porabiti, je zlo nevarno. IS. ZaVdanje fVergiftung). Zavda se perutnini nar večkrat s tem, če se podganam ali drugim takim živalim strupa nastavi, ki se nar večkrat zmeša s kašo, s salam, « ocvirki i. t. d. da pridejo kokoši in tiči, se tega najedo in si tako zavdajo. Pomagati jim ni. 13. Padica ali tic ja božja st (Fallsucht der ^tubenvdgel). Tic se nanaglama zverne, » nogami stresa in jih stegne, s perutami trepeta, oči mu zvija, nektere minute leži in potem spet ostane. Pomoči naj se v merzlo vodo, krempeljci naj se mu do kervavigaporežejo, tudi nekoliko kaplic beliga vina naj se mu da; posebno dobro zdravilo zoper to bolezen je pa čebula, ki se tiču v tičnik da, da jo kljiije. 14. Hoze golobov (Blattern der Tauben). Dobe jih le golobici, posebno v vročini, in obstoje v tem, da se majhni mozulčiki po životu napravijo, ki se radi zgn»je. Vzrokujejo jih posebno nečiste in soparne gnjezda; če je golobnjak hladen, zračen in čist, jih golo-blči navadno ne dobe. Da se odpravijo, se mora golobnjak snažlti in noter naj se daje štupe brinovih jagod a lota in žvepljeniga cveta 1 lot, kterinmse nekoliko moke in vode pridene, da se iz tega kroglice, kakor leča debele, napravijo, kterih se trikral na dan po ena noter da. 15. darje kokoši (Krätze der Hühner). Se prikažejo pri kokoših s tem, da na več krajih perje izpade, da se koža oguli in garpova postane in večkrat se tudi majhine vgnjidice napravijo. Kokoši začnejo hujšati, če imajo še tako dobro pičo. Da se odpravijo, se vzameta dva dela svinske masti in en del terpentinoviga olja, s kterim se bolni deli enkrat na dan namažejo, lO. Snet kokošje rože (Kammbrand der Hühner)» Boža postane o začetku bleda in po tem černa, snet*-java. Pri tem so kokoši žalostne in velikokrat kmalo poginejo. Ta bolezen se napravi n^rvečkrat po zaduhli ia pokvarjeni piči. Nekteri terdijo, da je posebno dobro koj iz začetka v rožo majhine vreze napraviti, da kri iz njih teče; zraven tega naj se da kokoši siroviga masla s stol-čenim česnam, v pijačo pa naj se dene stolčenih skaj, drugi pa svetjejo kljun in jezik s solijo ribati, potem majhino žličico vina noter vliti in nato nekoliko raztolčeniga češnja s sirovim maslam noter dati. 19. Piitika ali sen kokos in ptičev (Podagra oder Kotiilauf der Hühner und Stuben vogel). Imenuje se tako tista bolezen, pri kteri postanejo noge rudeče in zatečejo; žival začne zvezano in teško hoditi, zdaj eno, zdaj drugo nogo kviško dvigne in na gredeh se ne more več obderžati. Naključi to bolezen Biokrotno, nečedno in merzlo stanišče, posebno če sapa ^koz vleče, potem pokvarjena piča. Naj se tedej ti vzroki odvernejo, da se bolezen ozdravi in noge naj se naraažejo s kopunovo mastjo in pozneje naj se z gorkim vinam zmivajo. Is. Hiranje (Harre). Ta bolezen narvečkrat golobe, kokoši in ptiče napade in v tem obstoji, da se tista žlezica zabaše ali zgnoji, ki jo imajo pliči nad repam in kteravedno mazilo izceja, s kterim si perje mažejo. Perje nad repam po koncu stopi in tiči vedno s klju-nam proti njem kavsajo, rep večkrat na strali zavijejo. Če nimajo vode, da se ne morejo skopati, se nar večkrat ta bolezen napravi. Žleza naj se previdno z majhino iglo pre-dere, da gncj ali sterjeno mazilo izteče in rana naj se. s slano vodo zmije. Razun tega naj se tičem nektere dni ne da zernja, ampak le zelenjave za pičo. 19. Jflereesi Cllngeziefer). Vsake sorte perutnina ima lastno sorta kožnih mer-česbv. Gosi imajo dvojne sorte uši, bolj majhine, ki se le na vratu, in druge bolj velike, ki se po celem životu zarede. Golobi imajo pa uši, majhine mole, snice; kokoši imajo uši in bolhe in tudi ptiči imajo uši, ki jih večkrat tako nadlegujejo, da se hraste narede. Vsi ti merčesi vstanejo po ne-snažnosti, posebno iz lastniga blata; velika vročina k temu posebno pripomore. Zamore pa merčese tudi žival od živali, dobiti, toda le enake sorte. Jih odpraviti naj se žival z laškim oljem ali s stanjšano mažo živiga srebra, s kuho-vino tobaka namaže ali naj se polije s scavnico goveje živine, ali naj se zmije z vinam, v kterim se je stolčeni kimeij in vratičevo seme namakovalo. Sicer je tudi koristno stanišče x zelenim praprotjem nastljati; pri golobih se pa mora golobnjak, če se je posebno veliko merčesov zaredilo, z apnaui prebeliti, kterimu se še precej saj pri-dene. Tičniki naj se pa s kako oljnato barve namažejo in na dno naj se potrese peska z janeževim in pelinovim semenarn. SO. Babicuo podtrebiisuo potenje (iScbvritKsuebt der Weibchen). če babice dalj časa ležejo, se pod trebuham zlo pote, perje zgube in koža postane černkasta, kakor da bi bila posmojena, kar se vse zavolj velike vročine napravi. Babica naj se večkrat ua dan z merizlo ali ^ osoljejoo vodo pod trebuhom zmije in jajca naj se ji vzamejo. 9 M, Ce babica ne more zuesti (Wenn das Weibchen nlclil legen kann). To se večkrat zgodi zavolj počesne lege jajca, ali če je jajce presila debelo. Da jajce na dan pride, naj se ritnik namaže z laškim oljem in s perstmi naj se pomaga jajce iztisniti. Večkrat je pa tudi potreba z ostrim npžem ritnik spodej nekoliko prerezati, ki se kmalo sam od sebe zaceli. 99. Predpad rituika (Vorfall des Afters). Se večkrat naprari pri kokoših, če predebele jajca nesejo, ker se ritnik eberne in veči ali manjši del vun stopi in zateče, kar navadno imenujejo: kokoš se je prenesla. Če se z merzlo vodo večkrat zmije ali z oljem namaže, se oteklina včasih nekoliko polajša, pa po-polnama to bolezen ozdraviti, se le prav malokdaj za-more, ker vsakbart, ko kokoš znese, spet ritnik vun stopi. liiiMi operacy (Operationslehre). Vse tiste opravila na živinskim truplu se imeni^ejo operacije, ki se z rokami ali s kakim zdravniškim orodjem v ta namen store, da se kaka bolezen ozdravi, ali daje potem živini za kakošen poseben namen bolj koristna (kakor la priliko rezana živina) ali le bolj dopadljiva (kakor konji z angleškim repam ali psi z okrajšanimi uhali}. Iz tega se razvidi, da zamorejo operacie zlo mno-goverstne biti. Mi bom« govorili tukaj od bolj navadnih. Orodje, ktero se pri njih potrebuje, je po tem takim tudi razno, in sicer tole: Noži, ki so ali zaperavni (bi s tour i} ali neza-peravni (skalpeli); obojne sorte pa zamorejo Mti ostni ' ali vampasti, ravni ali skrivljeni, skrivljeni pa so ostni ali imajo na koncu bunčico. Posebna sorta nožev sta pa kopitni nož in lavorčast nož, to je, nož enake podobe kakor je lavorovo perje. Škarje so ali ravne ali na licu ali lobu zakrivljene. Igla za trak zavleči je dvojne sorte, ali je ost triroglata in ostra, ali pa plošnata in topa. Šivanjke za rane šivati so razne velikosti in na razno vižo zakrivljene. Omerzalec, pičla in sulčica, je trojno orodje, ža kri pušati. Žage razne sorte, poprijemnica (Pinzette), š kar j ate kleše, (Kornaange;), topi in ostni kavlji, kopitni dolbač(Hufreisser), kleše za rezanj e (Ka-, strierzaage), precepue kleše C^Iuppeusange), pre- cepi (Kluppen), škarje za prikrajšanje repa (Kour-tierscheere) , razne sorte brizgljavnice (Spritzen) , za spiranje ran in brizglje rabiti, raznosortni bodci (^troa-karji) požeravnik, želodec, ce^'a, scavni mehur prebosti. Prciskavnica glavčasta ali žlebnata (Knopf-und Hohlsonde), poscavnik ali kateter, razno vpodobljene žgavne železa in sicer nožu, valarju, gumbu, hrušb", tolarji in rinki podobno in vse podkovno orodje. — Ker pa vsaka operacia živini veči ali manjši bolečine prizadene, tedaj ni mislili, da bi med cperacio vedno pokojna stala, jo je treba potem, ko je zdravnik popred vse dobro preu^aril: kje, kako in zakaj bo operiral, in si vso potrebno orodje in potrebne pripo-močnike pripravil, živino stoječo ali ležečo tako vkrotiti, da zamore lahko in varno operirati. Od kratenja živine za operacije. če se živina stoječa operira, se prire že z močno ujzdo ali kapčonam, aii pa jo eden ali več pomočnikov derži. S tem pa se ne bo vsele; dostojno ukrotila, tedaj je treba včasih veči sile, in ta obstoji v tem, da se ži\ini ena nogo vzdvigne, da petem le na treh stoji in zavoljo tega manj moči ima še zoperstavljati. Tudi vzdiga Jioge ne bo vselej zadosti, treba jo je še huji vkrotiti, kar se zgodi z gobčno zadergnico (Bremse), to je s tistim orodjem, pri kterim je na krati . . • Vročnice............ Značaj bolezni . . . . • »i, »iV'V . Razlaga vprašanja, kako huda je bolezen in dobi se znajde . . . „ " „ zakaj je iicim zbolela Pripravljavni vzroki bolezin...... S^aključljivi vzroki bolezin. . . i» . . »i Škodljive zadeve vremena . . i . . ''i' klaje . .....%■ pijače ..... ■ 4 ' pašnikov. . . . . prebivališa ali hleva. . rabe....... službe, opravljanja in snaženja Mijazmi in konta^ii........ V živinskim truplu ležeči vzroki bolezin . Predpovedba izida bolezin....... Drugi oddelk, od ozdravljanja bolezin sploh. Splošna razdelitev zdravil.......... Lekarska mera zdravil sploh......... Podobe, v kteri se zdravila rabijo .....,,, 39 v » 55 » » n )5 » n 11 n v kter 4 6 7 7 7 9 iO 13 ^4 14 17 19 19 21 21 22 22 23 24 26 28 28 29 30 30 32 32 34 38 Stran. Posebno zdraviloslovje. Uazdelenje zdravil....... Žlemnate in «Ijnate zdravila . . . Sladlie ali sladkornata zdravila . . Grenke zdravila........ Dišečo^renke zdravila...... Zagoltnogreuice in za^oltne zdraviti! Dišeče ali arcmatiske zdravila ^ . . Dišeče perje in cvetje . . 'j' -i' . » f®""'!''.....tin „ korenine....... , Smolnato dišeče in balzamiške zdrati^ * Smolnati gumi in balzami .... Zagoltno smolnate zdravila . . . Ostre zdravila......... Omotce........... Vinsko ž^ase zdravila (cveti) . . • Ogelnate zdravila........ . Alkali in zemlje.....• • Kisline........i»^. Alkalske soli......^ Rudninske fmetalskc) zdravila v . Razlaga spoznanja in ozdravljanja posameznih bolezin. Razlaga notrajnili bolezin. Bolezni moiganov in herbtniga muzga . . . . . .75 Vnetje možg;anov..................7ß Norost..........; > . . . . . . 79 Vertoglavnica.......,..,.... 82 Omotica.......... . . « . . . 84 Togota ali padica...... • i* || • • ' • S 5 Steklina...... . . . . j. ; . . / . . 86 Možganni mertud (božji žlak).....\ . 93 Mertad posameznih delov......... . 93 Opornost (terma, termoglavnost) . . . . . „ . . 95 Plašnost..............^^ . . 96 Gobčni in velki kerč. . . ,.......* . . 97 Dergetavnico .... / ....... ^^ . • 99 Bolezni aopil............. .. , . . lOi ,Nahod............. .. «jf. . iOi Nedolžna emolika. . . . .... » . . • 103 • • . 42 » • . 43 • • , 4ff • • . 47 • • . 48 . 49 « • . 50 . 50 . 51 . 51 . 52 • • . 54 Usif''. . 55 . 57 ■ . . 58 f! . . 61 » i)v . . 65 . 68 ID sivanki ali kaki dr Hudobna smolika-i * » ♦ Nevarna emoli f«. . • . . . Kužna eniolikt /. . '•j! . . Smerkelj. . ... . ' . . Pregled razločivoih znamioj emolik Bolezen v rivcu pri preiičih . . Treanica ovac ........ Navadno vnetje gerla in sapnika Ckevžih) Davica .... Hudobno vnetje vrata goveje živine, ovac Vratni čerm preiičev Pasja bolezen . . . Pljučnica .... Pljučna kuga govedi. Metlaji v pljnčali ali červivna pljučna kuga Pljučna jetika p» terdinah ali tuberkelnih Naduha ..... Vnetje serca in serčniga mehurja Serčni vbod po žeblju, Vnetje preponke . . %lepni prebavil . . Bolezen v gobcu . . Gobčne gobice. . . Vnetje jezika . . . Jezični čerm . . . Mertud jezika . . . ^ola...... Majanje zob . . . Bolestna izceja slin . V goltju ali požeravniku Slajnica (lizanje). Bluvanje.... Pokvarjeni želodec Grizenje C^lanje ali koli Napenjanje .... Vnetje želodca in čev Zapertje..... Driska in griža . . Jagnjična driska . . Zavdanje .... Razjedljivi stripi Cvjedce) . Omotični strupi (omotce) 4 omotični ptrupi , zabasane reči. ka) j»ri ovcah ugi «I »i koz ostri •'.i. Stran. . 104 » 107, . 103 . 110 . ill . 115 . 115 . 117 . 118 . 120 . 121 . 123 . 125 . 129 . 131 ..k 132 ■•i, 133 135 136 reči . 137 i 138 .,138 »138 ■=<»,■142 142 143 -144 * d 44 . 144 / 145 . 446 . 147 148 149 -ii^Sl . 157 . 161 . 163 . 163 . 167 . 169 . 170 . 172 . . 172 Goveja kuga ali devet»gubnica . . . . . Kužni čerm (vrančni prisad) ...... > • Posebne sorte kužniga čerma ali vrančniga priMda Gliste in červi v želodcu in čevih . •• ,. . . Metlaji v jetrih .... Glin in vodenica . . . . Zlatenca...... Sasica ...... i»; Pojatnica (Jraneozi). . Vnetje jeter ..... ; . . s. „ vrance . . . ....... . t ' Kervavenje ritnifca (ritna iabca}. . . • Predpad ritnika . . . .. . . Kile........ . . Bolezni scavil . . . . v ; . . J^ Vnetje ledic in gcavnig:a nlehurja . . Kervomok .......... Vnetljivi kervomok...... Kervomok po raneiiju scavil . . . „ „ omehčenju scavil , . Čermast kervomok. . . . . . . Oparnost......... .. Zaperanje ecavnice...... Pesčivanje......... Mertud ecavniga mehurja . .. Kamni v mehurja in Bcalu. ., Bolezni spolovil . . . . . . Vnetje jajc in semenskih vervic . . Vodenica fflošnje . . . . ...... . Vnetje mošnje in žilnjaka . . . . s . . „ moške žile. ..... Mertudna žila......... . Vnetje maternice in nožnice . . ... . trat............. . Vnetje jajčnikov.......... Vnetje vimena (volčič ali sajovec na vimenu) Francozi ali sramna bolezen . . . . . . Sušica herbtniga muzga........ Pomanjkljiva pojatnoft ........ Napake mleka........... Stran. . 175 . 182 . 187 . 188 189 190 191 192 194 . 195 . 196 . I'.XS . 198 , ŽOO , S02 , 202 , 205 , 205 . 20ß . 207 . 207 , 208 , 209 .211 . 213 . 213 . 215 . 215 . 218 . 217 . 217 . 218 . 219 219®' . 219 • , 219 , 223 . 224u . 223 . 226 Razlaga vunajnih bolezin. Bolezni očes.......................230 Vnetje očes...........................330 ''v* Zmehčanje žlemnatih kož očem i?*' Mrenca na očesu . .' ♦ Pika na očesu. . . . Mehuičiki na očesu . . • Razlita kri, meza, solrovica v očesu Kažno očesno vnetje...... Mesična slepota ali občasno vnetje očesa . Siva slepota (cink v očesa)..... Jasna slepota.......... Mertad očesnih trepavnic Bolezni ušes. .... Vnetje ušes..... Ušesne vgnjide . . . Kervave ušesne bule. . Mertad nhal .... Gluhota.......... • • . polezni koie, mišk, kit, vezkov in kosti. Na glavi."! Vnetje podusesne slinjavke, . . ; , , ^ Pijavka podušesne slinjavke . ... . . Morske kosti na zadnji čelusti . , Mramor na zadnji čelusti ....... Polipi v nosu........ v . . Ožuljenjs jezika in zadnje čelusti Na vrata. * Bula na tilniku . . . . . Pijav^ka po pusanju . . . . Golžun (krof) ...... Na herbtu. Otiske po komata in i»ei|^la. . . ' , , N® persih. it* ' • .v OtisW na persih Vifetje popka . Hrom v križ« . Na trebuhu. V križu. Stran. . 232 . 232 . 232 . 233 . 233 .233 . 233 . 235 . 236 . 238 . 238 . 238 . 239 . 289 . 240 . 240 . 240 240 241 242 242 243 243 .243 "244 ■245 24« 247 248 stran. podolgaste obroč- IVa nograh. Vnetje plečniga in kvokni^a čleca (avin Opekline............. Razvade konj v hlevu in pri delu, ... . Navadne bolezni domače perutnine in domačih ptičev. Smerkanje gos. . . . . . Pika pa jezika pri kokoših. . Zaraolklost doinačili ptičev. . . . . . Napeti krof golobov , gos in kokoš . . . Napenjanje domačih ptičev. . . • . . Zapertje. ........ . . ,. Driska............ Vnetje čev ali kile ptičev . . . , . Hiranje ali jetika ptičev. . . . .. . Kokošja červivna kuga . . . . . . . Nagla smert ali čerm...... . Zavdanje........... Padica ali tičja božjast....... Koze golobov.......♦ . . . Garje kokoš.......... Snet kokošje rože........ Putka ali sen kokos iu ptičev .... Hrranje............ Merčesi............ Babčino podtrebušnjo potenje . . . . . De babica ne more znesti . . . . . . Predpad ritnika......... Nauk od operacij. Od zdravniškiga orodja za operacije . . . Od krotenja živine pri operacijah . . . Od operacij posamsko....... Pilenje zob........... Zbitje gnjilih kosnikov....... Prisekovanje uhal....... • • Spodveza ranjeniga toka podušesne elinjavke Vbod sapnika 331 332 334 . 336 . ■.•33 7 . . 337 . . 337 . . 337 . . 338 . . 338 . . 339 . . 339 . . 339 . . 340 . . 340 . . 340 . . 340 . . 340 . . 341 . . 341 . . 341 . . 343 . . 342 . , 348 343 344 346 346 346 346 347 347 Vrez v požeravnik . Persni vbod. . • • TrebuŠHi vbod. • • Operacije kil • • • Vbod v ecavni mehur Vrez v scalo . . . Odrezanje žile... Rezanje živine mošiiiga epow" „ „ ženskiga spol» Engliziranje.......i Prikrajsaöje repa. . ... Pušanje........ Ture iu druge gnojne otekline prcdveti . Bradovice in druge kožne in pedkožne bule Šivi...... Obeze ..... Spodveze .... Ostre niaži vribati Trak zavleči . . . Usnje pod kožo vtakniti in teleh zavteji Ravnanje z razbeljenim železarn. . i odpraviti Ui * aU'I ■ Stran. i 348 . 348 \ 348 . 349 . 349 . 350 . 350 . 350 . 35« . 357 . 359 . 359 . 361 . 362 . 362 . 363 . 36.H 363 363 364 365, Važni tisliwi pogreški. Na strani versti beri namesti 15 6 od gpodei s kervavenjem kervotokatii 50 2 » y> Raute Rauch 61 4 > zgorej Kloroforra klorofornin 114 , 6 >5 enake inake 142 - 9 » » gobce gobec 198 , 1 » predpad prepad 208 1 » S chl a uch geseh wa)et HarenverhaUung 219 18 » Gebärmuttervorfall Cebi'irmutterverf»U 307 20 » » Melanosen Malarosen. V Ljubljani, 1S53. IVatienil Joief Blaztlik. Podoba, na kteri vidimo zaznamovane mesta imnanjih konjskih bolezin in nehterih operacij. 1. Pijavlta po ;?njilin:i zoba Da zadnji čtlosti. 2. Pijavka podači^ne olinjavke. 3. Bala na tilniku. 4. Viietje (lodušezne slinjavke. 5. Pijavka po pošanju. 6. Otiska na komu. 7. 7. Ottiske po sedla ali peranim paau. 8. Komolčne bule. 9. Otekline na sprednjim kolenu. 10. Rape. 11. Okroglaste naiikosti. IS. 12. Vnetje vpognjivke. 13. Mehurji na binceljnu. 14. Obročkaste nadkosti. 15. Nadkopitni nastop. 16. Pijavka po gnojenju kopitnima hrustanca. 17. Poklina podolgama. 18. Grudasto kopito in polna .dila. 19. Pipa. 20. Rape. 21. Krak. 22. Nadkost na zudnji strani skokniga člena. 23. Mehurji na skoknim členu. 24. Mehurji v kitnih nožnicah. 25. Ježe^^ noga. 26. Mahovnice. 27. Goveji parkelj. 28. Počesni razpok stene. a. Sprednja gobčnica. 6. Gobčni kot. c. Zadnja gobčnica. d. podbradna jamica, e. Nos. Cerke f. /". in g. g. in g. g. naznanujejo kraj, kjer se včasih trak zavleče, h. Dno uhal. i. Očesni obok. k. Notranji očesni kot. 1. Otiske na persih. m. Kraj , kjer se včasih otiske po sedlu napravijo, n. n. Kjer se včasih trak zavleče. o. Kovk. p. Rep. r. r. Hlam. s. Popek. t. Žilnjak. u. Pleče, v, v. Kraj za trak zavleči. Okrogla čerta naznanuje kraj in širjavo mazilo vribati. w. Notranja stran komolca , ki se večkrat obriba. x. biricelj. y. Kovkni člen. 2. z. Kraj trak zavleči. Okrogla čerta naznanuje kraj in širjavo mazilo vribati. a. Šipa. b. b. Kraj trak zavleči. b. Kraj, kjer se konji nar večkrat krešejo, r. Kraj, kjer konje naj večkrat verv oddergne. Majhni okrogleji, ki se tu in tam po truplu najdejo, naznanijo kraje, kjer se nar večkrat bulice pri kožni červivnosti prikažejo.