ŽIVIMO V DOBI SILVE BORBE ZA DRUŽIMO
proslavi 10-letnice Zveze mater in žena
Una campaña de desprestigio
En recientes declaraciones el general Gustavo Leigh, comandante en jefe de la Fuerza Aérea de Chile, hizo hincapié en la campaña de desprestigio llevada en el mundo contra aquel país. Recordó en esa oportunidad “la importancia que el comunismo soviético y sus satélites asignaron al gobierno de Allende”, y que esos son los países que realizan la campaña contra Chile “para borrar la clara advertencia que la experiencia de la Unidad Popular dejó como legado a Occidente”.
Señaló el jefe chileno, que ese legado dice que “el marxismo y el pluralismo político son total y absolutamente incompatibles y que la vía legal o democrática no ero sino una táctica más del comunismo, un caballo de T'roya para dominar a Occidente”.	<r
Agregó que se intenta “borrar el legado del 11 de septiembre al mundo, y adormecer la conciencia de los países, en especial de los europeos y de los Estados Unidos, que serán con el tiempo las próximas víctimas de batallas no cruentas, que ganará el marxismo, de continuar ellos cerrando sus ojos a estas duras y crueles realidades políticas”.
„Piniforme44 in še knji
(Dopis iz New Yorka)
Kar imenujemo mi strankin program kli ideologijo, ki pomeni gledanje 'stranke na gotova važna vprašanja in načrt za njih-reševanje na-političnem, družbenem, gospodarskem in socialnem polju, to imenujejo Amerikanci redno in dosledno „platform“. Posamezne važne probleme v platformi pa poimenujejo z izrazom „plank“, po naše planka ali lata v ploščadi. Besedo platforma tolmači Slovenski pravopis kot „osnovo“, kar bo precej ustrezalo pomenu ameriške platform.
Ameriški glavni stranki nimata kakih stalnih pisanih programov, čeravno vsaka zasleduje gotove osnovne principe v javnem delu, ki se razlikujejo, čeprav na zunaj do sedaj nj bilo tega veliko videti, a v zadnjem času postaja bolj in bolj vidno. Te principe obnavljata v zapisani obliki vsako četrto leto na konvencijah, kjer izberejo strankina kandidata za predsednika in podpredsedniki republike. Document imenujejo „platform“, a, njegova vsebina se več ali manj razlikuje od konvencije do konvencije, ker je treba program prilagoditi vsakokratnemu položlfcjfci na raznih področjih javne uprave, gospodarskega stanja in zunanjepolitičnih odnosov.
Kot je splošno znano, se gledanje ene in druge stranke ne razlikuje kaj prida na ravni zunanje politike, pač pa dostikrat prav občutno na notranjepolitičnem področju. Demokrati so bolj socialno zavedni in jim je mar malega in srednjega človeka, pri katerih imajo tudi svojo politično osnovo in moč, dočim republikanci ščitijo interese kapitala in velikih podjetij. To je velika in osnovna razlika med obema ip letošnje platforme to očitno kažejo. Poskušal bom na vsakem osnovnem javnem sektorju stališči obeh strank med seboj primerjati, da bi se ta razlika jasno videla.
Ena najbolj osnovnih in važnih vprašanj današnjega časa je brezposelnost, ki se še vedno trdovratno drži pri 8% vse delovne sile v ZDA. Kar je nad 3% je preveč, to stane federalno vlado težke bilijone dolarjev za brezposelne podpore, a več k,ot 6 milijonov dela zmožnih ljudi nič ne proizvaja. Problem zahteva nujne rešitve, toda kako? Republikanci pravijo: podprimo privatni sektor (kapital), mu omogočimo večji razmah in to bo odprlo nova delovna mesta. A to je varljivo, ker kapital gre za novimi stroji, ne za novimi ljudmi. Zato so demokrati drugega mnenja: federalna vlada naj pripravi in razpiše velika javna ^dela, ki bodo koristila razvoju dežele, za njih izvršitev naj zaposli sedaj ljudi brez déla. Pri razmahu dežele bo potem poprijel tudi kapital, ki bo postopoma absorbiral ljudi iz javnega sektorja gospodarske‘aktivnosti. Razlika v načrtih je — kakor vidite — bistvena.
Povsem različno je gledanje na davčni sistem. Spreminjanje davčnih zakonov , in predpisov je na dnevnem redu Bele hiše in kongresa vsaka štiri leta in je to razumljivo, ker zahtevajo to drugačne gospodarske in socialne razmere. A vsaka obeh strank si zamišlja spremembe po svoje, kar je razvidno iz platform. Demokrati zmeraj vpijejo (a v kongresu ne ravno vedno kot ekipa v smislu vpitja!), da se morajo zamašiti luknje v davčni' zakonodaji, skozi katere se vedno: izmuzne veliki kapital pri ' plačevanju davkov, malemu človeku pa je treba davčno breme znižati. Tako tudi v sedanji platformi. Republikanci pa predlagajo, naj se luknje še povečajo in prebodejo nove, a izpadli dohodki v proračunu naj se izravnajo s črtanjem socialnih dajatev. Razlika stališč je tukaj posebno očividna.
Na dnevnem redu zadnjih konvencij je bil predlog za splošno zdravstveno zavarovanje državljanov. Demokrati -so izglasovali tako splošno zavarovanje pod javno upravo, republikanci pa predvidevajo zavarovanje le za slučaj „ka-' tastrofalne“ bolezni in pod privatno u-pravo.
Hud političen boj se bije okrog vpra-
Misli iz govora lic. Vladimira Voršiča na
Živimo v dobi silne borbe za družino. ©anašnja doba s svojimi zmotami šibi in ruši družinski krog, mu ne priznava vrednosti, mu jemlje sijaj in mu hoče uničiti krščanski značaj. Posebno velemestno življenje je nevarno v tem oziru. Zato je še posebne važnosti prizadevanje naših mater in žena. Preveva ga slovenski in krščanski duh.
Vsa ta leta smo opazovali njihovo delo. Večina njihovega delovanja je šlo neopazno mimo nas, ker je njihova skrb bila predvsem dejavnost in ne bahanje pred skupnostjo.
Zveza se je porajala na pobudo manjše skupine žena. Od vsega začetka so vedele, da bo zamišljeno delo zahtevalo od njih veliko žrtev in medsebojnega razumevanja. Videli smo, kako so moraje prebroditi začetne težave, ki so lastne stopnjam razvoja. Tudi ni manjkalo razlik v mnenjih. S* popuščanjem in potrpljenjem so si utrdile nadaljevanje in rast. Danes imajo svoje odseke po vseh slovenskih okrajih Velikega Buenos Airesa in tudi v notranjosti dežele. Vsak odsek deluje svobodno na podlagi pravjl, vsi pa so povezani med seboj potom centralnega odbora.
Iz vsega- hočemo povzeti eno samo
značilnost je njihova skromnost v tihem delu; v duhu, ki je usmerjeno v vzgojo družin, v delo na kulturnem polju in v dobrodelnost. Vse to kaže na njihovo zavest odgovornosti.
ZSMŽ je važen člen verige, ki trdno povezuje našo skupnost. Ta povezava je edina pot, da se vzdržimo neomajno še v bodoče. Vsi moramo skrbeti, da ne • bo oslabel noben člen te verige; še več: pomagati moramo, da bodo vsi členi vedno bolj trdni in nezlomljivi in da -bodo harmonično nanizani eden k dru-
V torek 7. t. m. je umrl v Pekingu 83-letni kitajski revolucionar, ideolog in vodja Maocetung. :Njegovo življenje je bilo tesno povezano s kitajsko zgodovino tega stoletja. Ni bilo revolucije, borbe ali pohoda, da ne bi Mao bil centralna osebnost, pa naj se je je udeležil ali ne.
OD ŠAO-ŠAO DO PEKINGA
Maocetung se je rodil v vasi šao-šao, provinca Hunan leta 1893. Njegova mladost je bila razburkana, kot je bilo tedaj razburkano kitajsko življenje. Proti očetovi volji se je odločil za študije in postal učitelj. Zaposlil se je leta 1915 kot knjižničar na pekinški univerzi, kjer je stopil v stik z marksizmom. Od tedaj naprej teče njegova pot vzporedno s smerjo kitajske komunistične partije, pri katere ustanovitvi (leta 1921) je sodeloval.
Ubežal je preganjanju Čangkajška leta 1926, izrabil japonsko invazijo ter
šanja umetnega splava. Obe stranki odklanjata podporo takemu splavu, vendar republikanci zahtevajo prepoved z ustavno določbo, ki bi podrla odlok najvišjega sodišča, da je vsaka ženska u-stavno upravičena zahtevati odpravo plodu do 24 tednov nosečnosti, (kar pomeni nezaslišen poseg sodišča v izrazito moralno sfero življenja). Demokrati o ustavni prepovedi molčijo v svoji platformi. Prav tako republikanci prednjačijo v zahtevi, da se prepove sodiščem odločanje za nasilno prevažanje učencev v šolskih omnibusih, zaradi rasne izravnave, kakor tudi da se dovoli spet molitev v javnih šolah.
Velika je tudi razlika glede ohranjevanja in zaščite okolja, čistega zraka . in čiste vode. Demokrati zahtevajo strogo zaščito zoper izrabljanje po velikem kapitalu naravnih lepot, zraka in vode, kar kapital uničuje in okužuje. Dvakrat je že demokratski kongres izglasoval zadevni zakon, pa. ga je Ford
gemu. Za to je treba priznati vsakomur zasluge, ki mu pripadajo. Spoštovati moramo delo vsakogar, kljub mogočim napakam in pomanjkljivostim. Pri vsakem udejstvovanju se zgodijo napake. Važno je, da niso namerne in da jih po spoznanju skromno priznamo. Sodelovati moramo, da se bodo vse pridobljene dobrine ohranile in množile. Za vse to potrebujemo veliko vere, volje in ponižnosti. Mislim, da je najtežje biti ponižen; ponižen v potrpljenju in uvidevanju. Prava ponižnost je zgrajena na dveh stebrih: na resnici in ha pravičnosti. Resnica nam pove, kaj smo, kaj imamo in kaj zmoremo. 'Pravičnost nas pa nagiblje, da priznavamo brez zvijačnosti, sumničenja in nezaupanja vsakomur, kar mu gre. Mnogokrat je to zelo težko. Vendar je ena izmed temeljnih lastnosti, ki smo je potrebni, da bomo čimbolj koristni naši' slovenski družini. Preko ponižnosti pa nam je možno dospeti do potrpežljivosti in velikodušnosti, da se usposabljamo za napore, žrtve in trud.
Drage žene .in matere! Tukaj smo vsi, da z vami slavimo v veselju deseti jubilej. S hvaležnostjo gledamo na vašo dejavnost in žrtve, ki ste jih vse doprinašale pod vodstvom ge. Pavline dr. Dobovškove. Bile ste povsod, kjer se je pokazala potreba, bodisi v posameznih družinah, pri posameznikih, kakor tudi pri skupnosti našega slovenskega življenja sploh. Skušale ste lajšati težave, kjer koli so se pojavile. Obiskovale ste bolnike, predvsem tiste, ki so brez svojcev, podpirale po danih močeh in sredstvih, kjer se je pojavila potre-
ba.	'Nobena žena ne bi smela stati ob strani brezbrižna. Vse bi se morale vključiti v ta krog zveze, da bi nje delo doseglo v polnosti vse plemenite namene.
oklical sovjetsko republiko Kiangsi (leta 1931) in postal njen predsednik. Tri leta je plenil in pobijal, dokler ga ni Čangkajškova ofenziva pognala na „dolgi pohod“, ki je zanj predstavljal vojaški poraz, a politično zmago, kajti na svoji 10.000 kilometrov dolgi poti je sejal marksizem in revolucijo.
Leta 1936 so čangkajška prisilili, da je sprejel ponudbo pomirjenja, in stara sovražnika sta se skupaj borila proti Japoncem. Ko pa je leta 1037 Stalin podpisal mirovni pakt s čangkajškom, je Mao prisegel, da bo „končal s slepo pokorščino Moskvi.“ Skoro trideset let je čakal, da je dokončno izvedel ta svoj naklep. Medtem pa je prišla druga svetovna vojna in znova je japonska invazija vzpostavila mir med komunisti in Čangkajškom. A ta mir sta bojevnika izrabila za taktične premike, pri katerih je Mao odnesel levji deležT Ko je bila vojna končana leta 1945, je vse ja-
obakrat vetiral in onemogočil. Republikanska platforma spet pretirano zahteva, da ekonomski interesi prevladajo nad lepoto zemlje in zdravjem prebivalstva.
Navajam le nekaj važnejših „plank“ iz obeh platform, da se pisanje preveč ne raztegne. Že iz navedenih razlik pa sledi, da bo volivni boj hud. V vsem obsegu se bo začel po „Delavskem dnevu“
6.	septembra, volitve pa bodo 2. novembra. Republikanci so nadkrilili demokrate na nekaterih zelo, občutljivih točkah, kakor npr, splav, prevažanje šolarjev, molitev v javnih šolah. S tem so si. pridobili simpatije katoličanov, ki pomenijo velijo volivno silo. Kako bodo demokrati parirali, bo zanimivo zasledovati in bom ob času poročal.
Glede zunanje politike so razlike tako neznatne, (bojj v poudarku kot v substanci), da o njih ni' vredno tratiti prostora.
L. P,
ponsko orožje padla v komunistične roke, katerih moč se je pričela primerjati s Čangkajškovo.
Prišla so odločilna leta. Zavezniki so skušali pomiriti bojujoči se stranki, a revolucija je divjala naprej. Tedaj, ko je Stalin, rad ali nerad, podpiral kitajske komuniste, so Amerikanci u-maknili svojo zaslombo Čangkajšku. Januarja 1949 je Mao zasedel Peking. Aprila je padel Nanking, sedež nacionalistov in čangkajšek je zbežal na For-mozo. 1. oktobra istega leta je bil Mao izvoljen za predsednika rdeče Kitajske.
OD KRVAVE DO KULTURNE REVOLUCIJE
Polož/aj Kitajske pod komunisti je bil stalno položaj razburkane dežele. Ko so se unesle orgije po zmagi, se je le zasilni mir vrnil v deželo. Nastali režim si je zadal namen temeljito spremeniti celotno kitajsko življenje. Zbrisati vero in vsako sled preteklosti. Prevzgoje, prostovoljne ali nasilne, so bile na dnevnem redu. Ječe so bile, in so šle danes polne, in sledi upora niso nikoli izginile, pa naj so bili to izbruhi Čangkajškovih pristašev, ali pozneje podvigi upornih strankinih veljakov.
Gospodarsko je prišlo do neke spremembe: industrializacija se je razvila, pod okriljem sovjetskih strokovnjakov. A ti so okoli leta 1060 zapustili Kitajsko, kot posledica kitajsko-sovjetskega spora. Industrija še danes hira in kolikor je močna, je usmerjena v vojaške namene. Tako lahko vidimo poizkuse lastnih atomskih bomb in vsemirskih raket, medtem ko je dnevna pojava leseni plug, ki ga še vedno vlečejo ljudje. Koncem preteklega desetletja je Mao javno priznal, da Kitajcem še ne more nuditi drugega kot eno skodelico riža na dan.
Večina opazovalcev kitajskega življenja pa prizna, da je bil Mao, in je do smrti ostal, res revolucionar. Njegov strah je bil, da bi se na kitajskem zgodilo kar se je v Rusiji ali drugod: da bi nastal v partiji „novi razred“, kot ga je označil Djilas. Zato njegovi stalni napori po nenehni revoluciji, zato odloki o obveznosti ročnega dela za vse, tudi za funkcionarje, zato je tudi žrtvoval razvoj, le da je ohranil čistost ideologije. Seveda so v tej nenehni revoluciji tudi stalno padale glave. Čistke so bile na dnevnem redu, kajti kdor je mislil drugače, je postal revizionist, rusofil, buržuj, ali katerakoli oblika
V državo prihajajo tisti težki časi, ki jih je sedanja vlada napovedala ob svojem nastopu. Boj za obstoj se sedaj bije na dveh frontah; na gospodarski in na vojaški.
Kar se tiče gospodarstva, je nastopila najbolj kočljiva doba. čeprav se že kažejo jasni znaki zboljšanja, je šele sedaj prišel do viška socialni odmev krize. Rastoče cene, ki vedno bolj nižajo kupno moč delavske plače; še daleč ne najdejo protiuteži v povišicah plač. Nezadovoljstvo se ne kaže le v trgovinah, in se ne izraža le v besedah, prvi poizkusi stavk pod novo vlado so resno opozorilo, da socialna napetost ne sme trajati predolgo. Položaj so zadnje dneve posebej/ proučevali člani. oboroženih sil. Tako so admirali zasedali 'tri dni,
izdajalca. Ko je bila „protirevolucionarna nevarnost“ prevelika, je Mao organiziral „kulturno revolucijo“* v kateri* so padli tudi številni njegovi stari pajdaši še iz časov dolgega pohoda.
Tudi po kulturni revoluciji so še trajale čistke, in zadnje čase so bile vedno bolj številne tudi ljudske vstaje, izraz notranje borbe v partiji. Te borbe so bile sad taktičnih premikov, katerih cilj je bil: prevzeti nasledstvo za o-starelim Maom. In prav sredi teh bojev je prišla smrt. Pa niti žalovanje in pogrebne svečanosti niso prekinile vrenja v stranki. Nevidezen zunanji mir, pa pozivi k edinosti, niso mogli zakriti tihe vojne.
MED ŠANGHAJEM IN PEKINGOM
Če je bilo Maovo nasledstvo pereča skrivnost v preteklosti, je po njegovi smrti žgoča sedanjost. Trenutno je prevzel vodstvo Kitajske triumvirat, ki ga sestavljajo Hua-Kou-feng, ministrski predsednik, prvi podpredsednik Centralnega komiteja in najresnejši kandidat za nasledstvo; poleg njega so še Wang-Hung-wen (najmlajši član Politbiroja in vodja „šanghajske klike“), Yen-čien-ying (77-letni obrambni minister in Maov pajdaš izza dolgega marša) ter čang-čun-čiao (politični komisar oboroženih' sil, tudi.iz Šanghaja).
Poleg njih se borijo za oblast še Maova vdova čiang-čin, Yao-Wen-yuan, ki je leta 1965 z Maom sprožil kulturno revolucijo, in drugi. Na splošno je mnenje, da bo v tem novem obdobju Kitajske imela važino besedo vojska. Maršali in generali se bodo sukali v Politbiroju in imeli pri mnogih stvareh glavno besedo. Na partijski ravni pa je ena najmočnejših skupin takoimenovana „šdnghajska klika“, katere značilnost je, da predstavljajo skrajno partijsko levico, pa hudo nestrpnost. Neprecenljiva pa je zaenkrat moč „umirjenih“, katerim pripada premier Hua. Precej razbita pa je strankarska „desnica“, saj so se čistke v zadnjih letih znašale prav nad njo.
Najbolj verjetno je, da vsaj za enkrat ne bo prišla na oblast kaka močna osebnost, ki bi nadomestila umrlega Maocetunga; Kitajsko bo vodilo kolektivno vodstvo (tri, po ruskem vzorcu, ali. štirje, kot trenutno), vsaj dokler se obzorje ne zjasni, in notranji boji ne pripeljejo do zmage ene izmed skupin. * Nedvomno pa - je, da je Kitajska na poti burne in morda tudi krvave bodočnosti.
in kot menijo opazovalci, posvečali posebno važnost poizkusom stavk. Vlada pa je izdala zakon, ki predvideva hude kazni, tako za delavce, kot za gospodarstvenike, ki ne bi upoštevali gospodarskih in socialnih ukrepov vlade.
Na vojaškem področju pa je ta teden gverila znova razpasla val nasilja. Čeprav so varnostni organi odkrili in razbili novo prevratno mrežo, in večina o-pazovalcev smatra, da so ti podvigi ekstremistov zadnji udarci utapljajočega, se ti udarci hudo poznajo. Nevarnost je, da bi se zanetil požar prav v trenutku, ko je socialni položaj tako delikaten. Tega se zaveda, in prav to skuša gverila. Tega se zaveda tudi vlada. U-pajmo, da : bo uspela v svojih naporih za mir in red in za socialno blaginjo.
Kitajska brez Mao-Tse-tunga
BODOČNOST Y ROKAH VOJSKE?
m
Iz življenja in dogajanja v Argentini.
DESET LET ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA	Vpliv politične emigracije
20. avgusta je Slovensko katoliško V Sloveniji množice ne vedo za naše akademsko društvo (SKAD) priredilo	delo, toda uradni krogi ga dobro po-
sestanek, na katerem je govoril piša- znajo. Samo v letošnjem letu je izšlo telj Zorko Simčič o „Slovenski poljtič-	nad 30	člankov o	emigraciji in	čeprav
ni emigraciji in njenim vplivom med	o njej	negativno	govorijo, ne	morejo
Slovenci.“ Razgovor je bil v Slovenski mimo. Včasih pa nas tudi hvalijo. To- ' hiši. Z zanimivim načinom podajanja da za to hvalo je vedno kaj zadaj. Ali in s. pestrostjo podatkov je Z. 'Simčiču	hvalijo	stvari, ki	niso bistvene	ali pa
uspelo približati problematiko, ki zelo	dostavijo, kako je	to dokaz, da	smo se
lahko zapade v abstrakcije in ki more politično „umirili“, „spregledali nekda-povzročiti, če ne poznamo realnega sta- nje zmote“... Njihova analiza tiska nja, da obupamo, ker ne bi videli srni- politične emigracije je enostranska in sla. našega dela, bodisi da pademo v ne-' včasih čisto načrtno potvorjena, to išče-realno domišljavost, ker bi svoje uspe-, jo v pisanju ljudi med nami take stav-he precenjevali.	ke, ki izvzete iz konteksta zvenijo dvo-
Referat se je omejil na vpliv poli- mljivo ali celo prijateljske njihovemu tične emigracije na Slovenijo. Ena funk- režimu.
cija emigracije je opazovati dogodke	Strah ima velike oči. Ali je zato,
doma, zlasti spremljati vse poteze tre- da ddstikrat doma širši javnosti celo nutno vladajočih, ki morajo vedeti, da povečajo vpliv naše emigracije na Slo-so opazovani. Ljudje, ki so uzurpirali venijo? To zlasti zadnje čase, ko po-vso oblast, imajo tudi vso odgovornost staja ob bližnji Titovi smrti problem za posledice svoje vlade nad narodom. napetejši. Možno pa je tudi, da nalašč Po drugi strani nam je od daleč dano pretiravajo naše uspehe v svetu, zato, mirneje in jasneje presojati položaj v da bi se njihovi lastni ljudje bali in domovini. Najprej zato, ker je narodu bolj držali skupaj.
doma onemogočena nepristianska inf or-	Zgolj dejstvo, da vztrajamo, ima ve-
macija, pa tudi^ zato, kei je pregled [¡¿e uginke; zgolj naša eksistenca je v od daleč mirnejši, zato dostikrat toč marsikom mladih v domovini porodila nejši. Seveda, kakor je prva naloga e- dvQme Q nagem ;)Sovraštvu do naroda“, migranta delati za svobodo svoje doL Kakor vodilne osebnosti tudi preprostej-moVine, pa stoji pred njo ta, da on g| ne morejo— in bodo vedno manj masam najprej sebe zgradi v osebnost, da	_ mimQ pol;ti6ne .emigracije in
on sam svojo skupnost ojači in p da	njdnega poglanstva.
Večji vpliv. Osebna rast, uveljavljanje
v poklicu SO važna naloga. Kot priče- Stalna zavest našega poslanstva, pa
valeč v svetu pa emigrant terja razči- klieanJa v ,'sPomin’ zakai našl stal" ščenje dogodkov med revolucijo in po « ™rali v svet in zakaj smo m* v sve-vojski. Resnica, kakor pravijo, nikdar	tu rojeni, bosta vplivala	na bolj živahno
ne zmaga, toda njeni nasprotniki so	in bolj	smotrno politično	in kulturno de-
vedno ugonobljeni. Zato naj nas ne	lo med na^ in *ako v bodoce se bolJ	na
moti, če kdaj takoj ne vidimo uspeha	obe področji v domovini,
svojemu delu. Politična emigracija ob-	čeprav se po referatu ni razvila
staja, dokler obstaja vzrok emigracije. debata, temveč samo kratek pomenek, je Nasprotniki skušajo emigracijo preži- referat vzbudil med poslušalci nova , rati, pa tudi prevarati. Onemogočiti jo vprašanja, ki se bodo morala rešiti pri ali pa si jo pridobiti. Čeprav se je	novih	predavanjih ali	okrpglih mizah,
KPS od vsega začetka trudila, da bi so-	da. se	s tem obnavljajo	vprašanja poli-
delovanja med zamejstvom in zdom-	tične emigracije in da se ob iskanju	no-
stvom ne bilo, in tudi med posamez-	vih pogledov in novega načina dela	za-
nimi deli emigracije ne, je1 vendar delo	sliši tudi glas novih rodov,
emigranta tako na političnem polju, še	-
posebej pa na kulturnem, rodilo sadove. ■	A. R.
Pismo naročnik iz ZDA
Mednarodni teden
LETALSKA NESREČA PRI ZA-GREBÜ. Nad Zagrebom sta v višini
10.000	metrov trčila letalo slovenskega podjetja Inex-Adria in letalo' družbe British Airwais. Pri nesreči je izgubilo življenje 182 oseb, 64 v britanskem in 118 v slovenskem letalu. Vzroki nesreče niso še znani; preiskovalni sodnik iz Zagreba je izjavil, da je nesrečo verjetno povzročila napaka v zagrebškem Uradu za kontrolo zračnega prometa ter je odredil pripor za pet oseb iz tega urada. Letalo Inex-Adria je peljalo iz Dalmacije nemške turiste, britansko pa je bilo na rednem poletu med Londonom in Carigradom.
SOLŽENICIN V AMERIKI. Aleksander Solženicin se je skupaj z družino preselil v ZDA, vendar oblasti niso sporočile, kje bo živel. Solženicin je zapustil Zürich, kjer je živel od svojega izgona iz Sovjetske zveže ■ februarja 1974, že prejšnji mesec in menda živi v nekem mestu v Vermontu. Švico je zapustil zaradi groženj sovjetske tajne policije.
PRETEKLI PETEK 10. t. m. zvečer je 5 hrvaških nacionalistov zaplenilo letalo družbe Trans World, ki je plulo iz New Yorka v Chicago s 53 potnici. Ugrabitelji so letalo, preko Kanade in Anglije, peljali v Pariz, kjer so se vdali. Medtem pa je, na njihovo zahtevo, v glavnih ameriških časopisih izšlo več njihovih manifestov, domala vsi dnevniki sveta pa so poročali o dogodku in o hrvaških težnjah po neodvisni državi. Ugrabitelji, ki pri sebi niso imeli orožja, so bili iz Pariza vrnjeni v ZDA, kjer jih bodo sodili. Njih položaj ni preveč rožnat, kajti v New Yorku so pustili bombo, ki je ob eksploziji ubila nekega orožnika.
PORTUGALSKA VLADA IN NASILJE. Portugalska enobarvna manjšinska socialistična vlada, ki jo vodi Mario Soares, podpisnik znane neprijazne izjave Palmeja (Švedska), Mit-teranda (Francija), Kreiskega (Avstrija) in drugih socialističnih vodij glede’ boja argentinske vlade proti skrajnežem, je izjavila, da ne bo trpela nobene oblike nasilja in da bo „odgovorila s silo proti izzivanjem in nasilju...“ Na zadnji vladni seji je vlada zatrdila, „da ne bo tolerirala nekaterih oblik nasilja,“ kakor so „ilegalne zasedbe hiš in nepremičnin, zadrževanja blaga, u-grabitve. in nasilno vmešavanje v politično življenje- drugih držav.“ Prav tako bo vlada energično nastopila proti kakršni koli obliki psevdoizvajanja pravice do zborovanj v neposredni bližini vladnih poslopij, vojaških objektov, kaznilnic in diplomatskih predstavništev ter pred sedeži raznih strank. — Zarečenega kruha se ve-č poje kot zapečenega !
LEFEBVRE PRI PAPEŽU PAVLU VI. V poletni rezidenci v Castel-gandolfo pri Rimu je papež sprejel v posebni avdienci 11. septembra škofa Lefebvra. Škof je po avdienci dejal, da mu je „papež govoril, kot govori oče sinu,“ da pa še ni prišlo do kak-
Zgodaj popoldan že, v mrzlem nedeljskem popoldnevu (5. septembra), so začele prihajati gospe — matere in žene — v Slovensko hišo. Ena za drugo, kakor priletavajo čebelice v panj z nabrano pašo, da urede v 'svojem domu, kar je treba. In prav s čebeljo marljivostjo so se Zvezine odbornice in njih sodelavke lotile opravkov po hi'šir ki je — kakor panj čebelam — njih dom, kot je dom vsej naši zdomski srenji matični panj Slovenska hiša in so tako tudi Domovi po naših okrajih. Včasih se mi zde ti Domovi kakor posamezni panji, vsi skupaj pa čebelnjak, ki nam posamič in združno dajejo varno zavetje pred tujinskimi nevihtami in značajnimi pretnjami. Bog daj, da bi po njih šte dolgo brnelo kakor po panjih, pa da bi iz njih .rojili še mnogi rodovi zavednim zanamcev!
Ta popoldan pa so Se zavzeto in prizadevno mujale gospe po hiši gor in dol vse do maše, ki jo je daroval Zve-zin duhovni vodja g. Jože Škrbec za vse slovenske žene in matere, rajne in žive. Rajnim v počastitev, živim v oporo.
Že pri vhodnih vratih je goste sprejemala in pozdravljala trojica gospa v zastopstvu Zveze. In če je že cerkev bila polna rojakov, se je po opravljeni sveti daritvi nabralo še več gostov v dvorani, da so jo povsem zasedli.
Desetletnico svojega obstoja je Zveza proslavila na svoji že običajni letni prereditvi, kat.ere osrednja točka sporeda je bila letos pevski koncert, v družabnem delu pa pogostitev navzočih. V ta namen so bile na snežnobelo pogrnjenih in s cvetjem kamelij okrašenih mizah razvrščene vsemogoče kulinarične dobrote, okusno razporejene. Na¡ čelu dvorane, pred odrom in pod njim, je blestelo veliko rdeče srce z zrcalom, ob njem košek s šopom naših narodnih rož — rdečimi nagelji, spodaj slovenski cekar z ruto in prekrasna avba na mizi, pogrnjeni z vezenim narodnim prtom. Že vsa ta dekoracija priča o hvalevrednem namenu Zveze, ko daje v svojem delovanju med drugim poudarek za smisel in spoštovanje tudi zunanjim znakom naše narodne imovine.
Gostom je izrekla dobrodošlico podpredsednica ga. Ruža Šucova, ki je tudi uvajala v posamezne točke sporeda. Zahvalila se je sodelavkam, ki so jih delegirali prav vsi „slovenski“ okraji, tako Ramos Mejía, Slovenska vas, San Justo, San Martín, Morón-Castelar, Carapachay, 'Berazategui in prestolnica ter so tako žene dokazale posnemanja vredno solidarnost kadar gre za korist skupnosti, ne da bi upoštevale kaka morebitna različna stališča. Ga. Ruža se je zahvalila tudi ge. Marici Zakrajškovi za podarjeno izdelavo avbe, namenjene za žrebanje ter ponudila v nakup lične lesene značke z vžganim Zvezinim monogramom in letnicama 66—76.
Govor ge. Pavline Dobovškove
Predsednica ga. Pavlina Dobovškova je v svojem nagovoru podala tele misli:
10 let je preteklo, odkar smo žene ustanovile Zvezo slovenskih mater in žena. Nepozabne so ure, ko smo sodelavke mesečnika „Duhovno življenje“ snovale prve temelje tej ženski organizaciji. Imena gospa Tilde Eiletz, Frančiške Reja in Marjane Batagelj so združena z njeno ustanovitvijo. Idejni vodja je bil č. g. Jure Rode.
snih zaključkov. Vatikansko poročilo o sestanku pravi, da je papež škofa očetovsko nagovarjal, naj premisli o težki situaciji, ki jo je povzročil škof s svojim nastopom in o njegovi osebni odgovornosti do skupine vernikov, ki mu slede.
Ob našem jubileju naj na kratko ponovimo osnovna načela ustanove, ki povezuje praktično vse zdomske žene in — to brez razlike stanu!
Mejna misel Zveze slovenskih mater in žena sloni na slovenskih krščanskih načelih. Gibalna sila Zveze je krščanska ljubezen do rojaka in sočloveka ter ljubezen do slovenskega naroda.
Namen Zveze je pomagati ženam v njihovem notranjem bogatenju in jih družiti v skupnih težnjah in v vsakdanjem boju za obstanek.
Dobrodelno delovanje zavzema velik* del našega udejstvovanja. Pomagamo, kjer moremo. ‘Skrbno sledimo naši skupnosti v njeni rasti in v njenem iskanju poti za obstanek.
V	odnosu do naše skupnosti cenimo in spoštujemo vsako pozitivno delovanje naših organizacij in njenih voditeljev in čuvamo ugled naše zdomske skupnosti pred tukajšnjo javnostjo.
V	rodni domovini naših otrok iščemo pozitivne strani te gostoljubne dežele. Zavedamo se, da Se je naša mladina brez lastne krivde rodila izven meja naše domovine. Zato se čutimo dolžne, da jo tako vzgajamo, da njihova osebnost ni razdvojena.
Na našo rodno domovino nas vežejo čustva in pa narodnostno politične vezi. Svojega krščanskega in povsem ljudskega slovenskega mišljenja ne moremo vzporediti s sedaj obstoječim režimom v Sloveniji. Naša ideologija je v diametralnem nasprotju s komunizmom, ki vlada doma. V tamkajšnjih razmerah je krščanska žena postavljena na položaj državljana druge stopnje, saj nima nobene pravice do svojega ideološkega irt kulturnega življenja.
Žene, povezane v Zvezi slovenskih mater in žena stremimo za javnim priznanjem človeških in krščanskih pravic po vojni pobitim slovenskim očetom, možem in fantom.
Organizacija zagovarja, da se slovenskim materam in ženam prizna pravica, da po svoji vesti svobodno vzgajajo svoje otroke in imajo pravico tudi zahtevati takšno šolsko vzgojo, kakor jim veleva njihovo prepričanje.
Želimo, da se n^iši ženi priznajo vse pravice, ki ji po njenem biološkem ustrojenju pripadajo. Zagovarjamo socialno in moralno zavarovanje matere-žene, katere glavni delokrog je njena družina oz. dom.
Rahločutne smo za vse potrebe človeka in še posebej našega sorojaka — in trdne in dosledne smo v našem delu. V božjih rokah je, če bomo v zaželenih načrtih uspele. Če se bo naše življenje prej utrnilo, bodo začeto delo nadaljevale slovenske žene, ki nam sledijo.
Ob svoji desetletnici so gospe naprosile za slavnostni govor, — moškega. Saj je za žene gotovo zanimivo slišati, kaj imajo povedati o njihovem desetletnem delu možje in kako gledajo na ta prizadevanja. To častno nalogo je prevzel lic. Vladimir Voršič. Njegove glavne misli objavljamo na prvi strani.
■Po slavnostnem govoru je ga. Šu-cova napovedala glavno točko proslave — pevski koncert zbora Slovenske mladenke pod vodstvom ge. Anke Sa-velli-Gaserjeve. Zbor je sicer nameraval izvajati naštudirani program na lastnem koncertu, a ga je na prošnjo Zveze radodarno poklonil Zvezi v prid njenim varovancem.
Ko je po izčrpanem sporedu utihnila pesem Mladenk, je prišla na vrsto avba, ki je z žrebanjem prešla v last imetniku srečke, št. 827. Zanimivo je, da se še do danes srečni dobitnik ni javil. (ISrečka je bila prodana na neki prireditvi na JSlovenski pristavi.) Goste pa je nato ga. Ruža Šucova povabila na zakusko k bogato obloženim mizam, da so se tam med seboj družabno pogovorili.
Priloženo pošiljam ček za 25.-— dol. kot enoletno naročnino za „Svobodno Slovenijo“ po letalski pošti. Vedno težko čakam vsako številko in jo dobim navadno že v ponedeljek, kar je prav hitro. Smatram namreč, da je pošta tu pri nas najbolj počasna, čeprav delajo vse s stroji, pa so uslužbenci večinoma črnci, ki nočejo delati in vedno le govore o svojih pravicah, o dolžnostih pa nočejo slišati in jih k temu hujskajo vsi njihovi voditelji.
Sedaj so vpeljali po državnih službah kvote za uslužbence;, sposobnost in izobrazba ne veljata nič več, važna je barva. Primerilo se je, da je za mesto profesorja kemije na državni univerzi prosil nekdo, ki je imel doktorat iz kemije in je že več let poučeval na drugi univerzi; pa je dobila mesto črnka s
samo bachelor diplomo brez vsake prakse. Sam sem slišal na televiziji, ko je neki črni voditelj zahteval, da morajo univerze sprejemati kot študente črnce tudi če niso pismeni. Kam bo to prišlo?
Da bi si kdo upal na izpitu na univerzi zagnati črnca, bi bila to velika izjema pa tudi korajža od strani profesorja. Podobno je pri porotnih sodiščih, ko si marsikdo ne upa glasovati za krivdo, ker se boji maščevanja. Da beli nočejo živeti med črnimi, je čisto razumljivo, ker so ti nesnažni. Lepi predeli mesta, kjer so pred leti bivali belci in so se naselili črni, danes izglodajo čisto drugače in jih ni več prepoznati. Poleg tega je pa tam še zločinstva veliko več; saj je v tukajšnjih zaporih 80% črncev, čeprav črnci predstavljajo le kakih 30% prebivalstva.
Tine Debeljak	(18)
Med knjigami in revijami
Ludvik Ceglar: Mati-Domovina-Bog
Ludvik Ceglar, duhovnik iz Brazila, se le redko oglaša v zdomskem časopi-' sju (v Ameriški domovini lep spomin dr. Ciganu ob obletnici smrti) v koroških listih (v Družini in veri s spomini na Preglja, pa z lepimi citati slovenskih pisateljev in pesnitev o ljubezni do domovine in jezika, itd). Od časa do časa pa naletimo tudi na njegove pesmi. Zdaj je izdal svojo prvo pesniško zbirko Mati-Domovina-Bog (str. 71). V te tri cikle je razdelil svoje pesmi, in jim dodal še četrtega Razno. — Kakor se vidi že iz te razdelitve, je Ceglar-jeva poezija tematična, komponirana na gesla iz naše kulturne zgodovine, ter se giblje v svetu m. Elizabete Kremžar. Njegova poezija je izrazito idealistična in prepovedana v smislu starejših domoljubnih pesnikov duhovniške poezije; bolj Medveda kot Sardenka:
Cilje, vzore izpovejmo, naj zvedo se naokrog! — naši cilji so visoki: mati, domovina, Bog! V
V metričnih verzih — brezhibnih V meri in rimi — vpesnuje gesla naših prejšnjih domoljubnih pisateljev, tako
da čutimo, da namenoma navezuje na njih izreke, tako na Slomška (Najdražja materina dota, naša beseda) na Cankarja (Nebesa pod Triglavom), na Gregorčiča, na sveto pismo (Sveta vojska). Večina je to dobra zbirka — dekla-movank, namenjena šoli in deklamacijam pri prosvetnih prireditvah, predvsem k materinskim in očetovskim dnevom, pa potriotičnim zborovskim nastopom. Naši šolski tečaji dobe v tej zbirki polno hvaležnih tem, za katere jim bodo šolniki in vzgojitelji hvaležni.
Recimo takole pesem za deklamacijo:
SLOVENSKI JEZIK
Slovenski jezik je mehak, prepoln mladostne je miline; prijetno zvočen je in blag, ves poln prežlahtne je topline.
Naš jezik je kot med sladak,
opojno na uho udarja,
zato je srcu ljub in drag,
rad v njem se človek pogovarja.
Naj bo zahvaljeno nebo
za jezik žlahtni, blagi, mili!
Do smrti nam najdražji bo, nenehno bomo ga ljubili!
V	prvem delu se mi zdi najboljša pesem Slovenski. svet, primerna za zborno deklamacijo. V drugem ciklu pa Vnebohod in Slovenska maša, primerna za uglasbitev v — predkoncilski liturgični sv. daritvi, spesnjena na liturgični tekst.
Najboljši pa je tretji del Razno, ne zaradi stri tari janskih pesmi naravi in mesecem, temveč zaradi vpesnjenih basni. Te so edinstvene v naši literaturi in spominjajo po vsebini na Ezopove basni, po formi pa na Lafontainove, če niso celo njih prevodi. Volk in jagnje, ali Volk in štorklja, ali Lisica in grozdje, Lev in miška ter čriček in mravlja. Ti prepevi klasičnih basniških motivov so prava vrednost te zbirke.
V	splošnem bodo to zbirko hvaležno sprejele naše prosvetne mladinske ustanove in predvsem naše šole, ki jim nudi obilo dobrega gradiva za njih notranje in javne nastope. Verjetno je bila to tudi pobuda za izdajo te zbirke in bo tudi na tem polju njen uspeh.
Knjižica je tisk Mohorjeve tiskarne v Celovcu.
Meddobje 2
Izšel je 3. zvezek revije SKA, Meddobje, ki jo urejuje F. Papež. V obveznem uvodniku v kasteljanščini je urednik napisal nekaj informativnih besed o reviji sami, o njenih spremembah med sotrudniki ter novi rasti mladih sil, ki o-
betajo poživitev kulturnega dela v območju SKA, česar „zgovoren dokaz je prav dramatična delavnost,“ čudim se, da ne omenja mladih sil v znanstvu in poeziji, ki se tudi pojavljajo v rodu, rojenem že v novih domovinah.
Poudarek tega zvezka je predvsem na treh doneskih: na prozi pesnika V. Kosa Ignatius Summercall, na sintetični študiji dr. V. Brumna o pokojnem Fr. Vebru ter Jeločnikovem pogovoru pariške slovenske slikarice Marjance Savinškove.
Kos je zdaj že v drugič nastopil kot pripovednik, v eni prejšnjih številk Med-dobja (XIV, štev. 1-2, Usodin zaplet-1 j a j) in zdaj. Obe prozi sta „indijanerci“ z motivi Karla Maya ali sodobnih 'co\V-boyskih filmov, pa podani na izrazit moderni način, z lirično polnim jezikom in zgoščenim notranje dramatskim nápetjem. Odličen pripovednik ameriškega Zahoda. Ga doživlja — ob filmih? Nastopa pa tudi slovenski izseljenec Ignacij Smerkol z angleškim imenom Summercall in je posvečena I. Lenčku. Svoj čas je črtica, dobila III. nagrado Natečaja I. Lenčka. — Brumen je podal sintetično podobo Vebrove rasti v njegovo svojsko filozofijo, posebno veljavo pa študiji daje oznaka mesta, ki ga zavzema v svetovni filozofiji in slovenski posebej. Tehtna razprava. — Jeločnik pa podaja vprašanja in odgovore, ki jih
je v Parizu stavil slikarici Marjanci Savinšek in mu je ona odgovarjala o svojem razvoju, delu in uspehu v Parizu ter gledanje na emigrantsko umetnost. štiri celostranske reprodukcije njenih najnovejših del predstayljajo u-metniške priloge v tem zvezku. — Dogodek predstavlja tudi 'odkritje novega domobranskega pesnika Odona Peterke, ki je bil pobit maja 1945, pa je zorel svoji pesniški zbirki, iz katere je zdaj objavljenih sedem pesmi. In te ga kažejo dobrega pesnika, (boljšega, kot svoj čas objavljene posmrtne pesmi Lavriča), ki pa je šele zorel v svojo svojsko podobo, v pesnika smrti, ki jo je pričakoval. Lep talent — nov ubiti pesnik iz domobranskih vrst. — štiri pesmi je priobčila Milena Merlakova, ki na nov način izražajo zimsko impresijo, kot notranjo depresijo, pa tudi depresijo romarstva ‘in notranje depresije. — > Franc Jeza razpravlja o Kosezih, problemu, ki še vedno ni dokončno rešen.
Svoj čas je Janez Stanovnik odkril v angleškem slovstvu in zgodovini podoben izraz za podobnega človeka iz preteklosti. Ob vseh teh razpravah se tukajšnjemu slovenskemu izseljencu vsiljuje domislica, če morda tudi beseda voditelja plemena „cacique“ (kasik) ni morda v kakšni zvezi s kosezi?
td

RADOVLJICA — V radovljiški graščini so 19. avgusta odprli razstavo jeseniških slikarjev. Osem umetnikov z Jesenic je dalo na ogled 21 del; motiv del je v glavnem gorenjska pokrajina!
PLANINA PRI RAKEKU — Člani jamarskega kluba Planina in turističnega društva Planina so pripravili kulturne prireditve pod skupnim naslovom „Srečanja Planina 76“. Začetna slovesnost je bila 20. avgusta v Ravbarje^ vem stolpu, kjer so pripravili razstavo likovnikov Viktorja Magyarja in Franceta Puntarja, sledili so do konca avgusta še literarni večer Branka šoemna, pevski nastopi, zgodovinar dr. Franc Habe pa je v besedah in diapozitivih predstavil Planino in njen svet. Srečali šo se tudi na prvem planinskem srečanju likovni ustvarjalci, književniki, arhitekti in fotografi iz vse Slovenije.
DOBROVO V BRDIH — Kljub neugodnemu vremenu sodijo, da bo v Brdih pridelek za 60 odstotkov večji od lanskega. Skupni pridelek grozdja v Brdih bo po cenitvah znašal kakih 1400 ton.
KRANJ — Gorenjski sejem, šestindvajseti po vrsti, so zaprli 18. avgusta v Savskem logu. Obiskalo ga je 162.000 oseb; razstavljalci so bili zadovoljni tudi s prodajo, čeprav so v glavnem prodajali iz starih zalog, najnovejših produktov je menda bilo.kaj malo na ogled.
ČRNOMELJ — Cesto med Kanižarico in Črnomljem so začeli popravljati. Bila jfe skoraj neprevozna. Dela izvaja Cestno podjetje Novo mesto, delno z rudatji iz Kanižarice, ki so dobili tu začasno zaposlitev, ker je rudnik po vdoru vode v rove še vedno zaprt.
LJUBLJANA — V Sloveniji izhaja nad 30 revij, ki jih financirajo razne „samoupravne interesne skupnosti.“ Kljub temu je izhajanje nekaterih zaradi slabih finančnih „prilivov“ ogroženo. To se dogaja predvsem važnima revijama Jezik in slovstvo ter Knjižnica: svojega začrtanega programa ne bosta mogli, iz vesti. Tudi izdajanju knjig ni z rožicami postlano. Kulturna skupnost Slovenije je predlagala Raziskovalni skupnosti in Izobraževalni skupnosti, naj bi sofinancirale pripravo Slovenskega vojaškega slovarja in Slovensko enciklopedijo, pa ni še dobila kakega konkretnega odgovora.
TREBNJE — V Račjem selu so odprli 4. septembra novo tovarno keramičnih ploščic, ki bo delovala v sklopu Ljubljanskih opekam. V tovarni dela 110 oseb; letno bodo izdelali kakih 750 tisoč kvadratnih metrov raznih ploščic.
LJUBLJANA — Ljubljanski Grad Spet nekaj popravljajo. Okrog grajskega obzidja so odkopali kasnejše nasipe, tako je Grad zdaj videti višji in mogočnejši. Našli so tudi stari vhod
Naša letošnja kulturna sezona je v polnem razmahu. Koncerti, festivali, gledališke predstave, kulturni večeri, predavanja, razstava. . . skoro ni sobot in nedelj, ki ne bi bile zasedene in celo po delavnikih so že posegli korajžni gledališčniki. Gotovo zelo razveseljivo in posebne omembe vredno dejstvo.
V vrsti pevskih prireditev smo v pičlem mesecu v nedeljo 5. septembra prisostvovali 'že tretji. Ta dan je v dvorani Slovenske hiše na R. Falconu proslavljala desetletnico svojega obstoja 'Zveza slovenskih mater in žena in v okvir te zunanje proslave vključila koncert naši skupnosti že nekaj let znanega zbora Slovenskih mladenk.
Skromen oder, pripravljen za pevsko skupino v desnem kotu dvorane, v sicer značaju slovesnosti primernem okolju, je bil prizorišče, na katerem se je razvijal osrednji del proslave, nastop šestnajstih Mladenk pod vodstvom dirigentke prof. Anke iSavelli-Gaserjeve. Spored, razdeljen v dva dela, je obsegal 20 izbranih del za ženski zbor, skladb in priredb 16 avtorjev.
Zanimiv, zelo pester in pretežno tudi dokaj zahteven program. Kakor so nam organizatorji proslave napovedali: izbor pesmi za vse okuse in želje, številna publika, ki je s svojim obiskom dala najlepše priznanje organizaciji, ki je obhajala svoj jubilej, je prišla na svoj račun. To so dokazala odobravanja po vsaki odpeti pesmi pa tudi komentarji po končani prireditvi.
Program koncerta je zajel razdobje od 16. stoletja pa do najnovejše dobe; umetna in narodna pesem, stilistične forme različnih dob, dežel in avtorjev so se vrstile brez kakršnegakoli sistema in prav s tem naredile program razgiban in zanimiv. K tem je izdatno
v Grad, ki je imel gotski portal in vdolbino za dvižni most.
KRANJ — Kranjski planinci grade 'planinski dom na 1620 metrov visokih Ledinah, kjer domuje najvzhodnejši alpski ledenik. Kranjčani so pet let sistematično spremljali vse vremenske pojave na tem območju, da bi bil dom zgrajen popolnoma varno. Ledine so tam, kjer se jugoslovansko-avstrijska meja spusti najjužneje in kjer dvatisočaki Krnička gora, Mrzla gora in Koroška baba predstavljajo mejne kamne.
Umrli so od 12. do 19. avgusta 1976:
LJUBLJANA: Rudolf Gluhak, up.; Mara Kamnikar, up. šivilja, 85; Jože Jamnik, up.; Gorazd Možina, gradb. inž.; Bogo Ferfila, direktor TIKI; Frančiška Brgles r. Martinjak; p. dr. Vigilij Alt, kapucin, bivši prof. teološke fakultete; Lena Stresen r. Vuletin; Slava Lah r. Kvendrc, 62; Alfred Žehelj, up. šolski upravitelj; Jakob Hrovat, tovarnar, 89; Betka Benje r, Frank; Leopold Habicht, up. friz. mojster, 73; Franc Javoršek, up.; Jernej Remškar, up. tob. tov.; Ana Brod r. Tesar, 84; Antonija Zadravec r. Hribar; Karel Mu-har; Martina Pezdirc r. Starc.
. RAZNI KRAJI: Ela Oblak r, Wre-sounig, Bohinjska Bistrica; Marija E-noh r. Prašnikar, Breznica; Anton Kavčič, Podgora nad Škofjo Loko; Vinko Bertoncelj, 52, Zgornja Dobrova; Jože Debeljak, dipl. inž., 50, Nova vas pri Radovljici; Alojz Pirc, Bošnarjev ata, 88, Ravni pri Krškem; Jožefa Hajniri-har r. Zupan, Koritno; Marija Pavlin r. Meglič, 93, Kranj; Neža Kramar, Duplica; Jožica Kobal, up. učit., Studeno pri Postojni; Janez Lazar, dir., Trebnje; Marjan Lipovec, Logatec; Ema Kolar r. Kuratko, 77; Angela Dornik r. Perme, černuče; Marija Zupanc r. Liska, Zagorje ob Savi; Jože Borštnar, Zg. Laknica; Marija —* s. Maristella Ahčin, uršulinka, Gorica (Italija); Milka Kemperle, up. učit., Kamnik; Rudi Brozovič, up., Stranje; Ernest Kresi, up., 77, Litija; Andrej Pangeršič, up., Podrečje; Marija Mihevc r. Rudolf, 84, Logatec; Marija Marinček r. Okoren, Grosuplje; Franc Metlikovec, Sesljan pri Trstu; Vlado Valenčak, Velenje; Peter škrjanc, čevlj. mojster v pok., Duplje; Franc Bregar, Muljava; dr. Tone Furlan, zobozdravnik, Novo mesto; Ivanka Lipold r. Balon, Maribor; Albin Hriberšek, up., Šempeter v Savinjski dolini; Frančiška Ivanc, šivilja 72, Velike Lašče; Koloman Paller, pravnik, 65, Lendava; Jože Ogrin, up., 75, Kranj; dr. Aleksander Faninger, dermatolog prof. niške medic, fakultete, Niš.
JUBILEJNI ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE
bo v prodaji prihodnji teden. 500 strani obsegajoča knjiga, s 145 ilustracijami, stane 2.000 (200.000) pesov. Na razpolago bo tudi na Slovenskem taboru v Slomškovem domu 2(5. t. m.
pripomogla še gdč. Anči Jerebič, ki je s prijetno šegavimi in simpatično podanimi komentarji k izvajanim točkam povezovala vso to pestro slikovitost v eno samo lepo zaključeno celoto.
Našo narodno pesem so s svojimi priredbami zastopali Adamič (Zbadljivka), Bučar (Vsi so prihajali), Dev (Prelepa je selška dolina), Kramolc (Lastovki), Marolt (Pojdam u Rute) in J. Savelli ((Se davno mrači). Umetna pa je bila zastopana s Pregljevo prisrčno Preko polja gre pomlad, z Milke Hartmanove nežnim, njej svojskim koroškim motivom v besedi in melodiji £fen pomladi (priredba M. Bajuka), z veselo Adamičevo Bo kočico zidal, z znanim Gerbičevim Pastirčkom in istega avtorja nelahkim Bučelarjem. Vodopivec je bil zastopan s svojo na Gregorčičev tekst za ženski zbor uglasbeno Izgubljeni cvet, R. Gobec z zahtev nimi,- dobro izvajanimi in bučno odo-bravanimi Godci (sedmeroglasje enakih glasov) ter končno (Simonitti z zelo zanimivo in doživeto interpretirano Pesmijo. Argentinska folklora je bila predstavljena s Kubikovo priredbo Vidale, medtem ko nam je zbor sodobno pevsko glasbeno smer te dežele pokazal z Du-blancovima interpretacijsko zahtevnima, a zelo dobro podanima skladbama La estrella in Canción de otoño. Schubertova Mailied, Lassov Eccho in prelepi, sodobnemu človeku tako bližnji priljubljeni „nego spiritual“ (iz te literature so Mladenke doživeto interpretirale Swing low) so z ostalimi, že omenjenimi skladbami tvorile posrečeno izbrani sestavni del koncertnega programa.
Vsak nastop Slovenskih mladenk je novo prijetno presenečenje, zlasti zaradi neizčrpnosti njihovega repertoarja. Z redkimi izjemami nam vsak nji-
SLOVENCI V
Osebne novice
Krst. V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil 12. sept. krščen Kristjan Pavel Dimnik, sin Pavla in ge. Helene roj. Hladnik. Botrovala sta gdč. Olga Hladnik in Danijel Leber. Krstil je msgr. Anton Orehar. Srečnim staršem čestitamo!
Novi slovenski diplomant. Nh bue-nosaireški univerzi je diplomiral iz u-metnostne zgodovine Radko Šušteršič in prejel naslov licenciado. čestitamo!
Umrla sta: Na svojem domu v Mar-tinezu je po težki bolezni v soboto 11. septembra umrla ga. dra. Rosa Tropea Ašičeva, žena odvetnika dr. Vital Ašiča.
V Posadas, prov. Misiones, je v soboto
11.	septembra umrl Janez Preskar v starosti 77 let, rojen v Pičecah pri Brežicah.
Naj počivata v miru!
t Č. G. FRANC GLAVAČ
V četrtek, 9. septembra 1976, je u-mrl v zavetišču „Hiša božje previdnosti“ v Claypole, prov. Buenos Aires, Argentina — nekdanji župnik v Perpe-tuo Socorro, č. g. Franc Glavač. Naslednji dan ga je pokopal škof iz Avella-nede msgr. Antonio Quaraccino po kon-celebrirani maši s slovenskimi in argentinskimi duhovniki. Molitve v slovenščini in kratke poslovilne besede je opravil delegat msgr. Anton Orehar.
Č. g. Fr. Glavač je bil rojen 30. avgusta 1913 v Beltincih v Prekmurju. Bogoslovje je končal v Ljubljani, kjer je bil posvečen v mašhika 17. decembra 1938. Najprej je bil prefekt v Škofovih zavodih v Št. Vidu, nato je prišel v uredništvo listov, katere je izdajalo Katoliško tiskovno društvo, nazadnje je bil, urednik „Domoljuba“. Kmalu in močno je posegel v času revolucije v protikomunistično borbo s svojimi ostrimi pogledi in odločbami. Po letih begunstva v'Italiji je prišel v Argentino, kjer je deloval najprej v škofiji Corrientes, nato v La Plati, kjer je postal prvi župnik v Perpetuo (Socorro. Tam je zgradil kolegij pri župniji za ljudsko in srednjo šolo. Pred 6 leti mu je bolezen omejila delovno možnost, ko so mu zaradi tromboze amputirali desno nogo in pred dvemi leti mu je kap omrtvila levo stran, tako da si sam ni mogel več pomagati. V tej bolezni je bival nekaj časa v župnišču, nato v sanatoriju San José in nazadnje pri Don Orione v Claypole. Umrl jè na pljučnici, dobro pripravljen na srečanje z Gospodom življenje..
Naj počiva v miru!
RAMOS MEJIA
VIII.	mladinski dan
Ramoška mladina, organizirana v SDO in ISFIZ, je tudi letos pripravila svoj dan. Začel se je v nedeljo 29. avgusta zjutraj, ko sta predsednica Marjeta štefe in predsednik Franci Medic ob spremljavi himen dvignila na drog slovensko in argentinsko zasta.vo. Lepa udeležba mladine iz vseh okrajev je pokazala, da se mladina čuti eno in da ni nepotrebnega lokalpatriotizma med njimi. Tako je prav. Razlike in posebnosti raznih odsekov naj služijo le za vzpodbudo pri delu in koristno tekmovanje.
'Sledila je mladinska služba božja, ki jo je mladina poživila z zelo lepim petjem. G. Škrbec je za mlade pripravil nadvse vzpodbudno pridigo.
Nato se je. razvilo tekmovanje v odbojki, ki je potekalo ves dan. Prekinilo se je opoldne za skupno kosilo. Prijazen vrt Slomškovega doma in pomladansko vreme je kar vabilo za mizo v prijetni družbi.
hov koncert pokaže nova dela, od katerih mnoga gotovo zahtevajo veliko dela. V tem pogledu moramo poustvarjalno produktivnost te skupine res občudovati.
Postavitev odra v dvorano je bila tokrat verjetno nekoliko ponesrečena. Vtis sem imel, da je zbor pri svojih prejšnjih nastopih na centralnem odru polnejše zvenel. Zbor je enoten, zlit, mestoma v drugih altih zlasti v nizkih legah prešibak, intonaneno pa čist ter mu niti tokrat nenaklonjene vremenske prilike niso prišle dovolj do živega. Prizadele so morda nekoliko prve soprane. Želeli bi si od zbora včasih v moči nekoliko večje korajže in sploh več samozavesti, kar seveda nista dekliški lastnosti, a bi bili zboru prav gotovo v korist. Pevski material je zelo dober in fino razviti posluh članic zboru koristi, da morebitne, sicer intonančne spodrsljaje (v Swing low, na primer) takoj uravnovesi. Fraziranje, zasluga sposobne dirigentke, je neoporečno, agogi-ka -—• spreminjanje tempov — povsem logična. Izgovarjava morda ponekod malo nejasna v slovenskih tekstih, dobra pa v tujih (italijanskih, nemških, angleških in seveda predvsem kasteljan-skih). Dinamika bi v drugi dvorani in na drugem odru prišla bolj do izraza. Mladenke so pomemben predstavnik naše pevske kulture in nas povsod, kjer nastopajo, lahko dostojno predstavljajo.
(Solistične vloge so v skladbah bile zaupane sopranistkam Lučki Pavšer, A-nici Rode in Nadi Kopač ter altistki Snežni Batagelj. Vsaka od njih je doprinesla izdaten delež k celotnemu u-spehu zbora.
Uvodna pozdravna pesem in po publiki izzvani „bis“ Mi ptička zapoje sta tvorili lep začetek in še lepši konec večera, ki je bil najlepša č.estitka Zvezi žena in mater za njen jubilej.
Škoda le, da spet ni bilo točnosti pri začetku.
cč
ARGENTINI
V odbojki so tekmovali vsi odseki dekliške in fantovske organizacije. Pri dekletih je pokal zaslužil krožek iz £?an Martina, pri fantih pa odsek iz Ramos Mejia.
Na večer pa je bil kulturni program, ki je vseboval nagovor krajevne predsednice in predsednika. Zelo temeljite misli je povedal tudi zvezni predsednik Tone Erjavec. Nato se je zvrstilo na lepo pripravljeni sceni (g. Franc Vresnik) petje mladenk, ki ga je pripravila Ivanka Makovec, in deklet, ki jih je vodila Mirjam Klemenc. Že znani duet Franci Šifrer-Janez Rode, ob spremljavi harmonike in klarineta (Ciril Loboda in Gusti Jeločnik ml.), je zapel nekaj lepih pesmi: eno so izvajalci posvetili pravkar umrlemu mlademu Janezu Jakošu, za katerega se je darovala tudi dopoldanska sv. maša. Skupina deklet se je predstavila z lepo simbolično vajo na motiv pesmi Oj le šumi, gozd zeleni; vajo je z njimi pripravila ga. Ema Kesslerjeva. Vedno bolj uveljavljajoči se orkester „Slovenski instrumentalni ansambel“ pa je poskrbel za vescelo razpoloženje in ples, ki je razgibal mlade in starejše pare.
SAN MARTIN
Snidenje Slovencev
s.	sanmartinskim škofom
Slovenci v San Martinu so prosili škofa v San Martinu msgr. Menende-za, naj daruje za sanmartinsko slovensko skupnost sv. mašo in obišče (Slovenski dom. Škof je vabilo7z veseljem sprejel in prišel med Slovence v nedeljo, 5. septembra.
Ob 9 dopoldne je v prostorni kapeli v zavodu „Sagrado Corazon“ daroval sv. mašo ob somaševanju s sanmartinskim slovenskim dušnim pastirjem župnikom Francetom Bergantom. Rojaki so napolnili kapelo do zadnjega kotička. Prve klopi so zasedle narodne noše, ki jih je bilo kar lepo število. Slov. peyski zbor pod vodstvom S. Rupnika je v' svoji polni zasedbi ob vhodu škofa v kapelo zapel „Ti si Peter skala“ — v kasteljanskem prevodu. Med mašo je zbor zapel po eno pesem v latinščini, eno v kasteljanščini, ostale pesmi pa so bile slovenske. Berili sta v slovenščini brala gdč. Katica Kovač in Fr. Zorec, v kasteljanščini pa gdč. Marta Dimnik in Marjan Oberžan, darove na oltar pa sta nesla: ga. Golobova in Stanko Oberžan.
Po evangeliju je imel škof daljši govor, v katerem se je zahvalil za vabilo •«! rekel, da bi rad spregovoril V slovenščini, ki je pa ne zna. Nadaljeval je, da ve, da so navzoči Slovenci žrtve komunizma, ki se širi po vsem svetu in steguje svoje roke tudi po Argentini. Kot žive priče tega, kar se je dogajalo v Sloveniji med komunistično revolucijo, morejo biti slovenski emigranti močni razširjevalci resnice o zločinskem komunizmu tako za svoje otroke kakor tudi za argentinsko ljudstvo, ki živi sedaj, prav po krivdi komunizma, v težkih časih. „Vem, da ste Slovenci veren narod,“ je škof zaključil svoja izvajanja, „in vas prosim, da tudi svoje otroke vzgajate v globokem verskem duhu in ste s tem živ zgled tudi argentinskemu mlademu rodu, da bo živel pravo krščansko življenje.“
Po maši je bil sprejem škofa v Slovenskem domu. V veži so pričakali škofa odborniki doma in organizacij ter šolski otroci z učiteljstvom. Ko se je pojavil škof, so ga sprejeli s ploskanjem. Pred škofa sta stopila učenec Ja-
Pred Taborom v
V zadnjem času smo se spominjali raznih obletnic naših druišltev in ustanov, kot npr. 101-letnice Zveze slovenskih mater in 'zena in 25-letnice šole Franceta Balantiča v San Justu. V teh dneh pa so še drugi jubileji. Tako proslava 15-letnice (Slomškovega doma v Ramos Mejiji, 25-letnica prvih mladinskih dnevov v Hladnikovem domu v La-nusu, 20-letnica 'Mladinske vezi, 20-let-nica Našega doma v .San Justo; pa morda še kje kakšna spominska slovesnost. Vsekakor zelo razgibana „sezona“ in bogata s spomini domov na začetke in predvsem na delo v svojem območju.
. Slomškov dom ne bo praznoval 25.
t.	m. samo 15-letnice svojega obstoja, temveč hoče biti letos tudi pozorišče za „ljudski tabor,“ nad katerim je sprejela pokroviteljstvo Zedinjena 'Slovenija, da ob tej priložnosti še enkrat —-po (Slovenskem dnevu v San Justu — proslavi jubileje slovenskih knjilžievnikov Cankarja, Gregorčiča, Ketteja in Kosovela. Obenem pa, da se v imenu vseh argentinskih 'Slovencev pridruži koroškim Slovencem v njihovem težkem boju proti novemu „nacističnemu“ uničevanju slovenskega naroda na tem koščku avtohtone zibelke slovenske zgodovine in kulture. Ta protest in poudarek kulturnega dela v preteklosti in med nami v emigraciji je glavni namen tega „tabora“, ki bo prav zaradi tega dobil širši značaj. V jutranjem slavnostnem govoru univ. prof dr. V. Brumna hoče poudariti ob letošnjih jubilantih vrednost slovenskega kulturnega delovanja za slovenski narod v celoti, posebno pa med nami v emigraciji. Popoldanski
UBlilMMIC — —'—1
Koncert Slovenskih mladenk
OB 10-LETNICI ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
nez Filipič in učenka Reginca Truden. Janez je pogumno pozdravil škofa s kratkim nagovorom, Reginca pa mu je izročila šopek .nageljnov. Nato je pozdravil škofa predsednik Slovenskega doma Franc Zorec, mu zaželel iskreno dobrodošlico in ga povabil v dvorano na zajtrk. Kakor prej cerkev, tako je bila sedaj tudi dvorana popolnoma zasedena. Škofa je množica sprejela s krepkim ploskanjem. Ko se je škof vse-del na svoje častno mesto, mu je pevski zbor zapel „Našo pesem.“
Ko so pevci odpeli, se je dvignil g. župnik Bergant in orisal škofu v kratkih besedah zgodovino slovenske skupnosti v San Martinu od leta 1948 dalje, ko smo dobili prvega slovenskega duhovnika svétnika Karla Škulja in ko smo dobili slovensko sveto mašo, pa vse do ustanovitve lastnega Doma, kjer vzgajamo svoje otroke in kjer je prostor za naše organizacije. Zahvalil se je vodstvu cerkve v San Martinu za vse razumevanje, ki smo ga bili deležni v preteklih 28 letih. Tudi se je zahvalil vodstvu zavoda „Sagrado Corazón“, ki nam ves ta čas nudi svojo kapelo in svoje prostore za šolske maše, $vete ure, duhovne obnove itd. — Škof se je v odgovoru na besede g. Berganta ponovno zahvalil za povabilo in izjavil, da je to zanj zelo lep dan, ki ga ne bo pozabil.
Nato je bil serviran zajtrk. Po zajtrku pa sta g. Bergant in Fr. Zorec razkazala visokemu gostu prostore in naprave v Domu.
OBVESTILA
SOBOTA, 18. septembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo imel ob 20 g. župnik Franc Bergant skioptično predavanje o starem Egiptu. Po predavanju domača večerja.
NEDELJA, 19. septembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 10 predavanje msgr. Oreharja o verski vzgoji v družini.
V	Slovenski vasi, 25. mladinski dan.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
ob 17 predavanje za starše, ki ga bo imel msgr. Orehar o „Verski vzgoji otrok danes in tukaj.“
V	Slovenski hiši proslava šolskih otrok na čast škofu Slomšku. Ob 16 šolska maša, nato igra Mirka Kunčiča „Cmokec-Poskokec“ v izvedbi Slomškove šole.
NEDELJA, 26. septembra:
V	Slomškovem domu velik Slovenski ljudski tabor. Zbiranje ob 9: dviganje zastav, pozdrav in sv. maša ob 10. 'Popoldne prične program ob 15. uri. Čast dajemo — pravico zahtevamo!
NEDELJA, 3. oktobra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
velika sanmartinska tombola.
SREDA, 6. oktobra:
V	Slovenski hiši sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 17. uri. Predaval bo msgr. Anton Orehar.
NEDELJA, 24. oktobra:
V	Slovenski hiši tradicionalna skupna misijonska proslava. Začetek ob 16. uri.
SOBOTA, 30. oktobra:
Proslava Narodnega praznika in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
Na razpolago so Gallusove plošče
narodnih in nabožnih pesmi pri članih. zbora in v Dušnopastirski pisarni.
Slomškovem domu
program pa naj pokaže — kot je zamišljeno — čim več osebno udeleženih 'literarnih delavcev, delujočih med nami v Argentini, da bo tako stik med njimi in občinstvom čim tesnejši in ploden za obe strani. Da ne bo med nami tako, kot je letošnji stoletnik Cankar nekoč zapisal: „'Sovraštvo med umetnikom in občinstvom je tako prisrčno.“ To sovraštvo — nezanimanje — naj se spremeni v ljubezen zlasti . med nami, ko nam v emigraciji prav kulturno delo daje posebno cene in pomeni eno največjih naših vrednot, ki je toliko pomembnejša, kolikor bolj jo domovina zanika in ne priznava.
Značilno je tudi, da se ta „tabor“, na katerem bo stal poseben „štant“, posvečen slovenski emigracijski knjigi, vrši prav sedaj, ko je izšlo nekaj pomembnih knjig v naši sredi. iNi izšel samo lep prevod „romana“ Hiinermanna o sv. Vincenciju Pavelskem, ampak tudi 786 strani debela Zgodovina Ribnice iz ribniške pokrajine, ki jo je spisai nekdanji dekan Anton (Skubic, tudi letošnji stoletnik, pa jo iz zapuščine izdal notar J. (Lesar. Izšle so tudi — že četrtič — 'Pesmi Franceta Balantiča, ki jih je tokrat uredil F. iPapež v izdaji Slovenske kulturne akcije, ter se bo pojavil v teh dneh impozantni Zbornik Svobodne Slovenije 1972—1975 na 500 straneh! Ali ni vse to znamenje močnega kulturnega dela in ustvarjanja med nami. Da se poudari potrebno sodelovanje med ustvarjalci in občinstvom, zato ima ta „tabor“ svoj izven lokalni pomen in zasluži čim večjo ude-\ ležbo.	t. d.
Zveza slovenskih mater in žena se iskreno zahvaljuje vsem sodelavkam posebno pa pevskemu zboru Slovenskih mladenk pod vodstvom ge. Anke Save-lli-Gaserjeve za ves trud za uspelo proslavo 10-letnice Zveze.
Na proslavi Zveze slov. mater in žena je bila izžrebana številka 827 za slovensko avbo. Bobitelj naj se zglasi v Slovenski hiši ali pri odbornicah Zveze.
V sklad Zveze slov. mater in žena so darovali: ga. Tilda Eiletz $ 1.000; dekliški krožek Ramos Mejia (igralke „Jurčki“) po ge. Emi Blejec $ 3.000; ga. Marija Maček $ 200; ga. Milka Pezdirc $ 500; ga. Marija Markež $ 500; N. 'N. $ 500; odvetnik Jože Dobovšek ml. $ 500. V skupnemznesku $ 6.200. Vsem darovalcem prisrčna hvala.
Proslava šolskih otrok na čast škofu Antonu M. Slomšku, očetu slovenskih šol
bo v nedeljo, 19. septembra, ob 16. uri v Slovenski hiši, Ramón L. Falcón 4158, Capital
Na sporedu;
® Sv. maša za žive in rajne učitelje naših šol
© Igra pisatelja Mirka Kunčiča
„Vmokec-Poskokec“
ki jo v režiji gdč. Anice Šemrov pripravlja Slomškova šola. Scena: Franc Vresnik
Vstopnice za otroke: $ 20,00, za odrasle po $ 50,00
V Slovenskem domu V SAN MARTINU
■
bo
■
■
■
■
■	v soboto, 18. septembra ob 20
! skioptično predavanje g. župnika Berganta o starem
S Egiptu. Nato večerja;
■
! v nedeljo, 19. septembra ob 10 * predavanje msgr. A. Oreharja o
: verski vzgoji v družini.
'■■»■■■■■«■■■■■■■■■■■■■a«
j ; Prof. dr. JUAN
JESUS »LASNIK
;	š
Specialist za ortopoRlo
in travmatologijo	:
■	■
a	,	*
| Marcelo T. de Alvear 1241, p ta. baja ■ Capital Federal Tel. 41-1413
a	■
j Ordinira	v torek in petek od 17	do	201 j
• Zahtevati določitev ure na	privatni ■
:	:
:	telefon 628-4188.
NEDELJA, 26. SEPTEMBRA, NA VRTU SLOMŠKOVEGA DOMA:
SLOVENSKI LJUDSKI TABOR
S SLEDEČIM PROGRAMOM:	,	•
OB 9. URI: Zbiranje narodnih noš, šolske mladine, zastopstev.
OB 10. URI: Dviganje zastav, pozdrav, branje resolucije. Nato SVETA MAŠA s cerkvenim nagovorom msgr. Antona Oreharja.
Poje cerkveni ramoški zbor (g. čamernik) ® Slovesna počastitev Ivana Cankarja, Simona Gregorčiča, Dragotina Ketteja in Srečka Kosovela (recitacije in pesmi)
OB 12. URI: Skupno kosilo po zmernih cenah spominov in publikacij knjižnih založb
Priložnost za nakup
OB 15. URI: Nastop mladinske godbe (A. Skubic) 9 Slovenski folklorni plesi — skupina iz Slovenske vasi (B. Rozina) • Slavnostni govor — univ. prof. dr. Vinko Brumen • Recitacija Slomškove šole „Mojo srčno kri škropite“ • Zahvala našim pesnikom in pisateljem — govori predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda • Pojeta mladinski zbor Gallus in SPZ Gallus — dr. Julij Savelli • Slovenska himna • Sledi družabni del, pri katerem sodeluje orkester „TRIGLAV“. Pokroviteljstvo SLOVENSKEGA TABORA je prevzelo osrednje društvo ZEDINJENA SLOVENIJA na predlog Slomškovega doma, ki praznuje 15-letnico svoje ustanovitve.
Vabimo vse zavedne Slovence, zlasti narodne noše, k čim lepši udeležbi!
ČAST DAJEMO - PRAVICO ZAHTEVAMO!
VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA
BO V NEDELJO, 3. OKTOBRA OB 15.30
Glavni dobitek: moderen living (vreden nad 5 milijonov pesov)
Vse sanmartinske rojake obveščamo, da jih bodo v soboto, 24. septembra in v nedeljo, 25. septembra, obiskali odborniki doma in prosili za dobitke.
Če si član SLOGE in starejši od 50 let, se lahko zavaruješ od 1. oktobra t. 1. dalje
Za m$n. 6.000.000.—
Kako? Vložiš m$n 1.500.000 od katerih lahko vsakih 6 mesecev dvigneš lepe obresti, medtem boš zavarovan, naložba pa ostane tvoja last. Ne odlašaj! Pozanimaj se v uradnih urah ob: Ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure v zadružni pisarni: Bme. Mitre 97, Ramos Mejia ali po T. E. 658-6574.
(Po dolgoletnem trpljenju je odšel po plačilo k Bogu, 9. septembra 1976
č. g. Franc Glavač
nekdanji župnik v Perpetuo Socorro, Quilmes, provinca Buenos Aires. Pokopali smo ga na pokopališču Ezpeleta 10. septembra 1)976. Sobratom ,in drugim rojakom ga priporočamo v molitev.
Msgr. Anton Orehar
delegat za slov. dušno pastirstvo v Argentini Buenos Aires, 13. septembra 1976
SDO	SFZ
Slovenska vas
Dragi prijatelj, draga prijateljica ne pozabi, da te pričakujemo v
nedeljo 19. septembra 1976
/v
na nas
25. JUBILEJNI MLADINSKI DAN
ob 9.30 začetek z mladinsko sv. mašo, nato športni program
ob 16.00 kulturni program od 18.00 dalje prosta zabava
Sodeluje
Slovenski instrumentalni ansambel
BUNBU UBB
Editor responsable: Milna Star*-. Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 ,
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj m Tone Mizerit
t čs u 4-> r—1 ^ §2 U M-g G)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 57-7K
	TARIFA REDUCIDA Concesión N*
Registro (Nacional de la Propiedad Intelectual N* 1.311.428	
JAYNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
jSscrfbano Público Cangallo 1642 Buenos Air*. Pta. baja, ofie. 3
T. E. 35-8827
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1976 za Argentino: $ 1.700.— (170.000), pri pošiljanju po pošti $ 1.800.— (180.000)'; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-sko pošto 20 USA dol.; obmejne države Argentine 12 USA dol.; Avstralija 25 USA dol.; Evropa 23 USA dol., ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 15 USA dol.; Evropa 17 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E.
33-7213.
im
POSLUŠAJMO
SLOVENSKO RADIJSKO URO
vsako nedeljo od 19.05 do 19.30 ure na radio “Antártida”.
Zahvala
Ob težki izgubi ljubljene žene, dobre rname, stare mame in tašče gospe
Lojzke Sedej roj. Prešern
umrle 7. t. m. v starosti 67 let na svojem domu in pokopane 8. istega meseca na pokopališču v Boulogne, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč v njeni težki bolezni, predvsem družinama Korošec in Kores in vsem, ki so jo obiskovali v bolnišnici in doma.
Posebna zahvala delegatu msgr. Antonu Oreharju za obiske, podeljene zakramente, pogrebno sv. mašo in vodstvo pogeba.
Zahvaljujemo se č. g. Mafiji Borštnarju za duhovno tolažbo, mesečno prinašanje obhajila in spremstvo pri pogrebu.
Hvaležni smo krajevnemu župniku p. Pedru za obiske in molitve pri krsti.
Vsem prijateljem, sosedom in znancem se zahvaljujemo, da so se prišli tako številno poslovit od rajnice, molit za pokoj njene duše in jo spremili na njeni zadnji poti.
Zahvala carapachayskemu domu za podarjen venec in podpredsedniku doma E. Škulju za tople besede pri odprtem grobu; Zvezi slovenskih mater in žena za slovenski šopek in vsem darovalcem cvetja, kakor vsem, ki so nam na kakršen koli način izrazili sožalje,
žalujoči:
mož Lojze,
hčerka Marija z družino v domovini: sestra Ančka vdova Flander in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Ljubljana, 12. septembra 1976
Ludvik Puš	(78)
NA DOLGO POT
IV. JE BARČICA ZAPLAVALA
P '
Kadar se človek odpravlja na pot, ki se mu na moč upira, in mu je pri tem treba skozi cel regiment neprijetnih zasliševanj, raziskav in zdravniških „testov“, se živci natezajo kot tetiva na loku, posebno, ako mora biti vse nared v določenem roku, in prav posebno še, če s papirji ni vse v lepem redu. To sva okusila v obilni meri, ko je bil enkrat sprožen uradni postopek za vselitev v Združene države Amerike.
„Kotmarski avto“
Kmalu po prvih korakih v to smer se nekega dne, kakor da bi bil padel z neba, oglasi v hopfgartenskem župnišču najin prijatelj msgr. Jože Jagodic. Kot apostolskemu delegatu za vodstvo dušnega pastirstva med begunci iz Jugoslavije na področju Avstrije mu je bilo gibanje z vatikanskimi dokumenti povsod omogočeno, razen seveda v ruski zasedbeni coni. Tokrat se je vračal s pastirskega obiska nekje na zapadnem Tirolskem, se ustavil na več mestih, tudi v Innsbrucku, nato pa na povratku sklenil napraviti z avtomobilom ovinek skozi Hopfgarten, da bi tamkaj obiskal svoje prijatelje, preden se vrne v Ost-Tirol, kjer je imel svoj sedež.
Veselo se je nasmejal, ko je videl, kako sva bila nad nepričakovanim obi-
skom iznenadena. 'Nismo se bili več videli vse od onega bridkega trenutka v Rožu in smo si imeli mnogo povedati. Pogovor se je kmalu zasukal na najino najnovejšo zadevo, ki je bila ravno tiste dni v ospredju najinih misli in akcij — izselitev v Ameriko. Ko smo z monsinjorjem vso stvar natančno in podrobno predebatirali in je videl kakšne so skrbi, ki naju tarejo, namreč dobiti papirje pri Francozih, ko nisva bila niti v taboriščd in se tam tudi prijavila nisva, je hitro pristavil, da ta stvar ni tako huda, kot se zdi, da je. On da ve pozitivno, da Francozi z begunci vse drugače postopajo kot pa Amerikanci, ali posebno še Angleži.
„Sedaj pa šle nekaj, kar vaju bo gotovo pomirilo,“ je živahno dodal.
In je začel pripovedovati o svojem pravkaršnjem obisku v Innsbrucku, kjer se je oglasil tudi pri sinu bivšega, od komunistov kruto umorjenega slovenskega bana dr. Marka Natlačena. Ta sin ima visoko mesto v francoski javni službi. Preči vojno se je doma med znanci vedelo, da sin Stanko študira na Sorbonni v Parizu. Tam ga je zajela vojna, med katero si je pridobil za Francijo in njen narod toliko velikih in izrednih zaslug, da so mu Francozi podelili najvišja odlikovanja. Kot tak je imel po vojni odprta vrata do visokih in lepih pozicij v francoski civilni
in vojaški upravi. Zato je bil imenovan kot francoski zastopnik na vodilno mesto v TRD in ga zasedel na področju francoske zasedbene cone- v Avstriji.
IRiO (International Refugee Organization) je bila v tistih časih dnevno v mislih in na jeziku brezštevilnih beguncev, ki so se pehali za izselitev v prekomorske dežele. Ustanovili so jo — kot se je tačas na splošno vedelo — Amerikanci, Angleži in Francozi po medsebojnem sporazumu, da bi imeli mednarodno ustanovo svetovne razsežnosti in kompetence za razselitev begunskih množic, ki so se bile nagrmadile po taboriščih in za katere so bili po mednarodnih določbah in po človečanskih načelih dolžni skrbeti. Kmalu se je razrasla v ogromen aparat z neštetimi uradi, preiskovalnimi centri, zdravniškimi napravami in še z drugim, kar je bilo potrebno, da se zadosti strogim vselitvenim zakonom' posameznih dežel, prederi se pomoči potfebnim beguncem dovoli vselitev. Ogromna ustanova je kljub razsežnosti in kompliciranosti svoje službe vendarle dobro poslovala. Brez IiRO bi bilo redno množično izseljevanje v prekomorske dežele povsem izključeno. :Zato je bila ta ustanova pojem, za vsakega begunca, ki je hotel kam čez lužo. i
„Ti se sedaj čimprej odpelji v Innsbruck“1 je nadaljeval najin prijatelj, „pojdi na IRO, tam vprašaj za Stanka Natlačena, se pri njem oglasi in mu povej vso svojo, zgodbo. Prepričan sem, da bo on vse storil, kar je potrebno. On te verjetno celo pozna, če ne drugače,
vsaj po imenu iz zavodov v Št. Vidu, ■kjer je tudi sam študiral gimnazijo.“
Kar odleglo nama je pri teh besedah in Minka je čustvu dala duška, rekoč:
„Tebe je pa sam Bog poslal! Kojiko skrbi si nama odvzel, si še misliti ne moreš.“
In tako se je tedaj sprožilo kolesje, dejanje je sledilo drugemu, ni' se več ustavilo do dneva, ko sva z najino prtljago na kolodvoru v Hopfgartnu nastopila zadnji del, geografsko najdaljši del, dolge poti čez morje v širni svet.
V Innsbruck sem itak bil namenjen, saj sem tja moral iti tiste dni, tudi na IRO, kakor sem bil obveščen od več strani, vendar je sedaj bila ta pot precej drugačna!
Zgodno-poletni dan je bil razkošno lep, ko sem se vsedel na vlak. Zelenje in cvetenje je bujno brstelo Iz tople zemlje, narava je dihala iz polnih pljuč, dolina in hrib, vse se je kopalo v zlatem soncu. Kar sama od sebe se mi je spet — kot pred leti — zbudila znana ljudska pesmica:
Hrib in' dol naokol’
s cvetjem je odet.. .
Vožnja iz Hopfgartna do Innsbrucka je ravno toliko dolga, da je prijetna, tembolj, ker je dolina reke Inn s svojimi njivami in travniki, posejanimi z majhnimi mesteci in vasmi, v resnici zelo očesu prijetna, ker je slikovito lepa. Sedaj, ko se je sprožil proces za izselitev, je bilo kazno, da si jo bom s pogostimi vožnjami lahko temeljito in podrobno ogledal!
Vlak se je na namembni postaji u-stavil ob kupu ruševin in so rekli, da je to glavni kolodvor v Innsbrucku. Temeljito so tudi tu opravili svoje rušilno delo vojni bombniki. Na časopisni stojnici pred kolodvorom sem si preskrbel mapo mesta, ki mi je pozneje še pogostokrat prav hodila, našel hitro u- . lico v kateri je bila centrala IRO in se odpravil tja. Povedali so mi natančno, kje najdem urade 'Stanka Natlačena, kamor sem se takoj napotil. Svojo rezidenco je imel v izraziti vilski četrti mesta, hiša je ležala v obširnem vrtu vsa obdana z visokim drevjem.
Stopil sem v sobo, kjer je uradoval, po vsem videzu sodeč, uradnik — Tirolec. Povedal sem mu svoje ime in kje je moja domovina, ter vprašal za Si. Natlačena, nakar mi je takoj odprl vrata v naslednjo sobo. Ne bil bi spoznal svojega slovenskega rojaka, če bi ga srečal na cesti, dolgo je že bilo od tega, ko sem ga pred leti videl v Ljubljani. še manj bi bil on mogel spoznati mene, a ko sem mu povedal svoje ime, me je toplo pozdravil in takoj sva začela živahen pomenek v ljubem materinem jeziku. Omenil sem mu, da mi je informacijo o. njem prinesel msgr. Jagodic v Hopfgarten, od koder sedaj prihajam, da bi z njegovo pomočjo in nasvetom uredil osebne zadeve s francosko zasedbeno oblastjo.
Preden sva se spustila v razgovor — recimo — o uradnem delu mojega obiska, sva se dotaknila tega in onega, predvsem dogodkov v naši nesrečni domovini.	(Bo še)