proučevanja pri raziskavah s področja preobrazbe človekovega okolja (D. P l u t ) , N eotek ton ika in morfogeneza krasa (P. H a b i č i , Problemi kvan ti ta t ivnega ugotav ljanja erozijsko-denudaci jsk ih procesov in n jihovega prikazovanja na deta jln ih geomorfoloških kar tah (K. N a t e k ) , O n ek a te ­ rih usadih in podorih po potresu v Črni gori (I. G a m s ) , In tegracijske zn a ­ čilnosti s lovenskega km e ti js tva v procesu form iran ja agroindustrijskega kom pleksa (B. B e l e c ) in Mesto ko t proces M. P a k ). Z adn ja dva dneva kongresa sta b ila n am en jen a strokovn im eksku rz i­ jam . P rim o rsk a ek sk u rz ija je odšla p rv i dan p ro ti B aru , U lcin ju in Virpa- zarju , nas ledn ji dan p a v C etinje, Lovčen, v K otor in H ercegnovi. G lavni poudarek je bil n a og ledovanju posledic nedavnega p o tresa in popo tresn i obnovi. K o n tin en ta ln a ek sk u rz ija je vodila po nas ledn ji poti: B udva —• Ce­ tin je — T itograd — Nikšič — Savnik — Ž ab ljak — M ojkovac — K olašin — T itograd — B udva, k i p a zarad i slabega v rem en a in p o m a n jk an ja strokov­ nega vodstva n i im ela pričakovanega učinka. V vsem delu kongresa je bilo ču titi določeno teo re tsko in m etodološko stagnacijo v znanstvenoraziskovalnem delu geografov, tako da so tu d i po­ zivi k ponovni re in teg rac iji izzveneli bolj a li m anj v prazno. Po n ek a te rih p risp ev k ih sodeč se geografsko p roučevan je sicer širi n a nova specialna področja (npr. p roučevan je n a ra v n ih nezgod, inžen irska geom orfologija, p ride lovan je h ran e , o sk rba z vodo, itd .), v en d a r n am večji u sp eh i n a teh področjih n iso bili p redstav ljen i. Pokazalo se je, da se geografi š irom Ju g o ­ slavije u k v a rja jo z najrazlične jšo p rob lem atiko in nam esto da b i do g ra je­ vali m etodologijo la s tne vede, ra jš i posegajo n a področja d ru g ih ved. Za­ rad i teg a lahko up rav ičeno rečem o, da jugoslovanska geografija m ed obem a kongresom a n i b istveno napredovala . K are l N atek — Ivo P iry — D ušan P lu t O osmem mednarodnem speleološkem kongresu v ZDA in o razvoju speleologije po svetu Že n a 4. m ednarodnem speleološkem kongresu 1. 1965 v L ju b ljan i smo n agovarja li kolege iz ZDA, n a j o rgan iz ira jo nas ledn ji kongres. Zato smo im eli več razlogov. Izven E vrope je speleologija najbo lj razv ita v S evern i A m erik i. K rašk i p rede li ZDA so številn i, bolj razn o v rstn i in obsežni ko t v E vropi. N ajrazsežnejši je tam k ras n a E dvardovem p la to ju v o sredn jem Teksasu, k je r je v paleozojsk ih in k red n ih sed im en tih sk len jenega k rasa za okoli 83.000 k m 2, k a r je to liko ko t v D inarskem k rasu . Za P osto jnsko jam o je v sve tu najbo lj znana M am utska jam a, k i im a za severnoam eriško k rasoslov je p rib ližno en ak pom en, k o t ga je im ela P osto jnska za Evropo. L eta 1972 so n jene rove povezovali s sistem om F lin t Pddge Cave. Po no ­ vejših obvestilih znaša sk u p n a dolžina F lin t R idge M am m outh Cave S ystem čez 360 km . Z nan i jam oslovni pisec R. A. W a t s o n , jam arsk i o rgan izato r in izdaja te lj ja m arsk ih kn jig založniške hiše Z ephyrus P ress, piše v kon ­ gresnem zborn iku (I, str. 371), da am erišk i ja m a rji upajo , po o d k ritju zvez­ n ih rovov m ed sosednjim i jam am i v K en tuck ijskem krasu , vzpostav iti eno t­ n i jam sk i sistem s skupno dolžino 500 m ilj ( = 926 km ). M ed 8. kongresom smo severnoam erišk i k ras spoznavali iz štev iln ih j a ­ m arsk ih in jam oslovn ih objav, p r ip ra v lje n ih za udeležence, in m ed š tev il­ n im i zasedan ji te r ek sk u rz ijam i pred , m ed in po g lavnem zborovanju . Pisec teh v rstic si je m ogel ob podpori SAZU te r RSS n a p redkongresn i ek sk u r­ ziji ogledati k ras v Indiani. Tu je n ad a ljev an je K en tuek ijskega k rasa . K ras v In d ian i m u je podoben po osnovnih pogojih za zakrasevan je . P ovršinsko je najbo lj zak rase l podolgovat rav n ik , k i ga v osredn jem K en tu ck iju im e­ n u je jo V rtačasti ra v n ik (S inkhole p la in ) in v In d ian i M itchel p lain , oba v paleozojsk ih (m ississipp ijsk ih) apnencih . N a obeh s tra n e h ga obdaja g ri­ čevnat sve t iz n ep rep u stn ih , v g lavnem s ilik a tn ih kam nin . K orozijo vrši tam k aj pad la in tu d i alogena voda. T ak k ras uvrščam o m ed p re točn i kras, k i ga je p recej tu d i p r i nas. K ras v In d ian i in K en tu ck iju pa je iz jem en v tem , da so g lavne jam e n a odtočni s tran i ravn ika , k je r apnenec še p o k ri­ vajo n ee ro d iran i n ep re p u stn i skladi. K er p rite k a v te jam e m an j vode skozi debele jše in kom pak tne jše stropovje , v išja in s ta re jša n ad s tro p ja m anj za­ p o ln ju je jo in p rek riv a jo sigove tv o rb e in jam sk i udori. V ta k em položaju so jam e bolj Obstojne, a .manij zakapane. N ekaj p a je tu d i zedo 'lepih. V In ­ dian i sm o m ed d rug im i ob iska li jam i W yando tte in M arengo, k i sa d ita m ed najlepše zakapane jam e. V ta k em k rasu seveda n e m an jk a slep ih , k ra šk ih in u d o rn ih dolin, ponornic, v rtač as tih polj, udo rov ( ti so p red le ti poškodo­ vali le tališko stezo p r i B loom ingtonu) in erozije p rs ti n a debeli p repere lim . O čitno so jo delno n ap lav ile aloh tone roke p re d pono ri, na n a jsev e rn e jšem koncu M itchel p la ina pa so zastopane tu d i odk ladn ine p le istocenskih sever­ n oam erišk ih celinsk ih ledenikov. Po osnovnih po tezah je ta k ras to re j po­ doben M oravskem u, le da je obsežnejši. M itchel p la in m eri okoli deset tisoč k m 2, v K en tu ck iju ga je več. S ku p n a je tu d i več ja obdelanost in poseljenost ravn ika , k o t je v višji, n ek rašk i okolici, za rad i česar je k raško raz iskovan je tu d i gospodarsko pom em bno. O raz isk av ah sm o b ra li v m nogih ob javah te r zvedeli o n jih iz te re n sk ih razlag , k je r sta b ila delovna zlasti geolog A. N. P a lm er in h idro log J. F. Q uin la in . Z vedeli smo tu d i za pom em bnost d ro b n ih razpok za n as ta jan je početne podzem eljske m reže kanalov, k a r je važno za tam k ajšn je , skoraj vodoravne in n e p re tr te apnence, m anj p a za naš d in a rsk i k ras. S eveda so v ZDA zastopani tu d i d ru g i k rašk i tip i, od tropskega do g lacialnega. G lavno kongresno zasedan je je b ilo v K en tu ck iju v B ow ling G reenu od 18. do 24. ju li ja 1981. M enda je to edino un iv e rz ite tn o m esto n a svetu , ki leži neposredno n a k rasu . K er so n ek a te ri n jegov i deli v k ra šk ih dep resi­ jah , so pod u d aro m poplav.* O rgan izato r 8. kong resa je bilo N acionalno speleološko d ru štv o ZDA (poleg n jega obsto ja v ZDA še U stanova za jam sko raz isk o v an je), dom ačin g lavnega zasedan ja v u n iv e rz ite tn ih zgradbah , k i na j bi z lego n a v rh u o sredn jega m estnega h r ib a v B ovling G reeenu sim boliz ira le pom en zna­ nosti, p a je b il O ddelek za geografijo in geologijo un iverze. To je b il p rv i kongres izven E vrope in p rv i, k je r so im eli neev ropejc i večino. M ed okoli 1100 p rija v ljen c i je bilo 17 udeležencev iz Jugoslav ije , m ed n jim i 14 iz S lovenije. O d naših geografov so p redavali: P . H a b i č o te k to n ik i v naših k ra šk ih po ljih , A. K r a n j c o jam sk ih sed im en tih , F. H a b e o .naravo- v ars tv u v P osto jn sk i ja m i in I. G a m s o m orfologiji stalagm itov . S F. H a- b e t o m sva poročala o delu kom isij, k i sva j ih vod ila v m edkongresnem razdob ju , podpisan i p a tu d i o m ed n aro d n em p ro u čev an ju korozije s po­ m očjo s ta n d a rd n ih apnen išk ih tab let. Sam o z jam oslov jem (na kong resih jo n avadno po jm u je jo širše, k o t k rasoslov je), se poklicno u k v a r ja le m an jši del raziskovalcev k rasa . V ečina ga raz isk u je občasno in izsledke o b jav lja v g lasilih zelo štev iln ih m atičn ih strok , od geologije do atom istike. Z ato je težavno zasledovati krasoslovni razvo j; n a jb o ljš i vpogled van j daje jo zato m ed n aro d n i speleološki kongresi, k je r se zb ira jo raz iskovalc i vseh strok . K ot p r i vsakem tak o m nožičnem kongresu , k je r h k ra ti p o teka po več deset zasedanj, n u d ijo kongresn i zbor- * O p o p la v a h sta g o v o r ila še d v a k o n g resn a r e fera ta . P o P . H. D o u g h e r t y j u so se v d e p re sija h n a p la to ju C u m b erlan d po u v ed b i o rn eg a k m e tijs tv a pred s to le tj i p o p la v e p o v eča le , ko pa je n a to p r e v la d a lo tr a v n išk o k m e tijs tv o , u p a d le . K o je m ed za ­ sed a n je m n e u v r šče n ih d ržav n a h a v a n sk e m le ta lišč u p ad lo 10. in 11. sep tem b ra 1979 v 24 u ra h 500 m m d ežja , so , po A . G. G o n z a l e s u , p o p la v e n a jb o lj p r iza d e le k u b a n sk e k ra šk e d ep re sije . n ik i najbo ljši, čep rav nepopoln pregled. O osm em kongresu govorita dva zvezka predhodno izdanega zborn ika z n ad 400 dvostransk im i re fera ti. O p rem ik ih zan im an ja govori že delež re fera tov , p red s ta v lje n ih v razn ih sek­ cijah. P ro g ram n av a ja v sekciji za geom orfologijo 13 % vseh refera tov , za h idro logijo in speleologijo po 9— 10 °/o, za jam sko tehn iko 5 °/o, s 4 % so za­ stopane sekcije za varstvo in u p rav ljan je tu ris tičn ih jam , za uporabno h id ro ­ logijo, vu lkanospeleologijo itd. (re fe ra to v iz biologije in jam ske ekologije te r re fe ra to v s t.im . p o ste rjev tu ne upoštevam o). U padan je in d rob ljen je s ta rih »klasičnih« k rasoslovn ih disciplin ko t so k ra šk a geom orfologija, spe- leogeneza, k rašk a h id ro log ija in k lim ato log ija , ob istočasnem p o rastu te h ­ n ičn ih in ja m arsk ih strok (m erjen je v jam ah , po tap ljan je , naravovarstvo in pod.) je razvoj, k i se je nakaza l že ob p redzadn jem kongresu v A ngliji (glej poročilo v GV L 1978). Z asluga (ali k riv d a) za ta k razvoj odpade tu ­ di n a vedno večjo udeležbo ja m arje v ozirom a zm an jšan je deleža jam oslov- cev. Ob tem izgublja n a pom enu tu d i evropsko jam oslov je ozirom a k raso ­ slovje, k i ga m lade neevropske speleologi j e vse m anj poznajo že zarad i je ­ zikovnih težav. Z anim iv je p rim er m ladega kanadskega raz iskovalnega sre­ dišča n a u n iv e rz i v H am iltonu , k i raz isk u je k ra s z lasti v go ro v ju Castel G uard . Na kongresu so p rip ra v ili o n je m poseben sim pozij s 13 re fera ti. K er je večina k ra sa s slepim i in udo rn im i dolinam i, uv a lam i in drug im i večjim i depresijam i, k i jih n ek a te ri uv ršča jo m ed k ra šk a polja , v obm očju n iva lne in perig lacialne klim e, del rovov pa sega celo pod ledenik , je p ričel vodja krasoslovne šole prof. D erek F o r d zan ika ti pom en k lim e za razvoj k rasa . Da je p rišlo p r i tem do p re tira v an ja , k i skuša z vodo iz b an je od­ p la k n iti tu d i do jenčka, m u je ugovarja'1 av s tra lsk i -geograf Joe J e n n i n g s v re fe ra tu z značiln im naslovom »M orphogenetical Control- a Tale of P iss and W ind or a Case of the B aby O ut w ith th e B athw ater«? S sedanjo rastjo nekaj kapn ikov v ja m i pod leden ikom so skušali ovreči tezo, da se siga tv o ­ r i le pod n esk aln a tim površjem . Toda T. A t k i n s o n je po jasn il to iz jem ­ nost z raz top ljen im gipsom v p ren ik a jo č i vodi. P aleom agnetske m eritv e in d a tiran je sig z 230 Th/334 U je dokazalo večjo s ta ro s t jam sk ih sed im entov od 700.000 le t in sigovih tv o rb od 350.000 let, ko so b ila v C astel G uardu top le jša razdobja. N a sploh je kongres pokazal rastoči pom en d a tira n ja jam - m skih sig z abso lu tn im i m etodam i te r jam skega raz iskovan ja za ne jam ske panoge. D a tiran je sige je zanesljiva paleok lim atska m etoda zlasti v sever­ nejših predelih , k je r siga n i n as ta ja la v g lacia ln ih dobah. Na P o ljskem (J. G l a z e k ) je siga h itre je ra s tla p red 60.000 leti, m ed 100— 130.000 leti, 180— 220.000 in p re d okoli 300.000 leti, v Y orksh iru (M. G a s c o y i n e ) , pa m ed 0— 15.000, 90— 130.000, n ad 180.000 leti, ne pa v razdob jih 15—35.000, 140— 170.000 leti. S k lepan je teg a re fe re n ta po ra s ti kapnikov , da so se v p re tek lo sti izvršile nagle oh lad itve in otoplitve, in to v kom aj 2000 le tih , bi nam vzbudile s tra h za našo k lim atsko p rihodnost, ako n e Ibi vedeli, da lahko nek lim atsk i, loka ln i pogoji za p re to k kapnice, h itre je vp livajo na kapniško ra s t ko k lim atsk e sp rem em be. To je skušal p o ja sn iti p isec te h 'vrstic v re fe ra tu o apn išk i rasti. Z d a tira n jem jam sk ih siig skušajo vedno bolj do lo ­ čevati s ta ro s t te ras p red jam o in m lad ih te k to n sk ih p rem ikov . P . W. W i l ­ l i a m s je tako dokazoval d v ig an je severovzhodnega dela južnega otoka N o­ vega Zelamda s -hitrostjo 0,22-0,36 m m v izadnjem č e tr t m ilijonu ‘let. A. G a r a- š e v i č je razlagal, da so h rv ašk i geologi s posebno sk o n stru iran im i in s tru ­ m enti in m eritv am i, k i v ijam ah še tra ja jo , ugotovili v severnem V eleb itu d v i­ govanje za 0,624 m m in v severozahodnem delu južnega V eleb ita za 2,147 m m letno. V tem , k o t tu d i v p re jšn jih kongresn ih zborn ik ih , je to liko ra z ­ nov rstnega in zanim ivega grad iva, da je p rav a škoda, k e r tako h itro zapa­ dejo pozabi. P rih o d n ji kongres bo 1. 1984 v Španiji. T udi do ta k ra t bo kom isijo za jam sko varstvo vodil prof. d r. F. H abe. I. G am s