voščilnica medvedka puja MET TEM ko sta Christopher Robin in Pu složno, z roko v roki odšla iz Čarobnega gozda, prešla je že mnoga zima, ki lahko bi bila, po Sivčkovem mnenju, najhujša: in medotu ni uspelo, da shujša in Robin najraje je delal pravnič - ,,tako vsaj nimaš prič, dane delaš nič", kot je sam rekel. MET TEM je preteklo veliko MEDU IN V DIRU JE PU PRED ČEBELAMI TEKEL nerodno dovolj, da se je komaj v potok zavlekel Mraz ga je pa presunil tako, daje pogledal v oblačno nebo, si s prstom povrtal v glavo, in brundati pesem začel je lahko: Hrkr brkr medji strup zdaj bo Winnie pil sirup, hrkr brkr medji strup tale dan je črn obup. Ker pa človeku po taki pesmi ni laže, Pu pa ni bil poet navadne baže, da pesnil bi tako, za štos, saj vsi vemo, da bil je bos, se je ustavil, in,brskajoč po medvedji glavi spoznal, dabi radštudent postal. A bil je po rodu aristokrat in tak ni mogel v college vsak. Šel je k Robinu, naj mu pomaga izbrat. Robin, ki je ljubil naključje, ne pa Združenih držav, ssvojeje pručke vstal, da poiskal bi pravo področje. Ker je imel še to mano, da je bil nor na skrivnosti odloči se za Ljubljano - ,,Že zaradi rime," reče Pu preprosti. Tak vzrok je povsem zadosti, strinjala sta se oba. Nemudoma sta odšla in sklicala gozdni senat. Predsednica bila je modra Sova, Sivček je imel zadosti teh norosti in je stal ob strani. Vseeno pa so bili vsi zbrani enodušno za to, da se nevednost iz gozda odstrani. Pu je imel kratek zemljepisnitečaj, zato pač, ker je našel Severnitečaj. Seveda so spili obvezni čaj preden so odpotovali. Naj bom kratek in povem, kaj so vpisali: Pu, že po naravi poet, šelje sedet na Primerjalno - ,,Itak ne za stalno", rekelje neprizadet. Pujseic je šel na psihologijo, bil je pač majhen, naj bralci oprostijo. Zajec je zbežal na politologijo. Tiger je bil humanist, nato pa presedlal najus, češ da ima dober okus. (Bil pa je tudi edini komunist) Kengo so materinska čustva vlekla, da je medicinsko haljo oblekla. Za Sovo ni bilo strahu, filozofija ji ne da miru, zdaj je že docent postala. Tudi Sivčku rada dala bi osnovno znanje: ,,To so prazne sanje," ji odvrne, in se skeptik, k znanosti obrne. Robin bU je pacifist in postal bi rad slavist. Nočem biti nedosleden: Ru sam pravi, da se po opravljeni maturi, ker mu je v naturi, posveti kulturi. ,,Telesni," vzhičena de mati. Bralca naj opozorim, da se ritma iznebim zanalašč na ključnih mestih: le tako si pridobim njegovo pazljivost (!) Na prelomnem smo trenutku, že obeta se najhujše, meni pa je vera vzeta; prazna so študentska leta. IN V DIRU PO GRADIŠČU TECE PU, Medved Pu, Medved Pu, kdo preganja te tako, kaj bo za teboj prišlo? ,,To preganja me spoznanja trnevka," odvrne, v Šumiju pet šilcev zvrne. Potlej Robin ga tolaži in vprašuje: ,,Kakšno le je to spoznanje, mi povej? " Pu pa ne bi bil poet, če se ne izrazil spet bi v verzih: Sivček in študentje vsi, heja ho, hm heja ha, ki že dolgo so prezebali, brheja ho, brheja ho, torej, hočem reči, torej, hočem reči. . . vsi premraženi, tudi tisti, ki so zmrznili, heja ho, heja ho, le kvišku zdaj glavo, čas pravde prišel bo. Enkrat levo, dvakrat desno, enkrat levo, dvakrat desno, v novih hišcah bo toplo, pa čeprav tesno. Robin vprašal bi rad za spoznanje, vse se zdelo je kot težke sanje. Pesem ta pujevska res ni bila. Potem je drugi dan Tribuna izšla. MILAN DEKLEVA ANGELA ANGLLA Vvonne DAVIS že preccj časa polni stolpcc bulvarskega in političnega časopisja Za-lioda. Kdo jc Angela Davis? Mlada črnopolta profesorica filozofije jc bila dva meseca na spisku dcsctih nujbolj iskanih zlo-eincev ZDA. Simpatizerji Balck Panther Party so na sodišču v San Rataelu, Kalitornija, poskušali osvoboditi tri svoje prijatcljc. Kot talca so s seboj vzeli sodnika. Akcija ni uspcla. Po kratkem streljanju so v ka-lnionetu ugrabiteljcv obležali mrtvi sodnik in vsi trije črnci. Akcija ni bila dobro organizirana. Tri pištolc. ki so jili uporabljali ugrabitclji, je dva dni prcd akcijo kupila Angela Davis v ncki trgovini v Los Angclcsu. Dan pred dogodkom so jo videli v avtomobilu. s katerim so poskušali ugrabitelji uiti. Takoj po akciji jc kupila avionsko karto in odpo-tovala v Los Angclcs. To so bili zadostni dokazi, da jc FBl izdal tiralico. Po zakonih države Kalifornije je ncposrcdno kriva za umore kdor nagovarja storilca li kaznivcmu dejanju, je sam enako kriv. To so noposredni vzroki. Bolj zanimivo jc ozadje. Angcla Davis jc diplomirala iz francoske knjižcv-nosti in tllozofije na Brandeis Collcgcu, Ncvv York, študij filozofije pa jc končala pri Hcr-bcrtu Marcusejii (,.Moj najboljši študent vseh let"). Lctos polcti je postala prvi črni profesor na kalifornijskih univerzah, po dveh mesecih pa sojo morali odpustiti - zaradi pripadnosti Komunistič- ni partiji, česar ni nikoli skrivala. Ves časjeaktiv-no sodelovala z Črnimi pantcrji in belimi radikali. Njena izključitev iz prcdavateljskega zbora UCLA je močno odjeknila. Še cnkrat so zmagali kalifor-nijski konscrvativci z guvernerjem Rcaganom na čelu. Za Angelo Davis to ni bila večja ovira. Po-stala je znana in še okrepila jc svojo rcvolucionarno aktivnost. ,,Rcvolucija sc mora ukvarjati s stvarnimi pro-blemi in to takoj, nc da bi izgubljali čas v brezcijni rctoriki o revoluciji. Moramo se ukvarjati s stvar-nimi, temeljnimi problcmi!" Temeljni problemi pa so v vclikih črn skih getih Amerike, od koder je izvirala tudi Angcla Davis, temeljni problemi so v življenju zatiranih ras Ame-rike, ki nimajo možnosti za enakopravno vključe-vanje v življenje svojc bogatc domovine. Tu jc vi-dela možnost: pomagati svojim ljudem, pomagati jim s tcorijo pa tudi v akciji. Agcnti FBI so jo po dvomesečnem skrivanju aretirali v nekcm motelu v Nc\v Yorku. Mesec dni je čakala na izročitev sod-stvu Kalifornijc. Proti izročitvi je bila organizirana svetovna akcija brez uspeha. Angcla Davis je lahko obsojena na smrt, če ji dokažejo krivdo. ,,Če bi se prostovoljno prcdala Reaganu & CO. bi to pomcnilo. da se prostovoljno dajem rablju. Bila sem ujeta. Zamc to pomeni, da moram okre-piti naporc v borbi z nemogočim sistemom!" Prcpadi sc vcčajo. borba sc nadaljuje. Silent majority nc niorc vcč v miru spati, Angela Davis in tovariši je ne puste pri miru. ,,Voč in vcč nas bo zaprtih, toda najvažnejše je, da revolucija pridobi na poletu in moči!" PS. Tribuna bo o Angeli Davis še pisala. B Cizej KOSTAS AXELOS: od člpvekove odtujitve k osvajanju sveta (Uvodni del' teksta Da bi razumel Marxovo misel) Miscl Karla Mar.\a, ki se je po njem razvila v marksizem, metoda in doktrina, uradno sistemati-zirana tcorija in praksa, nadaljuje in razširja celot-no zahodno metafiziko, čeprav hoče filozofijo uki-niti, da bi se lahko realizirala v realni in materialni akciji. Vsak člcn v zgodovini misli. vsak nov zače-tek misli pripravita Filozofija in Zgodovina in ta grc vedno po začrtani poti - soveda pa naredi tudi nove korakc. Misel je v svoji zgodovini živec tega, kar običajno imenujemo zgodovina idej: s svojo filozofsko obliko in mislijo postane celo luč zgo-dovine. Grška misel predstavlja prvo etapo poti, ki vodi do Marxa. r,Moderna filozofijaje le nadaljevala na-logo, ki sta jo začela Heraklit in Aristotel", pravi utemeljitclj marksizma. Prcdsokratiki prvič v zgo-dovini svcta dojamcjo bit v postanku celotc (vsega kar je) kot logos in alethcia božanskcga in neunič-ljivega Physisa. Hcraklitu ljubiti Modrost pomeni: dojeti v pri-jateljstu - v vojni in harmoniji - F.no - Vse, Physis, enotnost vsega, kar se odkriva in zakriva, bit v postanku totalitete sveta, in izraziti skozi člo-veški jezik ritcm Logosa. V borbi proti Sofistom sta Platon in Aristotel, klasična filozofa Hcladc po Sokratu in ne samo Helade. ,.ločila" bit od misli. osnovala filozofijo, se pravi metafiziko. in tako odprla pot dualizmu. Grška miscl misli - motri fenomene Physisa in po Platonu, ki loči ideje od stvari, poskuša razumeti njihov metafizičen po-mcn, celo teološki. V Aristotelovih očeh pa vendai še vsa prvotna filozofija doseže vrhuncc v vpra-šanju: ,,Kaj je bit (celotnega svcta)? " Skeptiki obrnejo orožje misli proti misli in ko jc prvotna enotnost porušena, se skušajo stoiki in epi-kurejci nasloniti na samozavcst. Potem se grška misel sreča s krščansko vero - pred katcro jc bilo židovsko odkritje - in Plotin šc vedno poskuša vzpostaviti smisel (izgubljene) CL-lote. Zmagovalec Helade, Rim, se razvije na področju, ki je bistvcno socialno, in praktično in ustvarjeno iz vscga. kar je ,,res". Toda Rim tako ne ubeži svoji pogubi. Za rcpubliko in rimski imperij vclja, kar velja tudi za vsako obliko eksistence. Vedeti je trcba, da je vsa-ka zmaga preludij poraza. Stari svet umre in židovsko-krščanska tradicija se razvija in odpira novo obzorje. Smatra sc, daje celota vsega, kar je - svet - ustvarjen e\ nihilo in da ga je ustvarilo bitje par exellence Bog. Svct ni več postanek Physisa, ampak Stvarstvo, ki bo spo-znalo Apokalipso. Ljudje, ki živijo z znamenjem grcha, čakajo poslednje Odrešenje, ki je omogo-čeno z božjo žrtvijo, z žrtvovanjem Boga, ki jc postal Človek in ki je umrl za ljucli. Clovcško bitjc nosi tako v sebi božansko sporočilo in postanc ža-riščc dramc Človek, ustvarjen po božji podobi, ustvarja in se nc neha boriti proti naravi in mesu (telcsu), zato da bi zmagal Duh. Ljudje, ki se gib-ljejo po zcmlji, ustvarjajo in spočenjajo, smejo gle-dati le v nebo, zavedujoč se^ da je rcsnični svet v onostranstvu, onostranstvo. Zidovski preroki. Stari in Novi Testament, sveti Avguštin in vsa mistika in sholastika vzdržujejo to tradicijo, katorc moč se nadaljuje do Reforme. Zelo tcžko je govoriti o krščanski filozofiji, kajti to, kar povzdigujc vcro v Razodetje in se opira na avtoriteto Cerkve, ni več filozofija. Neka določcna misel je kljub tcmu pri-sotna v krščanskem svetu. Tretje obdobje (tretja etapa) se navezuje na me-sto, kjer sta se obe predhodni dobi ustavili: na-daljuje, kar je bilo pred njim, toda - kot misel se pojavi z novim obrazom. Evropska in moderna misel razdre enotnost celote Physisa - kar je bilo vprašljivo že v krščanstvu - in zanika zakonitost stvarstva. Postavlja ego človeške osebe, človeškega subjekta kot res cogitans in ga zoperstavlja (objek-tivnemu) svetu res extense. Predstavitev in ratio, zavest in znanost omogo-čajo zaseganje neskončncga sveta in začenjajo pot, po kateri se bo razvila volja moči in zavesti, zna-nosti in tehnike. Človek in človeštvo začneta z osvajanjem vsega, kar je in stremita za objektivnimi realizacijami. Samozavesti - zavesti človeka in nje-gove volje ne ovira nič več, zgodovina postane pravo mesto za boj proti naravi, Tehnika hoče spremeniti vse. Racionalizem in humanizem, pri-rodne, zgodovinske in humanistične znanosti, praktična aktivnost in teorija sprožijo gibanje, ki mu je namenjeno, da potegne za seboj ves planet. Zdi se, da se to gibanje, ta tek, ta pogon ne ustavi niti pred krizo, krizo, ki odkrije nevarnost niča nihilizma, kajti prvotni in poslednji temelj vsega tega gibanja se sploh ne razkrijeta: odgovora na vprašanje, ki sprašuje po vzroku vsega, kar je in kar se ustvarja, ni. Utemeljitelji Renesanse in Descartes, francoski enciklopedisti, filozofi prosvetljenstva in misleci ,,nemškega idealizma" (od Leibniza do Kanta in Hegla) so junaki osvajalnega pohoda ego cogita. nadčutnega Jaza, absolutnega Subjekta - absolut-nega Duha. Kljub temu se med tem pohodom sli-šijo tudi drugi glasovi (ki jih pa ne razumejo): gla-sovi tragedije. Za grško misel svet kot celota vsega, kar nastaja in nestaja, ostaja Eden: to je Physis, ki ga raz-svetljujc Logos, Logos, ki oživlja jezik in misel smrtnikov. Bit večncga Kosmosa se manifestira v svoji resnici skozi bitja in bivajoče, izraža se v mi-tih in gostah nesmrtnikov in se razkriva skozi polis, umetnost, poezijo in v njih. Človek je bitje Physisa (ki je Helenom pomenil to, kar pomeni nam Na-rava, če je Physis celota); vežejo ga ,,fizične" vczi in poslušen je kozmičnemu ritmu. Ko ljudje pro-učujejo to, kar je, izražajo svoja spoznanja v jcziku in utelešajo v znanju, ko uporabljajo odločilni techne v Phvsisu, nikdar ne nastopajo kot gospo-Jarji Kosmosa, njihova dela nočejo prekršiti njcgo-vega reda. Kar jc spoznano za bivajoče - v svoji naravi in posvečeni polnosti - ostaja poslednja stopnja in prvi temelj. In Heleni so sc znali upreti grožnji ne-biti (niča), ki tudi jc. Včasih so jo Jrznili cclo izgovoriti. nc da bi zato raziskovali moč samega niča in ne da bi spraševali temeij biti. V očeh židovsko-krščanskega Razodetja - od nckega določenega trenutka bolj krščansko kot ži-dovskega - jc cclota kot svct vzcta iz Niča z ustvarjalno kretnjo Boga. Celotna stvaritev in vse kreature ostanejo podrejene Stvarniku. Pričujoči svet je le prehodna etapa pred vstopom v drug, pravi svet. Narava postanc tisto, proti čemur se ljudje borijo in ustvarjajo nova bitja in bivajočc: toda narava mora biti obvladana, kajti nad njo se vzdiguje Duh in nad smrtniki, ki izpolnjujejo svojc naloge in svoja dela v božjo slavo, vlada Clovek-Bog, Bog ki je postal človek, sin absolutnega go-spodarja. Vse, kar je, je podrvržcno načrtu božje previdnosti, ki sledi svojini ciljem. Za moderno misel je svet hrati Narava in Duh -realnost in ideja - in ga lahko doumemo s prcdsta-vitvijo in mislijo ljudi, ki ga hočejo poznati in obo-gatiti, razložiti in spremeniti. Človek je ta oseba, ta subjekt (kvazi absoluten), ki z drugimi ljudmi, z Družbo, dela, trpi in ustvarja predmete, sprošča ^trahotne moči tchnikc, ki se vključuje v boj proti naravi in ki ji je namenjeno, da postane vzvod, ki bo pognal v gibanje vcs planet. Evropska in moderna misel, tretja faza zahodnc miselnosti, ki stremi po svetovni ekspanziji, je bistvcno in neprestano v krizi: išče poslednji te-melj (posiednji vzrok), v katerem bi utemeljila svo-jo tcorctično in praktično aktivnost, postavlja z ozirom na Vse in z ozirom na vse: problem vzroka in nc uspe ji dobiti radikalen in popolen odgovor. Mcdtem ko išče bit enotnosti celotc tega, kar se manifestira v njenih nedrih, hoče neprestano dojeti Svct, vendar ne v njcgovi polnosti, ampak v spcci-fičnih področjih z ozirom na določene per-vivktive. Iz francoščinc prevedla D. Herman (Naslov originala: Pour comprondre la pensee de Marx, v: Marx penseur de la technique) HANS ARP. DADA PESNI 1904 Oblekel je svojo črno obleko in svojo ognjeno ovratnico in sc uscdel pred sliko nckc žene. Prcd polnočjo ga je obiskal prijatelj in ga vprašal kaj misli. Odgovoril jc: Moja duša praznuje majhen praznik. Danes pred tritisoč leti je umrla njena ljubezen. 1904 Moja senca postaja vcdno večja in večja sam postajam vedno manjši in manjši majhen kot miš. Moja senca postaja vcdno večja in večja sam postajam vcdno manjši in manjši majhen kot točka. Kam to vodi? Kam to vodi? V vcliko in majhno neskončnost. 1920 smejoče živali sc penijo iz železnih veder. valjarji oblakov stiskajo živali iz njihovih semen in kamnov. gole stojijo kmetije na prastarih kamnih prav tiho pri vejah in ribjih koščicah. rogov" Drebada snežene kroglje. na stolih galopirajo kralji v hribe in pridigajo decemberski rog: spusti slamnate mostove prinese brezglasno ip dobro «»'«•*" železna pisma. v ledenih steklenicah zmrzujejo divje grlice. oni nosijo cilindre iz zrcalnega stekla klobukc iz žcleza palicc iz železa orehe iz železa oni bobnajo proti železnim vratom iz njihovih torb se dvigujcjo oblaki veliki so magnetični so na tilniku imajo otroške zmaje 1924 od sedmih nožcv padeta dva v svetlobo pohlepno režcta dve okrogli luknji v stržen svetlobe iz dveh lukenj padejo štiri gumbi dve luknji štiri metle ko padejo luknje iz lukenj skočijo gumbi z gora mizni predali se ne odprejo več železnice se zaustavijo prav tako ure vetrnice popotne palice nosi klobuk klobuk klobuk se varuje klobuka pozdravlja vas in sprašuje za pot ki vodi k očem oči govore med seboj kot semena na valovih pobegniti hočejo iz dreves preden peruti izoblikujejo listje luč tcče sem ter tja po svetu med vejami časa duša koraka v svoji opravi kremplji zadržujejo korenine ognja plameni so brez imena vsak plamen ima pet prstov roke gladijo peruti v nebu pozdravljajo jih in jih sprašujejo za pot ki vodi k ustnicam moje ime je ogenj moje ime je luč , moj klobuk so vaJovi pozdravljam semena drevesa peruti kremplje semena kač so svilnate besede železne besede tečejo samo začasno kot pravljice brez popkov ki so pozabili svojo popotno palico brez palice nobene prsi brez prsi nobeni zobje lasje za lasje in klobuk za klobuk klobuk dol pred klobukom oči gor pred klobukom 1929 umetnost je dvakrat tako velika kot oče in mati služi za levi čevelj 1930 beli lasje kamenja. črni lasje vode. zeleni lasje otrok. modri lasje oči. vode zatiskajo njihove oči kajti z neba pada kamenje in otroci kamenju vodani otrokom in otrokom izpadajo lasje. kamenje ima v svojem desnem hlačnem žepu maslo in v svojem levem hlačnem žepu kruh in jih ima zato vsakdo z odličnim spoštovanjem za kiuh z maslom. kamniti kruhki z maslom nosijo prečo desno vodeni kruhki z maslom prečo levo in otroški kruhki z maslom prečo po sredi. zeleni travniki. modro nebo. črni čevlji. beli lasje. črni čevlji z modrirri ustnicami in modrimi gumbi. štiribarvne brade v eni podobi kot živi lasje našega časa. modri prostori z zelenimi ustmi in zelenimi čevlji. moč levov je bela. moč levov je bela. zveste oči moči so črne. črno je simbol za bclo. kar pomeni prav toliko kot nasvidenje ali kdaj se bomo znova prebudili. odgovarjajo beli zvonovi s svojim zelenim zvonenjem na vprašanja ustnic ali na vprašanja ust. strahopetnost moči je črna kot zveste oči moči. štiri barve brad so bela črna zelcna in modra. hitrost kamenja je modra. brezosebnost vode je zelena. meso otrok je črno. voda zatisne svoje oči kajti z neba pada kamenje. kamni padajo na glavc otrok. otrokom izpadajo oči. zdaj otroci ne na> 'ejo več poti s stropa v usta in iz ust v žclodec in iz želodca v lonec. modri lasje kamenja so počesani. črni lasje vode padajo v juho. beli lasje kamenja.črni lasje vode. zeleni lasje otrok. modri lasje oči. beli lasje. črni lasje. zeleni lasje. modri lasje. kamenjc. vode. otroci. oči. kamenlasje. vodalasje. otrocilasje. očilasje. zeleni travniki. modro nebo. črni čevlji. beli lasje. modro zeleno črno strahopeten in zvcst. 1930 jajce iz ognja. jajce iz vode. jajce u vetra v svileni vreči. jajce iz zraka. stoječi mož in stoječa žena. sedeči mož in sedeča žena. ležeči mož in ležeča žena. lesev iz kosti je prislonjena k deblu iz mesa. mož ima palico iz kosti. žena ima palico iz mesa. stoječe jajce. sedeče jajce. ležeče jajce. mož ima klobuk iz kosti. žena ima klobuk iz mesa. klobučno mizarstvo srajčna mesnica gumbna morija ovratnično vrtnarstvo predpasniški lov in tako dalje. rezgetajoče klobase iz niniv. pokrajina iz ognja. pokrajina iz vode. pokrajina iz zemlje. pokrajina iz zraka. kamni pozabijo svojo dolžnost m se vržejo s svojimi ustmi in kremplji na meso. gube ognja se polnijo s solzami. gube vode se polnijo s solzami. gube zemlje se polnijo s solzami.^ube zraka se polnijo z jajci. srce ognja. srce vode. srce zemlje. srce zraka. spim kot jajce brez srca. jajce. ogenj. voda. zemlja. zrak. mož. žena. jajce nosi klobuk in predpasnik iz ognja. voda nosi srajco z gumbom iz zraka. mož nosi ovratnico iz ognja. žena nosi predpasnik iz vode. to draži moške rože. pade kamen s svojega držala tako pride žena s predpasnikom iz vode in prisloni lestev iz kosti k jajcu iz ognja. klobuk iz mesa žene pozdravi palico iz kosti moža. pokrajina iz zraka je izpolnjena z možmi in ženami ki si trgajo svoje liste zapognejo svoje klobuke vržejo vse črke proti letečim jajcem. držalo ognja. držalo zraka. listi moža. listi žene. 1926 to so bile kačc opice klavirji z divjo rastjo pod pazduho to so bilc zamchurjcnc kokoši žcleznice jadrnice šivanke v zalcdcneli domovini obdani z rudo jabolčnih vrtov to so bilc v šibkih ustih štirikotnc vilice mize scncc vilic ki niso moglc vzdržati in so po jedi skočilc pod mizo in ined štirimi miznimi nogami vrtale za majekene štirikotnc ljudi z majčkenimi štirikotnimi morji v rokah to so bili jclcni ki so stopajoč iz zakopancga zraka sobc pozdravljali jahajoč kot sneg drcmajočih mačk na rdcčih psih to so bili zmodcni mrmrajoči /nakaženi vetrovi /astavc lajnarji ki so sc izgubili v nočni svctlobi ki jih je obdajala v raztrganih otrocili prcbičanili pritlikavcih golih tckočinali s šolskimi torbami na hrbtih postrvmi v plcsni obleki to so bili navihanci . . . 1939 glavo navzdol noge navzgor palmo v brczdanje tja oil kodcr jc prišcl. nobenc časti nima vcč v tclcsu nobenega ugriza nc grizc vcč v prigrizck no inl/dravi m ->o ik" ustavlju ko ga častc. glavo navzdol noin.' navzgor pahnc v brczdanje tja oil kodcr jc prišcl. kc>t kosmata sklcda kot štirinožni dojilni stol kot odmevno dchlo pol polno pol prazno. glavo navzdol nogc navzgor palinc v brezdanjc tja od kodcr jc prišcl. 1939 pcljcm sl- v vlaku ki jc prenapolnjen. na vsakem sedežu v mojcm oddclku scdi žena kiji v naročju scdi mož. /rak jc neznosno tropski. vsi potniki so ncznansko lačni in nc priMiehoma jedo. nonadoma začncjo možje stokati in /ahtcvajo matcrinc prsi. žcnam razpncjo oblckc in po mili volji sesajo svcžc mlcko. lc jaz nc scsam m niscm scsan. nihee mi ne scdi v naročju m nikomur ne scdiin v naročju kajti jaz sem konj. sedim pokončcn in volik s svojimi zadnjimi nogami na klopi lii sc udobno naslanjam s prcdnimi nogami. rezgetam glasno hii hii hii. na mojih prsih so svcti šcst gurnbov sc\ appeala lopo nanizani kot leskotajoči gunihi unit'ormc. o polctni čas. o dalnji širni svct. O ŽALOSTI S seboj je prinesel knjigi, položil ju je na omarico pri - vratih, ki so ga pripeljalav sobo. V zvezi s tem dejanjem se ni dalo ni-česar storiti, čeprav so ostali gostje protesti-rali pri gostitelju. Po nekaj trenutkih je člo-vck s knjigama po gostiteljevem privolje-nju — pričel z branjem besed, ki jih je imel napisane na polah rumenega papirja, ki jih je potegnil iz žepa. Začetek je bil nasilno gla-sen, prepričevalen in nenaraven. To se je zgodilo zaradi tega, ker je hotel ljudi v sobi prepričati, kako potrebno je, da ga pazljivo poslušajo. Ko je zaznal, da ga hočejo poslušati brez prekinjanja, je glas postal naravnejši, izgubil je bojevitost, včasih je bilo celo opaziti sle-dove strahu. Govoril je: ,,Grem, da bi skušali razumeti, kam moram kreniti. Grem, da bi spoznali, komu je potrebna naša odsotnost. Grem, ker sem žalosten, ker delo ni opravljeno, ker je moja žalost vašemu veselju sestra. Da bi me jasneje slišali, hočem povedati stavke nekega dvogovora. M. ,Ta drek, to posrano vreme, ta gnoj po cestah, mislim, da je zadnji čas, da znorim (grem). Ljudje, trdno sem prepričan, so le slaba krandarija te brozge. Jaz se ne grem več.' E. ,Popolnoma te razumem. Samo to, kar skušaš obesiti vremenu in tipom okrog po cestah, je samo tvoj moralni maček, ne pa del svetovne gnusobe, kot skušaš poceni dokazati/ M. ,Et tu, Kruti. Kam si me pa potegnfl? Jaz nisem mačkast, jaz sem samo žalosten. Jaz sem preganjan aktivist, ki ženi svoj akti-vizem z žalostjo in lenobo. Vidite, da v tem pogovoru ni ničesar, kar bi bilo zanesljivo, kar bi lahko služilo kot oprejemljivo nadaljevanje mojemu razmišlja-nju. Moram se preseliti na območje oprijem-ljivega. Jaz šef kulturne rubrike, sramežljivi borec za pravice zamejskih Slovencev, zavo-žen študent ljubljanske slavistike in občasni člankar, prijatelj pesnikov, publicistov, kme-tov in zgodovinaijev, priložnostni debater, odhajam nazaj, grem tja, kamor sodim. Sveti vedi v naročje. To ni polom, to je sveta ža-lost. Konec mora biti temu občutku, da držiš boga za jajca, konec mora biti laži, ki misli o sebi, da odrešuje ljudi, konec mora biti pripravljenosti, spopasti se z vsemi obli-kami človeške neumnosti. Ker neumnost je del tega življenja in živi z mojo žalostjo polnokrvno življenje. Kulturna rubrika je hotela biti edina usta-nova slovenske kulture, ki ne bi razmišljala o kulturi in njenem poslanstvu z mislijo, ki je zavezana boljši resnosti, edinemu, zveliča-nemu in odrešujočemu. Nočem več naprej. Kulturno dejanje je avtonomno dejanje, ker v vsakem trenutku svojega življenja smeši in uničuje ideologije, ki nastajajo ob njej ali za njo. In tu je vsa resnost. Lahko je samo ve-lika šala tega življenja. Kulturna dejanja ne prenesejo več pene na ustih. Popolno ne-razumevanje takega poslanstva me sili, da dam slovo temu delu študentskega kultur-nega življenja. Adio. Še vedno sem žalosten. Druga rana, ki jo zavestno in hote zdra-vim, pa je moje ukvarjanje z zamejskimi Slo-venci. Cas resnično ni najbolj primeren in morda so mi dogodki v zadnjem času še potrdilo, da sem na pravi poti. Ne morem razumeti gibanja (našega študentskega), ki se upa trditi, da razume in da živi s stisko Slo-vencev, ko pa o stiski okrog sebe ni priprav-ljeno razmišljati. Reševanje in angažiranje v stiski zamejskih Slovencev bo dobilo svojo resnico šele z enakovrednim angažiranjem v trenutku znotraj SRS. Na svidenje. Žalosten sem. V trenutku, ki ga skušam razumeti, vidim samo eno pot, ki pa jo bom razumel v tre-nutku, ko bo moja žalost do konca domiš-ljena. Ko zapuščam sobo in se po stopniščni ograji drsam proti izhodu, pričnem premiš-ljevati, koliko resnice je v besedah. Mora biti resnica. Morda res tista relativna, toda je: In na ulici spoznam, da je toliko resnice tudi v vsem, kar napadam. Toliko resnice je v vseh stvareh, ki se jim odpovedujem, ki jih v pri-merjanju s svojo resnico proglašam za laž. Med potjo spoznavam, da je vsa resnica v neobremenjenem delu in v človeški žalost. m.s- Uredil: Jože IConc razmišljanje ob letošnji redni letni univerzitetni skupščini Ni sicer navada, uvodoma razpravljati o rečeh, ki sicer ne zadevajo direktno univerzi-tetne skupščine, toda način kako je bila le-tošnja univerzitetna skupščina predstavljena širši slovenski javnosti, sili k temu. Gotovo ni skrivnost, če rečem da imam v mislih predvsem naša sredstva javnega obveščanja. Predstavitev letošnje univerzitetne skupščine je bila milo rečeno projekcija zunanjih ho-tenj in pobud v univerzitetno življenje, ne pa celosten prikaz vsega tistega o čemer se je na skupščini govorilo. Moj namen ni razčlemba, kako naj funkcionirajo sredstva javnega ob-veščanja (to je pač pristojnost tistih, ki z temi sredstvi upravljajo), temveč zahteva po korektiiem in objektivnem prikazu, tako pomembnega dogodka, kot je univerzitetna skupščina. Zal moram ugotoviti, da sredstva javnega obveščanja, te naloge niso opravila. Skušal bom to svojo trditev tudi dokazati. Naj začnem pri osrednjem dnevniku ,,Deio", ki je temu dogodku posvetilo uvod-nik z naslovom ,,Univerza in družba", ter notico na isti strani z imeni odlikovancev, ki jih je odlikoval ob tej priložnosti predsednik repablike. Notico zaključuje genialna vse-obsegajoča fraza: ,,V obširni razpravi so šte-vilni diskutanti opozorili na najbolj aktualne probleme, ki stoje pred posameznimi fakul-tetami in univerzo kot celoto in nakazali poti, kako bi se univerza uspešneje integri-rala v celotna družbena prizadevanja po hi-trejšem razvoju." S tem je informacija zaključena. Svoje logično nadaljevanje, morda obravnavo naj-bolj aktualnih problemov, bi pričakovali, da bo informacija dobila v uvodniku. Toda pi-sec se oklene najbolj enostavne metode, iz diskusije izbere (iztrga) misel dr. Franceta Čemeta, katero potem ves čas neutrudno povezuje z lastnimi razmišljanji o univerzi, družbi in znanosti. Do tu vse lepo in prav, loda, ko isti misli pritakne še samovoljno trditev, da je le-ta bila osnovna vsebina uni-verzitetne skupščine s tem potvori, odnosno zanika kakršenkoli drug prispevek k nadvse plodni diskusiji. Takšna interpretacija pa se-veda ni korektna in ne prispeva k objektiv-nemu prikazu dela skupščine. KJjub enostranskosti tak pristop še vedno presega ,,informacijo" ljubljanske televizije. Televizija je v svoji redni oddaji posvetila do-godku približno toliko časa, kot kakemu boljšemu reklamnemu izdelku. V bliskovi-tem posnetku zdirjajo mimo nas odliko-vanci, nato pa nas bravec teksta opozori, da se zastopniki študentov niso oglasili k disku-siji. Mimogrede povedano je to čista izmiš-ljotina. Na prihodnji univerzitetni skupščini naj vaš poročevalec, tovariši s televizije, bla-govoli počakati do konca skupščine. Lahko vas sicer nekoliko pozno informiram, da je diskusija predstavnika študentov tov. Lenar-ta Šetinca bila čisto soliden prispevek k delu skupščine, kar lahko potrdijo vsi tisti, ki so zdržali do konca zasedanja skupščine. Ob obeh primerih lahko upamo, da bo prihodnja skupščina zavzela več prostora na televiziji in da obravnavanje v časopisju ne bo podrejeno enostranskim interpretacijam. Udeleženci zelo obširne diskusije so izra-zili svojo zaskrbljenost, spričo zoževanja so-cialne strukture študentske populacije, veli-kega osipa in socialne selekcije, ki se obi-čajno izvrši že pred prihodom na univerzo. Tako socialna selekcija pa seveda onemo-goča dostop na univerzo, vsem tistim, ki bi zato bUi objektivno sposobni. Na vso to pro-blematiko je skupščina opozorila z vso res-nostjo. Zelo tehten prispevek v tej smeri je bilo poročilo vodje skupine strokovnjakov z oddelka za psihologijo prof. Toličiča, ki se je ukvarjala z osipom na univerzi. Dognanja o osipu na naši univerzi so zaskrbljujoča, kažejo pa zanimiv odstotek povezanosti med srednje-šolskim uspehom in poznejšim de-lom na univerzi. Zaključki raziskave so iz-zveneli v ugotovitvi, da bi univerza morala imeti možnost svetovanja in usmerjanja bo-dočih izobražencev. Nedvoumno pa je bilo povdarjeno, da vsi problemi ne leže izključ-no v boljšem in smotrnejšem delu univerze, temveč da so problemi, ki jih bo morala ure-diti družba sama. Prav tako je bilo sproženo vprašanje izra-čuna kapacitet posameznih fakultet in s tem realnega pristopa k problematiki učinkovi-tosti univerze. Ob tem je bilo povdaijeno, da je nesmiselno zgolj mehanično povečevanje finančnega vlaganja v visokošolsko izobraže-vanje, ker izkušnje razvitih dežel kažejo, ds takšna vlaganja niso obrodfla željenfli rezul-tatov. Predstavnik skupnosti študentov se je za-vzel za hitrejše reševanje in sodelovanje pri ureditvi delovnega statusa študenta in takšnc reformo študija, ki bi imela za posledico in končni cilj, kreativnega strokovnjaka. Naj sklenem razmišljanje ob letošnji uni vercitetni skupščini z ugotovitvijo, da je ilu zorno pred univerzo kot celoto postavljati neke pretirano velike naloge po zvišanju ka pacitet, pa čeprav so to morda pobožne želje tistih, ki ne poznajo v zadostni meri delova nja tako kompliciranega organizma kot je univerza. Univerza bo svojo brez dvomz pomembno vlogo v preobrazbi naše družbf odigrala le pod pogojem, da ne bo izpostav Ijena ,,konstruktivni" kritiki in različnim pritiskom, pa če imajo slednji še tako pleme-nite cilje. VAKANJAC MILENKC TEZE TEZE ZA KRITIKO DELA ZVEZE KOMUNISTOVNA UNIVERZI 1. Aktivizem jc samo radikalizacija obstoječega političnega sistema. Posebej to velja za politična dogajanja na univcrzi v zadnjem času. 2. Študentski radikalni aktivizem si sam spod-kopuje tla pod nogami. Dosledno izvajanje akti-vizma je kritika osnove, iz katerega se poraja. Akti-vizem iz tczc prerašča v antitezo. 3. Zavestne sile univerzitetne skupnosti študen-tov morajo pospešiti razvoj aktivizma, s tem bodo izvedlc najučinkovitejšo politično akcijo. V štu-dentski zavesti se mora močneje uveljaviti ugoto-vitev, da je to samo prehodna faza gibanja. 4. Organizacije in skupnosti, ki hočejo biti aktivno in kieativno udeležene v novi politični atmosferi, se morajo odreči ustaljeni institucio-nalni strukturiranosti. Omogočiti morajo stalno in učinkovito kritiko. Svoboden človek ne more za-upati nobeni partiji, če je ni ustvarjal sam. Nobena organizacija ne more inkorporirati avantgarde, ker se to lahko zgodi samo obratno. Marjan Pungartnik štipendije IZ SKLADA BORISA KIDRIČA O štipendijah, ki jih podeljuje Sklad Borisa Ki-driča, sem se pogovarjal s tovarišico Čadež Marijo, uslužbenko pri omenjenem skladu. Sklad Borisa Kidriča vsako leto podeljuje neomejeno število šti-pendij. Zato nas lahko takoj preseneti relativno nizko štcvilo štipendistov. V tem študijskem letu je sklad prejel le 60 prošenj za štipendijo iz vrste red-nih študentov ter 27 prošenj študentov za študij na tretji stopnji. Od skupno 87 kandidatovje upravni odbor sklada odklonil 6 prosilcev. Odklonili so jih zaradi prenizke povprečne ocene ali pa so kandi-dati sami umaknili prošnje, ker so medtem dobili štipendije v delovnih organizacijah. Merilo za pravico do štipendije iz tega sklada, je povprečna ocena 8 (prav dobro). Socialni status, po izjavi tovarišice Čadeževe, do sedaj niso mnogo upoštevali. Šcle ob sprejetju družbenega dogovora, ki postavlja v ospredje prav socialno vprašanje štu-dentske populacije, je Sklad Borisa Kidriča sklenil sprejeti nov pravilnik, ki naj bi bil v skladu z dogo-vorom. Upravni odbor sklada sicer uradno še ni potrdil novcga pravilnika, vendar ga je načelno že sprejel. Novi pravilnik ne predvideva minimuma 640 din, marveč 800 din na družinskcga člana. Stipendijc pred sprejetjem pravilnika znašajo 300 in 320 din. To je tako imenovana osnova. Kandidati, ki niso Ijabljančani pa prejemajo še poscbni regionalni dodatek, ki znaša 250 din. Sklad nadalje podeljuje še stimulativni del, ki ga določi po posebnih postavkah. Denimo, da.je štu-dent popravil povprečje ocene z 8,0 na 8,2. V tem primeru dobi 30 din, kar se mu prištejc k osnovi iz prejšnjih let. Toliko višjo štipendijo dobiva potem vse leto. Vzrok. da je število prosilcev za štipendije iz tega sklada relativno nizko, še poscbej glede na neomejen razpis, je v tem, 'da moja imcti kandidat povprečno oceno najmanj 8 in da mora biti štu-dent tretjega letnika. Stipendije iz Sklada Borisa Kidriča so namenjene predvsem študentom, ki so v prvih dveh letih študija že pokazali določcno mero študijske zrelosti in afinitcte do raziskovalnega dela. Prav zato morajo kandidati k prošnji, življe-njepisu, prepisu ocen iz prvih dveh lctnikov ter potrdilu o osebnih dohodkih staršev priložiti še priporočilo enega ali večih profesorjev. To pa so pogoji, ki jih izpolnjujejo le redki kandidati. Pravilnik predvideva v tej smeri določcnc spre-membe, ki pa nc bodo bistveno vplivale na že opi-sano stanjc. Djjal sem žc, da jc predviden novi cenzus 800 din. Čc pa pride na družinskega člana manj kot 800 din, bodo kandidatu povišali osnovo na 400 din, ob nespremenjenem regionalnem in stimulativnem dodatku. Povprečno oceno 8 pa bodo dvignili na 8,3. Novi pravilnik prcdvideva tudi neko novost. Tisti študentje, ki bodo imcli iz prvih dveh letnikov povprečno oceno 9. z dohodki na družinskega člana, ki presegajo omcnjeni cun-zus, bodo na koncu vsakega koledarskega lcta dobili 1800 (vsak mesec po 150 din), kot nagrado za dclavnost in prizadevnost. Po izjavi tovarišice Čadeževc povzroča največ težav pri sprejemanju kandidatov prav kritcrij oce-njevanja, ki se močno razlikuje na raziičnih fakul-tetah. Znano je, da je med naravoslovnimi in druž-boslovnimi fakultetami velika ,,dihotomija" pri kriteriju ocenjevanja. Na vseh naravoslovnih fakul-tetah morajo študcntje narcditi približno 10 izpi-tov. Med tcmi so tudi izpiti iz predmetov, kot so matematika, fizika, organska kemija itd., kjer študent le težko dobi višjo oceno od 7. Zato je notorno, da bodo celo najboljši slušatelji teh fakul-tet z veliko težavo dosegli povprečno oceno 8,3. Po drugi strani pa vzemimo za primer Filozofsko fakulteto, kjer dobe študentje ob diplomi prve stopnje le eno oceno. Gotovo je tu težko poiskati pravi kritetij. Da je temu v resnici tako, nam pove dejstvo, da je s Filozofske fakultete kar 30 % šti-pendistov. Nc smemo pa pozabiti, da ima Univerza 10 fakultct. Tako med štipendisti skoraj ni štu-dentov matematike, fizike in kemije. Prav to je dejstvo pa nam odkriva paradoks med namenom in stvarrostjo, saj so štipendije iz Sklada Borisa Ki-driča predvsem namenjene talentiranim študen-tom, ki naj bi se kasneje uveljavili na področju znanstvenega in raziskovalnega dela, le-ti pa jih ne dobivajo. Da bi presekali gordijski vozel, pripravlja sklad sistematično izdelane vprašalnike za profesorje o sposobnostih in nagnenjih kandidata, ki naj bi jih priložili k svojim priporočilom. Kot je dejala tova-rišica Cadeževa, dobi sklad priporočila profesorjev, ki so napisana le zaradi formalnosti, brez težnje, da bi v pravi luči pokazala prizadevnost kandidatov. MIRO KONČINA raziskovalno delo raziskovalne organizacije perspektive in odgovornost V številnih razpravah članov ZK, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom v samostoj-nih institucijah, na univerzi ter v nekaterih drugih organih in organizacijah so se izobli-kovala: ,,STALIŠČA 0 POLOŽAJU IN VLOGI RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ", ki jih priobčujemo. Razprave so bile izredno bogate, čepravv nekaterih vprašanjih tudi kontradiktorne. Vendar štejemo za potrebno, da vas sezna-ninD tudi z vsebino teh razprav v zgoščeni obliki in z materiali: ,,Povzetek razprav o položaju in vlogi raziskovalnih organizacij". STALIŠČA 0 POLOŽAJUIN VLOGI RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ Povzetek ugotovitev in predlaganih ukrepov: Program razvoja SR Slovenije temelji na pred-postavki, da ne bomo zaostajali za tehnološkim razvojem v svetu. Zato pripisujemo raziskovalnemu in razvojnemu delu v neposredni prihodnosti pose-bcn pomen. Čc želimo, da bo naša RR dejavnost izpolnila velika pričakovanja, moramo realno oceniti seda-njc stanje in kapacitete tc dejavnosti ter začeti sno-vati dolgoročne ukrepe, ki naj to dejavnost uspo-sobijo, da bo kos zastavljeni nalogi. Zavedamo se objektivnih razmer, v katerih ži-vnno. Razvoj raziskovalnih organizacij, njihov eko-nomski položaj in dosežki so nujno povezani z ekonomsko prosperiteto in močjo našega gospo-darstva. Trenutno nezadovoljiva situacija v gospo-darstvu onemogoča RR dejavnosti večjo pomoč gospodarstvu, zato se vrtimo v krogu, ki gaje mo-goce presekati le z zavestno in organizirano druž-beno politično intervencijo. V poslednjih letih smo bili priča nekaterim pozi-tivnim premikom. Nedvomen uspeh pomenijo že vrsto let naraščajoča sredstva SBK (Sklad Borisa Kidriča) ter zakon o zagotavljanju teh sredstev; to jc omogočiJo tudi organizacijsko utrditev SBK ter začctek strokovnega in samoupravnega ocenjevanja raziskovalnih nalog. Predlagani ukrepi v zvezi z zveznim fondom bodo še bolj utrdili centralno vlo-go SBK ter zagotovili kompleksnejše vodenje raz-vojne politike v Sloveniji. Znaten uspeh pomeni tudi naraščajoča skrb za razvoj šolstva in univerze. Pričakujemo lahko tudi, da bo na osnovi novega zakona o raziskovalni dejavnosti organizirana samoupravna skupnost pripomogla k razrešitvi še odprtih vprašanj raziskovalnega dela. Pozitivne premike v poslednjih letih je treba mnogo bolj energično nadaljevati, ker izhajamo kljub vsem naporom za razvoj znanosti in razisko-valncga dela iz zelo neugodnih pogojev: Naši specifični pogoji so za razvoj znanosti in raziskovalnega dela zelo neugodni: Pomanjkljiva organizacija raziskovalnega dela, pomanjkanje stro-kovnih kadrov, nizek družbeni produkt in dodatno k temu šc vedno relativno nizek delež produkta, ki ga izločimo za raziskovalno delo, razdrobljeno in siromašno gospodarstvo ter pomanjkljivo plani-ranje so vzroki, zaradi katerih ne moremo priča-kovati, da bodo raziskovalne organizacije same do-segle, da bo njihova dejavnost v naši družbi dosegla mesto in pomen, ki ji pripada. Posebnovznemirjadejstvo, da v poslednjih letih raziskovalne organizacije zaostajajo v razvoju, če-prav je gospodarstvo doseglo določen napredek (v Slovcniji so npr. proizvodna sredstva zamenjana z novimi v vrednosti 40 %). To je posledica orienta-cije gospodarstva na kratkoročne rešitve (licence in uvoz), izkoriščanja sistemskih pogojev (carina, montaža, razni predpisi), premikov v smeri trgo-vine itd. Obstaja realna nevarnost, da bodo ukrepi stabili-zacije, če bodo zaostrili tržne razmere in omejili splošno potrošnjo, v prvi vrsti prizadeli zopet raz-iskovalne organizacije. Zaradi orisancga položaja profesionalne razisko-valne organizacije stagnirajo ali pa si pomagajo na način, ki jih odteguje od primarnih nalog, ki naj bi jih izvrševale. Organizacije se vse več ukvarjajo s kratkoročnimi nalogami, v glavnem s prenašanjem manjših tujih dosežkov; vse več je rutinskega dela; pri sprejemanju nalog so organizacije nekritične ter prihaja pri izvajanju do improvizacij. V poslednjem času smo vse pogosteje priča uvajanju take pro- izvodnje, ki odteguje sposobne raziskovalce njiho-vemu osnovnemu delu. Problem raziskovalne organizacije in RR dejav-nosti namreč ni rešen, če sama zasluži za svoj obstoj, kar glede na visoko število specializiranih visokokvalificiranih kadrov v teh organizacijah ni težko. Vloga RR dejavnosti v moderni družbi je mnogo večja, zato morajo biti ustrezne tudi ambi-cije družbe, ki ne sme prepustiti raziskovalnim institucijam, da se znajdejo same v okvirih tržnega gospodarstva. ampak mora ustvaiiti pogoje, v kate-rih bo dobila od institutov več kot samo to, da se samostojno vzdržujejo. Zato predlagamo ukrepe: 1. Ustanovitev profesionalne službe s sposob-nimi kadri (tudi iz vrst raziskovalcev), ki naj ko-ordinira in skrbi za razvoj znanstvenega raziskoval-nega in razvojnega dela. Nevzdržno postaja, da se RR dejavnost pri nas še vedno obravnava zlasti kot del kulture in izobraževanja. Potrebno je čimprej organizirati poseben sekretariat za znanost in teh-noiogijo. 2. Poseben poudarek je potrebno dati stro-kovno analitskemu delu v bodoči samoupravni skupnosti. 3. Ustanovitev skupne komisije vseh zborov skupščine za RR dejavnost ter komiteja za to de-javnost pri IS. 4. Zbiranje dodatnih sredstev, predvsem banč-nih kreditov za aplikativne razvojne naloge. 5. Družbeni dogovor o obveznem evidentiranju sredstev za razvojno delo in šolanje kadrov pri kre-ditiranju novih investicij. 6. Povečanje družbenih sredstev za RR dejav-nost. 7. Ustanavljanje interesnih združenj in član-skega prispevka za reševanje kompleksnih proble-mov v korist razdrobljenih delovnih organizacij. 8. Stimuliranje vlaganja v RR dejavnost z davč-niiri olajšavami. POVZETEK RAZPRAV 0 POLOŽAJU IN VLOGI RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ 1. Program razvoja SR Slovenije in Jugoslavije v naslednjem obdobju je ambiciozen, a po mnenju številnih javnih delavcev uresničljiv. Načrtovalci programa so upoštevali razvojna gibanja v svetu ter postavili cilje, ki bi jih morali doseči, da Jugosla-vija in Slovenija ne bi zaostajali za svetovnim raz-vojem. 2. Načrt je sprožil tudi kritiko, ki je posebno ostra pri nekaterih strokovnjakih. Glavni očitekje ta, da načrt ni realen, ker zastavlja preveč ambi-ciozne cilje glede na sedanje pomanjkljivosti neka-terih dejavnosti. Uresničitev ciljev bi terjala radi-kalne spremembe na nekaterih ključnih področjih našega bodočega razvoja, česar pa program ne predvideva dovolj jasno. USPEHIIN NEUSPEHI 3. Pomena raziskovalne in razvojne dejavnosti za našo bodočnost se načelno vsi zavedamo. Res je tudi, da smo v poslednjih letih dosegli z zavestno akcijo na področju raziskovalnega dela nekatere pomembne uspehe. Med njimi velja predvsem ome-niti: - spremembo kredita za raziskovalno delo v letu 1967 v ,,nepovratna" sredstva, kar je omo-gočilo normalno delovanje Sklada Borisa Kidriča, - zakon o zagotovljenih in naraščajočih druž-benih sredstvih Slovenije za raziskovalno delo, ki preko Sklada BK omogoča stalnost pri financira-nju nalog, - materialni položaj na univerzi je znatno po-pravljen, - organizacijsko je bil utrjen SBK kot cen-tralno mesto, kjer se stekajo družbena sredstva za raziskovalno delo, - republike dobivajo vpliv pri razdeljevanju zveznih sredstev, itd. 4. Kljub omenjenim uspehom smo vsi nezado-voljni z napredkom, ki ga na tem področju dose-gamo. Številni članki v tisku, na radiu in televiziji osvetljujejo ta problem z vseh zornih kotov. Te-žava pa je prav v tem, da ta problem zgolj ,,osvet-ljujemo", praktični ukrepi pa so minimalni. In ker zaenkrat prav nič ne kaže, da se bo stanje na po-dročju raziskovalne in razvojne dejavnosti kmalu izboljšalo, je skepsa pri ocenjevanju dosegljivosti ciljev našega razvoja upravičena. ODGOVORNOST ZA RAZISKOVANJE IN RAZVOJ 5. Načrtovalci razvoja morajo predvideti tudi perspektive raziskovalne in razvojne dejavnosti. V Sloveniji smo doslej o tem bore malo slišali. Saj še to ni jasno, kdo je odgovoren za razvoj te dejav-nosti, od katere je v veliki meri odvisna uresničitev celotnega srednjeročnega načrta razvoja Slovenije! To skrb prepuščamo kolektivom samoupravljalcev, posameznim raziskovalnim ustanovam, združenju raziskovalnih organizacij. Organizacijsko breme in ves upravni mehanizem je prepuščen skoraj iz-ključno volonterjem ali posameznim funkcionar-jem, ki morajo opravljati poleg te dejavnosti še vrsto drugih funkcij. Zakaj menimo, da so pri nas ustanove ali funk-cije, kot je ministrstvo (ali sekretariat) ter sekretar za znanost nepotrebne, čeprav so izkušnje drugih držav (np. Anglije, Francije, Nemčije) drugačne? Kdo je pri nas odgovoren za razvoj znanstvenih, razvojnih in raziskovalnih dejavnosti? Katera usta-nova? Sklad Borisa Kidriča sicer financiia razisko-valne naloge, vendar zaradi objektivnih težav ne more voditi dolgoročne kompleksne politike raz-voja znanosti. Tudi samoupravna skupnost je ne bo mogla, brez pomoči dobrega profesionalnega apa-rata, ne formirati ne izvajati. 6. Morda je v jugoslovanskem obsegu za razvoj raziskovalnega dela odgovoren svet za koordinacijo znanstvenih dejavnosti. To je svet, ki ni dosegel posebnega uspeha z makroprojekti (80 % znan-stvenih organizacij ni zadovoljno s sedanjini siste-mom, glej EP št. 937, in je tudi avtor šttvilnih dogovorov o znanstveno tehničnem sodelovanju s tujino. Zakaj potem odklanjajo naši predstavniki, po njihovih ukrepih sodeč, izkušnje tujine, npr. funkcijo Max Planck Ges. v Nemčiji, CNRS v V ran-ciji, Ministry of Science and Technology v Angliji itd.)? Sekretariat za znanost in tehnologijo 7. Potrebujemo torej profesionalen pristop k organizaciji raziskovalnega dela. Menda nam je že jasno, da znanost in raziskovalno delo nista več vprašanje le slovenske kulture, ampak odločilna dejavnost za gospodarsko in družbeno rast naroda. Zato zavzemamo za samostojen sekretariat za zna-nost in raziskovalno delo, za skupno komisijo vseh zborov skupščine za raziskovalno delo ter za komi-sijo za raziskovalno delo pri izvršnem svetu, v ka-teri naj bi bili predstavniki pomembnih dejavnosti, kot so gospodarska zbornica, univerza, sekretariat za gospodarstvo itd. Organiziran in učinkovit pristop k organizaciji raziskovalnih projektov bo posebno pomemben tudi pri usklajevanju in oiganiziranju medrepubli-ških projektov po razformiranju zveznega fonda. 8. Dve organizaciji sta pripravili gradivo za sred-njeročni nacrt razvoja raziskovalnih dejavnosti v Jugoslaviji: Zvezni svet za koordinacijo (1) in zvez-na gospodarska zbornica (2). 9. Ali je morda čudno, da je gradivo zvezne go-spodaiske zbomice mnogo bolj konkretno? Tam najdemo tudi konkreten predlog - star je sicer že nekaj let - o obveznem skladu za raziskovalno in razvojno dejavnost pri gospodarskih organizacijah. (Mimogrede: slovenska gospodarska zbornica je za razliko od drugih proti temu predlogu.) Če gospo-darske organizacije že tako ali tako samoupravno odvajajo denar za razvojno in raziskovalno dejav-nost, zakaj smo proti jasnemu evidentiranju teh sredstev (posebno pri bankah in v trgovini). Koliko naj daje država in koliko industrija 10. Zvezni svet za raziskovalno dejavnost ni pri-pravil razprave o svojem načrtu. Način dela sveta je nezadovoljiv, saj se velik del časa porabizamo-nologe funkcionarjev in medle razprave predstavni-kov ozkih področij, potrebni pa bi bili delovni se-stanki s konkretnim ciljem, za kar pa je sestav sveta mnogo prevelik in neprimeren. Svet bi bil dolžan utemeljiti sklepe, kot so npr.: a) V petih letih predvidevamo povečanje števila raziskovalcev od 13.800 na 19.500 (oz. celo 22.900). Kje bomo našli te raziskovalce in koliko časa traja, da postane študent po diplomi raz-iskovalec? b) Načrt predvideva povečanje deleža gospo-darskih organizacij pri celotnih sredstvih za raz-iskovalne in razvojne dejavnosti v obdobju 1970-1975 po I. varianti od 55 % na 62 %, po II. varianti od 55 % na 64 %. Primerjava tega podatka s podatki v drugih državah kaže, da hočemo biti v teni razmerju močno različni od drugih. Saj stro-kovnjaki EGS ugotavljajo, da skupnost v razvoju zaostaja za ZDA med drugim tudi zato, ker so v EGS znašala državna sredstva 1. 1967 le 3 milijarde dolarjev, industrija pa je vložila iz lastnih virov 2,7 milijard. (Dolinar, Delo, 24. 4. 1970), medtem ko je v istem času v ZDA država vložila v raziskave in razvoj 16 milijard dolarjev, industrija iz lastnih virov pa le 9 milijard dolarjev. 11. Nosilci raziskovalnega in razvojega dela so ustrezne organizacijske enote gospodarskih orga-nizacij, samostojne raziskovalne ustanove ter uni-verza in akademija znanosti. Od omenjenih so v najtežjem položaju samostojne raziskovalne orga-nizacije, saj si morajo same zagotoviti celoten do- hodek. Obenem je znano dejstvo, da so glavni nosi-lcc kompleksnih in dolgoročnih raziskovainih pro-jcktov v svetu velike, profesionalnc raziskovalne organizacije. 12. Naši specifični pogoji so za razvoj znanosti in raziskovalnega dela zelo neugodni: pomanjkljiva organizacija raziskovalncga dela, pomanjkanje stro-kovnih kadrov, nizek družbeni produkt in dodatno k temu relativno nizek delež produkta, ki ga izlo-čamo za raziskovalno dclo, razdrobljeno in siro-mašno gospodarstvo ter pomanjkljivo planiranje so vzroki, zaradi katerih ne moremo pričakovati, da bodo raziskovalne organizacije same doscgle, da bo njihova dejavnost v naši družbi dosegla mesto in pomcn. ki ji pripada. Zato je potrebna organizirana družbenopolitična intervencija. 13. Nekateri nerešeni problemi, ki hromijo delo velikih samostojnih raziskovalnih organizacij in s tem tudi ogrožajo uresničitev načrta dmžbenega razvoja, so npr. naslednji: Razdrobljenost Težave velikih institutov so posledica splošnih težav našcga gospodarstva. Razccpljene gospo-darskc organizacije z različnimi intcresi in pogosto slabo kadrovsko zasedbo ter z omcnjenimi finanč-nimi sredstvi (zaradi nizkc akumulacije) ne morcjo ne zastaviti ne financirati večjili komplcksnih na-log velikcmu institutu. Majhna raziskovalna organi-zucija pa nc more rešcvati kompleksnih nalog. Tako lahko npr. Hlektroinstitut upravičono po-stavlja vprašanje, kateri kadri bodo lahko v Slo-vcniji izpeljali investicijo jedrske centrale. Za pri-pravljcno delo so potrebna sredstva - kdo naj jih vloži? Integracije gospodarskih organizacij v vočja pod-jctja so pri nas šc redkost in še tam, kjcr pridc do njih (npr. v želczarstvu ali pri tovarni ,,Iskra"), bo preteklo šc pivccj časa, prcden bodo posamcznc cnotc nastopalc koordinirano tcr izkoriščalc pred-nost velikih integriranih podjetij. Razdrobljenost združcno tovarne ,,Iskra" onc-mogoča njen pcrspcktivni razvoj, programskega scktorja praktično ni več. Programiranje je prak-tično prcpuščeno vsaki tovarni za sebe. Razdrob-ljenost komične industrije v Sloveniji je v marsi-čcm vzrok težav kemijskcga instituta ,,Boris Kidrič". Premalo akumulativna industrija dostikrat res-nično ne more vlagati več srcdstcv v razvoj. Ni mehanizma, ki bi v večji mcri pritcgnil bančna sredstva ter sredstva oigauizacij, ki se ukvarjajo s trgovino, prometom itd. Prctežno deficitarna pod-jetja, npr. v papirni industriji, težko odvajajo srcd-stva za raziskavc. V Jugosiaviji prcmalo uvajamo institucijo članarine sorodnih podjetij, ki naj bi predstavljala finančno bazo za dclo raziskovalnih organizacij. Prednost tcga načina finaneiranja insti-tutov jo v tem, da so rezultati za vso stroko zani-mivih raziskav dostopni vsem članom, poscbna na-ročila. npr. tudi zaupnc naravc, pa financira vsako podjctjL' zase. Dodafna sredstva bi lahko dobili ta-kolc: a) banke naj bi kreditirale študij prcdprojcktov, tcr zahtevalc oceno izvršenih programov in inve-sticij. Ker sc to sedaj ne dogaja, smo pogosto ncpri-jctno presenečeni nad razvojem in uspchom sicer v začctku mnogo obetajočc invcsticije. Karakte-ristično je npr., da podjctja - investitorji elektro-encrgetskih objektov nimajo sredstev za prcd-študije m oceno dela. Ali pa drugi primcr: Ccstni sklad SRS dela srednjeročcn program vzdržcvanja, rekonstrukcij in gradnje ccst v Slovcniji (grc za 2 milijardi N-din) brcz raziskovalnih projektov! b) ustanoviti bi bilo treba sklade za razisko-valno in razvojno dclo, vanje bi morale prispevati tudi takc gospodarskc panogc kot so trgovina, ban-kc in drugi. nc pa samo industrija! Večje koncentracije 14. Nc rnoremo mimo dejstva, da je sodclovanje gospodarstva z raziskovalnimi organizaeijami v dru-gih republikah uspešnejšc kot v Slovcniji. Kot pri-mer lahko navedemo clektronsko industrijo, ki jc najbolj vezana na hiter razvoj. E1 presega Iskro po štcvilu štipendistov, po številu visokošolanih ka-drov tcr tudi po številu in zneskih pogodb z raz-iskovalnimi organizacijami. Osnovni vzrok, ki ga navajajo predstavniki Iskre, je v premajhni koncen-traciji sredstcv, očitno pa gre tudi za pomanjkanje sfrokovnih kadrov in razvojnih programov. Težave pri tinanciranju razvojnega dela sc nc po-javljajo lc pri podjetjih, ampak tudi pri dejavnostih širšcga pomcna. Razvoj encrgctike npr. ni le do-maia samo posameznih elcktrogospodarskih pod-jctij, ampak je dejavnost, ki ima poseben družbeni pomen za razvoj celotnega gospodarstva. Če je družba smatrala za potrebno, da z zakonom zdru-žujc sredstva za bodoče invcsticije, bi moralapred-vidcti tudi del teh sredstev za optimizacijo in raz-iskave na področju elektrogospodarstva. Kratko-vidnost na tem področju je značilna za resnični odnos do raziskav na splošno, ne le na tem po-dročju. Ccstni sklad npr. jc pripravljen financirati aslaltiranje ceste, planiranje cestno-prometne mre-že pa scvcda ni njegova funkcija. Čigava pa je? Licence 15. Dokler gre gospodarski organizaciji dobro, se zadovoljujc z obstoječo tehnologijo in običajno nc vlaga (razen redkih izjem) vperspektivni razvoj. Šelo težave na tržišču sprožijo iskanje pomoči pri raziskovalnih organizacijah, ker pa so takrat gospo-darske organizacije tudi že v finančnih težavah, jim lc-te onemogočajo naročila kompleksnih raziskav. Karakteristično je npr., da železarne poverjajo Metalurškemu institutu več pomembnih razvojnih in raziskovalnih nalog v času, ko so v finančnih težavah in poslujejo z izgubo, prej, ko teh tožav niso imele, pa so za raziskave dajale mnogo manj. Če imajo gospodaiske organizacije denar, ga rajc vložijo v licenco, ker menijo, da preverjenost licen-ce zagotavlja finačni uspeh. Čeprav licence omogočajo kvalitetnejšo pro-izvodnjo, pogosto zaostajajo za najmodernejšimi dognanji in s tem pogojujejo manjši uspeh na tržišču, ter istočasno počasncjši razvoj podjetja. Vlaganjc v lastno raziskovalno delo sc smatra za tvegano, potencialna večja korist pri uspešni reali-zaciji pa se ne zdi dovolj vabljiva, največkrat zaradi konservativnosti kadrov, ki niso dovolj kvalifi-cirani. Seveda pa so tudi za prevzcm licence po-trcbni kvalificirani kadri (štirjc inžcnirji ne morcjo prcvzcti polvodniške tehnologijc!). Večina samo-upravljalcev je gotovo dovolj zrelih, da želijo zago-tovljeno delo v daljši pcrspektivi. Pogosto je krivda na srcdnjem in vodilncm kadru, ki ne zna dovolj prcpričljivo prikazati pomena raziskav, ker sami niso o tcm dovolj prepričani. Naročanje raziskoval-nih nalog je pač odvisno od tega, kako jih prikažc vodstvo tchničncga sektorja, od razlage trenutnih konjunkturnih pogojcv in bližnjc ter daljnc per-spektive. Negativen primcr je npr. tehnologija voda. Oprcmo kupujemo v inozemstvu skupaj s po-stopkom, ki pa ne ustreza. Ob investiranju hotelov v Portorožu nismo predvidcli ureditvc problema odpadnih voda, ki Ialiko bistveno onesnažijo morje in s tem odvrnejo turiste. Pri tcm pa bi bili stroški za to urcditev glcde na celotno invcsticijo soraz-mcrno nizki. Nujna je integracija parcialnih intc-resov v skupen gospodarski in družbeni interes. Brez tega tudi raziskovalno dclo ne more uspeti. Vpliv pomanjkanja dolgoročnih programov na razvoj raziskovalnih organizacij 16. Dcjavnost večinc institutov je podjetjem siccr potrcbna in instituti niso v skrbeh za svoj obstoj, vendar je to obstoj iz dncva v dan, saj per-spektivnih nalog nihčc nc financira. Zato mora raz-iskovalna organizacija s kvalitetnim kadrom oprav-Ijati le najnujnejša in servisna dela, obsežna in po-trcbna raziskovalna področja pa ostajajo nepo-krita. Zaradi kratkoročnih nalog in omejenih sred-stev imajo številni instituti premalo kadrov. 25 inženirjcv ne morc prevzeti odgovornosti za zbi-ranje sredstcv in izvedbo dolgoročnih načrtov raz-voja encrgetikc Slovcnijc! Zato je situacija v neka-terih področjih slabša, kot je bila v preteklosti. Potrebne so novc raziskavc, a kdo naj jih finan-cira? ! Karakteristična je npr. tudi zaostalost v dispečcrstvu, kjcr prevladujc šc vcdno ročna opti-mizacija in je avtomatizacija zanemarljivo malen-kostna. Instituti ne morejo pogrešati svojili sode-lavccv, ki morajo nanicsto raziskav opravljati vlogo akvizitcrjev ter na dolgo in široko, pogosto žal brcz uspcha, prikazovati potrebnost raziskav potcn-cialnim interescntom. Zaradi vclikcga štcvila manjšili nalog in njihovc kratkoročnosti jc specializacija raziskovalccv ne-mogoča. Pomanjkanjc dolgoročnih programov, za katere ni sredstev, oncmogoča sodelavcem insti-tuta poglobljcn študij \n stalno spremljanje naj-novejših izslcdkov v svctu. Zaradi hitrega zastara-nja znanja postajajo šc ti maloštevilni kadri vedno manj funkcionalni, kcr nimajo inožnosti izpopol-njevanja. Instituti nc morcjo odvajati dovolj de-narja za sodobno opremo. Raziskovalne organiza-cijc imajo prcmalo denarja za vzgojo kadrov. Raz-iskovalca ni mogočc prekvalificirati po diplomi čez noč. Pri prepletanju sistcmov samoupravnih in družbcnopolitičnili odiočitev o gospodarskih objektih pogosto pride do nemogočih situacij. Go-spodarska organizacija, ki ji pogosto prepustimo v izkoriščanje določeno invcsticijo, zgrajeno s sred-stvi drugih gospodarskih organizacij (npr. investi-cije v elektrogospodarstvu), bi morala gospodariti kar najbolj odgovorno. Del svojih sredstev bi mo-rala odvajati za razvoj bodočih kadrov, pri čemer politika na tem področju ne bi smela biti tchtana skozi osebnc dohodkc. Splošni problem raziskoval-nih organizacij je, da lahko gospodarskim organiza-cijam zaračunajo lc tekočc stroške naloge. Če pa gospodarska organizacija po zaslugi storitev raz-iskovalne organizacije vrsto let posluje z do-bičkom, nima raziskovalna organizacija od tega nobene koristi. Institucija dolgoročne udeležbe je pri nas neznana. Proizvodnja namesto raziskovalnega dela 17. V pomanjkanju finančnih sredstev rešujejo številni instituti svoj položaj s proizvodnjo. Seveda morajo pri tem zmanjšati obseg raziskovalnega dela. Primer: Metalurški institut. Zaradi pomanj-kanja razvojnih nalog tudi ZZA išče rešitev v pro-izvodnji, kar mu visokokvalificirani kader gotovo omogoča. ZZA dobi od ,,Iskre" le še 1/4 do-hodka, ostalo pokrivajo naloge za druge intere-sentc in lastna proizvodnja. Kljub nekaterim po-dročjem, ki so na evropskem nivoju (laserji, več-kanalna telefonija, telekomunikacije), ima težavc s financiranjem. Ko se institut znajde pred dilemo, ostati ali propasti (in precej institutov se je v re-formi znašlo pred to dilemo), si poišče rešitev v lastni proizvodnji ter v sprejemanju drobnih in kratkoročnih raziskovalnih nalog. 18. Proizvodnja v raziskovalnih organizacijah jc pozitivna le v določenih primerih. Zaradi slabih materialnih razmer gospodarstva nima znanje v novi absolutni obliki kot ideja, objava, nasvet itd. nobcnc ccne. Ceno dobi šelc tisti trenutek, ko je verificirano z rcalnostjo v naših razmerah - tj. ta-krat, ko ne predstavlja več rizika (nemalo domačih idej se vrača k nam v obliki kupljenc licencc potcm, ko jih jc kapitalno močnejši inozcmec tržno izkoristil. Vendai pa je takrat tveganje manjše). V takih primerih mora torej raziskovalna organizacija samo utreti celo pot razvoja, od idejc do realizacije. Šele ko proizvaja manjše serije, ima možnost, da najde kupca za postopek. Seveda pa je takrat, ko je ekonomika postopka jasna, tudi raz-iskovalni organizaciji težko opustiti proizvodnjo, če nima zagotovljenih novih raziskovalnih nalog. Proizvodnja je morda upravičena tudi takrat, ko gre za unikAt oziroma za zelo majhne serije. Pa še takrat mora ostati delež proizvodnje razumno majhen. Obrtniška proizvodnja 19. Spreminjanje raziskovalnih organizacij v edine delovne organizacije, ki imajo lastcn razvoj, pri tcm pa le obrtniško proizvodnjo ob istočasno slabem komercialnem pristopu, predstavlja poli-tičen problem, ki ga raziskovalnc organizacije z lastnimi močmi ne morejo rešiti! Globoko se mo-tijo tisti, ki menijo, da je problem raziskovalne organizacije rešen ter da je ,,zdrava", če sama za-služi za svoj obstoj. Glede na visoko število specializiranih visoko-kvalificiranih kadrov v teh organizacijah (razmcrje med inženirji in ostalimi uslužbenci je mnogo ugodnejše kot v drugih organizacija) je za družbo, ki je vlagala v izobrazbo (univerza!) in oprcmo (družbeni fondi), čista izguba, če pusti, da kadri z najvišjo kvalifikacijo (ki jih ima vsak narod v močno omcjenem številu) zaslužijo le za svoje plače! Zato družba ne sme prepustiti raziskovalnim institucijam, da sc znajdejo same v okvirih tržnega gospodarstva, ampak mora ustvaiiti pogoje (od sposobnega managerstva institutov do sistemskih rcšitcv), v katerih bo dobila od institutov več kot samo to, da se samostojno vzdržujejo. Zopet smo pri vprašanju: Kdo skrbi pri nas za uvajanje raz-iskovalnih rezultatov v prakso, ki da komercialni uspeh? Med zadnjimi v Evropi 20. Kljub sorazmcrnemu povečanju sredstev za raziskovalno delo v poslednjem času so ta v pri-merjavi z drugimi državami še vedno zelo majhna. Tudi druge države so namreč ta sredstva v posled-njem času iz razumljivih vzrokov znatno dvignile. Na prvi cvropski konferenci ministrov znanosti (jugoslovansko dclcgacijo je vodil prcdscdnik Svc.ta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti in ne mini-stcr, ker ga nimamo) so npr. primcrjali, koliko sredstcv vlagajo posamczne deželc letno (Dclo, avgusta 1970): dolarjev na prcbivalca SSSR 38,7 ČSSR 38,4 Vel. Britanija 45,2 Francija 40,8 Nizozemska 40,8 ZR Nemčija 40,0 Švica 50,9 Švedska 41,6 Norvcška 23,0 Madžarska 14,7 Poljska 10,6 Bolgarija 6,4 Irska 6,2 Avstrija 7,8 Romunija 5,6 Jugoslavija 3,0 Španija 1,9 Grčija 1,3 To so podatki iz leta 1967, ko je Jugoslavija vlagala 0,6 % nacionalnega dohodka. Dancs dajemo menda okoli 1 % brutto nacionalnega dohodka (po nekaterih podatkih do 1,3 %) in smo še vedno na repu (kajti tudi drugi niso držali rok križem!). problemi visokošolskega izobraževanja PRELIMINARNI ZAKLJUČKI 0 PLANIRANJU VIŠJEGA IN VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA V kolikor prcgledamo stanjc kadrov, lahko že dancs rcčemo, da bomo v bodoče potrebovali več diplomantov z ,,novih" področij: kibernetike, ma-tematike, komunikacij, organizacije in nasploh so-dobne ter nove tehnologije in manj s ,,klasičnih" področij: gozdarstva, vetcrine, agronomije, rudar-stva in podobno. Skratka, potreben je intenziven prehod s primarnega in sekundarnega na terciarno in kvartarno področje dcla, tj. manj opravljanja ročnega dela pa zato več prodajanja umskega dela. Planiranje vsebine izobraževanja bi morali začeti žc pri osnovni šoli oz. že pri predšolski dejavnosti. Namrcč znano je, da se kreativnost, ambicije, de-lovnc navadc, socialni odnosi itd. oblikujejo naj-močncje na tcj stopnji. Res pa je, da te kvalitete pridcjo do izraza bolj na višji stopnji. Prognoza študentov Podatki kažcjo, da se v razvitih deželah, npr. v ZDA, Vcl. Britaniji, na vsakih 15 let podvoji šte-vilo študcntov na nivoju visokošolskega izobraže-vanja. (Cilcj: K. Edvvards, Bradford, zapiski s preda-vanja, Ljubljana 1970!) To jc skoraj enaka perioda kot sc smatra, da jc potrebna za podvojitcv objck-tivncea znanja. Pri nas smo zadnjih 15 lct opazili podoben trcnd, saj jc bilo lcta 1955/66 vpisanih skupno slušatcljev na visokih in višjih šolah 6.671 komiju 1056 938 1200 5000 d) tckst. tehnologija 415 190 200 8. Biotehniška takultcta a) agronomija 332 125 200 b)gozdarstvo 317 135 200 Ovctcrina 111 194 200 1500 d) biološki odd. 42 238 300 c) živi). tchnolog. - 156 200 9. Mcdicinska fakultcta a)spl. mcdicina 515 572 800 b)stomatologija 282 281 400 1500 10. I ak. za sociologijo 84 365 700 1500 11. Visokakom. šola 1067 1307 1800 2000 12. Visoka šola za tcl. kult. 103 254 300 500 13. Org. vcdc novc smcri - 400 2000 SkuPaJ- 10480 12569 15000 34000 Gledc izobraževalnih ustanov bi dejali, da smo se navadili, da ostro kritiziramo zaostajanje ncke gospodarskc organizacijc za svetovnimi standardi produktivnosti dela. Toda nismo se še navadili, da bi ista merila uporabljali za drugc vrste organizacij, na primcr za univerzo. Toda, če lahko nizko pro-duktivnost podjctja opravičujemo z občo gospo-darsko zaostalostjo, pa ne moremo istega opravi-čila imcti za nizko raven univcrzitotnega študija. B. Horvat navaja naslcdnje karakteristike da-našnjc univerzc: 1. tradicionalizcm, to jc tretiranjc študenta kot sprcjemalca znanja profesorjev, 2-konservatizcm, to jc odpor proti novim mctodam dcla in novim prcdmetom, 3. zaprtost ustanovc, kar vodi do formiranja intercsnih skupin in mono-pola kot nadomestek za znanstveno delo, 4. prevla-dovanjc birokratskc strukture in odnosov, 5. uni- verza je pretežno izobraževalna ustanova, to je pro-longirana srednja šola, 6. tormalni akademizem, to je predavanja na nivoju skript, 7. vzdrževanje uni-vcrze na periferiji diužbe, namesto da bi bila inte-grirana v družbenem razvoju, 8. odsotnost koncep-djc o vlogi univerze. - Avtor nadalje ugotavlja vzroke takšnega stanja in pravi, da bi bili le-ti na-slednji: 1. nezadostna izobrazbena osnova predava-teljev, 2. asistenti se kadrujejo za eno intelektualno stopnjo nižjc od profesorjev, 3. malo znanstvenega dela na univerzi, za kar predavatelji tudi niso uspo-sobljeni, 4. obstoji skoraj popolna nemobilnost predavateljev, 5. med fakultetami ni povezanosti in zaradi tega tudi ne interdisciplinarnega študija. Najbolj boleča značilnost slovcnske univcrze jc v tem, da je njen output v odnosu do inputa izrcd-no nizek (12 % po enem izračunu in 30 % po dru-gern izračunu). Za nekatcre fakultcte jc celo zna-čilno, da se je input v raznih fazah zadnjih desetih let povečal, output pa jc ostal isti. Glede na to. da se input v tako nizkem procentu transformira v output, so majhnc možnosti (pri neizpremenjenih ostalih pogojih), da bi znatno povečan input bi-stveno vplival na output. Ali z drugimi besedami: čeprav bi število vpisanih na univerzo povečali za 50 % (kar pa ni možno glede na kapacitete srednjih šol in število dijakov v srednjih šolah), se to pri outputu ne bi dosti poznalo. Da bi povečali output na univerzi, bi morali v prvi vrsti uvesti določene ukrepe, s katerimi bi sku-šali spremeniti odnos med inputom in outputom. Vpliv gospodarskih ciklusov Štipendijska politika v zadnjih desetih letih po-membno variira (od 40 % štipendiranih v letu 1960 na 21,8 % v letu 1969/70). Variiranje v štipendij-ski politiki je po eni strani odraz gospodarskih ci-klusov, po drugi strani pa rezultat dejstva, da je naše gospodarstvo v bistvu neplansko gospodar-stvo. Gospodarske in druge delovne organizacije doslej niso planirale potrebe po kadrih. V štipen-dijski politiki pa so pač improvizirale, a kadar se je gospodarski ciklus obrnil navzdol, so se začele za-pirati in niso vcč razpisovalc novih štipendij. Ko pa se je ciklus obrnil navzgor, so naenkrat spoznale potrebo po kadrih. Ker pa jih na tržišču delovnc silc ni bilo, so začele zopct štipcndirati. V zadnjih dvch letih pa so nastale v nekatcrili gospodarskih organizacijah določcnc pomembru-izpremembe, ki nani dajo pravico domncvati. da bo vsaj planiranje kadrov postala rcalna možnost. V Sloveniji sc jc pojavilo določcno število izrodno močnih gospodarskih organizacij (ki priključujcjo v svoj okvir druge manjšc organizacijc). Te organi-zaeije (kot so Gorenje, Meblo, Slovenijales itd.) iinajo plan svojega gospodarskcga razvoja. Takc organizacijc bodo verjetno postalc poglavitni po-trošnik kadrov, ki jih bo .,producirala ' univcrza. Negativni učinki gospodarskih cikiusov na šti-pcndijsko politiko bodo z nastankom in nasta-janjem velikih in močnih gospodarskih organizacij zmanjšani, ker bodo vclikc gospodarske organiza-cije manj ranljivc v času, ko bo ciklus upadal, po-leg tega planirajo svoj razvoj in nc živijo več v docela nestrukturirani situaciji. Kcr zaradi svoje ekonomske moči žc same strukturirajo situacijo oziroma okoljc, jc planiranjc kadrov zanjc možno. rcalno in nujno. Ncgativni aspckti gospodarskih ciklusov pa bi sc zmanjšali tudi tako, da bi rcpubliški štipendijski fond v času, ko bo šel gospodarski ciklus navzdol, štipcndiral večjc štcvilo študcntov, v času, ko pa bi šel ciklus navzgor, bi nadaljevanjc štipendiranja prepustil gospodarskim in drugim delovnim organi-zacijam ob ustrezni povrnitvi srcdstev za že danc štipondije. Možno pa je tudi, da bi rcpubliški fond stalno štipendiral določeno število študentov, tc štipcndije pa bi delovne organizacijc vrnile fondu, ko bi se diplomant zaposlil. Za manjšc delovnc organizacije. ki dclujcjo v nc-strukturiranih in težko predvidljivih razmcrali ko je planiranjc zanjc dvomljivo in nezanesljivo bi bila ta oblika financiranja štipcndij zclo rcalna. Štipendije bi za diplomantc sigurno lzplačalc. saj bi znašali stroški za enega diplomanta okoli 20.000 din (za pct let po 30.000 S-din). Nc bodo pa pri-pravljene zaposlovati diplomantov v času. ko sc bo obrnil gospodarski eiklus navzdol. Možnosti za ekonomizacijo študija Sedanji stroški, ki nastancjo s tem, da izšolamo cnega diplomanta, nam vsekakor puščajo prcccj prostora za razmišljanjc o drugačnih kombinacijah vloženih resursov od scdanjih. Vcndar kljub viso-kim stroškom na diplomanta ne morcmo vedno govoriti o potratnosti pri tistih fakultetah. kjer takšni stroški nastajajo. Dejstvo je namreč, da vcčina fakultet sploh nima možnosti kaj prida vplivati na ckonomizacijo porabe sredstev, kcr jo pritiska masa študentov, pri čemer fakulteta nobcnemu od študcntov ne morc oskrbeti normalnih pogojev študija, kar sc takoj manifestira v slabcm študijskcm uspchu, to pa zo-pet direktno zvišuje stroške na diplomanta. Sred-stev, ki jih označujemo kot stroške na diplomanta, sam diplomant dcjansko ni bil delcžen. Na cnak način so tudi ostala razmerja v zvczi z diplomanti le teoretični izračuni. V resnici jc moral študcnt, ki se je na koncu izkazal kot diplomant, dcliti uso-do celotne vpisane maso študcntov. Fakultcta bi nosila polno odgovornost za višino stroškov na diplomanta v primeru, če bi lahko sama določila obseg vpisne generacije, pač na osnovi kritcrija, da mora vsem tistim, ki jih vpiše, zagotoviti optimalnc pogoje študija. 8 f (To vclja danes samo za medicinsko fakultcto). Iakultcta bi nosila odgovornost tudi v primeru, če bi dcjanskc razmere odgovarjalc optimalnim. pa čcprav vpisna gcneracija načelno ni omejena, (To velja dancs za biotehniško fakulteto). V vsch pre-ostalih primerih pa gre za širšo odgovornost in za vprašanjc, ali želimo toliko diplomantov, kolikor študentom dopustimo, da se vpišejo na posamczno fakultcto? Ce je odgovor pozitiven, potem mo-ramo zagotoviti tudi takšne optimalne razmere, v katcrih jc redno dokončanje študija možno. Če pa jc odgovor ncgativcn, potem je potrcbno vzposta-viti sistcm omejitev takšne ali drugačne narave, kcr siccr prekomeren vpis pomeni neracionalno tro-šenjc oncrgijc. časa in srcdstev. Pod optimalnimi razmerami mislimo na to, da morajo biti za tormiranje želenega štcvila diplo-mantov dosežena neka določena razmerja med ko-ličinami faktorjcv inputa: D = UO : S : FS (D diplomunti, UO - učno oscbjc, Š študenti, FS finančna sredstva) RAZMl RJI VIED UČITELJl IN ŠTUDENTI jc zapopadcno v problemu normiranja osnovnc štu-dijskc skupine. Normativi. ki smo jih postavili, iz-hajajo iz situacijc na anglo-saksonskih univerzah in pa iz prcmislcka o praksi naše lastnc univerzc Iz-oblikovali smo si stališčc (ki ga bo ob drugi priliki vcljaJo podrobneje obrazložiti z andragoškega vi-dika). da štcje optimalna študijska skupina na PF 20 študentov, na FF in EF 15 študentov, na teh-niki (BTF, I NT, FAGG, FE, FS) 10 študcntov in na MF 8 študentov. Na vsako študijsko skupino štejemo po cnoga učitclja kot mentorja. Štcvilo učiteljcv mora potemtakem odgovarjati vsaj številu študijskih skupin. Če sc držimo pravila, da mora biti vsaj toliko asistentov (in podobncga učnega oscbja), kolikor jc univerzitctnih učiteljev, potem ano tudi za njihovo štcvilo našli odgovor. ZA ŠTEVILO STUDENTOV v vpisni generaciji jc odločilno, kakšcn osip prcdvidcvamo. Za nas je ob izpolnjenih ostalih pogojih MAKSIMALEN osip 10do20 7r. V POGLEDU FINANČNIH SREDSTEV jc pač potrebno potegniti konsekvencc, ki izhajajo jz di-menzioniranja ostalih dveh faktorjev inputa v iz-obražcvalnem procesu, tj. število učiteljev in štc-vilo diplomantov. Kaj to praktično pomeni za ljub-ljansko univerzo? Glcdc na to, da bi poprcčni letni stroški na enega študenta znašali okoli 8.500 N-din (danesje ta številka gotovo za polovico nižja), bi sc bili pri-siljeni z vso rcsnostjo ukvarjati z vprašanjcm izlo-čitve tistih .,študentov", ki v zvczi s študijem de-jansko nimajo nobenih resnih namenov. Sondaže, ki jih jc opravila s tem v zvezi univerza, so poka-zalc, daje v 1. lctniku skoraj 20 '/r takih študentov. To pomcni, da bi sc scdanji vpisni kontingent na ta način zmanjšal na kakih 3.500 študcntov in na osnovi tega bi potem pričakovali okoli 3.000 diplomantov letno ob 13.000 študentih na uni-vcrzi. Najsodobnejša univerza Ncprimerno težje pa je ugotavljati stopnjo do-jcmljivosti sedanje univerzitetne strukture za nck nov model univerze in za novo ,,tehnologijo" štu-dija. Nc bi nam bilo treba postavljati poscbnih vprašanj v zvezi s tem, če bi lahko krivdo za sc-danjo neučinkovitost univcrze mirne vcsti in v pre-težni meri znali zrabiti na ,,objektivne okoliščine", predvscm na finančno situacijo. Toda že ko smo prikazovali situacijc posameznih fakultet, smo ugo-tovili, da bi s tem izkrivili kompleksne razloge- Ob vseh opravičilih, kot so neorganska kadrovska rast itd., moramo konstatirati stanje, da dcl učncga osebja ni uspcl obdržati niti tistega nivoja pouka in tiste tchnologijc študija, ki je bila nekoč na naši univerzi žc uveljavljcna. To je s historično analizo razvoja pouka posamcznih predmetov možno do-kazati. Ta del učiteljcv scveda ni dojemljiv za nove, zahtevncjšc oblike direktncga, programirancga, ,,case" itd. študija. Po drugi strani nas raziskave Rcpubliškega zavoda za zaposlovanjc opozarjajo, da sc poprečna intclektualna sposobnost študent-ske populacije nikakor ne dviga in da se na uni-vcrzo vpisujc lc majhen odstotek nadpoprečno na-darjcnc mladine, le to pa izvira iz problematike outputa osnovnih in srcdnjih šol. Tudi tak podatek nam kaže bistveno zmanjšane možnosti uspešne uvedbc inovacij v univerzitetni študij. Nckatere jugoslovanske univerze (izrecno za-grebška univerza) so se odločile, da bodo poizku-sile vse, da bi najprej na nivoju podiplomskega štu-dija vzpostavile najsodobnejšo univerzitetno struk-turo in uveljavile najmodernejšo ,,tehnologijo" štu-dija. Ceprav predviden v manjšem obsegu, je ta poseg bistveno zadel v obstoječo organizacijsko strukturo univerze, saj pomeni odločno oddalje-vanje od pojma fakulteta in približevanje de-partmentalizaciji univerze. Fenomenalna Dahrendorfova kritika nemške fa- MVRJAN PUNGARTNIK kultete (to je pravzaprav tudi naša fakulteta), ki jo . . je podal v ekspozeju, naslovljenem na Fondation PRAZNIK Friedrich Nauman (objavljena v Hochschul-Dienst, 8. in 23. februarja 1964), nas prepričuje, da je to tudi edina pot iz zagate evropske univerze, saj ta tvorba nima nobene utemeljitve več v sistemizaciji znanosti, v zadnjem desetletju pa je s filmsko brzino izgubila tudi vsak pomen kot kadrovska šola. Ostala je samo še ,,branik starih znanstvenih nazorov in intelcktualne rcvščine ljudi, ki naj bi direktno poosebljali vitalnost človeškega duha." i. mrtvo odhaja od nas praznik po znoju dišeča konjska sedla se s hrbti naslanjajo v pas zapoznelega sonca Naš predlog ni tako radikalne narave, da bi za-hteval takojšen prehod od sistema fakultet k si-stemu departmentov. Važnejše od tega se nam zdi postopno uvajanje (od višjih letnikov k nižjim) ,,tehnologije" študijskih skupin in mentorskega študija. Republiška izobraževalna skupnost bi mo-rala biti zelo hgorozna in bi morala finančno sti-mulirati oz. sankcionirati uvedbo obeh principov tam, kjer so za to podani objektivni pogoji. Prepri-čani smo, da bi po tej poti zelo kmalu zvišali stop-njo učinkovitosti univcrze, slej ko prej pa bi se v Ljubljani srcčali s sodobno evropsko univerzo. Že danes pogoji za to niso povsem minimalni. Ce pa bi se izkazalo, da obstoječa univerzitetna struktura ni sposobna samopreobrazbe, potem bi veljalo razmišljati tudi o drugačnih poteh. Čc nam manjka letno več kot dvakrat toliko diplomantov, koliicor jih nudi obstojcča univcrza, in če ta uni-verza tega števila nikakor ne more zvišati, potem tudi ekonomski razlogi govorijo o popolnoma novi univerzi. Skoraj nobena od evropskih dežel se tej možnosti ni izognila, scveda, ko jc predhodno pro-učila perspektivo svojih kadrovskih potreb in ko se je družba zavcdla odgovornosti pred mlado genc-racijo, ki ji je treba omogočiti, da razvija vse svojc potencialnc intelektualne sposobnost. Nova uni-verza naj bi odprla oddelke, kjer se bo število štu-dentov podvojilo ali celo potrojilo, ter nove smeri študija (kibernetika, organizacija itd.) in pa morda tudi oddelkc z bistveno spremenjenim načinom dela. Ob pcrspektivi okoli 50.000 študentov v sta-rosti 19 do 24 let, tj. do 25 % mlade generacije, take zamisli prav gotovo pridobe na izredni po-mcmbnosti, posebno, ker se pojmuje za univerzo 10 do 15.000 študentov kot optimalno število. Nova univerza bi morala načrtno izobraževati kader za magisterij in doktorat. Naj omenimo, da se danes postavlja razmerja 1:6, tj. 1 doktorat na 6 diplomiranih vsako leto. Pri nas je to razmerje za sedaj približno 1:50, ali en doktorat na 50 diplo-miranih vsako leto. Navedeni prcliminaini zaključki in razmišljanja so sad dosedanjih študij in podatkov in so še vcdno diskusijskega značaja. Predvsem je treba cilje in prognoze izobraževanja na višjih in visokih šolah uskladiti s celotnim sistemom (npr. izobraževanja) tako osnovnega in srednjega šolstva kot izobraže-vanja po diplomi na univerzi. v strah nakovala konjskih src odprt žrtvenik žabjih mrestov v zelenem ločju strm zalet kačjih kraljev to so sanje! ta mrtvi vprašujoči očesni svod cromagnonskega fosila po tisočletju grgra zemlja vedno enake besede in se spodmikajo tla ugašajočim hudournim nalivom in govorijo jeziki propadajočih rek in travne ruše inskrhane podrasti in se odpira vozel starih slemen ki dan za dnem niže poklekajo v travo poglej to oko ki se izteka kot dvignjen rog v kotaljenju zelenih cest vse scsedanje ves strah vsa enosmerna rast vase kamorkoli ga odplakne sončni veter ki se zjutraj kot ogromen pes oddihuje in lega v strniščni hlad kot hladcn prš bukovja se na razpotju pred kapelo ustavim in gledam s teh mostov od koder vrane letajo na trhle brazdc s teh črnih oken kjer kačnik raste kakor žcja s teh zapuščenih potk ki jih prepreda križevčeva sled s praga kjer je včasih mati drstela z dlanmi v jutra zdi se mi da odtekajo dolgi popoldanski travniki stržen sonca belo čelo hiše in pogrebni hrup mravelj ki grizejo pot med starimi kolesi III jesen vstaja v korakih očrnelega grabna v zaveterju bela roka hišnih zidov ogenj se v starih pogoriščih gasi ko jok in odkašljevanje ovac te pesetn je stara in veter visi z njo na polknicah kakšen konj se ustavlja ki se mu gobcc s pcnasto lučjo dviguje med razore kakšen roj otrok se z belega mosta v beli vodi razgrinja kakšen matcrin glas v velikem rženem soncu ko tekajo sence od ognjišča ki so ga zrušili trdi koraki pepela nagovorili so me nczaceljeni lirbti starih pohorskih hribov in slišal sem nekak skok ko so otroci skozi oči s prsti utrnili luč in jih je potopil spancc daleč v čas polnočni in v čas mrtvih kukavic v vodo zagazili beli oblaki s smrčkom in sc dotaknili bele poti vodc bele noči maj na ramenih korak jutra in svetlobc vprašajte kamnite hiše, ki so ostarele v dolgotrajnem boju z rastjo eno samo streho odgrnite kjer se otroci razkrapljajo v živih sanjah kdo more razplesti stari ogenj iz njihovega spanca TOM FAWTHROP IZOBRAŽEVANJE ALIIZPRAŠEVANJE? .,1/piašovanji.1 = sužnost, komolčasto, hicrarhična družba" (Zapisano na pariškcm zidu, maja 1968) V pivteklem lctu 18 odstotkov študentov in 12 odstotkov študentk na britanskih univcrzah ni uspešno opraviio izpitov. Na drugih visokošolskili ustanovah sc jc stopnja osipa pri študcntih po-v/pda kar na 30 odstotkov, pri študcntkah pa na 20. Ob teli dcjstvih sc nain vsckukor vsiljnje vpra-šanjc: /akaj jc stopnja osipa tako visoka? Najsplošncjši argument je, da vsi ti študcnti niso i/polnili prcdpisanih zahtev m da so zato pač upra-vičeno padli. Toda k-daj ko se stopnja osipa na noki univcr/i pov/pnc na 30 odstotkov, medtcm ko jc drugod odpadlo lc 3 odstotkc študcntov, si lahko ta pojav razlagamo z upravičcno domnevo, da bi ncuspch na cni fakulteti pomcnil uspeh na tlrnizi. Ra/liČMic variacijc nicd posameznimi stop-iijami ncus|všnosti nam jaMio kažcjo lc cno: nam-rcč to. da /agotavlju obstoječi izpitni sistcm lc i/bor po naključju. Vočina ra/prav o lzpitih sc jc doslcj ukvarjala z vprašanjcm. s kakšnimi tcsti naj bi preizkušali štu-dentc. Bolj primcrno bi bilo, da bi sc vprašali, kaj :uj pra\/aprav tcstiramo? Vse prepogosto so i/obra/.cvalni nanicni prikrojeni izpitnim ocenam. nnmoto da bi i/pitnc occnc vskladili z izobraževal-mmi pri/adcvanji. Akademikom tronutno vlada sistcm ocenjcvanja. I/piti odločajo nc samo o štu-dentovan učnem programu, anipak o njegovcm Lvlotaun i/obražcvalncm proccsu. Bolj racionalno lii wcdu bilo. čv bi najprcj dcfinirali namenc Msukošolsko izobra/bc in bi lc-tem prikrojili ustrc-,'kii način occnjcvanja. Dosedanjcmu izpitncmu sisicnni očitamo zlasti dvoje: prvič. priMiiajhno /ancsljivost izprašcvanja: in drugič: ncustrcznost i/pitov. čc nc prci/kušajo intdektualnih sposob-nosti. Ogk-jmo si pobližc kritcrij zancsljivosti occnjc-vanja i/.praševalčcva presoja |c izredno tvc-lmiio dojaiije. Mcd dejslvi. ki jemljcjo zaupanjc v MLvnjcvanjc. so nepravilni ra/niaki mcd posamcz-nimi occnami. razlikc v oevnjevalnih kriterijih. raz-hki.1 v tcm, kaj različni occnjcvalci od studentov pričakujcjo in scvcda šc drugc obrobnc, toda kljub tcinu ponicmbnc okolnosti, kot na primcr tempe-ranii-nt izprašcvalca. njegovo razpoložcnjc in po-čutjc ob occnjcvanju in navsczadnjc tudi vrstni rcd OLcnjovania. Subjcktivnost i/.praševanja poudarja tndi Peron, za katcrcga laliko trdimo. da jc cdcn ivdkih znanstvcnikov, ki jc dodobra proučil izpitni Vsi podatki ki so jih dali prcizkusi so pokazali picccjšnjc nihaniL v occnjcvanju različnih occnjc-vakvv. zlasti ka^ur jc šlo za pismenc izpito, takoda w bila pri duločanju izpitnih occn vloga izpraše-vnka pomcmbnejša kot pripravljcnost študctita 3 1 iia plat ncpristnosti ocenjcvanja kaže žc vsa naviaka. ki sc jc nabrala ob izpitili: možnost golju-tanja prolesorjcv. skrbno zbiranje zalogc citatov, dajanjc potuhe lastniin dobro znanim napakam in tako naprcj. Mcd to izpitno navlako je po na-kl|iičju zašla Uidi ncsrcčna štorija o tistili študcn-lili. ki sc niso niogli prctolči skozi izpitno maške-rado in so omagali žo pred odločilnim in kljub tcimi snic.šniin maratonom ali pa mcd njim. Zaupanjc v normalni vzgojni proccs in s tcm-v kolektivni študij so na vcčini kolidžev odločilno umajali in skorajda ovrgli prav izpiti. Zanimanjc in prizadcvnost v študiju zavoljo študija samcga so odpravili z zalitcvami vzgojncga stroja, v katcrem v/.goja žc zdavnaj ni več sania sebi nanien, ampak postaja vsc bolj cno izmcd sredstcv za pridobivanje določcncga blaga, ki ima na vzgojncm trgu vcliko vrcdnost namrcč diplomo. Pri tcm sc vrstijo /ivčni napadi, nesprečnost, samomori: vsi štu-dcnti. bodisi tisti. ki uspcšno prcmagato vsc tcžavc prav tako tisti, ki jim spodlcti, so izposlavljcni cnako tcžkim prcizkušnjam. Ironija pri vscm tcm pa jc. da vsclcj pripišcmo vso krivdo študentu, ki niu |c spodletdo, nc pa neustrczncmu vzgojncmu sistcmu in njcgovini nosilccm. Kcr smo se pač spri-laznili s to pošastno orgijo pridobivanja znanja, vsc sodimo po tistih pravilih, ki v njcj veljajo. Izobra-žovalni sistcm jc zrcalna slika celotnc družbc, z njcniini kritcriji uspešnosti vzgojnih prizadcvanj in stopnjc rasti štcvila diplomantov vrcd. O izpitnih rozultatih odločajo tisti, ki odločajo o vzgoji in prcko njc o človeških usodali. Naj navržcmo le nckaj alternativ: Jascn in racionalcn sistcm occnjcvanja mora biti prožcn in occnjcvalcu bi morala biti na voljo pri prcsoji študentovcga znanja različna srcdstva, od natančnih dclovnih standardov vsc do učcnih raz-prav. Izpiti naj bi siccr učinkovali kot minimalna spodbuda za študij, toda nikakor naj nc bi to zani-manje nadomestilo zanimanja za izobrazbo v ce-loti. Primcrnc spodbudc za prizadevnost pri štu-diju. ki nimajo nič skupnega z zoprnimi pritiski, so pomcmbne za posameznika, kcr skupno z občut-kom javnih obvcznosti tcmu dclu nujno dajcjo prcdnost prcd zascbnim ugodjcm. Predlagamo nov sistem v katcrem naj bi prcvla-dalo trojc osnovnih načel: 1. Študcnt naj odloči sam, katere študijskc spodbudc ustrezajo njegovim potrebam po iz-obrazbi. 2. Vrcdnost dcla ni arbitrarno, niti pogojeno s položajem, ampak jc podvržcno razpravljanju. K vscobscgajočim razpravam naj bi se profesorji in študcnti priglašali cnakopravno. 3. Rezultati vrcdnotenja naj bi imcli neznatcn trajcn pomen, razcn čc to lahko pripomorc študij-skim prizadevanjem. Occnjcvanjc mora biti vsclej podrcjcno zahtcvam učncga procesa in diploma naj bi postala avtomatično pridobljcno priznanjc za tri lcta študija na univcrzi. Toda čc hočcmo sistcm v rcsnici spremcniti šc ni dovolj, če si to samo želimo, ampak moramo imcti tudi moč, da ga lahko spremenimo. Doklcr jc štovilo razumevajočih prcdavatcljev šc prcmajluio, bo sprcnicmba odvisna prcdvsem od pobude iz štu-dentskih vrst. Toda doslej študcntjc niso mogli odločati v dovolj voliki meri, ker so si največ moči lastili profcsorji. Avtoriteta profesorjev, ki v prcda-valnicah in intcrnatih ni poscbno občutna, prihaja najbolj do veljave pri izpitih. Pri izpitu jc prcga-njanjc, obramba in kritična prcsoja študcnta po-polnoma v protcsorjcvih rokah. V tcm smislu so izpiti ..kontrolni contri" z.a manipulacijo s študcnt-skinii življcnji in prcdstavljajo nov vidik akadcm-skcga pripravljalncga proccsa, namcnjcncga zahtc-vam družbc, ki mora nujno obnavljati svojo aka-dcmsko hicrarhijo, saj tudi sama sloni na privilc-gijah in necnakosti. Potrcbno bo odpraviti ,,upravljanjc" univcrz v današnjcm pomcnii in ga nadomcstiti z vočjo dc-mokratičnostjo. Studentsko samoodločanjc bo za nas edina rcšitcv, kajti tokrat grc za življcnja nas samih. Trcnutno najbolj vneti zagovorniki statusa quo obctajo. da bodo temeljito protchtali cclotcn komplcks problomov izpitncga sistcma in da bodo po lastni prcsoji uvcdli tickaj rcfonn. Nc snicmo pa pozabiti, da sc v svojih analizah birokrati vsclcj zavzcmajo za slchcrno rcformo razcn tc in da rcs-nična sprememba pač ne bo prišla sama od scbc. Študcntom bolj kot kdajkoli prcj nrcostaja trans-tbrmacija scdanjih tovarn za akadcinskc nazivc v bolj sproščcna izobražcvalna srcdišča. Izobrazba brcz izpitov bi morala biti dostopna vsem. Tovarnc za diplome so zasnovanc na prevla-dujoči domncvi, da mora slehcma drba imcti tistc. ki vladajo in one, ki morajo ubogati, svojo elito in svojc množicc, tistc, ki dajcjo ukazc in one, ki se morajo po njih ravnati. Odprava sedanjega izpit-nega sistcma in vseh drugih oblik stopnjevanja ter razporejanja po družbenih plastoh, bi pomcnila za našo družbo vsekakor revolucionarno in po-incmbno dcjanjc. Prcvodcl: ILICH BOJAN (Iz knjigc STUDF.NT POWER/Problcms, Diagno-sis, Action) o kritični teoriji LE NAMENSKO-RACIONALNO DELOVANJE MORE BITI EMANCIPIRANO HORST HEIMANN Frankfurtska šola oz. kritično-dialektična kon-cepcija družbenih vcd s svojimi najpomembnejšimi predstavniki Horkheimerjem, Adornom, Marcu-scjem in Habermasom je najbolj znana sociološka smer, ki jc ni mogoče razumcti vrednostno prosto in politično nevtralno, tcmvcč v smislu njenega kritično dialcktičncga pojmovanja znanosti v poli-tičnc namcne. Čcprav je Max Horkhcimcr že v tri-dcsetih letih izdclal Kritično tcorijo kot rcvolucio-narno protipozicijo k meščanskcmu pozitivizmu, si jc frankfurtska šola zastavila nalogo vključiti zna-nost v službo družbcncga prcokrcta in človeške emancipacije; nvoj izjcmni pomen pa si jc pridobila šclc s svojo povczavo s študcntskim protestnim in opozicijskim gibanjcm. Povczanost kritično-dialektičiK tcorijc s pro-tcstnini gibanjom omogoča na konkrctncm pri-mcru raziskati miselno zvezo in mcdscbojno učin-kovanjc mcd znanostjo in politično prakso. Sc-danji položaj protestnega gibanja na prvi poglcd kažc. da povezanost z znanostjo šc nc zagotavlja političncga uspch.a. Kajti vcčina pristašcv nove lc-vicc misli, da jc protcstno gibanjc po nepričako-vancm polctu v lctih 1967 in 1968 zabrcdlo od leta 1969 v kritični položaj. iz katcrcga šc ni vidcti izhoda. Kcr kritična tcorija prcdstavlja najpo-mcmbncjšo intdcktualno podlago protcstnega gibanja. jc trcba najprej prcučiti. v cx-m je povc-zanost med aktualno krizo in kritično tcorijo. Mo-goča sta dva, mcd scboj nasprotujoča odgovora na to vprašanjc. Prvič: protcstno gibanjc jc zašlo v slcpo ulico, kcr sc jc ločilo od Kritičnc tcorijc. Političnim napakam sc pa bi laliko izognilo, čc bi oliranilo svojo povczanost z znanostjo. Dogodki lcta 1969. ko so sc akcijc študentov usmerile tudi proti profesorjcm t"rankfurtskc šolc in ko so ti po-klicali policijo. govore v prid drugcga odgovora. Od tcdaj sc frankfurtski protesorji odmikajo od štu-dcnskih akcij in jim odrckajo pravico ^klicevanja na Kriiično tcorijo. Čcprav jc bilo zavczništvo mcd protcsorji in študcnti za ncdoločcn čas prckli-cano. jc trcba vztrajati pri naslcdnji tczi: vpliv frankfurtske šolc, specifične miselne metodc in sklop pojinov kritično-dialektičnc znanostvciu konccpcijo so zahtovalc krizo protcstnega gibanja. Navcdcnc miselne metode in pojmovni sklad so bilc neprinierno posredovati oprcjcmljivo znanjc za vsakdanjo akcijo. Brcz znanja, ki usnierja naša dc-janja, sc tudi ne da razviti potrebnc političnc stra t-^gijc,ki lahko zadrži tcžnjo k rcsigniranosti in k akeionizmu. Vzroka za negativni vpliv Kritičnc teorijo na vsakdanjo prakso protcstncga gibanja nc smcmo vidoti v luimanističnih vrcdnotah in ciljnih postavkah, tcmvcč v njegovi specifični mctodi mišljenja in v iz tcga izhajajoči družbcni podobi. Jucrgen Habcrmas je navedcl kot vzrok za akcio nizem ,,totalizirujoči način opazovanja", ki vodi do družbene podobc. ki jo rišc z naslednjimi bcsc-dami: ,,Institucionalni sistem razvitih industrijskih družb se kaže kot skoraj statistična. vsekakor dobro intcgrirana cclota, znotraj katere vsak ele-mcnt, kolikor sploh izpolnjuje družbcno funkcijo. siloma služi tudi ohranitvi sistema." Prav ta,,tota-lizirujoči" način opazovanja, ki vodi k podobi neke doccla intcgrirane družbe, so si študcnti izpo-sodili od zastopnikov Kritične teorijc. V ključnem dclu novc lcvicc, v ,.Dialcktiki razumncga", sta Horkheimer in Adorno zasnovala podobo neke totalitarne družbe, kjcr so Ijudje nezavestno prc-puščeni notranji logiki sistema, na katerega razvoj nc niorcjo vplivati s svojim ravnanjem. Tudi Her-bcrt Marcuse je oblikoval družbeno podobo, ki jc tako pcrfektno totalitarna, da tudi liberalne svo-boščine in opozicijska gibanja prispevajo k stabili-zaciji obstojcčih razmcr reprcsijc. Ce se podoba, ki jo rišc Kritična tcorija o obstoječi družbi, v vsem sklada z družbcno stvarnostjo, tedaj res ni nobcnih možnosti za družbono sprcmembo s političnimi .dcjanji, naj bo to na reformistični ali pa na rcvo-lucionarni način; tcdaj nimajo tisti, ki hočejo spre-mcniti družbo, nobenc alternative za resignacijo ali akcionizem. Adorno zato iz svojc tcorije, iz svojega sp^znanja o človeški ncmoči proti družbi pripo-roča odpovcd vsakršnim dejanjem. To priporočilo pa tcžko izpolnjujcjo prav tisti, ki piiznavajo Kri-tično tcorijo. Kajti ta tcorija nas uči, da je obsto-jcča družba v svoji ccloti slaba in kot takšna pre-prečujc samourcsničevanje posameznikov. Kdor hočc živcti kot človck, sc mora boriti proti tcj družbi in jo odpraviti, kcr lahko le v ncki radikalno drugačni, sprcmenjeni družbi urosniči svojc člo-veško bistvo - lahko živi človoka dostojno živ-ljenje. Kritična teorija torcj uči, da jc človeška dolžnost radikalno spremcniti družbo; in hkrati odkrije objcktivno človcško nemožnost sprcmcniti družbo z dejiinji. Ta precep, v katerega so zabredli pristaši Kritiv ne teorije, se za mnoge sprevrže v nevzdržno psihično obremenitev in v racionalno gonilno silo /a iracionalno, akcionistično dclo-vanje. Kritična teorija torcj deluje le kot motiv k ravnanju, ne ^a kot orientacija. V pojmovnem kompleksu in specifičnih metodah mišljenja Kri-tične teorije ni mogoče razpoznati pogojev za uružbo sprcmenljivo dclovanjc, ker so njcni usta-novitelji razvili te mctodc in ta pojmovni sklad, da bi interprotirali družbo in razpoznali njeno pravo bistvo in njcna notranja načcla. Tako zastavljcnc naloge postancjo razvidnc v predgovoru k ,,Dialek-tiki raziimnega", kjcr jc bil imenovano kot cilj raz-iskavc ..spoznanje", da človcštvo stopa namcsto v icsnično človcško stanjc v brezno barbarstva. Iorcj jc postavljcno lc vprašanje po neki biti, po nckem objektivnem procesu, toda nc vprašanje, ki |c bistvcno za politično delovanje. Kaj morejo storiti razumni ljudje, da sc človcštvo nc bi pogrez-nilo v novo vrsto barbarstva, ampak stopilo na pot, ki vodi v rcsnično človcškcga stanja. Horkhcimcr in Adorno ne morcta odgovoriti na to vprašanje, Lt m ga sploh nc zastavljata, kcr način njunc ivfleksije nc dopušča obstoja takcga vprašanja. Kajti rcprcsivno, totalitarni značaj družbc ni de-lovni reztiltat nekcga političncga gibanja, ki jc za-uMno ustanovilo totalitarni red, tcmveč ga dolo-č;i|o ncodvisno od političnc zavcsti in hotcnja ljudi ilclujočc strukture in objektivni duh modernc industrijske družbc. Zato vscbujc vsaka kritika konkrctncga zla tc družbc tudi opravičilo, kcr je to /lo vvndar nujna poslcdica vladajočega sistcma. Kcr poliličiu1 in driižbcnc ncpravilnosti odražajo ki vladajoča načela obstoječc družbc, nc povzro-čajo pa jih dclavni ljmljc. jih ti tudi ne morcjo ciipraviti. V obstojcči družbi ljudjc nimajo mož-nusti samostojno in zavcstno vplivati na nadaljni ruzvoj družbc. Šclc v ncki popolnoma spremcnjeni družbi bodo ljudje sposobni sami določati svojo usodo. Kdor v svojcm političncm mišljcnju izhaja iz mctod in pojmov Kritičnc tcorijc, ni sposobcn spoznati. kako mora ukropati, da bi doscgcl po-st;ivljcne dljc". Kajti mišljenjc, ki morc razpoznati lc nomožnost političncga ravnanja, nc morc hkrati postaviti mcrila zu razumno. namensko-racionalno ddovanjc. Ampak ncka tcorija, ki dcluje tako močno akcijsko kot Kritična teorija mora pospeše-vati iracionaJno ravnanje in akcionizem, če isto-časno nc posrcdujc znanja, ki bi vodilo ravnanje. Jucrgcn Habcrmas in Albrcct Wcllmcr kljub tcinu /anikujetu soodgovornost Kritičnc teorijc za akcio-nizcm. tako da očitata študentom, da so napak razlagali in razumoli ..Dialektiko razumncga" kot zgodovinsko dialcktično posplošitev kritičnc cko-nomijc in kot tcorijo poznokapitalistične družbc. llabcnnas bi po pravici zanikal soodgovornost Kri-'.ičnc teorijc za akcionizcm, ko bi njcni zagovor-niki ncdvoumno povedali, da metodc mišljcnja ln njen pojmovni sklad nc morcjo ničesar povedati o modclih za ravnanjc in jih tako ne morcjo zasno-vati, niti kritizirati. Toda, nasprotno, vzbujali so vtis. da njihova tcorija dopušča tudi izjavc o poli-tičnem ravnanju. V intervjuju, ki je bil objavljcn v ..Spk-glu", v katcrem Adorno kategorično zavrača ¦.vojo soodgovornost za akcionizem, tako da sc pri tcm skliiuje na svojo tcorijo, na svoj rcformistični modcl za vsakdanjo prakso z naslcdnjimi bese-danii: ..Pri Dalirendorfu prcvladuje nadton svcžc. /abavne prcpričIjivosti: Co sc boljšamo v malem, tcdaj bo morda vsc postalo tudi boljšc. Tega ne morem sprejeti za prcdpogoj!" Adorno sc poscbcj ^klicujc na svoja dcla, po katcrih je vrcdnost osam-Ijcmli ukeij s poudarjanjcm družbenc totalnosti skrajno omejcna. Na vprašanjc Spieglovcga rcpor-tcrja, kako hočc brcz posameznih akcij sprcmcniti družbo kot celoto, jc vcdcl odgovoriti le: ,,Prevcč stc vprašali." Iz nckc tcorijc, ki skrajno omcjujc vrednost takoimonovanih izoliranih akcij z nagla-šanjcm družbene cclovitosti in ki nc vidi v pobolj-šanju v malcm prcdpogoja za izboljšanje v ccloti, bi Miicli s pravico zakijučiti, da jc glcdc na njeno kul-turo broz pomena za politično delovanje. Kcr si jc mogočc zamišljati dclovanjc lc v osamljcnih akci-jah. nc morc tisti, ki nima izdelanih pojmov in metod o posamcznih akcijah, izbrati pravih mo-dclov za ravnanjc. Kajti filozof siccr lahko zaob-scžc coloto, toda nobcn človek nc more te cclotc uresničiti. Habcrmas jc obrazložil ncuspch štu-dontskc akcijc s pojasnilom, da ,,nepotrpežljivi praktiki" niso imeli o nepopolnosti teorijc pravc prcdstavc. Ne vedo, čcsa vsega sedaj sploh nc mo-rcjo vcdeti. Ta razlaga bi morala biti verjetno dru-uačc oblikovana: Praksa protestncga gibanja jc do-živcla neuspeh, kcr praktiki niso imcli pravega poj-ma o neuporabljivosti tc teorije za prakso. Sploh niso vcdiii, kaj vse morcjo s to teorijo nc vcdcti in ne bodo nikoli vedcli. Zastopniki Kritičnc teorijc si nc morcjo z misljenjem pokazati poti, ki bi lahko vodila od rcprcsivnc k emancipirani družbi. Ikrlvrt Marcuse prizna v zadnjem odstavku svo-jcga rjiodimenzionalnega človeka: ,,Kritična teo-rija družbe nc vsebujf pojmov, ki bi mogli prc-mostiti prcpad, ki zija med sedanjim in pri-hodnjim." Ce torcj ni pojmov, ki bi premagali raz-daljo med scdanjim in prihodnjim, tedaj boljši svct ni tostranska prihodnost obstoječega, temvcč lc onostranska altcrnativa, h kateri nc vodi nobcna zemcljska pot. Iz tega izhodišča je tudi poučno vcdcti, da jc Horkheimcr v Spiegelovem intervjuju kmalu po Adornovi smrti označil njegovo mišljcnjc kot ,,negativno teologijo", kcr v negativnem, ki naj bi bilo značilno za njegovo mišljenje, ,,afirmacija" ncčcsa ,,drugaga". Vselej je sanjaril o hrepcncnju po ,,drugem", nc da bi uporabljal besed ncbo, več- 11 nost, lepota ali kakc drugc" (Dcr Spicgcl, Nr. 33, 11. avgust 1969). Horkhcimerjcvo stališče za kon-scrvativne in proti progrcsivnim težnjam v teo-logiji, ki ga jc navcdcl v naslcdnjcm intervjuju za ,,Spiegcl", 5. januarja 1970, kakor tudi splošno razvrednotenje prakse določno kažeta, da sta Adorno in Horkheimer spet prcstavila upanje na boljši svct, kigajc marksizcm prcncsel iz onostran-stva v tostranstvo, v onostransko področjc, in to v času, ko progrcsivni kristjani opredcljujcjo krščan-stvo kot ,,družbeno kritiko" in utemeljujejo ,,tco-logijo rcvolucijc", se jc Kritična teorija sprcvrgla v stvar čiste kontemplacije. Medtem ko zadnjc čase ncki elemcnti novc lcvicc docela odklanjajo Kri-tično tcorijo, gre pri naši kritiki sevcda lc za delno vpraševanje, ki naj dokaže, da jc ncuporabna za politično prakso, kar ne izključujc možnosti, da morc prispcvati k rcšitvi drugih problemov in po-sredovati dragoccne pobudc. Ko grc za \o, da naj-dcmo izhod iz krize, v katero je zašla nova lcvica in vzamomo znanost v službo cmancipacijske poli-tičnc praksc, sc je treba izogniti napačnemu sklcpu, da jc vpliv Kritičnc teorijc odini pravzrok za razvoj nckcga mišljcnja, ki je ncprikladno za ravnanjc usmcrjajočc znanjc. To nas lahko privcde do namcnsko-racionalnoga ravnanja- Kajti struk-turc mišljcnja. ki vodijo k iracionalncmu delo-vanju. najdcmo pri tistih akcionističnih skupinah, ki so vzvišcnc nad sumničcnjcm, da sc niso inten-zivno ukvarjalc z dcli Adorna in Marcusoja. Struk-turc iracionalncga političncga mišljcnja in delo-vanja sc ravnajo po svojili lastnih zakonih v avtori-tarnih političnih okoliščinah, kjcr ljudjc1 nimajo vpliva na politično dogajanjc. Iz tega slcdi, da ljudjc. ki nimajo nobcnih rcalnih možnosti vplivati z lastnim političnim udcjstvovanjem, komajda šc razvijajo mctodc mišljenj in pojmc, s katerimi bi mogli osvojiti znanjc za akcionistično dclovanjc. Iz tega spoznanja zaključujcmo, da šc ni dovolj lc teoretično ovrcči trditev Kritičnc tcorije, da v tcj družbi ni nobiMiili možnosti za družbcno spremen-ljivo ravnanje. Da bi odpravili iracionalno misclne in ravnanje določujoče načinc, jc tudi trcba ustvariti na vsch področjih življenja veliko vcč boljših možnosti za učinkovito soodločanjc. Naj-prej zahteva tcoretična rešitev tc nalogc znan-stvcno koncepcijo, ki ne vidi lc v obstojcči družbi žc razpoložljivc možnosti za učinkovito soodlo-čanjc, tcmveč da jc sposobna tudi predvideti, kje in s kakšnimi sredstvi morejo biti izdelani dodatni in učinkoviti vzvodi in začetki za emancipacijsko ravnanje, ki si jo zadalo nalogo korcnito sprcmeniti družbo. Niti kritično dialektična, niti pozitivi-stična konccpcija družbenih ved ni sposobna samo-stojno rcšiti tc nalogc. Družbenc vcde lahko učin-kovito podpirajo cmancipacijsko politiko le tedaj, ko bo dialoški spopad obeh znanstvenih koncepcij prcrastel njeno sedanjo razvojno stopnjo in ko bo na platiormi nekega stcčiščncga razvoja nastala sintcza, ki bo spojila clemcntc obch usmcritcv k novi, kvalitctno višji znanstveni konccpciji. Sinteza kritično-dialcktičnc in pozitivističnc znanstvcnc koncepcije bi lahko razvila praktični modcl, ki omogoča postaviti znanost zavestno v službo nckc cmancipactjske politične praksc. K vsakemu modelu štcjeta dva elementa: prvič, predvideni ciljni konci in drugič, sredstva in metode, s kate-rimi sc da uresničiti tc cilje. Iz kritično-dialektične znanstvcne koncepcijo izhaja revolucionarni model za prakso, ki sc ima za cilj cmancipirane družbe, ki pa ni uporaben, kcr nc vc povcdati, po kateri poti in s katcrimi srcdstvi in metodami je mogoče urcs-ničiti proklamirani cilj. Pozitivistični osnutki na-sprotno vodijo k nckemu evolucionainemu prak-tičnemu modelu, ki jc sicer uporabljiv, vendar nc vidi v kvalitativni družbeni spremcmbi svojega cilja. Prav imajo dialcktiki, ko očitajo pozitivistom dccizionizcm ciljcv, kar pomeni, da sc morcjo pozi-tivisti izjasniti lc z iracionalnim aktom odločitve za določenc ciljc in namcne, ne morejo pa utemeljiti znanstvcne izbire teh namenov. Dialektiki pa, ki se znanstvcno prizadcvajo utemcljiti svoje cilje, niso sposobni utemcljiti izbora določenih sredstev in mctod za urcsničitcv teh ciljcv. To vendar pomeni, da postane decizionizem ciljcv, ki ga mečcjo dia-lcktiki pozitivistom pred nogc, pri njih samih dcci-zionizem srcdstcv in mctod. Pristaši Kritične teo-rije, ki hočcjo ukrcpati, sc morajo odločiti za dolo-čcne mctodc delovanja v nekcm iracionalncm aktu hotcnja, kar pospešujc akcionistično ravnanje. Ira-cionalizem ciljev, ki ga dtalektiki očitajo pozitivi-stoin, sc pri njih sprcvržc v iracionalizem srcdstev in metod, t. j. ravnanja, ki sc ga nc da niti utcmelji-ti. a tudi ne kritizirati. Dialektiki, ki vztrajno od-klanjajo rclacijo cilj - sredstvo - razumnost kot pozitivistično in ki so sila ponosni na to, da nočejo ravnati ciljno-racionalno, temvcč emancipacijsko, pri tcm pozabljajo, da morc biti namcnsko-razum-sko ravnanjc le cmancipacijsko. Kritična tcorija ne more pripcljati do neke emancipacijske prakse, kcr sta pojma ,,represiven" in ,,cmancipiran" totalna pojma. Pojem reprcsivnega, zatiralnega določuje celoto in vsa določujoča načela obstoječc družbe. Altcrnativa h Kritični teoriji je praktičen model, ki sicer kot cilj obdrži neko emancipirano družbo, toda nc uporablja več pojma represivcn in emanci-piran kot celostna pojma, ki označujcta razloček med sedanjo in bodočo družbo, tcmveč kot pojma, ki označujeta razlike v obstoječi družbi. Aplikacija pojmov rcprcsiven in cmancipativen na ločene pojavc obstoječc družbe izhaja iz tega, ker sc v tcj družbi drug polcg drugcga, drug z drugim prcplclajo in mcd sabo stalno učinkujejo, boreč se za prcvlado, cmancipacijski kakor in represivni fak-torji in teznje. Le čc pojma rcprcsivcn in emanci-pativcn uporabljamo za razlikovanjc ločcnih poja-vov in razvojnih možnosti obstojoče clružbe, lahko oblikujemo za ncko cmancipatorično prakso kon-krctne kratko-srcdnje m dolgoročiK ciljc in spo-znamo srcdstva in metodc, s katcrinn jc mogočc urcsničiti tc ciljc. Izhodišče /a tc ciljc jc vprašanjc, na katcrili družbcnih področjih in s kakšnimi cilji in metodami laliko krcpimo razpoložljivc cmanci-pativnc tcndcncc in omcjimo vpliv represivnih tc-ženj. Ta postopok omogoča formiranjc konkrctnih smotrov s znanstvcno pomočjo, kar pa pozitivisti odklanjujo. Istočasno pa lahko z znanstvcnimi me-todami pozitivistov spoznamo sredstva in načine za urcsničitev teh ciljcv. Tcga pa tradicionalni dia-lcktiki nc morojo. Sintcza llialcktičnc in pozitivističnc znanstvcnc konccpcijc omogoča tudi na področju političnc konccpcije sintczo, ki razvcljavlja nasprotjc rad rcvolucijo in cvolucijo. Kajti ta konccpcija je na cni strani revolucionarna glcdc na svojc cilje kva-litativno sprcmcniti družbo z odpravo struktur vla-danja na drugi strani pa je tudi evolucionarno-rctormistična glcdc na mctodc in sredstva, s ka-tcrimi se da uresničiti rcvolucionarni cilj emanci-pirano družbo. (I:rankfurtcr Rundschau) PREVKOFiL POLLNČIČ SRl ČKO PAKT MCCARTY-MALENKOV (EISENHOVVERJEVA MORA, NAPISANO 1952, ZA STALINOVEGA ŽIVLJENJA) I.iscnlio\vcr jc po dvcli letih prcdscdovanja mo-ral pri/.nati, da jc želja po pomiritvi brczizhodna. Ccprav jc vcliko storil, da bi pomiril svojc rcpubli-kanskc nasprotnike, sc njegovo predvidevanje, da bodo njcgovo dobro voljo razumeli, ni urcsničilo. Bil jc globoko razočaran in žalostnc misli nui dolgo v vročo polctno noč niso dalc sputi. Ko jc končno zablodil v ncprijctcn spanec, mu jc grozo-vita mora razkrila potck naslednjih pctdesctih lct: 1/ varncga zavetja bližajočega sc enaindvajsetega stoletja lahko vidimo, kar tcdaj ni bilo tako očitno: da pomeni lcto 1953 začctek novc poli-tikc, ki jc sprcmcnila svct. Biloje nckaj problcmov, ki so sc jih bolj osveščeni Ijudje zavcdali. Eden od njih jc bilo dejstvo, da jc v vsaki civilizirani državi industrija imcla prednosti na račun poljcdclstva. zaradi česar so sc zmanjšcvalc svctovne zaloge hranc. Drugi problcm jo bilo hitro naraščanje prc-bivalstva v zaostalili državah, kar jc bilo posledica naprcdka v mcdicini in liigicni. Tretja ncvarnost jc bil kaos. ki bi lahko izbruhnil ob propadu cvrop-skcga impcrializma. Rcšitcv toh problcmov. ki so bilf vsckakor pereči, jc konfiikt med vzhodom in /uhodom popolnomu oncmogočil. V lotih 1945 di> 195 3 jc konllikt postajal vsc bolj ncvarcn; nc samo /atv.di političnih dogodkov, ampak tudi spričo možnosti vodikovili bomb in bakteriološkc vojnc. Ne cna nc druga stran ni prcdlagala rcšitvc; vcčali sta svojc moči. zato da bi si druga stran nc upala napasti. Kot izkušnja kaže, ta mctoda boja proti vojni ni bila zclo uspešna. Šcle lcta 1953 sc jc pokazalo nekaj upanja. Naj-prcj sc jc v tcm letu Stalin urnaknil in potcni unni Na niegovo inesto jc stopil Malcnkov. ki jc mcnil. da jc pamotno naznaniti svoj priiiod na oblast / navidozno novo politiko. čeprav je dcjansko bila ta nova politika žc dolno ustoličena. Motili sta ga pivdvscm dvc novarnosti. Po cni strani jc bilo neza-dovoljstvo v Rusiji zclo razširjcno. Po drugi strani sc jo "bilo bati. da bo Kitajska kmalu postala tako močna kot Sovjetska zveza in da bo zmožna ogro-/iti ruski primat v konumističncm svctu. Odpraviti prvo kv.avo jc pomcnilo, da jc trcba donia zvečati proi/vodnjo potrošnih dobrin, kar je bilo mogočc cilinok1 na račun oboroževanja. Da bi oncmogočili drugo ncvarnost. jc bilo treba zmanjšati možnosl i/bruha vojnc. kar jc bilo scvcda potrebno tudi za varno zmanjšcvanjc vojaškcga proračuna. Modtem |c /aradi prilioda Rcpublikanccv na oblast tudi v Amcriki /avcl nov vctcr. Mnogirri ljudcin v Amcriki iii v tujini jc ušlo dejstvo, da sc je v borbi mcd ptvdscdnikom in kongresom zmaga zaradi tcžc blagajnc nagibala na plat kongresa. To bi lahko tudi pričakovali. glcdc na konflikt mcd kraljcm in parlamcntom v Angliji v scdcmnajstcm stoktju. Vcndar jc bila vcčina Amcričanov mnenja, da od tujinc ali pa zgodovinc nc zvcš nič pametnega. Mnogi izmod volivccv. ki so volili za Eiscnhovverja. so si' domišljali, da bo, čc bo izvoljen. prcvladala njcgova politika. Niso pomislili na to, da so / njc-»ovo i/.volitvijo prcdali kongres v rokc Tattu in MacC'artyju. Dcjansko sta ta dva imela za časa l.iscnhoucrja politiko ZDA v svojib rokah. In \časoma jc postal MacCartv vsc bolj vpliven. Povprečiiemu Američanu sta vladala dva strahova: strah pred komunizmom in strah prcd davki. Dokler so bili za krniilom demokrati, sta ta zvoda dclovala vsak po svojc. A MacCartv jc odkril, kako ju laliko povežc med seboj. Resnični sovražnik,je govoril, jc komunist v naši sredi in vcliko ceneje jc boriti se proti komunistom med nami kot proti Rusiji. Dokler so Američani lojalni in združcni tako jc dcjal narodu so nepremagljivi in ni se jim trcba bati mahinacij tujega despotizma. Cc oči-slimo svojo dežclo nelojalnih elementov, smo varni. A da bi tako potcšili vsesplošno žcjo po boju proti komunizmu. jim jc bilo trcba sproti iskati novili notranjih sovražnikov. Potcm ko jc dobil oblast nad F BI in si zagotovil pomoč skupino usltižnih odpadlih komunistov, je MacCarty tako uspcšno razpredel strah prcd notranjim izdajstvom, da so imeli vsakcga znamenitcga demokrata za izdajalca. Seveda je bilo tudi nekaj krepostnih i/jem. kot jc bil senator McCarran. Pod okriljcm te politikc je bilo mogočc prihraniti ogrornno de-narja, ki so ga za časa Trumana porabili za pomoč tujini. Komunizem, ki se je spričo toga začel raz-širjati v l'ranciji in Italiji, so lahko porabili kot dokaz, da sc za take nezancsljive zavcznike ne splača zapravljati denarja. Kisenboucr kljub svojcmu odporu do take poli-tikc ni mogcl storiti ničesar. Žclcl jc okrcpiti NATO, da bi mogel obraniti Zahodno Uvropo prod komunističnim napadom. A varovanjc Zahodne Kvrope je bila draga stvar. V njcj jc živelo preccj komunistov in še več socialistov, ki so bili skoraj ravno toliko sumljivi. Bila je nehvaležna in kar sc tičc svoje nianjvrednosti nc popolnoma osvcščena. Vseskozi jc sitnarila za zmanjšanje amcriškcga kurza in tudi ni marala Čangkajška. Iz teh razlogov je kongrcs Einsenhouerja vedno porazil. MacCartyjeva politika je imela dve posledici: po cni strani je zmanjšala razloge za zunanji konflikt in spravila s tem odnose s Sovjetsko zvezo na normalno temperaturo; po drugi strani je jasno pokazala, da ni upanja za tiste Američane, ki se upirajo MacCartyju. Na predsedniških volitvah leta 1956 je zmagal MacCarty še celo z večjim številom glasov kot Roosevelt pred dvajsetimi leti. Ta velikanski uspeh je MacCartyju omogočil, da krona svoje napore z paktom MacCarty-Malenkov. S tcm paktom se je svet razdclil med obe velesili: vsa Azija in vsa Evropa zapadno od Labe je bila v Ruski sferi; vsa zahodna polobla, Atrika in Avstra-lija in del Evrope, zahodno od Labe je pa v sferi Združenih držav. Med obema skupnostima ni smclo biti nobcnih trgovanj ali stikov, razen takih redkih diplomatskih sestankov, ki bi bili brez-pogojno potrebni in bi bili na Spitzbergih. lzven SZ in ZDA naj bi industrijo držali na minimumu s kontrolo surovin in z ostrcjšimi metodami, če bi bilo potrobno. Zabodna Evropa naj bi nominalno ostala neodvisna in bi lahko, če bi sc ji zazdclo, ohranila starosvctni sistcm strankarskc vladc, svo-bodc govoia in svobodc tiska. A niso smcli poto-vati v Amoriko, da ne bi okužili krcpostnih držav-Ijanov z svojimi zastarelimi zmotami. Nckaj značilnosti ruskcga sistema so privzcli v Ami.'riki. lldinolc cna stranka. rcpublikanska, jc bila odslej dovoljcna. Tisk in litcratura sta bila podvržcna ostri ccnzuri. Vsako politično kriti/.i-ranjc so imcli za podtalno in jc avtorja podvrglo kaznim. Indoktrinacija jc postala osnovno gonilo vzgojc. Bilo jc brez dvoma nckaj ljudi, ki so tc sprcmcmbc obžalovali. A priznati jc bilo trcba. da jc s paktom ncvarnost za svctovno vojno izginila in mogoče jc bilo zmanjšati občutnc izdatku /a vojsko tako v Amcriki kot v Rusiji. Bilo jo nckaj tcžavnih vprašanj oh sklcniivi pakta. I no i/.nied njibjc bila Japonska. AiiKiika jc oborožila Japonsko v upanju. da bo la dr/.ava zavc/nik proti Ruso/n. A čc naj bi Amcrika in SZ skupaj vladali svctu, ni smclo biti nobonu nc-odvisnc in močnc državc. Japonsko so tako pri-silili. da sc je razorožila. Otok Hokaido jo pripadcl niski stcri. ostala Japonska pa stVri Združonili držav. V paktu so bile scveda določbc glodc propa-gandc. V Rusiji ni bila dovoljcna nobcna proti-amcriška propaganda in v Ameriki nobeiia proti-ruska. Nibčc v Rusiji ni smel dvomiti v zgodovin-sko rosnico. da jc bil Pctcr Vcliki Amerikanee. V Amcričanu ni smolo biti prostora za dvom o dcj-stvu, da jc bil Kolumb Rus. Nihče v Rusiji ni smel omeniti ra*>ncga problcma v južnih državah. (n v Amcriki niso sincli govoriti o prisilncm delu v Rusiji. Vsak naj bi slavil doscžkc drugega in sc za vsc večne čase zavedal dobrin njihovc vcčnc alianso. Pakt v Zahodni F.vropi ni bil priljubljcn, kcr jc to območjc potisnil v nevažnost, na katcro sc jc z malcnkostnimi vojnami samoobsodilo. Zahodni livropi jc bilo tcžko sprijazniti sc z izgubo polo-žaja, kcr je stoletja vladala svetu. tako politično kot tudi kulturno. Mnogo Amcričanov jc iz spošto-vanja du tradicij, za katere je trcba priznati, da so pomagalc zgraditi amcriško civilizacijo, bilo pri-pravljcnih z Zahodno Evropo ravnati spoštljivo, kar se jc. v trcnutnem stanju svcta sčasoma izka-zalo za ncpotrcbno. Bilo jc jasno, da bi vojna uni-čila šc tisto. kar jc ostalo od zahodnocvropskc civilizacijo, čctudi bi končno prcmagali Rusijo, ni pa bilo jasno, čc se da šc s kakšnim drugim napo-rom ali žrtvijo razen s paktom odvrniti vojno. Zaradi teli razlogov sc pri sklcpanju pakta niso ozirali na čustva Zahodnc Evropc. Scvcda so bili na obch straneh ljudjc, ki so mi-slili, da jo jc nasprotna stran boljc odncsla. Neka-tcri Rusi so dokazovali, da bi lahko že zdavnaj s pomočjo Kitajske osvojili AvstraJijo in da so bilc prcccjšiijc možnosti osvojiti Zahodno Nemčijo z miroljubnim prodiranjcm. Polcg tcga so trdili, da bi Atriko, čotudi je Rusija nc bi dobila, labko oči-stili bclccv, čc bi Amerika in Zabodna Evropa šc naprcj osredotočali svojc napore na zmago nad Rusijo. Tudi na Amcriški strani jc prišlo do težkih nesporazumov. Bilo je težko žrtvovati Maljski kosi-tcr in kavčuk, vendar sta ju enakovredno nadomc-stila sintctični kavčuk in koaitcr iz Bolivijc in Avstralijc. Bolj rusna jc bila zguba naftnih polj na Srcdnjem Vzliodu. Da bi sc temu odpomoglo, so končno sklcnili. da Indonczija pripade amcriškemu bloku. Bilo je tudi nckaj ljudi v Ameriki, ki so bili svcto prcpričani. daje komunizem ncgativcn pojav in da z njim ne gre sklepati miru. Vendar so bili v manjšini in večinoma dcmokrati, tako da njihovo mnenjc ni imclo vpliva. Za Rusc jc polcg varnega miru bila največja pridobitcv možnost, da z prcprc-čcvanjem razvoja industrijc drži Kitajsko v podre-jenem položaju. V obeh taborih je bil beli impcria-lizein spet varno v scdlu. Poleg tcga, da je ohranil mir, jc imel pakt šc druge prednosti. Razprtije mcd bclimi narodi so omajalc prevlado, ki so si jo ustvarile v devetnaj-stem stoletju v Aziji in Afriki. Zaradi paktaje bila bcla premoč kmalu spet vzpostavljena. Rusi so brcz posebnih težav osvojili Indijo in Pakistan. V Afriki, kjer so izbruhi divjega barbarstva, zaneteni s komunistično pomočjo, ogrozili civilizatorsko delo britanskega in francoskega imperializma, sc jc to delo nadaljevalo pod žezlom ameriških investi- torjev in se kmalu uspešno končalo. Problem pre-naseljcnosti, za katerega se je mislilo, da je nemo-ralno spraviti se nanj z zmanjševanjem števila roj-stev, so uredili tako, da so kakršnokoli zdravstveno vzgojo črncev ali pa ukrepe za izboljšanje sanitar-nih pogojev prepovcdali. Porast mortalitcte jc omogočil belcem, da spet svobodno zadihajo. Kljub toliko blagoslovom je bilo še vcdno najti godrnjače. Bili so ljudje, ki so obžalovali, da se ni smelo objavljati knjig židovskih avtorjev. V Ame-riki so nekatcri želeli brati avtorjo, ki so slavili svobodo, kot recimo Milton, Byron in Shcllcv. Nckaj časa je bilo take avtorje dovoljeno brati v Zahodni Evropi. A ko jc kongres zvedel. da jih razpcčavajo med te zaostale narode v poccni izda-jah, jc sklcnil odobriti ekonomske ukrepo, dokler sc tch dcl ne postavi na indeks. V novem svetu, ki ga jc prinesel pakt, je bilo veliko materialno blago-stanje, a ni bilo umetnosti, nobenc nove misli in malo novc znanosti. Jcdrska tizika je bila scvcda popolnoma prepovedana. Vso knjigc, ki so sc ukvarjale z njo, so scžgali. in ljudi, ki so pokazali kaj znanja o njcj, so obsodili na prisilno delo. Nckaj zapcljanih romantikov jc z obžaiovanjem gledalo nazaj v stolctja. ko so živclc volikc Oscb-nosti, a čc so bili pamctni. so svojc obžalovanjc obranili zasc. Najprcj so obstajali dvomi. čc bo pakt obstal. vendar sta \o MacCart> in Malonkov ncnavadno dobro ra/imiola in sc strmjala v svojih ciljih tako. da v svojcin prisrčncm sodclovanj« nisla inicla nobcnih tc/av. Vsak jo dokičil /a svdjolm naslo-dnika človoka / lstnni cilji in triinštindovt lot ic prepričalo vac ra/cn inak-nkostiu1 munišinc. da k-pakt ravno tako traj^n. kot jc dobronameiVM. Vsa slava spuminu d\ch v^hkib \odij. ki \ta pn-nesla mir na svcl! V SMOI 1 .1 kdo je kajn in kdo je abel V rom^jiu Johancsa Maric Simmela: KJE JE IVOJ BRAT ABEL (Cankarjeva založba 1970) je Bcetliovnova Dcvcta simfonija simbolno povzdig-njena tako, da napolnjujc fabulativno osnovo oinana, razrašča pa se tudi v samo strukturo dcla. Prav tako kot Dcvcta simfonija je tudi roman raz-violjcn na tri stavke, ki nosijo imcna trch stavkov Ucothovnovoga dcla, to pa še ni vsc: simbolna cpi-ocla s poscbno redko izdajo Devete simfonije. v oteri manjka stavek VSl LJUDJI HC)IX) liRATJK. trctji stavck. ki ga igrajo ob smrti juna-kovvp jčcta in besede, ki jili očc izrcec o tcin Beuthovnovem delu. vsc to nas vodi, tla pivmislimo Simmlov rotnan ravno iz tcga izhodišča. Naj nave-ilemo bovodL. ki jili oče izrcčc na strani 171 do !72 a ..Prvi stavck (...) jc tragedija usodncga po-ioma. zopcr kakršnega sc ljudje upirajo brc/-.ipno in zastonj" (...) b. ,.Očc jc govoril o bakhantski razgibanosti Jrugcna stavka. ki kar buči okoli poslušalccv." H.es! Podivjanost! Omamljcnost!" (...) ,,Ncscbič-nost. naravno pobcsnclost vse to prinese drugi »tiivck. Vcndar glasba nikoli ne pokažc izhoda i/ ¦^cga kv.avnega in pogubc . . . oh, potom adagio. *.¦. ..Adagio pokaže pot k razumcvanju vscga in n pivnašanju vscga . . . z ljubeznijo in dobroto in modrostjo odpovcdi ..." (...) To je naloga ada-jiu: eloveškim dušam ki trpe prinesti odrcšitcv in . . mjr! V smrti so vsi, tudi že so šc toliko trpcli, '.idcti srečni in mirni, nc rcs? Tretji stavck, to jc /anie . . . poveličanje (sprcgovoril jc bescdo kakor il.i ga jc zaradi njc sram) povcličana pcscm ljudi, ki m) ivšoni vscga trpljcnja . . . mogočc toroj pescin inrtvih . . ." Lsocla junaka pripovcdovalca Richarda Marka v nahaja znotraj ,,Devetc simfonije", znotraj ^vvta. v katercm rnanjka stavck vsi Ijudjc bodo liratjc tako. da jo očetovc bescde, ki imajo v dclu Minholcn. prcroški značaj, določajo njegovo življc-iiK'. uspcli in ncuspeh (roman jc tudi sam pisan popolnoma akcijsko), določajo pa tudi svct ro-mana in njegove celotne odnosc z junakom, tvorijo lorcj stebre romaneskne strukturc. Tc pa bomo v njšcm zapisu prcglcdali samo s fabulativnc plasti. A. Tragcdija usodncga poloma, kot začctni sta-vck. bi bila lahko začctna pozicija pripovedovalca. ki jc v zaporu in pričnc svojc pisanjc z opisom, kako je bil prijct. Razlogi so scvcda šc popolnoma iio/nani. Lsodni polom pa je lahko s končno rc-konstrukcijo fabule tudi začetek junakovega živ-Ijcnja. njegova mladost, ki jc potckala v prav Kajnovski simboliki. Njehov brat NVerner jc nainreč od vscga začctka izvoljcn, junak Ritchic je zavržcn. pa najsi je za Boga - razsodnika izbrana mati, šola ali država Ncmčija, ki gre z nacizmom vojni na-proti. Tragedija usodnega poloma pa jc slednjič Itidi (ista izliodiščna točka, iz katcrc in zaradi katcrc je sploh možen Simmlov roman, to jc na-ristična Ncmčija in druga svetovna vojna, v katcro jc junak pahnjen in ki je seveda usodon polom, tragedija in zmota. Junak se v vseh tch začctkih upira. vcndar brczupno in zastonj. Začctni stavek Bccthovnove simfonijc s svojim pomcnom poscga lorcj v sam začetek pripovedi, v junakovo rojstvo in v svct romana, ki junaka kot junaka omogoča. Rojstvo kot eksistenca junaka, svct v katcrem sc pričcnja njcgova akcija in pa sam fabulativni začc-tck romana se povezujejo v neločljivih soodnosih m tvorijo tako del strukture Simmlovcga romana. B. Ples, podivjanost in osamljcnost, ki so značil-nosti drugega stavka so v samem dclu jasno izra-žcnc. Tu jo torej upor prvotncmu stanju, je nekak-šcn poizkus urejevanja sveta po novih kvalitetah, poizkus zanikanja in spreminjanja usodnosti prvcga dcla, tragedije, ki ji ni bilo moč pobegniti. Junak, ki jc bil pahnjcn v tragični polom, se zdaj NA-VIDKZNO odreši, saj se reši brata, matcre kot posrcdovalkc ,,božje sodbe" (ki je imela moč zveli-čati in pogubiti) in pa Nemčije kot zla. Izkaže se določena drobljivost vsega tistega, čemur se je junak brezupno upiral, upor nikakor ne izgleda več brczupcn in v tem je neka podivjanost in omamlje-nost. Junak je zdaj lahko napisal knjigo, dosegcl uspch, ki ga poprej ni mogel, dosegal ga je vedno njegov brat ,,Abel", poražena pa je bila tudi Ncm-čija, ki predstavlja v našem tekstu junakov svet. Tudi drugi stavek posega torej na ve tri elemente: katcgoriji junaka in sveta in pa pripoved proznega dda, ki zdaj prehaja v akcijo utemeljeno z novimi odnosi junak svet. Struktura Simmlovega dela je zdaj v tisti točki, ko akcijo omogoča. To pa se zgodi zato, ker vsebuje svet (Nemčija) še vedno dokaj močne ostankc prejšnjcga zla, in protitemu zdaj krcne junak. Njegov boj sc mestoma simboli-zira kot borba za žensko, Lillian. Uspch, ljubczen in svoboda jc junaku Kajnu odvzeta kmalu po tcm, ko sc vrnc njegov brat \Verner. Werner jc šc vedno močnejši, odvzamc mu žensko, prične mu pisati romane in junak zdrsi sčasoma nazaj v svojo izho-diščno pozicijo. Izglcda, da sta tragcdija in usodni polom vcndarlc močnejše. Zato junak dokaj brez-plodno blodi s svojim poslanstvom, ki naj bi raz-krinkal in kaznoval zločine. V drugem delu nc vidimo izhoda iz vsch tch težav, ki vodijo v po-gubo. To naj bi sc zgodilo v adagiu, kjer pa se tudi razrešijo odnosi Ricbard:Wcrncr, ki pomenijo tudi odnosc mcd junakom Kajnom, ki je zavržen in prcdstavnikom uspešncga sveta Ablom. 2- c. Junak pripovedovalec na koncu ne uspe maščevati žrtvc nacizma, krivci se mu izmuznejo, njegovo poslanstvo, upor zopcr ostanke zločin-skcga vcndar tragičncga poloma, ki mu je bil vsi-ljcn na začctku tako propade. Vendar jc prav v tcm propadu bistveno drugačno razumevanje juna-kovcga delovanja, junak sam scbc vidi bistveno drugačc, kot pa jc bilo to mogoče na začetku, popolnoma jasno jc, da obstaja razrešitev in razjas-nitev, ki pa sc scveda zgodi na drugačncm nivoju. Tcj sc lahko približamo s kratkim premislckom odnosov mcd obcma bratoma. Junak Kajn jc namrcč zablodcla osebnost, heroj ki iščc (Lukacs), kar jc njcgova osnovna psihološka komponcnta. Išče nacističncga zločinca in je obcncm kot samorcflcktirajoči pripovcdovalec ncnehno v konfliktu s sovražnimi silami. Konflikt-nost v katcrih se venomcr znova znajdc, jc bistvo njegovc akcijc in obencm njegova temeljna last-nost. Njegov brat Abel je v ravnotežju s svetom, nc glcde kako sc svct spreminja, je v ravnotcžju s tota-liteto sveta, ki jc obencm njegov imanetni smiscl, zato na določcn način sploh ni indiviidum, je objekt, ki služi in uspeva zdaj v tem zdaj v onem sistcmu. Zato je v bistvenem nasprotju s svojim bratom. Vendai jc ob enem prav tista povczava, ki drži in vzdržuje zvczc medjunakom Richardom in njomu nasprotnim svetom tako tudi ohranjuje Ritcharda pri življcnju, ker bi ga sicer že v mladosti likvidirali, pa tudi ustvarja njcgov uspeh, da mu pišc knjige. Werner-Abel jc tedaj komponenta, ki preprečujc, da bi se zgodil mcd Kajnom in ,,Božjo sodbo" dokočncm razkol, ki prcprečuje, da bi ta sodba Kajna dokončno izvrgla, ki torej junaka pri-povcdovalca šc združuje in udelcžuje v zločinskosti svcta, v našcm romanu sodobni in pretekli Nem-čiji. Čc hočemo biti doslcdni jc v mnogih trenut-kih ravno tista komponcnta, ki šc veže junaka na življenje. Vendar je junak prcvcč trmoglav, tako da pričnc ogrožati svojcga brata v njegovem temelju, to je Lillian in pa njogovo ravnotcžjc v svetu. skratka nastane nevarnost, da bi ogrozil Wernerjev osnovni odnos do sveta. Zato jc v Wernerjevcm intcresu, da ga odstrani. Prav v tem pa ga junak Kajn prchiti. Umor Abla tedaj pomeni dokončno prekinitev ravnotcžja s svetorr. junak sc takoj znajde popolnoma sam srcdi novarnosti, je izgub-ljen, in kaže, da bo vsak trcnutek likvidiran. Kaj zdaj. Tretji stavck naj prikaže pot k razume-vanju vsega in prenašanju vsega, modrost odpovedi. To poveličanje, ki prinaša človcškim dušam mir, je očitno prav pisanje, ki ga junak pripovedovalcc piše v zaporu, je njcgova izpoved, jc vsa rcsnica kakor pravi. Njegovo sporočilo ga ohranja loče-ncga od sveta, junak pripovcdovalec svet zdaj motri iz sebe vendar neudeležen, ln tako piše svojo odrešitev. Vsa rcsnica nima časovncga zaporcdja pripovcdovalcu se kaže v svoji notranji logiki, ki jo razume sam, in ki jc potrebna da trpeči duši pri-nesc razumevanje. Zato jc roman pisan v fabulativ-nih izsekih, ki niso v časovnem zaporedju. čcprav kljub tcmu da ni mogočc ničesar več popraviti. Na koncu jc mir, je povcličana pescm ljudi, ki so rc-šeni vsega trpljenja, je treji stavek Beethovnove Devete simfonije, ki so jo igrali na očetovcm grobu. Umor je pripeljal junaka Kajna blizu smrti in junak jc zdaj rcšen svoje borbe proti zlu. Pisanjc pa je vsa resnica in ko ga bo sodišče prebralo, se bo dokončno odločilo, kdo bo zveličan in kdo bo zavržcn. Opomba: zaradi vsega naštetega je roman K.JE JE TVOJ BRAT ABEL cden boljših prevcdenih ncmških romanov zadnjih lct. ALEKSANDER ZORN x V tem jc glavna napaka Kratkega književncga eseja DVOJE SODOBNIH NEN5KIH ROMANOV (Delo 21. novcmbra 1970) Andreja Inkreta, kjcr pravi ,,Na koncu romana KJE JE TVOJ BRAZ ABEL sc torcj nič ne pojasni, še cnkrat sc odpro pogled nazaj, na prebrano (prehojcno) pot, a tu jc samo pot, ki se na koncu nc odpira v nikakršen cilj." Kaj sc odpira na koncu skuša biti razvidno iz našcga mnenja. Mcd drugim pa je jasno, da jc na koncu romana vedno koncc in nc cilj, ta je namreč na začetku, siccr ne vidimo nobcnc možnosti da bi sc junak kot ,,aktcr" romana pričel gibati proti njcmu. In čc bi na koncu bil cilj, bi bil to srečni konec. Zdi sc da jc Inkretov zaključek v bližini zahtcv tcoretikov socialističncga realizma, ki za-htcvajo junakovo zmago, ali pa pohod novim ci-ljem nasproti, kar zahteva konec pustolovskega romana. 13 MALADRAMASNG: Čcsa sc oprijeti, kam seči po oporo v to mehko topljivo barjansko otočje? Kako škozi vrvenje uprizorjene, spojene v cno, nenehno intcnzivno v mreži Strniševcga tekstagibajoče se odrsko dogaja-njc? Kako skozi triumf te v dolgi odsotnosti sko-raj pozabljene možnosti uspelega zlitja gledališko igrivega izraza z bcsedilom v eno, iz teksta, zanj in hkrati v scbi vzpenjajoče se soustvarjenje? Vprašanja nikakor niso odvečna, potrebno in nujno je, da si jih ta nestrokovni gledališki zapis, ki naj se gibljc prcdvscm v prostoru primerjave Strni-ševega tcksta in Korunove postavitve, zastavi in ob njih zaživi vprašljivost lastnega početja. Le v tem samopreverjajočem se vračanju k sebi, bo ta zapis nemara le našel odnos. ki nc bo nc nasilje nc hval-nica, tcmvcč pot v nek možni medsebojni odnos. Nekaj ostaja, skoro ncizbrisljivo se ohranja, morda cclo stopnjuje v ,,vtis", ki trajas ko se odr-sko dogajanje konča, .,impulz", ki prerašča v iskanje odgovora tisočcrim lcbdečim vprašanjem. Kaj Zabe laliko so? Postavljeno v mejo dveh svetov, v prostor na-vidcznih možnosti prehajanja vsakdanje danega, se dogajanje sporošča v nenehncm vračanju k lastnim izvorom. Kategorije postanejo v tem svetu pro-sojne. navidez brcz tcžc in kakor brezsnovno raz-položljive preoblikovanju. Trdno zasidrana v svetu mctafizikc. je ta mcjna črta predvsem prostor pre-hajanja fizičnega v mamljivo negotovost občutcnja metafizičnc razscžnosti sveta. Je prostor duše ali prostor za dušo. prostor, kjer sc duše, skušanje dušc lahko dogaja. Duša. ki sc tu prevcrja, je last ubogega Lazarja, jc njcgovo izneverjcno bistvo, saj drama začne s prihodom v krčmo. kamor je Lazar, ubog pismo-noša, bkrcnil, da bi povprašal po kraju, kamor so pisma naslovljena. Na tej poto opravljanja svojega poklica jc Lazar zašel, izgubil jc pot na katero ga njcgovo bistvo fpoklic) kliče in se predal vlogi go-sta. ki mu jo dodeljuje točaj. Z njim se hitro zbrati. rnu zaupa tegobe, razkrije svoje v upanju temeljcče življenje in lažnivc sanje, ki mu to upa-nje izpolnjujejo. Ko su mu točaj razkrijc kot Hu-dič, Lazar sprejme ponujcno mu pomoč, se tako še bolj oddaljujc lastncmu bistvu in postaja hudičcvi volji razpoložljivo ono. V samoodpovedovanju pre-oblikovan, postaja v zapuščanju lastnega bistva nc-močen udclužcnec nckcga skrivnostncga obreda, v katercm po Hudičcvi volji zapolni izpraznjeno življenje / vživctjgm v neko novo preteklost, ki je hkrati tcmclj za lzpolnitev dotlej daljne, v upanju lcbdcčc prihodnosti. Za doscgo lc-te pa mora biti odpovcd dokončna, odreči sc mora vsemu doseda-njemu življenju, vsem kar je živel in kar je bil. Skozi magično igro z Evico sc Lazarju razkrijeta sumosprcncvedanjc in samoprevara, ki ju živi. Pah-njcn v to razodctjc se odloči za samomor kot dokončno odpovcd preživctemu. Podobno usodo izpolni tudi kot Lazarus bogataš; preobrazbe sc dogujajo v nckem ncjasncm stanju na nivoju odpo-vcdovanja lastncmu bistvu, bit samo pa puščajo ncdotaknjcno, saj se dvakratna smrt, ki jo Lazar doživlja odvija izključno na nivoju bistVa. ,,Saj je sam liotul tako, da naj njcga vcč nc bo," pravi lludič. Tako razumljen jc Lazar uborna snov v ro-kah lastnega bistva, bistva, ki ga jc vodilo, a ga je izpustil in izdal, ga predal iludiču, ki mu lahko šclc kot lastnik tcga najvišjega v polni mcri zavlada. Vprašanjc scveda jc, če je z opisanim, postopno razvijajočim se logičnim spraševanjem, moč raz-stavljati Strni.šcvo bcsodilo. Ni namrcč jasno, kaj naj bi v tcm kontekstu storili s tistim delom, ki prinaša ,,razodetje" kot razkritje Lazarjeve usodc skozi položaj njcgovih dvch ,,oblastnikov". To ostaja tudi v uprizoritvi dokaj zamegljeno, nekako na stranski tir potisnjen monolog Hudiča in Evice. C'c preglcdamo Korunovo uprizoritcv v svetlobi tcga odlomka se izkaže, da ostaja dobršcn del teksta odrsko nedotaknjen in neobarvan. Ob zamo-tancm preplctu možnosti, ki jih Strnišev tekst nosi, jc scvcda razumljivo, da je Korun svojo interpreta-cijo gradil na poudarku enc od komponent, ki jih tckst dejansko nosi ter jo dosledno izpeljano dvig-nil v nenehno odrsko živo pričujočnost. S tem je nckaterc možnosti resda prikril, nikakor pa jih ni izbrisal, saj ostajajo tudi v konceptu njegove upri-zoritve potencialno prisotne. In morda vpisujc Korun prav s tako doseženo uspelo spojitvijo tek-sta in igre v eno, upravičenost stopnjevanja lastne odrsko žive prisotnosti. JERNEJ NOVAK kovičeva tekma Ob branju drugega Kovičevega proznega teksta, se btalec neprestano srečuje z nekim neugodnim občutkom. V delu se namreč mnogokrat pojavlja nekakšna blokada pripo-vedi, mesta, napolnjena z elementi, ki ne so-dijo v ogrodje teksta, banalnost, torej sesta-vine, ki branje vseskozi motijo. Tako postaja knjiga razvlečeno, dolgočasno nedeljsko branje brez umetniške tendence. Prav gotovo obravnavamo eno najslabših knjig zadnjih sezon. Ker ne dvomimo v umetniški potencial pisatelja Koviča in pro-fesionalno resnost recenzentov znane slo-venske založbe, ki je knjigo izdala, se sprašu-jemo, ali ne tiči vzrok za te pomanjkljivosti v sami strukturi teksta, ki zaradi svoje izma-ličenosti blokira umetniški nivo. Gre za po-vsem klasičen konflikt, kjer stoji posamez-nik proti nekemu vladajočemu principu sveta. Ta vladajoči princip pa je že v samem začetku podan kot povsem neproblematična in koherentna struktura. Situacija je zato razvidna že v samem začetku in če kljub temu eksistira akcija in njen subjekt, je to nesporazum. Bralec zato v tej razkritosti dobro ve, da konflikta ni, da sta akcija in junak fikcija. V tej odtrganosti od temeljev poteka dogajanje na nivoju blodnje, fantazije in tako ne more izraziti prav nič avtentič-nega. V to praznino vdirajo opisi realnih do-godkov kot povsem drug, neskladen svet, ki deluje skrajno nekoherentno. Avtor tako greši, da so takšna mesta skrajno cenena, operira z banalno kritiko družbe in v svoji nedomišljenosti konstituira diletantsko smešen prostor, ki ne najde povezave s kon-kretnim svetom teksta. Z nastopom pred-stavnika vladajočega principa Brejcem se iz-vrši še neko nasilje, to je eksplicitno potrje-vanje že razkritega in neproblematičnega sveta z namenom ustvariti novo dilemo, ki se takoj kaže kot lažna. Vendar je junaka svet že požrl, njegova dejanja niso važna, izgine, zgrmi v nič. Dejanski konec se namreč izvrši že na začetku, s spopadoma na natečaju, ki je edini konkretni dogodek. Vse nadaljevanje je stvar osebne prizadetosti. Tekst Tekma, s pridevkom roman je dobra šala založbe Obzorja. JOŽE OSTERMAN ARP 1960 Prebiva tu vila iz Niniv ali baby iz Babilona? Praznične vislice iz slonove kosti. Žene so zlato poslikalc roke in nogo. Možje nosijo vsi dolgo brado ki jo skrbno varujejo v dragoccni prosojni torbi kot da bi bila zrel sadcž ki ga je trcba braniti prcd požrešnimi insekti. Dvoglavi popek Za srečo sem pozabljiv neizmerno pozabljiv. Ni bila pred dolgim časom sfinga nekoč moja ncvesta? Nedavno sem jo spct srečal pri Kairu. Angcli zvezde in vrtnice Šestletni dcček se izkaže s teni da reši le žirafe katerim je voda pri povodnji segala že do gobca in bi drugače utonila. Odlikovanj presit invalid sestavljen iz ogromncga milnega mehurčka in lesene noge začne brcz vzroka predrzno poskakovati. In hruške brez možgan in fakirji ki so hoteli izigrati vse adute so namesto tega postali mesene lajne. Iz nemščine prevedel A. MEDVED 14 the generals show igralec brez gledališča INFORMACIJA Simčičev Meeting je bil obrcd. Ker pa je bila njegova rvarava klic po osvoboditvi človeka, vrnitev k spontanemu in pozabljenemu, ga ne moremo imenovati predstava, oziroma: posvečenje. Sre-čanje se lahko dogodi le, če se čutimo, če torej zmagamo atomiziranost sveta in se zavedamo enot-nosti, ki jo živimo. Uro in pol pred ,,pričetkom" srečanja razporcdi Simčič na prazen prostor, obdan s stoli, v krog neprižganc sveče. Vmes majhno blazinico, poleg nje železno nakovalo, nekaj žebljev, klešče in kla-divo. Prosi nas za tišino. V mcdli svetlobi pričenja s koncentracijo. Morda četrt ure vztraja v joga po-ložaju: stoja na glavi in ramenih. Ne sliši nas, ne vidi nas. Pridejo možje s televizije in ga zmotijo. Prižgcjo rcflektorje. Simčič pride v krog, prižge sveče in poje. Po nekajminutnem molku govcri o vscljudskem boju, poziva k ljubezni, prijateljstvu, svobodi. Spet premor. Zdaj množica zvokov, ki jih proizvaja z udarjanjcm po nakovalu. Žeblji, klešče, kladivo. Pctje. Poveže vse prisotne s cvirnom. Ugas-ne svcče. .,Konec." H krogu pride človek, pi^ge svečo, sedi in molči. Pride še drugi, pridc še nekaj ljudi. Prižgejo sveče, sedijo . . . TRENUTEK Prišli smo zaradi igralca, v začetku smo skupaj prezebali v mali dvorani Študentskega naselja. Ne vem, kdaj natančno se je zgodilo. Najbrž po-tem, ko so previdno opazujoči ljudje s Televizije pogasiJi rezko bleščeče luči in so rnali plamenčki sveč spet svobodno zaplapolali. Najbrž kako mi-nuto ali koliko nemcga časa potem. Zgodilo se je. Srečanje. Ko sem se že začel daleč od sebe jeziti nase, nenehoma razrešujoč vprašanje, čemu ne morem sprejeti poziva, čemu ostajam pri-soten le tako, z nekaterimi kosi svojega telesa. Hla-den, zadržan. Malček sam. Takrat. Je bilo treba le odviti klobčič belega cvirna, ki nas je potem zve-zal, ki smo ga čutili med prsti in okrog vratu in v katerem smo čutili gibanje neznanih rok in pote-zanje dlani, izvijajočih se iz teme na drugem koncu prostora. Bilo je lahko in preprosto, lepo je bilo. Stopili smo v krog, obudili življenje sveč, spoznali smo se, ko smo se prijeli za roke. Pesem je bila preko ust in cigareta je krožila. Cutili smo igro, ki smo jo prinesli v Študentsko naselje. Enakovredni smo bili, naj smo se že odlo-čali za karkoli. ,,Ta boj je upor tvojega organizma, ki hoče'v skladu z bitjem vsega neskončnega ;.i nedojemljivega prostora, v katerem je vse, ka: je." • biti MILAN DEKLEVA Doživetje večera, ki je bil napovedan kot show Mladih levov, so bili The Generals Pop Jazz Trio. S sicer povprečnim basistom je ansambel osupnil publiko s koraj neverjetnim nivojem muziciranja. Zvezda je prav gotovo oiglar, interpret, kakršnega v Ljubljani na tem instrumentu še nismo slišali, razen morda na katerem od jazz festivalov. Po kon-ceptu oziroma slogovni opredelitvi malce spominja na ex-Nice Emersona; njegovo izvajanje kaže bri-ljantno tehniko, inventivnost, subtilen izraz, či-stost in dognanost tako v izpeljavi glasbenih (za) misli kot v interpretativnem pogledu (fraziranje), potem izvrstno poznavanje izraznega potenciala orgel (registri, pedal), skratka pravi virtuoz. Mojstr-sko je izpeljal svoj solo, kjer je v obliki fuge na-kazal najprej lastno misel, nato Odo radosti (temo iz finala Beethovnove 9. simfonije) in efektno za-ključil s prehodom v divjo, nebrzdano improvi-zacijo. Drugi odlični glasbenik v skupini je na bob-nih Braco Doblekar: zelo visok nivo tehničnega znanja, občutek za fraziranje in cizeliranje, zlasti v nekaterih pasažah je blestel, medtem ko je bil Čarli Novak na basu slabši. Zvrst in koncept te glasbe zahtevata dozorelc glasbene osebnosti, ki so ,,obso-jene na svobodo", se pravi na samostojno obliko-vanje glasbenega gradiva. Do neposrcdnega stika med (tremi) subjektivnimi nivoji prihaja samo ob občasnih (unisono) ritmičnih frazah ali ob kaden-cah, pa vendar konstituirajo koherentni muzikalni kompleks, detcrminiran z omenjenima kategori-jama. Mladi levi stagnirajo. Kljub nekaterim invcn-tivno izvedenim kompozicijam in improvizacijam ostajajo trdno v sferi plesne, zabavne glasbe. Rc-pertoarna politika, kakršni so spet zapadli zadnje čase, gotovo ne bo pripomogla k originalnosti in dvomim, da bi h kvaliteti. Kot navadno so bili boljši del ansambla pihalci. Na sploh so Levi po glasbenem znanju in najbrž tudi po tendencah pre-cej hetcrogen ansambel. Vsiljuje se vprašanje, ali res nihče med njimi razen Ugrina, Podboja in vča- ¦ sih Repinca ne premore tehničnega znanja in in-vencijske moči za (kvalitetno) improvizacijo. Pri-jetno prescnečenje je pripravil ansambel Delial. Skrbno izbran program in relativno inventivna, vitalna interpretacija ;ta njihovi dobri točki poleg tehničnega znanja (zl isti v instrumentalni sekciji) in efektnih aranžersk, i rešitev, posebno v vokalnih partih. Ansambla, ki sta začela in končala pred-stavo, sta tipični sliki slovenske (reproduktivne) pop glasbe: bolj (Jutro) ali manj (Minerve) slabi kopiji. Obema je mo; očitati neenotnost koncepta in (pre)majhno teb lično znanje, čeprav nekateri posamezniki izstopajo. Ponovno smo se prepričali o situaciji v naši pop glasbi, ki se večinoma omejuje na nekritično, naj-večkrat tehnično nedognano posnemanje slav-nejših vzorov. Za stanje, ko nas zasipajo z vsako-vrstno ,,domačo glasbo", proizvodom kulturne in-dustrije, in za reakcijo v obliki žalostnih kopij in (spet kulturnoindustrijskega) razbijanja, pa niso krivi samo izvajalci. LADO PLANKO biciklisti Življenje se vozi na biciklu. Vse se dogaja na zračni blazini, v zraku. Je više od našega. Ti se razlikuješ od mene po biciklu, imaš bolješega, lep-šega. Ljubiva se - na biciklu. Bicikel je pripadnost, je način, je podloga. Tako je Puriša Djordjevič dvignil sporočilnost svojega filma nad tla, v zrak. S tem se je odvezal zgodbi, odvezal se je nivoju splošne povezanosti, racionalne kontunuitete, dogajanje je v neobvez-nosti. vse je nivo poezije, je najčistejša filmska poezija. Je duhovita filmska poezija. Kolo torej ni vzrok aii posledica dogajanja, je samo in izključno način sporočanja. Kolo, bicikel je najbolj individualistično pre-vozno sredstvo. Ostareli playboy nadomešča svojo ocvetelo mladost z mladostno, agresivno obliko-vanim športnim avtomobilom. Avtomobil je postal del njegove osebe, je postal tudi - on. Ostareli playboy na biciklu je ostareli playboy, zadihan in rdeč v obraz od napornega vrtenja pedal. Vsi na kolesih torej obdrže svoje značilnosti, svoje oseb-nosti. Komunisti so komunisti, Nemci Nemci, vo-jaki vojaki, hudobni hudobni, lepi lepi. Grozljiv, in obenem hladen, je prizor obešanja ujetega partizana - izgubil je eksistenco, izgubil je tla pod nogami, ni na biciklu. Pod vešali stoji na trdem, lesenem trinožniku. Ko nas Djordjevič tako dvigne, nas postavi ,,više", je nesmisel omejevati njegovo poetično sli-kanje, pripovedovanje. Potrebno se mu je samo prepustiti, iti z njim. Cutiti lepoto in širino nje-gove domišljije, barve, ki jih slika po platnu, užiti vso duhovitost, ki nam jo prepušča. BORIS CIZEJ FRICKING OUT Ali Vas zanima filmski poklic Potem naročite fakoj izvirno slovensko knjigo Ali hočete pogledati u zakulisno de louanje in snouanje filmskega igralca? Njegouo pot od proih začetniških ko rakov do najuišje slave in priljublje nosti? Kako pridem k filmu? ki izide koncem meseca januarja. Knjiga bo okusno opremljena. Vsebo-oala bo poleg vsestranskih nauodil in pojasnil, ki jih potrebuje vsak Jilmski začetnik tudi slike slaonih igralceo inozemstva, pravtako pa tudi slike našfh domačih umetnic, ki so se po-soetile tej umetnosti. Kn/iga bo stala o broširani izdaji Din 1O*~ Pošiljala se bo samo onim, ki pošljejo denar ona* orej, odnosno jo naroče po povzetju. Da dobite knjigo čimprej, jo naročite takoj pri upravi slov. zabavnega lista Študentski list urejajo: Borib Ci/.cj, Milan Dcklcva. Kostja Gatnik, Jožc Konc (glavni urcdnik), Androj Modvcd, Marko Slodnjak. Jaša Zlobcc, Aleksandcr Zorn (odgovorm urcdnik). Stalni sodelavci: Jerncj Novak, Marjan Pungartnik, Jancz Stcrgar, Andrcj Ule. lotografija: Tonc Stojko. L^ktor: Milan Jcsih. TRIBUNA lzdaja 10 SŠ ljubljanskih visokošol-skih zavodov Urcdništvo in uprava: Ljubljana, Trg rcvolucijc 1 /II - telefon 21-280 - Tekoči račun: 501-8-78-1 - Cclolctna naročnina za štu-denic je 15 din, za drugc 20 din Tiska Železni-ška tiskarna, Ljubljana, Moše Pijade 39 - Roko-pisov in fotografij nc vračamo - Poštnina plačana v gotovini.