kazalo, da bi geografi ob boljši o rgan iz iranosti v bodoče posvečali več po­
zornosti tem  problem om  tu d i v  m etodološkem  sm islu, te r  bili v tesnejšem  
sodelovanju  z  d ru g im i strokam i, ki se u k v a rja jo  s p roučevan jem  n arav n ih  
katastrof.
M ilan O rožen A dam ič
Robinson Artur, Sale Randall, Morrison Joel, Elem ents of Cartography.
Č etrta  izdaja, W iley & Sons, Inc., N ew  Y ork  1978, s tr . 448.
A v to rji kn jige  so geografi z oddelka za geografijo  U n iversity  of W is­
consin (ZD A ). P rv ič  je  k n jig a  izšla že le ta  1953, v  le tih  1960, 1969 in 1978 
pa so ji sledile znatno dopolnjene in  m odern iz irane izdaje. K n jig a  je eno 
tem eljn ih  del o k a rto g ra fiji in  v p rv i v rs ti p isana  ko t učbenik , n am en jen  
geografom  n a  univerzi. Na un iverzah  v ZDA je  k a rto g ra fija  eden  od  osnov­
n ih  p redm etov  v izobraževanju  geografov. P ri nas se k a rto g ra f ija  za geo­
grafe n a  u n iv e rz i ne pouču je, ozirom a so n ek a te ri osnovni pojm i o n je j le 
om enjen i v okv iru  n ek a te rih  d ru g ih  splošnih  predm etov . N ikako r ne bi sm e­
lo bi>ti dvom a, da m ora geografska tem atsk a  k arto g ra fija  slediti in se p r ila ­
g a ja ti po trebam  znanstvenoraziskovalnega dela, u v a ja ti nove tehnologije  in 
kot nenadom estljiv  vizualno kom unikacijsk i m edij pom em bno p rispevati 
k  p rodo rnosti geografsk ih  štud ij. R obinsonovi karto g rafsk i e lem en ti so d e ­
lo. ki ga lahko  postavim o ob bok z znano Im hof-ovo  kn jigo  K artograph ische 
G eländedarste llung  (E., 1965, W alte r d e  G ru y te r & Co., B erlin ).
K n jiga  je  razdeljena  na sedem najst poglavij. Začne z uvodn im  poglav­
jem  o k a rto g ra fiji in  ‘k a rtira n ju , ki m u  sledi poglavje o k a r to g ra f iji v p re ­
tek losti in n je n i vlogi danes, za n jim a pa se v rstijo  n as led n ja  poglavja: 
zem lja sferoid; koo rd in a tn i sistem i in  m erila  kart; k arto g ra fsk e  pro jekcije ; 
o rganizacija , kom pilacija  in  p restav itev  podatkov; osnove »rem ote sensing-a« 
in raba  zračn ih  posnetkov; p rilag a jan je  ozirom a delo s k a rto g ra fsk im i po­
datk i; karto g rafsk a  generalizacija; k v a lita tiv n a  sim bolizacija; k v an tita tiv n i 
podatk i p rik azan i s .točkovnim i sim boli; p rikazovan je  lin e a rn ih  in  p ov ršin ­
sk ih  k v a n tita tiv n ih  podatkov; raču n a ln ik i v k arto g rafiji; grafično obliko­
van je  in karto g rafija ; barva  in  vzorec; tip o g ra fija  in  nap isi; rep rodukcija  
k a r t  in  e lem en ti k onstrukcije  kart. Že iz preg leda g lavn ih  naslovov posa­
m eznih poglavij je  razv idna zasnovanost kn jige , ki n a  sistem atičen, p reg le­
den, m oderen, doibro p re te h tan  in zelo poglobljen  n ač in  ob ravnava  vse p o ­
g lav itne problem e v k a rto g ra fiji od zgodovine k arto g ra fije  do uporabe ra ­
čunaln ikov  v k a rto g ra fiji te r  m odern ih  m etod re p ro d u c iran ja  k artog rafsk ih  
izdelkov. Na koncu kn jige  je  na 54 s tran e h  razm erom a obsežen dodatek , 
ki ji daje tra jn e jšo  uporaibno p rak tično  vrednost kartog rafskega p riročnika.
Popolnom a jasno je, da naloga geografije ni izdelovanje osnovnih to ­
pografsk ih  .načrtov ali splošnih geografsk ih  k a rt, k a r so po sili razm er v 
p retek losti m nogi geografi delali a li to še vedno delajo v okv iru  nalog geo ­
dezije. Mislim, da si danes geografi ne m orem o p red sta v lja ti geografije brez 
tem atske k artog rafije , ki naj im a nalogo p rikazovati vp rašan ja , p rob lem e in 
procese v k o n k re tn e m  geografskem  okolju. V endar je  na žalost tako, da 
vedno znova geografi, k i se in tenzivneje  u k v arjam o  s k artog rafijo , ugo tav ­
ljam o, da del n aš ih  kolegov zelo površno  pozna, obv lada a li celo podcen ju ­
je  in  zan em arja  k a rto g ra fsk e  m etode te r  m nogokrat n im a n iti dovolj vpo­
gleda v k arto g ra fijo , da ibi lah k o  p lodno  in  u stv a rja ln o  sodelovali p r i  k o n ­
s tru ira n ju  te r  ob likovan ju  tem atsk ih  k a r t.  M islim , da to  n i p rav , zato bo­
mo m orali geografi, če želim o dvigniti n ivo geografije, uvesti k a rtog rafijo  
z vajam i k o t poseben p red m et za štu d en te  geografije n a  un iverzi.
M ilan O rožen A dam ič