L,ISTB.«... Iz usmiljenja ,. • • (Januš Golec.) (Konec.) Razkladala mi je s ponosom, da je vzljubila te- ga nadporočnika še pred vojno, ko je bil zurav. Še le v vojni je oslepel na obe oči. Kam pač hoče sedaj kot slepec in sam? Ona poseda izdatno premoženje. ki bode lahko preživljalo oba. Ob komcu te po\iesti je še dodjala, da sta si z ženinom v sorodhi in bode treba za tioroko škoiovega spregleda. Prijel sem za pero in zafiel zapisovati potrebue podatke. Kot bi mi ocltrgal trenutno ledeni obroč ud srca, sem se vzradostil, ker mi ,je octgovarjal tudi šc slepi ženin na stavljena vprašanja. Njegova izpoved se je glasila skromno tiho, jiroseče, milio in boječe, kakor pafi govorijo navadno tmi, ki so prisiljeni stopiti na stoj)njo beraštva. Pri slovcsu sem še obljubil zarofiencema, (la jih pospremim drugega dne sam na ordinarijat po dovoljenje radi sorodstva. Zenin slepec je tlesnil v poslovni pozdrav s petama, nevesta ga ni prijela ljuberJe za roko, ampak ga je porivala v hrbet slcozi duri kot pri vstopu. Cuden par, sem menil, ko sta odšla. Doslej sem zapisoval v poročno krijigo samo le žire ljudi, ta bi naj bil torej prvi vojni mrlič, ki želi živeti brez oCi, dokler ga ne prikrij« javnosti 5rna odeja zemlie. Da, za časa vojne se dogaia.io in doigravajo neverjetni sluCaji na fronti in dbma. Drugega predpoldne je pridrdral po uličnem tlaku voz in se ustavil pred hišo naše pisarne. Pozval me je naš sluga: ^Nevesta od včeraj me prosi v voz!" Šel sem in so pokionil v kočiji sedeči dami, ki se je pripeljala po mene sama brez ženina. Moral pa sem prisesti kljub oporekanju na njeno desno strao PeljaJa sva se, molčal sem, ker sem večfcrat zares kolovratno štorast v neznani ženski družbi. Molk je prekinila gospica s pritajenim: ^Torej se bova vendar poročila." Prikinil sem malomarno tem besedam. Nevesia je začela in nadaljevala razpravo o njeni prejveliM žrtvi, v katero jo sili ta zakonska vez z dosmrimin slepcem. Zaupala mi je, da se je njena nekdanja ijubezen do ženina vsled njegove oslepelosti razbliniln. izpuhtela v le še — usmiljenje. . Kdo bi pač Ijul>il slepca? CJov^k oroj»an žara luSi se nam siimo neirmerno usmili in nift drugega Pri tej razpravi o pretvorbd Ijubezni v u&mii jenje je postala spremljevalka živahno razgreta G. vorila ni samo z besedo. še z rokami. Pri tem rui':nem kriljenju je zaclela nehote z desnico ob mo5o lerco. Ta dotik jo je presunil kot bi bila zadela % »*olcr. ob gnusno kačo, vzkliknila je: ,,Moj Bog! Tudi vi imate železno roico"' Pokinil sem in se odmaknil v dfesni knt kočije. Nevesta je obmolknila, podprla mlado glavo i levico, zroč v pouliftni nroraet. Nisem je raotil pri teh poletih z očmi; v duši ge mi je porodilo trenutno doseda> neokuSeno spoznanje: Tudi ti uživaš pc vzoreu s.lepca-ženina samo le — usmiljenje. . . . Da, da, — ?ojak-invalid je berač, kateri ge opira v javuoati pri srečanju ob palico soSutja, a malokedaj, menda skoj-o nikdar ne ob najtrdnejšo podporo človsškega sroa ob — Ijubezen . . . Pa veudar bi bil r*l vsak/te l ubljen, le invalid bi naj požiial zadnje kapljice ir JceJiha ljubezni — usmiljenje . Kako bridfco me je opla^ilo !o spo^nanje, do ka;erce;a sem se povspel po lasiv" ženitve oslepologa nadporočnika. Sem opazova, ?e i^oprej te sKKiii]eno iava oče invalidne postave, ki so se pnkazovale na^adno le na samotnih krajih, blodeč same k tlom zročih obrazov. Prekosili so me ti nedolžni nesrečneži v spoznanju: Vojni invalid, tavaj in se plazi, oI)iraje se na beraško palico usmiljenja, ne pa — lju•b zni! Pri ordinarijatu sva opravila z nevesto kmalu zadevo spregleda, vračal sem se na vozu sam v pisarno. Onega dne po tem novem sjioznanju sem zapisoval mrliČe v debelo knjigo smrti z zavistjo, Ceš: Prestali ste. Preselili ste se iz objema te svetno minljive Ijubavi, ki se pretvarja v usmiljenje, v narofij« veSne, nespremenljive — božje Ijlibezni. Zatonilo je nekaj dni po tej moji vožnji v družbi usmiljene neveste. Zopet je zacingljal zvonec na vežinih durih, sledili so temu brnenju brona negotovo drsajoči koraki slepca. To počapno tavanje j>o hodriiiru rae je dirnilo v srce, mi privabilo v spomin celo ledeno mrzlo poliano invalidnega nsmiljenja^ — Vrata so se odprla, na pragu se ]e pnjavila postarana gospa, vodeft za roko slepca — nadporoCnika. — StopivSa v sobo, mu je odvzela kapo, aa posadila ng ponujeni sfol in s« mi predstnvila kot slopčeva matl. Predno je začela razgovor, j« sina nežno ljubko pogladila po laseh. mu otrla iz očesnih jamic 'drcajo&e solze in ga objela maierinsko neprisiljeno krog vratu. 0, kaka velikanska razlika med obnašar.jem matere in neveste! Pri materi liubezen, pri nevesti — usmiljenje . . . Vojna je izpremenila ter predrugačila obraz žcninov za mater in nevesto. Materi je pod.ojila izguba otroftjih ofti ljubezen- iievcstino sr^nn Ijubav pa ,je j.ogreznila v nepremostljivi prepad golega usmiljenja. Kako čisto drugače je zadonela jfivest o sinovi i.ezgodi iz materinih ust. nego pred nekai dnevi iz nevestinih. Med pripovedovanjern so se uprle tolikrat materine oci v prazne sinove očesne jame, raaterina roka je gladila njegove lase, otroku so se udirale po obrazii solze hvaležnosti za pred drngimi mu ^kazado ljnbczen. T« materine besede ^o slepem sinu. n.je ao ljubcfie obnašanje je raztalilo tudi v moji za urka3 flni ("irnogledi duši ledenik. zrasel mod dolino ljr.beinr iji usmiljenja. Blagor, blagor. vsakemi- in\nfla, ki se ftfi lahko privijo na Iinl)e68 materino srrc. Vojna izpreniin.ij<. jodira ter izpodkopava vse. Seti:i'mogofinei^e stavbe ljubezni; le trdnjava materine 'l koznl kl.iabu]e tudi vojni, se dKri^a, rnsi« in kipi fioti Onemu. ki nam jo nsfrrari] materino stc«. Flspec-nadporo^nik so je poroftil. Nisejn ga vi4lftl »ikdnr na nlici v spremstsm ^en«-\ismiljrnjce.. safub matere. Vodila jja jt, H&*o pt irž«5 pod r» ko, ne ozii-aje se isa poulifino življenje. Miirsikdi^ j< ;o.st.'iJ Ltt gledal molče sprehod §lefi<ja. Tz mnogih ii mnncriii nst je vrela in puhtela topla zahvada m;:; rinemu srcu. Iz te slepčove povesti je pognalo tudi v moji duši koprnefie hrepenenje po ljubezni, ki prlkipeva edino le v življenju neusahljvega vreloa mfterineg;* ^srca. Odrekel sem se obilneraa vojaškemn kruliu. /ahrepenel ]jO domu v zakctno samotni grabi, katera mi pa hrar.i ter čuva moj največji zaklad in biser, materino srce . . ^aČ vsak invalid, kateremu ni ofop^in vojna Sc prca, se oklej;a z vso še preostalo moV-jo zadnje raš.lne bilke v tcm morju gorja — iloma in mater>. l7g\.bn roke. noge, da še celo oči zam-jre radoioestiti ctroku — mati. Hvali ti veS.m vzor Ijiifio/ni. ki hi nam podaril mnterino srce ter ga oblagodaril z nebeSkimi vrlinami. ki pnd^ipajo !>lamen materine liubezni, da ne ugasne otrokn do smrti, ki jn zaCctok ve-5no neskonfine ljubezni. Pa jo pozidian ta. slavospev materinemu srcu na skalo resnice, nara svodofii.io sf/)tisoftere izpovedi vojnih invalidov. Te nesrečne Žrtve brez rok, nog in oCi — kan» hrepene, kjv iSCejn utenr, tolažbe in zabave? Doma, na v«'dno prvkem ogniiSPu malerineg.a srca. Svet nudi naia invalidom usmiljpnie: naše materft pa nam pripeninjo z izgubo teiesnih iidov ib pre&tane bolečin« T«rfno z' to_.kol«|iin — materint ljnbtzni!