Štev. 35.	V Ljubljani, 25. avgusta 1921.	Leto LXI.
Glasilo Udruienja Jugoslov. Uilteljstva — Poverjeništvo LJubljana.
y»e ipise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati ir»nko.	Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140 — K letno. Posamezna Številka po K 2 —.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 , 50 ,. za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklair.acije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: UpravniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam» uje so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine Se 50 K.	Telefon nrednlitva Stev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstva naročnine posebe plačevati.	
Vzpored zborovanja I. pokrajinske skupščine Udruženja Jugoslovanskega Uciteljstva poverjeništvo Ljubljana
V smislu sklepa širjega sosveta se sklicuie pokrajinska skupščina Udruženja Jugoslovanskega Uciteljstva poverjeništvo Ljubljana na zborovanje na 3. in 4. dan meseca septembra 1921 v Rogaško Slatino.
Zborovanje se vrši po nastopnem vzporedu:
Dne 3. septembra:
I.	Ob l»i. uri dop. seja širjega sosveta z odseki v gleda-
liški dvorani „Zdraviliškega doma".
DNEVNI RED:
1.	Izročitev došlih predlogov, nasvetov in resolucij odsekom.
2.	Skupno posvetovanje širjega sosveta z odseki.
II.	Takoj po skupni seji se začno posvetovanja v odsekih
in se vrše ves dan v šolskih prostorih.
III.	Ob 17. uri skupna seja širjega sosveta z odseki v gle-
dališki dvorani „Zdraviliškega doma".
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o delovanju poverjeništva Ljubljana od 28. avg. 1920.
2.	Poročilo odsekov o svojih sklepih.
3.	Predlogi in nasveti.
Dne 4. septembra:
I. Ob 10. uri dop. zborovanje pokrajinske skupščine v gledališki dvorani „Zdraviliškega doma". DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo strokovnega tajnika o delovanju poverjeništva Ljub-
ljana od 28. avg. 1920.
3.	Poročila o računskih zaključkih.
4.	Poročila računskih preglednikov.
5.	Proračun za leto 1922.
6.	Izvenšolsko delo učiteljslva na prosvetnem polju. Poročevalec
Fran Črnagoj, pokrajinski nadzornik za šolske vrte.
7.	Ali naj bo učna uprava v naši državi centralistična ali avto-
nomistična? Poročevalec Anton Mervič, ravnatelj mešč. šole.
8.	Sprejem „Društva meščanskega uciteljstva v Sloveniji" v UJU.
Poročevalec Anton Gnus, šolski ravnatelj.
9.	Kako praznuj šola državne praznike? Poročevalec nadučitelj
Fran Luznar.
10.	Poročila odsekov: a) stanovsko-političnega, b) gospodarskega,
c) časnikarskega in književnega, č) pedagoško-didaktičnega.
11.	Samostojni predlogi, ki se pa morajo pri poverjeništvu vložiti
vsaj 3 dni pred skupščino.
Udruženje Jugoslov. uciteljstva poverjeništvo
Ljubljana.
L. Jelene, poverjenik. Fran Luznar, blagajnik.
Rudolf Dostal, strok, tajnik. Bogomir Fegic, upravnik.
V obrambo naše časti.
Mariborski klerikalni list »Slovenski Gospodar« ie bil v svojem 30. broju z dne 2i>. iulija 1P21 priobčil dobesediu sledeči člančič:
»Učitelji — špiceljni davčnih oblasti.
Ljudstvo zdihuje pod neznosnim pritiskom krivično odmerjenih dohodninskih dav-kuv. Znano je, da je že prejšnja Avstrija gojila denuneijanstvo kmetskega prebivalstva z nastavljanjem tajnih vohunov, ki so davčnim oblastim naznanjali, kakšne dohodke ima ta ali oni krnet. Razume se, da te liudstvo iz dna duše sovražilo take ovaduhe, ker so »delali« večinoma zelo pristransko. »Svojim« pristašem so prizanašali, za fo pa tem bolj neusmiljeno udrihali po svojih nasprotnikih. Tudi zdaj se vrši ovaduštvo kmetskega ljudstva davčnim uradom na isti način. Neki učitelj je izjavil pred pričami (ime učitelja in prič na razpolage v uredništvu), da so učitelji prisiljeni dajati podatke o premoženju kmetov, oziroma o njihovih dohod-kin. ker jim tozadevne oblasti pošiljajo vedno vprašalne pole, da jih izpolnijo! — ^ko torei ti, ubogi kmet. dobiš plačilni nalog v gorostasni višini vzemi ponižno klobuk pod pazduho ter se podai k svojemu liberalnemu učitelju, da ti razjasni položaj. Ako mu obljubiš, da prestopiš v liberalni (demokratski vladni) tabor, bodi prepričan, da se bode tvoi dohodninski davek znižal vsai za eno desetino.«
V tem člančiču nas »Slovenski Gospodar« psuje s pridevkom »špiceljni«, nas obdolžuie ovaduštva. vohunstva, pri-sTanosti i. t. d. ter nas skuša osovražiti med prebivalstvom.
Ke1' nas »Slovenski Gospodar« pri svojih mnogoštevilnih čitateljih pavšalno žali in sramoti, kadar le more ter svoje nečedno delo zlobno in sovražno nadaljuje. smo prisiljeni se ozreti po obrambi ter iskati zaščite i zadoščenja zakonitim potom.
Tovariško podpisani sem bil dne 8. VIII. 1921. zaprosil osebno uredništvo listi naj mi da na razpolago imena omenjenega učitelja in prič. a urednik mi jih rti znal imenovati, obljubil pa mi ie zaprošena imena tekom iednega tedna poizve-deti. Smatrajoč to obljubo le za poskus zavlačevanja, da bi zadeva zastarela, sem se podal nemudoma k državnemu pravd-ništvu. ki mi ie dalo sledeča pojasnila:
a)	Državno pravdništvo ie poklicano ščititi javne nameščence med njimi učitelje toda le v službenih ne pa v izveu-služJbenih zadevah. Ta zadeva je izven-službena.
b)	Učiteljska društva ne morejo tožiti niti za sebe kot korporacije niti v imenu svojih članov, ker kot taka niso v člančiču prizadeta in ker ne spada v njihov
j delokrog, vlagati pri sodišču tožbe.
c)	Zadoščenja smejo iskati le učitelji sami načinom, da nekoga v to svrho po-ohiaste. več o tem na i pojasni odvetnik.
| Odvetnik dr. Dragotin Koderman i učiteljski sin) mi je na to pojasnil sledeče :
| a) Učitelji, ki se čutijo z objavljenim člančičem žaljene, naj dopošljejo meni pooblastilo. a az pooblastim na podlagi teh pooblastil niega za nadaljnjo postopanje proti »Slovenskemu Gospodarju«. Pri tem ie uvaževati okolnost, da je odgovorni urednik »SI. G.« Vlado Pušenjak kot državni poslanec SLS imun. torej bode treba pri imunem odseku državnega zbora v Beogradu izposlovati njegovo izročitev I sodišču. Ta izročitev se bode tem sigur-neie dosegla, čim več .učiteljev bode proti njemu tožbo nastopilo. Jeden sam oziroma peščica tožiteljev bi težko kaj opravila.
b) Ako bode uredništvo »SI. G.« dalo naslov dotrčnega učitelja in prič na razpolago. kar pa ni verjetno, je odgovorni , ¡n-odnik vendar kaznjiv. kaijti list je opso-val in žalil vse učitelie. Učiteljice naj ne stopajo v krog tožiteljev. kajti iz član-čiča ni razvidno, da bi bil meril na nje. 1 Na moje natančnejše izpraševanje mi ie bil neodgovorni urednik pojasnil, da se ie slučaj dogodil v področju Mariborske davčne oblasti, kar me ie napotilo, da sem bil dne 11. VIII. pri finančnemu svetniku dr. N. kot predstojniku davčne oblasti sprejel ponovno usimeno zagotovilo, da ni davčnj dohodninska oblast v zadnjih treh letih, odkar ji on načeluiie. no-benei učnej osebi poverila podobnega naloga. člančič je torei naravnost izmišljen. Podobni nalogi so se tuintam poverili občinskim uradom (torei tudi ne na naslov župana, tainika ali kojega odbornika) v obče on ima davčna oblast v to svrho posebne zaupnike, ki niso učitelii. in komisije 4ko ?e ki.e uči teli slučajno župan, občinski tajnik ali odbornik, to ne opra-. vieuie trditve da se ie davčna oblast obr-l nila do učitelia.
LISTEK
! V'LKO MAZI:	(5)
Koncertna turneja ljubljanskega učitelj, pevskega zbora.
Vožnja prek Slovenskih goric je bila I čreden, nepozaben užitek. Za prtljago stno imeli topot poseben voz. da se nam bilo treba drenjati med nerodnimi kov-in košarami. Nevihta prejšnjega ve-^Ja ¡e ohladila ozračje in naprala cesto, nas nista nadlegovala ne prah. ne vro-Tako smo se prav udobno vozili l|Jpd zelenimi vinogradi, razprostrtimi po '^ličnih bolmih. objemajočimi oosamez-zidanice in slikovite skupine hiš. Izza ¡e2a ali onega ovinka je olanil studenec '''$e zakril med vrbe. kakor v proletar-
,^sramežljivosti -red tisto žlahtno temino. ki ie zorela nad njim po trtah.
Voznik Wolf, ki je že neštetokrat rekorobačjl to lepo cesto, ini ie v svoji čudni mešanici čehoslovaški-ljutomerške-ga narečja neutrudno našteval imena posameznih goric, njihovo ceno in gospodarje ter tne na vso moč navduševal za »icruzalemca«. Kulminacija tega navdu-ševanja na je žarela iz njegovega tipičnega stavkaj »Ardigata. toti Petovarov icrizaletnec je neco extra-vyborneho!« Komaj pa ie izpregovoril ta prečudni kon-gbmerat. sva zdrčala drug jza drugim na cesto, zakai na VVolfovi strani se je bilo snelo kolo Ker druge nesreče ni bilo in smo takoj našli ookrovec osi in zagozdo, ie širokopleči voznik kmalu zavihtel bič, . pa nadaljeval s svojo zgovornostjo. Za trenotek ie našel nov tema. ko smo se bili peljali mimo komaj načetega premogo-kopa. V kratkih besedah ie oplazil zgodovino rudnika, pohvalil kakovost premoga. pa se brž vrnil k trti in vinu.
Dosegli smo prijetno senco pod pla-tanami v Ivankovcih. kjer je bila pred samotno krčmo Siesta. Okrogla kirčma-rica je morala na V/olfov migljaj seči v najskrivnostnejši kotiček kleti, odkoder je romal na mizo najžlahtnejši sok Sloven-sk;h goric. Hitro se ie zasukala ta prijazna ura. Nekateri so odnesli nanjo živ opomin v obliki težkih butilik. Tovariš Tavčar ie celo fotografiral pestro skupino, pred katero ie bil dobričina Wolf na-nesel celo kopo simbolov Slovenskih goric. Manjkal nam je samo naš Lojze, ki se je iz Ljutomera odpeljal v Radence, svoje dolgoletno in priliublieno zdravilišče. No, g nadsvetnik ga ni posebno pogrešal. morda zato. ker mu je bilo dobro vino več vredno nego najboljši dovtip.
Pot ie šla dalje prek Mihalovcev in j se vijužila med griči, ki so jih mesto trte ode vali gozdovi in polja. Tam nekje se je zopet snelo kolo z voza. ki ie bil obložen
s prtljago. Nobene nesreče in vesela kolona je romala dalje. Še par klancev in prikazala se je Drava, za njo Ormož.
Pri prvih hišah so nas pričakovali ormoški tovariši in tovarišice in nas spremili do Skorčičeve restavracije, kjer smo bili postreženi z izbornim obedom. Tovariš nadučitelj R.ajšp nam je v svoji duhoviti napitnici namignil, da bi nas rad popeljal nekam v okolico k čudovitim ge-ometriškim likom s še čudovitejšo vsebino. če bi se nam ne mudilo tako silno in tudi ormoški župan je bil takih misli. Vsem ie bilo žal. da zapuščamo Ormož brez koncerta. Zbor se je oddolžil z nekaj narodnimi in umetnimi pesmimi, ali kmalu. nam ie bila skrb, da ne zamudimo ptujskega vlaka Vztrajni lotmerški voznici so nas potegnili na precei oddaljen kolodvor in takrat mi ie Wolf še parkrat zatrdil: »Ardigata. nisem jeste nikdy vozil tako veselih liudi!«
Da zavrnemo list »Slovenski Gospodar« v meje dostojnosti, vabim vso moško učiteljstvo šolskih občin, kamor dohaja »Slovenski Gospodar«, naj mi blagovolijo m-ipozneje do 3. IX. 1921 doposlati sledečo lastnoročno podpisano___
Pooblastilo.
Lastnoročno podpisani (razločno ime, nrihnek. službeni značaj, ime kraja, pošte, šolskega okraia) pooblaščam s pričujočo listino svojega tovariša Radoslava Knafli-ča. nadučitelja v Radvanju pri Mariboru, nai me v kazenski zadevi proti »Slovenskemu Gospodarju« radi člančiča z naslo-v (>m t » Učitelji — špiceljni davčnih oblasti« v smislu določb kazenskega zakona zastopa pri nristojnem sodišču in da sme v iniiiem imenu zadevo odstopiti koiemu odvetniku ter podpisati pri nietnu v mojem imenu dotično pooblastilo,
(Ime kraja), dne...........
Razločen podpis.
Ker na deželi ni kolekov zlahka dobiti. naj pooblastila radi iednotnosti nikdo ne kolektije. kolekovali se bodo z dvodi-narskim kolekorn pri odvetniku. Vse trojke tožbe plača obsojenec. Ker se mora tožba takoj uložiti ter se mora izročitev odgovornega urednika in njegova obsodba v prvi inštanci doseči do 28. X. 1921. da zadeva ne zastara, prosim, blagovolite se ravnati oo določenem roku. Pooblastilo sme več oseb skupno podpisati, treba le besedilo temu prjmerno izpremeniti in popolniti.
V samopomoči je naš spas. Kdor hoče mir Dtred sovražnikom, mora proti njemu v boj! Naš boj je boi brambe. boi. za mir. ie boj častne zmage! Na zdar!
Vaš tovariš Radoslav Knaflič.
Radvanje, dne 11. VIII. 1921.
Pošta Maribor. .
Omožene učiteljice.
Gospod Kompoljsk; se je lotil vprašanja. ki ie. kakor sam prizna, zelo deli-katno. Tiče se nas omoženih učiteljic. Dovolite, da tudi ena izmed njih povzame besedo.
Z vprašanjem glede omoženih učiteljic se je bavil na zadnji seji tudi viš. šol. svet. Polagal ie strok, organizacijam na srce nai one skrbe. da se učiteljice ne omože stanu neprimerno. Pustimo vprašanje nerešeno, če imajo naše strok.' organizacije pravico, vpliv in moč posegati v privatno življenje posameznika.
Vendar me navdaja neka hudomušna škodoželjnost, ko vidim, kako že začne vplivati ona famozna točka uredbe glede draginjskih loklad, kjer dobi poročena učiteljica, ki ima moža državnega nastav-ljtnca le polovico drag. doklade. Neomo-žene tovarišice si pomagajo na drug način. Omožijo se - - a ne izgube polovice drag. dcklad. Vzamejo trgovca, gostilničarja. posestnika, trafikanta i. t. d. Poznam gospodično oz. gospo, poročila je trgovca-bogataša. že več kakor pol leta ne poučuje, a vedno še dobi svoio polno plačo in nolno drag. doklado. Od srca ji privoščim!
No na vrnimo se h gospodu Kom-poljskemu /eii si nekako onih časov nazaj. ko ie bil uveden celibat učiteljic, ali pa so se smele poročiti le s tovarišem.
Če uvedete celibat zopet — ali za-inorete zahtevati od ženskega bitja, ki naporno dela v življenju, da živi. kakor samostanska nuna? Ali zamorete v nje-
nem srcu tudi zatreti hrepenenje po ljubezni in sreči? To ie kruto. Hočete-li, naj se povrnejo zopet oni časi. ko bo učiteljica taka. kot jo riše realist Govekar? Vam niso vendar ljubše o.oštene žene in matere? Seveda, da se me krivo ne razume, ne rečem, vsaka učiteljica se mora orao-žiti, saj bpde še ostalo mnogo takih, ki si prostovoljno izvolijo brezskrbni samsiki stan; a pustite omožiti vsaj one. katere si žele rodbinske sreče!
Razumeti je g. KompoJjskega. da bi dovolil samo zakon učiteljice z učiteljem. Res idealen je zakon tovariša s tovariši-cc. oba enega stremljenja, enakih skrbi, enakih dolžnosti. Izvolila seru ga še v onih časih, ko se še učiteljicam ni delalo glede možitve nikakih ovir. Vendar moje sedanje tovarišice? Ali ne bodo začele premišljevati in računati. Ako vzamem tovariša.. zgubim na mesec tolik.o in toliko sto kron. Marsikatera je že iz dobe one srečne mladosti, ko se človek omoži s tako blateno lahkomiselnostjo, kot bi se odločil iti na sprehod. No in če tako 'računa, kaj ie rezultat? Stanu neprimerni zakoni! Sicer mi ie rekla neka neporočena učiteljica: »Zantevati hočejo, da se učiteljica sme poročiti samo z učiteljem, ali zamorejo srcu zapovedovati?« Jaz pa ne vidim v tem da so učiteljice sedai najboljše par-i iie, nič prisrčnega, pač pa globoko preračun jen e¿ra. Prav ima g. Kojnpoljski. ko reče. da so moške vodili pri sklepanju zakonov večinoma gmotni oziri. Zato, draga tovarišica. skrii Tvoje srce! Komu ie mogoče danes skleniti zakon? Schil-lerjev citat o majhni utici in nežno ljy.be-Čom parčku danes v teh dragih časih ne drži. Če si mladoporočena omislita le naj-poirebnejšo opremo in perilo stane to 50 000—1.Q0.00C K. Kje nai vzame uradnik, ki živi zgoli ob svoji ülaci toliko denarja. da kupi. svoji hčeri potrebno balo? To lahko stori kak trgovec, obrtnik ali posestnik. Ako pa vzame mlad mož učiteljico. pa se pr[ dvojnih dohodkih počasi uprema že naroči. Drugače, pa ostane mlad mož raje neporočen. Maramo pa se vprašati, ali ima država v sedanjih časih interese, da se sklene več zakonov. Opozorim le na davek neporočenih v Ruiiiu-niji Ce ima interese, tedaj ie uvedba celibata učiteljic proti interesom države. Stanu neprimerna omožitev učiteljic pa ie oroti napredku šole in našega stanu, to odkritosrčno priznam. Zato moramo najti srednjo pot.
Glede nastavitev omoženih učiteljic v mestih ima g. Kompoljski prav. Nekatere učiteljice se ubijajo v zakotnih vasicah vse svoje življenje — s povečano kon-krrenco jim ie vzeta možnost priti v ugodnejše krale. Vendar so omožene učiteljice njih edine konkurentinje? — Ali niso to tudi nežne hčerke vplivnih gospo-ov, ki hočejo službovati samo v mestih.
Tam stanujejo pri starših, dobijo še morda hrano in stanovanje zastonj, a vendar uživajo polno draginjsko doklado in še 10% povrhu
G. Kompoliski pravi, da mora omože-na učiteljica služiti dvema gospodarjema, i To ie pač naša stvar. Ali tega ne stori tudi učitelj z mnogostranskim delom izven šole? Premnogokrat še služi večim gospodom in še pogosto nepotrebnim. Sicer pa silijo soci.ialne razmere tudi v dra-g.h slojih žene in matere, da morajo zaradi dela in zaslužka pustiti dom in družino. n. pr. tovarniška delavka, postrežni-ca i t. d. Pri nas ie neka posebna navada. Stanovanje se ne dobi za drag denar. Po-I sestniki oddajo zaradi pomanjkanja delav-
skih moči stanovanja le proti odslužku. Mož je uslužben pri železnici ali v tovarni. žena hodi h gospodarju na dnino in odsluži stanovanje. Tudi ta mora služiti dvema gospodarjema. Nam pač niso rojenice naklonile milijonov v zibelko, tudi si jih naši možje niso med vojno pridobili na lahek način, ena sama plača oa zapoveduje ie skromno življenje — zato pa raje trpimo in delamo. To ni nobena siramota. Gospodinjstvo učiteljico najmanj ovira pri izvrševanju poklica. Omožene učiteljice si znajo kot vzgojevalke vzgojiti tudi služkinje ter imajo vsako, če pogledam pri mojih znankah, po ve.č let. Moja zadnja je bila ptri meni 7 let Dobro izvežbana služkinja pa gospodinji že po večini sama. Več ovire in dela povzročajo otroci, dokler so še majhni, to pa odkritosrčno priznam. Sicer se to da tudi urediti, najde se za nje dobra zanesljiva pestunja. Pozneje pa. ko otroci dorastejo. ima mati zadoščenje, češ iz moiega zaslužka lahko prispevam za njih vzgojo, ki je sedaj tako draga, ako . pošlješ otroke od doma v mesto. Marsikateri nadarjen dijak uiura nadaijne študije cipustiti vsled prevelikih stroškov, mati-učiteljica pa s svojim zaslužkom mnogo pripomore.
Dalje se g. Kompol/ski nekako boji dopustov, ki jih bo treba dajati omože-nim učiteljicam. Seveda oni 8 tedenski dopusti bodo pač neizogibni Morda pa se izenačijo na drugi strani. Kritizirali so se mnogoštevilni bolezenski dopusti učiteljic. Zanimivo bi bilo statistično dognati aii omoženih ali neomoženih. Mnogokrat vlada živčna bolezen, ko si bolnik domišljuje različne bolezni. No imenujmo jo s pravim imenom — histerijo -- ki napada v večji meri neoinožene. kakor omožene žene. Ako pregledam vrste mojih omoženih to-varišje. ne najdem jih mnogo na dopustu. Poznam pa omoženo učiteljico, ki službuje 24. leto. a je imela v svojem službovanju le dva dopusta, enega 4 tedne v rodbinskem oziru...a enega 14 dni zaradi bolezni. Omožena učiteljica, posebno ona, ki ie poročena s tovarišem, ne vzame tako hitro dopusta. Ostati mora v domačem oz. službenem kraju ter io ie sram, hoditi brez dela okrog, med tem, ko se morajo ostali tovariši za njo truditi. Posebno obremeni z dopustom svojega moža in kaj tacega ne stori rada brez tehtnega vzroka nebena žena.
To so moje misli in skušnje glede omoženih učiteljic.
Ako pa hočete, da bodo tovarišice vzele samo tovariše, oa hitro odpravite, ono krivično naredbo. ki nam jemlje polovico draginiske doklade.	M. G.
FR. RANT — Radeče:
Kaj bo z obrtnimi nadaljevalnimi šolami.
Bliža se čas, ko bo treba začeti pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. V minulem šolskem letu tega pouka marsikatera šola ni mogla vršiti. Nekod ni bilo moških učnih moči, drugod ni bilo pokritja. Res ie. da se učiteljstvo zaradi neznatnih nagrad, t. i. 40 K za tedensko uro na mesec, proti predvojnim 10 K. tedaj v razmerju 1 :4 dasi je razmer.ie predvojnih in sedanjih življenskih potrebščin najmanj 1 : 30. ni ravno ogrevalo za ta pouk. a mislim, da ga edinole zaradi nagrad nikjer ni opustilo, ker je preidealno in ve, kako nujno potreben ie. Žal, da ni trohice idealnosti ne naidemo ne pri mesarju, ne pri trgovcu ne pri hišnem gospodarju.
sploh pri nikomur - je pač izključno naš monopol, ki ga noče nihče deliti z nami Zaradi nagirad bi bilo treba premišljenega in treznega razgovora z oblastmi, a kdo nai ga, vodi0 Zastopniki učitelje v obrtnih nadaljevalnih šol? Jih ni. Danes še-le vidimo, koliko smo zamudili, da nismo že leta 1919. oživili ravno pred vojno ustanovljenega društva učiteljev obrt-no-nadaljevalnih šol. V »Učit. Tov.« sem pozival: Dajmo, snidimo se. oživimo društvo šoli in sebi v Prid. Tudi tovariš Pri-stovšek ie milo vabil, a odmeva ni bilo. Morda bi se dalo letos v Rogaški Slatini kai dogovoriti in doseči? Borno videl!.
Moj današnji namen ni. razmotrivatl vprašanje nagrad, ampak opozoriti hočem merodajnč činitelje na nekatere tež-koče. ki tlačijo obrtno-nadaljevalno šolstvo po manjših krajih na deželi in s tem dokazati, da učiteljstvo ni krivo, ako v zadnjih letih tuintam ni bilo pouka. Krivda ie drugod, čeprav se podtika nam.
Poverjeništvo za uk in bogočastie je z odlokom 3. junija 1919. št. 2672 objavilo. da namerava vzpostaviti in razširiti ocuk na Obrtnih nadaljevalnih šolah in postaviti te prepotrebne — tipkairica ie rekla kratkoma!.o »nepotrebne« kar ii ie seveda nekdo popravil — nižje obrtne šolske zavode na zanesljivo materijalno podlago. In to zanesljivo materiielno podlago tvorita dve tretjini vladnega prispevka. ena tretjina, ki jo morajo kriti lokalni faktorii. pa visi v zraku. Ti faktorji se motajo namreč »pravomočno zavezati. da bodo daiatf svoje prispevke toliko časa. dokler obstoji šola«. Prosim, kje nai dobimo lokalne faktorje s tako iora-vomočno obvezo za neomejeno število letQ Kdo nai jih išče? Odbor? Načelnik mu ie župan in ta prvi zavozlia rnošnji-ček občinske blagaine. kadar ie treba dati kai za šolo. V noštev pride le voditelj. V§i voditelji pač predobro vemo. s kakšno liubeznjivostio in naklonjenostjo nas sprejemajo in odslavljaio lokalni faktorii. Lokalni faktorji! Povem, da me vsakikrat oblije kurji oot. ko slišim to nesrečno ime' A vendar ne morem nadaljevati brez njega. Kot krajevni činitelj pride v poštev v prvi vrsti občina. Tu občina sestoii na deželi navadno iz trga in več ali mani kmetskih vasi. Prispevek gre iz občinskih naklad. To na plačujejo noieir obrtnikov tudi kmetje, ki nimajo za obnno-nadaljevalne šole Prav nikakega interesa. Ko bi bili vsi šoloobiskujoči va-'enci domači občani, bi še šlo. a velika večina ie tujcev, če jih smem tako nazi-vati. iz sosednjih občin. Izmed 26 vajencev smo .imeli tukai 8 domačih občanov. 18 na dlragih. Prispevek pa mora dajati le tista občina, kjer ie všola. Je-li to pravično? Ni tedai čuda. da se občine branijo teh neopravičenih bremen.
V sili ie človek iznajdljiv. Vedel sem. da od občine ne dobim 6000 K. kolikor bi 1 znašala približno tista nesrečna tretjina, ki znači 30 # vse občinske davčne moči. — poleg tega znaša proračun za ljudsko šolo 27.000 K — zato se obrnem za pomoč na okrajni zaston. Ta prav na kratko Odgovori, da za prispevek obrtno-nada-lievalnim šolam ni postavne podlage. Poizkusil sem še drugo pot. ki se mi je v predvojnih časih vse.lei posrečila. Prosim namreč poverjeništvo za izireden prispevek. pojasnim nn dolgo in široko razmere. a dobim odgovor, »da poverjeništvo za uk in bogočastie iz orincipijelnih razlogov in vsled oomaoikanja sredstev ne more zvišati državnega prispevka čez predvideni dvetretjinski znesek vseh iz-
Ko smo se vozili tiste pol ure v razbeljenih vagonih, ni bilo očem za drugo, nego da so poželjivo gledale v zeleno Dravo ¡n zavidale ljudi, ki so se kopaii tam na obrežju.
Ptuj. Skoro za pol perona je bilo samo naših tovarišev in tovarišic. na čelu jim okrajni šolski nadzornik Elere ki so nam prišli naproti, da nas popeljejo v »Dijaški dom;:, kjer nam je ravnatelj Vodnik dragevolje ponudil udobno prenočišče.
Koncert se ie vršil v prostorni dvorani »Društvenega doma« ob razprodani blagajni. Med mnogobrojnim občinstvom so bili zibrani tudi predstavniki državnih in avtonomnih oblasti s svojimi rodbinami ter zastopniki vojske. Videlo se ie. da ie že daleč tisti Ptiji klavrnega vojnega in predvojnega spomina. Ta lepa dvorana. ki b: bila tudi Ljubljani lahko v čast in ponos je že docela prestala svo.io me-tamorfozo. V njej je bilo nekoč ognjišče ponemčevalne misli, oporišče nemškega mostu k Adriji — bilo. i nikada više! Slovenski Ptuj so nam šiloma odtujevali. naposled pa so ga odtujili samim sebi. kakor ie terjala neodvrnljiva sodba usode. Ob takih :n podobnih občutkih ie bilo
ta večer marsikomu prijetno, da drži v tei dvorani, ki ie še pred par leti bruhala ogen.i in žveplo na vse. kar je nosilo v sebi duh slovanstva. slovensko koncertno besedilo in posluša slovensko pesem. No. morda je bil še kdo. ki je nekam težko izprožil kolena pri uvodnem »Bože pravde«. toda — »temu treba se privadit...«
Kai bi rekel o koncertu samem? Pravim le. da ie "Velika škoda, ker ni ostalo pri prvotnem načrtu turneje. Začeti bi bili morali s Ptujem in sveža grla bi odnesla sijajen uspeh. O tem nimam niti najmanjšega dvoma. Tako pa .ie zbor dal. kar ie še zmogel. Jaz. ki sem ga spremljal vso dolgo in naporno pot. sem se samo čudil, da ie dal še toliko. Adamičeve skladbe so se obnesle še najbolje in tudi Pavčičeva »Kai. ve misli9« , je prav dobro uspela. Napake, ki sem jih že iz Ljutomera omenil, so se ponavljale tudi topol Espressivo tega koncerta so bile zopet solo-točke tovarišice Vuk-Sadarjeve, ki :e bila. kajpak, tudi že utrujena. kar pa se je komaj poznalo. Njo in .pianistko je | občinstvo nagradilo z navdušenim aplav-| zom in lepima šopkoma. Da ie tudi zbor splošno ugaja! '"e pričal poleg neštedlji-
vega ploskanja krasen lovoriev venec s trobojnico, poklonjen pevovodji Juvancu, Ki ie _s teti1 zaključil turnejo, kojo je vodii z vso ljubeznijo iti nesebično požrtvovalnostjo.
Po koncertu ie bil v gostilni tov. Zupančiča prav živahen komers. Prostor ie bil žal pretesen, da bi mogli prisesti k nam vsi, ki bi bili radi. Omeniti moram iepe nap i tnice. ki so jih govorili zboru okrajni glavar g. Pirkmaver. dalie starosta ptujskega Sokola, za njim major s. Kovačič v imenu navzočih častnikov in v imenu vojske, naposled predsednik učiteljskega društva tov Klemenčič. Pri tei oiiliki moram aipostrofirati izredno kole-eijalnost ptujskih tovarišev in tovarišic. Vse so storili, kar so le mogli, da smo se dobro počutili v ljubkem dravskem mestecu. Naivečja zasluga pa jim gre. da je bila 'koncertna dvorana razprodana. za kar smo dolžni še posebno hvalo okrajnemu šolskemu nadzorniku Fleretu in tov. Gorjupu.
Ostala nam je svobodna pot v Ljub-ljanco — dolgo vas. Dobra polovica zbora se ie odločila, da se odpelje z jutranjim vlakom. K tei »solidnejši« polovici sva
se pritaknila tudi midva z g. nadsvetni-kom. ki mi je potem med vožnjo pomenljivo skomizgnil. tipajoč ščetinaste brči-ce: »Človek se naveliča tudi dobrot, ali ne. kaj?« — Drugi polovici pa ie baje potekel prav vesel dan v priletni tovarišiji ptujskih kolegov in koleginj ter častnikov ki so pripeljali v prijazno »Švica-riio« vojaški tamburaški zbor in jih še potem spremili k večernemu vlaku." Par dni kasneje se je vrnil tov. Rudi \ trdnem prepričanju, da ni nikogar vec za njim ...«
(Epilog.)
* Med navdušenimi napitnicami N >Švicariji« je bila najlepša ona g. tnajor.^ Djeloševiča. mestnega komandanta, ki ,e Pokazal, da mu ie naša glasba, pa tu*11 naša literatura in sploh naša zgodovin^ dodobra znana. Včasih je kak c. kr. ma' ioi* zmogel v potu svojega obraza korn^' par patriiotičnih fraz, zato smo pač lahK j ponosni na predstavnike naše vojske, imajo tako široko duševno obzorie.
jatkov.-< Roupa locuta. causa finita — pouka ni bilo. ker za šolo ni bilo denarja!
In zadnja postaja tega križevega po-' i Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani piše dne 13. julija t. 1., 4621'21.: »... pri Vas pa obrtno-na-j^jjevalna šola ne de 1 uje in leže učila nerabljena, naročam, da za slučaj, ko bi Vaše šole v prihodnjem šolskem letu ne otvorili. posodite obrtno-nadaljevalni šoli v Plovenjgradcu vse risarske predloge in ^¡la za dobo enega leta.«
Bivši poverjenik in sedanji šef odde-jen;a za prosveto ie v svoji vnemi za po-v/digo šolstva ori zborovanju v Krškem flujno priDoročal učiteljstvu. nai brezpo-^;no začne s Dotikom na obrtno-nadalje-valnih šolali. Mi bi. ali še danes ne vemo. ¿e bomo. Jasno ie to da če bomo. ni krivde Dri nas, amioak v zastarelih razmerah.
Naš novi gospodar Ministrstvo za trgovino in. industrno. oddelek v Ljub-liani. naj poizkusi najti zanesljivejšo ma-terijelno oodlago Jcot je sedanja. Denar za šolo se mora dobiti!
Edina trajna in zanesljiva materijelna t odlaga bi bila sledeča: Vlada krije vse stroške za obrtno-nadaljevabio šolstvo. To 1 breme ii nomaga nosiii trgovec in obrtnik. ki ima edini interes na teh šolah, oziroma njihova zastopnica Trgovska in obrtniška zbornica, ki v sedanjih razmerah Pač mnogo premalo •prisneva. Ako Trgovska in obrtniška zbornica ne zmore cele tretjine. nai se pritegnejo v do-moč Obrtne zadruge in okrajni zastapi. Vse to Da naj uredi vlada, ki ima moč in pravico za to. Na ta način bo dobilo obrtno-nadaljevalno šolstvo tudi nekako izrazitejše diržavno lice. kot ga ima že vse drugo šolstvo v državi. Do oktobra ie za to še časa dovoli. Da bi bilo tudi dovoli dobre volje!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
f. Skupščina UJU poverjeništvo Ljubliana dne 3. in 4. septembra t. I. v Rogaški Slatini.
Delegati.
XXVI.	UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKO-SEVNIŠKI OKRAJ:
72. Knapič .Janko — Videm ob Savi. 73. Dernovšek Franc -- Sevnica. 74. Potočnik Ludo vik — Bizeljsko. — Namestnika: 62. Pečnik Jože — Kapele. 63. Vadnal Franc — Dobava.
XXVII.	UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRŠKI OKRAJ:
75. Levstik Leopold — Krško. 76. Rant Franc
—	Radeče. 77. Žagarjeva Milena — Leskovec. 78. Šterk Martin — Radeče. — Namestniki: 64. Golob Janko — Raka. 65. ¡Breé Vinko — Št. Janž. 66. Klanšek Vinko — Tržišče. 67. Grilc Jelko — Studenec.
XXVIII.	UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POL. OKRAJ LJUTOMER:
79. Mavric Karel — Gor. Radgona. 80. Ivanj-štč Ljudevit — Sv. Jurij ob Ščavnici. 81. Cvetko Franc —Vuičja ves. — Namestniki: 68. Zacherl Frainic — Ljutomer. 69. Mavričeva Ana — Gor. Radgona. 70. Miki Ciril — Ljutomer.
XXIX.	UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ:
82. Rajšp Josip — Ormož. 83. Pinterič Drago — Sv. Miklavž. — Namestnika: 71. Pore-kar Anton — Hum. 72. Jagodičeva Ivanka — Sv. Tomaž.
XXX.	UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŠMARSKO-ROGAŠKI OKRAJ:
84. Kurbus Toma — Slivnica. 85. Čenčič Josip — Rogatec. 86. Plhak Hugo — Sladka gora.
—	Namestniki: 73. Glinšek Ivan in 74. Glinško-va Marija — Rogaška Slatina. 75. Burdian Ivan
—	Ponikva.
XXXI.	UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŠOŠTANJ-SKI OKRAJ:
87. Stopar Vinko — Velenje. 88. Skala Anton — Tapolščica. 76. Vrečko Martin — Šoštanj. 77. Janežičeva Avgusta — Šoštanj. *
Vozna ugodnost za udeležence skupščine v Rogaški Slatini. — Južna železnica je dovolila našemu članstvu, ki se udeleži skupščine v Rog. Slatini 50% popust. V to svrho potrebne Izkaznice smo razposlali na predsednike vseh okrajnih društev, kjer naj jih dostavijo udeležencem. Izkaznico ie izpolniti: Navesti j¡e v izkaznici odhodno postajo, in končno i. Rogaško Slatino, dalje čas: od 1. do 10. Septembra 1921 ter ime člana (-ice). Pripominja-da velja vozna ugodnost samo za proge juž-te železnice.
Udeležniki Iz Ljubljane in okolice naj dvigajo izkaznice v Ljubljani v pisarni strokovnega 'ainištva v »Učiteljski tiskarni«, istotako oni, ki Potujejo na skupščino preko Ljubljane.
Če potrebuje kako društvo še izkaznic, naj
'o sporoči strokovnemu tajništvu v Ljubljani.
*
Z današnjim izkazom so javljeni delegati ^seh včlanjenih okrajnih društev. Dolžnost delegatov je> da se gotovo udeleže skupščine! — stotako opozarjamo na dnevni red dne 3. sep- |
L
tembra t. 1., po katerem zborujejo odseki. Člani odsekov so: I. Stanovsko - politični odsek: Rajšp Josip, Crnagaj Fran, Šumer Hinko, Škulj Andrej, Sodnikova Marija. — II. Časnikarsko - književni: Dimnik Ivan, Plesnl-čar Pavel, Hren Anton, Zupančičeva/ Vita. — III. Pedagošlki - didaktični: Hočevar Maks, Flere Pavel, Cernej Ivan, Scheligova Ir-ma. — IV. Gospodarski: Laipajne Josip, Bernot Ivan, Likozar Anton, Pristovšek Fran, Voglar Fran.
UJU poverjeništvo Ljubljana
Društveue vesti.
+ Učiteljsko društvo za marenberškl okraj
je zborovalo dne 10. avgusta t. 1. v Ribnici na Pohorju.
Mesto odstopivš.ega predsednika tov. Mirka Lešnika je otvor.il zborovanje tov. podpredsednik Ivan \Vomer ter pozdravil s prisrčnimi beseda mi vse navzoče, zlasti še gosp. prof. Schaupa iz Maribora, ki se je tako prijazno odzval našemu povabilu, dalje tov. Zvonko Jurglovo iz Lehna, gosp abs medicinca Drago Vidmarja iz Ljubljane, učiteljiščniika Otona Breliha in Rajka Iglarja, gimnazijca Franca Iglarja ter realca Franca Ger-želja iz Ribnice, ki so kot gostje posetili naše zborovanje.
V znak radosti nad srečno rešitvijo našega priljubljenega regenta Aleksandra iz smrtne nevarnosti je pozval tov. podpredsednik vse navzoče, naj zakličejo trikratni »Živio!« — Nato je čestital v imenu društva tov. Hauptmanu kot nov>-imenovaneiriu nadučitelju v Ribnici na Pohorju. Nadalje je poročal o obeh odborovih sejah, ki sta se .vršili od zadnjega zborovanja. Omenil je tudi. da je dobila okr. učiteljska knjižnica 1000 K državne podpore za nabavo potrebnih knjig. Načrta za zemljepis in zgodovino sta izgotovljena. — Kar se tiče skupne prošnje javnih nameščencev marenberškega in mežiškega okraja za zo-pebno podelitev obmejnih dnevnic, se je ista odposlala deželni vladi v Ljubljani, ki bo gotovo vpoštevala tako tehtne razloge in prošnjo ugodno rešila.
Nato je poročal tov. Womer v imenu odsto-pivšega tov. predsednika o seji širšega, sosiveta pov. UJU v Ljubljani z dne 17. maja 1921. — Kar se tiče meščanskošolskega učiteljstva soglašamo enoglasno s ptujskim učiteljskim društvom, ki se je izreklo na svojem zborovanju dne 7. julija 1921 proti sprejemu meščanskošolskega učiteljstva v UJU. Kar pa zadeva izjavo tov. poverjenika Jelenca v »Slomškovi zvezi«, se sklene, da naj zastopata naša delegata pri delegacijsketr; zborovaniu stališče, da bodi naša organizacija strogo stanovska Ln nestrankarska, kakor določujejo pravila UJU.
Kot delegata za rogaško zborovanje se določita tov. Wamer in Golob, kot namestnika pa tov. Robič in Pivc.
Temu je sledilo predavanje g. prof. Schaupa o »Človeštvu in telovadbi«. G. predavatelj nas je s svojim izredno zanimivim in temeljitim predavanjem vodil skozi vse razvojne dobe človeštva, od pradobe do danes, ter vsakomur jasno dokazal, kako velik vpliv je imela in ima ves čas telovadba na razvoj in obstoj posameznikov, zlasti pa celih narodov. Največjo odporno silo so pokazali vedno le narodi, ki so sistematično gojili telovadbo in s tem posredno gojili tudi čut narodnostne in domovinske ljubezni. G. prof. je zaključil predavanje z željo, da bi prodrlo zanimanje za telovadbo, ki ga izkuša vzbuditi v narodu zlasti društvo »»Sokol« do vseh plasti našega milega naroda, da zraste iz njega čvrst ter zaveden jugoslovanski narod.
G. predavatelju še enkrat iskrena hvala za izredni užitek!
Končno smo sklenili enoglasno, da se pošlje Višjemu šolskemu svetu vloga, da naj se uvedejo enotne počitnice.
Na predlog tov. Porekarja iz Vuzenice se sestavi sledeči pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Jugoslovanske Matice za marenber-šlci okraj: Vuzenica: Porekar, Golob; Muta: Wo-mer, Černovškova; Marenberg: Pivc, Runovče-va; Vuhred: Robič; Ribnica: Hauptman, Klacer-jeva; Pernice: Vollmaier; Trbovlje: Dugarjeva: Brezno: Krajnik; Sv. Primož: Glaiser; Sv. A.i-ton: Štibler star.; Gortina - Vrata: Widmoser; Št. Gžbalt: Jordan. — Za predsednika pripravljalnega odbora se določi tov. Porekar.
Predlog tov. Simona Viherja, da naj se naprosi odstapivšega predsednika tov. Mirka Lešnika, da bi isti zopet prevzel društveno predsedstvo in obdržal članstvo v okr. Šol. svetu, se sprejme z večino glasov.
Prihodnje zborovanje bomo imeli v začetku novembra t. 1. v Vuhredu.
Po zborovanju je pobral tov. blagajnik članarino za drugo polovico 1. 1921.
Popoldne smo se napotili nekateri zborova1-ci proti Veliki Kapi, s katere se nam je nudil drugo jutro prekrasen razgled. — Stanko Lavrič. t. č. tajnik.
+ šmarsko - rogaško učiteljstvo ie zborovalo koncem julija na Slatini pri prav dobri udeležbi. Tovariš predsednik pozdraivii zbrani zbe; tovarišem maturantom pa želi srečno in veselo pot v delu za šolo in narod. Iskreno pozdravi dobrodošle tov. nadzornika Schella in goste Ču-leka, Kožuha, Zajčevo, sopr. Burdianovo in Se-kirnikavo. Zapisnik zadnjega zborovanja v Šmarju se odobri. Tovariš Zopf in soproga se pismeno poslovita od društva, kojemu sta bila vedno zvesta člana. Vse dobro v zasluženem pokoju! To-.. Šumer se ta, dan opraviči, ker praznuje v Ljub-
| liani s svojimi nekdanjimi sošolci 251etnico uči-, teljevainja. Za »Šolsko Matico« je pobirala člana-I rino tov. Zofka Debelakova. Temu je sledilo po-I davanje tov. nadzornika o »risanju po naravi«. S pomočjo že izgotovljenih slik nam je s primernimi besedami dal dokaj zelo dobrih in spretnih navodil, kako bi se risanje na ljudskih šolah zboljšalo in povzdignilo. Risanje na ta način goji v otrocih ljubezen in spoznavanje narave ter smisel za lepoto in samo - oziroma rokotvornost. Zbrani so z velikimi zanimanjem sledili temu poduku. Tov. predsednik se mu prisrčno zaihvali za trud in delo. Bog ga čuvaj in ohrani še dolgo vrsto let med nami! Prav zanimivo je bilo tudi podavanje tov. Debelakove Zofke o karbidu. V tem času je bila snov zelo dobro ¡zbrana, ker se tvarina oziroma njega luč pri nas splošno rabi. Srčna hvala tudi njej! Tov. nadzornik priporoča zbranim, da si razne tehnične in druge važne življenske napraive ob priliki naših zletov in potovanj vedno in ¡povsod ogledamo — seveda tudi z mladino. Poročilo predsednika o zborovanju širjega sosveta v Ljubljani se vzame na znanje. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je društ. blagajnica tamkaj .in tu v dobrem redu in stanju. Zborovanje Učit. skupščine se vrši dne 3. in 4. septembra na tuk. Slatini ter se v ta namen izvolijo za delegate sledeči: Kurbus in Glinšek; Plhak in Cenčič, nam. Giinšekova in Bur-dian. Tajniku se naroči, da do jesenskega zborovanja izdela društvena pravila. Za nagrobni spomenik t tov. Dobniku pobira tov. Burdian. Kot član pristopi društvo k »Uoit. zdrav, domu« na Slatini — delež 1000 K. Prihodnje naše zborovanje se vrši jeseni — do ta čas pa čili in zdravi!
f Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj je zborovalo dne 4. avgusta 1921 v Brežicah. Udeležba to pot ni bila povoljna, kar je bržčas pripisovati prehudi vročini. Tov. predsedn k je otvoril zborovanje s prisrčnim pozdravom na vse navzoče. Kot gost je prisostvoval zborovanju • tov. Leber iz Hrastnika. Glavna točka dnevnega reda je bila volitev delegatov za pokrajinsko skupščino v Rog. Slatini. Izvoljeni so bili delegatom tov. Fran Drnovšek iz Sevnice in Ludov'k Potočnik iz Bizeljskega; namestnikom pa tov. I Pečnik Josip iz Kapel in Vadnal Fran iz Dobove. j — Jako živahno se je razpravljalo o navodilih j" delegatom ¡in o stališču, ki naj ga isti zavzemajo i na skupščini z oziram na razmerje mešč. šol učiteljstva in naše organizacije, glede članarini in časopisja učit. parov, glede mladinskih listov, učiteljskega naraščaja, o tajnosti učit. zborovan! in glede enotnih počitnic na srednjih in ljudskih šolah.
Pri prihodnjem zborovanju, ki se bo vršilo j meseca novembra, bo predaval tov. Tominc o I kmetijskem pouku.
+ Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 20. minulega meseca v Podsredi. Udeležla je bila povoljna. Pred zborovanjem so prisostvovali zborovalci pouku srbohrvaščine v drugem razredu.
Pri otvoritvi zborovanja se je spomnil tov. predsednik v svojem govoru atentata na Nj. Vis. prestolonaslednika ter je dal duška radosti, ki mora navdajati vsakega ob dejstvu, da je zlobna roka zgrešila svoj cilj. To našo radost potrdimo najbolj s tem, da znova prisežamo naši narodni dinastiji.
Nato je pozdravil tov. predsednik navzoče člane ter goste, katerih je prišlo posebno k temu zborovanju lepo število.
Sledil je razgovor o hospitaoiji, ki bode gotovo v vzpodbudo vsakemu tovarišu. Tu srn;1 imeli priliko opazovati, koliko lahko doseže učitelj, če dela z vseljem. Poučevanje srbohrvaščine naj nam ne bode paTagraf, ampak delo vesti. Tov. Potočniku smo hvaležni za njegov trud.
Po pre&itanju zapisnika zadnjega zborovanja, ki se je odobril, je sledilo poročilo tov. Lov-Jcta »Tudi koncentracija«. V tem je poročevalec na humorističen način obrazložil, kako razumelo koncentracijo pouka pedagogi, ki so se vrinili v šolo in j'h je šolska oblast sprejela, vsled po-i manjkanja kvalificiranih učnih moči.
Pri volitvi delegatov za skupščino l.iubljan-. skega poverjeništva UJU je omenil- tov. pred-j sednik, da je to točko uvrstil pred druge vsled njene važnosti. Delegate so se navadno volili ob ; koncu zborovanja in tako se je mnogokrat zgodilo, da je delegat zastopal društvo brez vsakih smernic. Društvo mora dati svojemu delegatu gotove smernice, ki ga pa seveda ne smejo oklepati kot nekak železen oklep in mu onemogočati elasticiteto lastnega mnenja. Izvolil se je delegat tov. Potočnik in namestnik tov. Šetinc i in Jerin.
GleJe sprejema društva mešč. šol. učiteljstva | v UJU se daijo delegatom smernice.
Nova društvena pravila so bila sprejeta po i osnutku objavljenem v »Učit. Tov.« št 46 19:r) i z malimi izpremembaimi.
Prihodnje zborovanje se vrši meseca novembra v Kozjem.	Tajnik.
Iz Jugoslavije.
— Delegatom in drugim udeležencem pokrajinske skupščine v Rogaški Slatini. Da se zamore zadeva prejiočišč dobro urediti, opozarjamo nujno vse tovariše in tovarišice. ki se nameravajo udeležiti pokrajinske skupščine v Roga-šk; Slatini in želijo, da se jim preskrbi i renočišče. naj sigurno do 31. avgusta ja-
vto šolskemu vodstvu v Rogaški Slatini,
kateri dan pridejo, s katerim vlakom in kolikokrat nameravajo prenočiti na Slatini. Na posebne želje se bode po možnosti oziralo.
—Člani Slomškove Zveze iu oddaja služb pri višjem šolskem svetu. Zaradi zadnje oddaje služb so zagnali klerikalni časoDisi velik krik in vik. Res ie namreč, da se ie Dostopalo pri oddaji .služb kolikor se je dalo najobjektivnejše. Obsebiumev-no, da vsi zaprošenih služb niso dobili, kar ie nemogoče, ker ie več prosilcev kakor služb. Kar se članov Slomškove zveze tiče so razen treh vsi dobili zaprošene službe. Poglejmo pa malo v dobo. ko ie Slomškova zveza s klerikalno stranko imela popoln vpliv v deželnem šolskem svetu, kako je bilo tedaj: Za l jtibljano ie bil imenovan samec Ivnik, s tremi službenimi leti, ki ni bil niti v cerni. propadel je pa med drugimi starejšimi učitelj - vojak in družinski oče s 23 službenimi leti. Na dekliških ljubljanskih lludskih šolah je bila za pet učnih mest vzeta ena sama prosilka iz trapredloga m. š. sv., ta pa le zaradi tega. ker je bila Slomškarica. Nobena imenovanih ni imela niti 10 službenih let. propadla je pa Prosilka s prvovrstno kvalifikacijo, z 20 službenimi leti, z meščanskošolskim izpitom. izprašana za obrtne in trg. nadaljevalne šole in 2 dovršenim kuharskim tečajem. Ta tako izborno kvalifikovana učiteljica ie tudi propadla ori oddaji mesta nadučiteljice za Sp. Šiško proti 7 let mlajši in'mnogo slabše kvalifikovani učiteljici Nadalje so bili imenovani na ljubljanskih šolah tudi drugi učitelji samci s štirimi in petimi službenimi leti, propadli so pa družinski očetje - vojaki in samo zaradi tega, ker niso bili Slom-škarji. Kaj se je pa zgodilo z zaslužnim Janko Žirovnikom je še vsem v spominu. To je bila v nebo vpijoča krivica! Za Ribnico ie propadel Štefančič iz Vel. '.ašč, dobil je pa nadučiteljsko mesto mlad Slomškar itd. itd. — Taka objektivnost je vladala tedaj, ko je Slomškova zveza odločevala o usodi učiteljstva in ko sta oredsednik in odbornik SI. zv. glasovala Droti regulaciji učit. Dlač v kranjskem deželnem zboru.
—	Narodnosocialistični Posl. Brand-¡ier ie pričel z vso silo na shodih hujskati zoper učiteljstvo. Dne 15. t. m. je imel shod v Hrastniku, na katerem je — po poročilih iz listov --- izjavil, da kraljevi namestnik, minister Hribar potuje sedaj po Sloveniji in posluša le ono. kar mu nagobezda (zelo odličen izraz za narodnega poslanca! Op.) par učiteljev. Očital ie potem učiteljstvu — »vzgojiteljem mladine«, da 30 ga hoteli SDraviti ti enusni denunclianti v zapor. — Vajeni smo bili pavšalnega hujskanja po shodih zoper učiteljstvo od Šušteršiča. Lampeta in njihovih kompanjonov v klerikalni stranki, sedaj vidimo, da se je na enako višino povspel tudi narodnosocialistični poslanec Brandner. Ako dela taka politika poslanca Brandnerja narodnosocialistični stranki čast in ji daje ugled, je ■drugo vprašanje. Fno je gotovo, da ako sodimo vso stranko po njegovem hujskanju proti učiteljstvu med narodom, po njegovem pavšalnem blatenju učiteljstva iri po njegovi demagogiji, tedai moramo reči, da je še mnogo nizkotneiša kot je bila klerikalna stranka v Šušteršičevi dobi.
—	Feri.ialni tečaj za učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol se je vršil ločeno v času cd 3. do 30. julija t. 1. ria višji pedagoški šoli v Zagrebu. Tega tečaja se je udeležilo učiteljstvo iz vseh delov naše kraljevine. Ljudskošolsko učiteljstvo. katerega ie bilo okoli 200, je imelo vedno skupna predavinia. le proti koncu tečaja se je razdelilo v dve skupini in sicer: v gospodarsko zadružno in politično prosvetno skupino; a pri izletih so se pa vsled prevelikega števila skozi ves tečai ločili
• v dve polovici. Meščanskega učiteljstva iz vseh treh skupin je bilo 34. Ti so imeli pedagogiko - psihologijo, katero jim je predaval vseučiliščni profesor dr. Bazala. skupno z učiteljstvoin ljudskih šol; eksperimentalno pedagogiko, ki io je podajal dr. Mandič. pa posebej. Vsa druga predavanja iz ostalih predmetov razun iz ra čunstva. ki je bilo za II. in III. skupin skupno» so se vršila ločeno po skupinah Predavatelji so bili po večini — za me ščanske šole izključno — vseučiliščni pro iesorji, ki so se trudili podati izbrano snov poljudno in v čim razumnejši obliki. Zra ven so bili zelo vljudni in z odgovori te;
I pojasnili Dostrežliivi: a na izletih na to-variški. Ni umetniškega paviljona, nj mu-
j zeia in ni tovarne v Zagrebu in njego\
' okolici, da bi si jih udeleženci tečajev Dod
Stran
vodstvom svojih predavateljev skupino-ma ne ogledali. Iz Slovenije ni bilo — ža-hbog — v tečaju za učitelje ljudskih šol ni enega učitelia (učiteljice); a v tečaju za učitelje meščanskih šol so bili štirje in sicer 2 učitelja in 2 učiteljici. Udeležencem iz drugih pokrajin nase kraljevine ie njihova pokrajinska vlada krila vse vozne ?n preskrbninske troške: udeleženci iz Slovenije pa niso dobili niti najmanjše podpore. čeravno .iim ie svojedobna okrožnica v slučaju sprejetja zagotovila kritje troškov iz drž. sredstev. A. F.
Kurjava in razsvetljava. Tovariša Radonič iz Grude pri Dubrovniku in Be-zerič istotako iz Dalmacje. ki sta se udeležila feriialnega. tečaja v Zagrebu, sra pripovedovala, da učiteljstvo v Dalmaciji dobiva izza dne regulacije učiteljskih plač mesto razsvetljave in kurjave in na-tura znesek 50 K pro učno osebo na mesec. katerega iim plačuie pokrajinska vlada obenem s nlačo vsaki mesec sproti. — Tako v Dalmaciji! .Kako pri nas? Zga-nimo se!	A. F.
Spre'em invalidov v pouk na raznih šolah v Sloveniji. Pokrajinska uigrava za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek bo sprejel v svojo oskrbo večje število siromašnih invalidov. ki bi želeli obiskovati razne šole v Sloveniji. V ooštev bi prišle v prvi vrsti te-le šole- Tehniška srednja šola (poprej Obrtna šola) v Ljubljani, Drž. trgovska šola v Ljubljani. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Rudarska šola v Celju. Meščanska šola v Celju. Orglarski šoli v Ljubljani in v Celju, itd. invalidi, ki bi želeli obiskovati omenjene šole in so zato fizično in po predizobrazbi sposobni, naj pošljejo tozadevne prošnje z vsemi potrebnimi prilogami in izvidom nadpre-gleda Pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek takoi. najpozneje pa do 1. septembra t. 1. — Invalidi, ki žele obiskovati 1 ehniško srednjo šolo v Ljubljani se opozarjajo na razglas ravnateljstva omenjene šole v Ur 1. št. 93 od 8. avgusta t. i. — Pogoji za sprejem učencev v Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru so objavljeni v listu »Kmetovalec« št. 13 od 15. julija r 1. — Za smejem v Rudarsko šolo v Celju se zahteva fizična sposobnost za vsako delo pod zemlio in da je dotičnik bil zaposlen kot rudar 4 leta. Vsi invalidi, ki bodo sprejeti v omenjene šole. bodo za ves čas pouka v oskrbi invalidskega odseka in sicer: invalidi- v šolah v Ljubljani ali Celiv bodo v staležu Invalidskih domov v Ljubljani ali Celju; invalidom v drugih šolah pa se bo izplačeval vsakokratni menažni relutum kot podpora za oskrbo, če niso v oskrbi tamošnjih šol < z. zavodov, katere stroške krije invalidski odsek. Ker so pa sredstva, s katerimi razpolaga invalidski odsek zelo skromna, se bodo sprejeli v brezplačno oskrbo za časa šolanja le invalidi z naj-mani 50% delanezmožnosti, ki so sami kakor tudi njihovi starši brez vsakih sredstev, kar morajo dokazati z ubož-nim spričevalom.
—	Državna realna gimnazija v Ptuju. Vpisovanje v I. razred dne 11. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do tega dne po pošti dobi zadnje šolske izpričevalo in rojstni list. Sprejemni iz-p:: za I. razred dne 12. septembra pismeno od 8 do 10. ure. ustne poooldne po ootrebi. Sprejemni izpiti za ostale razrede (prijave do 11. septembra), ponavljali in naknadni izpiti dne 12. septembra od 8. ure naprej. Vpisovanje novih učencev dne 12. septembra od 10. do 11. ure v ravnateljski pisarni (odjava prejšnjega zavoda na izpričevali potrebna). Vpisovanje starih učencev dne 13. septembra od 10. do 11. ure. vsak v svojem razredu. Dne 14. septembra ob 8. uri skupna sv. maša (vseh ptujskih šol). Po maši se učencem prebere in razloži disciplinarni red ter se jim priobči urnik. Redni šolski pouk se prične 15. septembra v polnem obsegu. — Ravnateljstvo.
—	l etno redno zborovanje »Samopomoči štajerskega učiteljstva« (Selbst-liilfe der Lehrerschaft Steiermarks) se vrši 26. septembra t. 1. ob 2. pop. v meščanski šoli na Ferdinandeumu v Gradcu. Toliko v znanje vsem onim članom iz slov. dela bivše Štajerske, katerih je v ^Samopomoči« še nad 250.
—	Šolskim vodstvom! Začetek šole se bliža, in treba bo preskrbeti za šole dobrega črnila. Kakor druga leta. razpošilja tudi letos R. Cotič na Vrhniki najboljši črnilni ekstrakt vEfesin«. Vse šole, ki so do sedaj naročile ta ekstrakt so ž njim zadovoljne, ker ne maže. ne naredi gošče in piše lepo čisto. Tokrat je kvaliteta izboljšana in se iz ene doze pol kg
| napravi 20 1 finega pisarniškega.črnila in | do 35 1 šolskega črnila. Več v današnjem i oglasu. Tvrdko kot narodno in solidno icplo priporočamo. Opozarjamo pa, da | k: letos cena za 50 K pri kg zvišana, radi povišane poštnine in carine.
—- Iz šolskega dela. Na skalo zidamo računsko stavbo, ako je pouk nazoren. Računski abecedar naj ima vedno prj roki števne predmete, kakor: paličice, ploščice itd. Naipraktičnejše nazorilo v roKi učenca pa ;e že z ozirom na ekonomijo časa r a č u n i 1 o i z »F r o m o v e s t a v-n i c e«. Na nezlomljivi jekleni paličici je nanizanih v naravni vrsti po 10 rdečih in zelenih kirogljic v premeru 1 cm (dolgost-ne mej-e: cm. cm. m!). Vijak omogoči na-nizanje krogljic v poljubnem številu in barvni razvrstitvi. Razdelitev (v klopni žleb!) in shramba učila kakor ponazoro-vanie vseh računskih operacij S£ izvrši v najkrajšem času; uporabljanje drugih števnih predmetov nam ugrabi mnogo dragocenega časa in njih nepriročnost ie čestokrat vzrok rušenju discipline. Učilo bo v kratkem razposlano vsem šolskim vodstvom, kier si ga naj elementarni raz-tednik ogleda- brezdvomno bo računih) z novim šolskim letom uvedel —- izvrstni uspeh v računstvu, ki mu je zasiguran. Kcmad druge naklade velja 5 kron. Naročila sprejema Vckoslav From. šol. vodja. Pesnica pri Mariboru. — Cenjeni naročniki »stavnicev se obvestijo tem potom, da se učilo vsled nepredvidiiih ovir še ne more razpošiljati.
Članarina in darila za učiteljski konvikt: vč. gospod mestni župnik Ivan Vrhovnik K 20.—. Tov. Jernei Jedlovč-ntk. nadučitelj v Černečah pri Meži ob Dravi K 30.—. Udeleženci obrtnonadalje-valnega tečaja ob priliki ogledovanja Uči-
teljske tiskarne K 126.—. Ljubljansko učiteljsko stalno omizje K 144.—. Lina Mi-kuš. učiteljica v Zavrču K 100.—. Dne IS. avg. 1921. ob 30letnici, službovanja, tovariši maturanti v 1. 1891. na ljub. učiteljišču zbrali 452 K. Tov. .1. Vajt iz Jesenic 2(* K. Minka Petrič iz Borovnice 2( K.
Razpisi služb.
Štev. 534/11.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Po odredbi višjega šolskega sveta se razpisujejo v stalilo namestitev naslednje učiteljske službe:
1.	Makole, šestrazredtiica, 1 služba za učitelja in 1 služba za učiteljico.
2.	Sv. Martin na Pohorju, trirazrednica, nad-učiteljska služba in služba za učitelja ali učiteljico, mesti pripravni za učiteljsko dvojico.
3.	Poljčane - Studence, služba za učiteljico ženskih ročnih del z uradnim sedežem v Polj-čanah.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati po službeni poti do dne
12. septembra 1921. pri dotičnih krajnih šolskih svetih, za razpisano službo pod tek. štev. 3 samo pri krajnem šolskem svetu v Poljčanah.
Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo, opremljeno s službeno razpredelnico.
Okrajni šolski svet Slov. Bistrica-,Maribor, dne 12. avgusta 1921.
Predsednik: Dr. Lajnšlč, š. r.
Štev. 1189/1.
R\ZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Po odredbi višjega šolskega sveta se razpisujejo v stalno namestitev naslednje učiteljske službe:
1 Sv. Duh na Ostrem vrhu, divorazrednic > nadučiteljska služba in služba za-učitel>ja ali u^j teljico, mesto pripravno za učiteljsko dvojico
2.	Hoče, štirirazrednica, slu'žba za učitelja a!i učiteljico.
3.	Jarenina, petrazrednica, služba za učite, liaco.
4.	Sv. Juri ob Pesnici, trirazrednica, slmžba za učitelja ali učiteljico.
5.	lajtersberg - Krčev iti a, šestrazrednica s 4 .vzporednicami, 1 služba za učitelja in 1 za učiteljico.
6.	Podbrežje, deška štirirazrednica^ 2 službi za učitelja.
7.	Podova trirazrednica, služba za učitelia ali učiteljico.
8.	Stndenci - Pobrežje, služba za učiteljici ženskih ročnih del z uradnim sedežem <v Studer. cih pri Mariboru
Pravilno opremljene prošnje je vlagati pr> službeni poti do dne
12. Septembra 1921. pri doličnih krajnih šolskih svetih, za razpisano službo pod tek. štev. 8 samo pri krajnem šolsk.m svetu v Studencih pri Mariboru.
Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo, opremljeno s službeno razpredelnico.
Okrajni šolski svet v Mariboru, (oddelek za okolico),
dne 12. avgusta 1921.
Predsednik: Dr. Lajnšič, s. r.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Vsak Jugoslovan mora biti član ,, Jugoslovanske Matice!"
Prejemki.
Račun poverjeništva UJU Ljubljana za leto 1920
Denarni promet.
Izdatki.
1.	Račun blagajne l.jan. 1920 . .........K	12666-50
2.	Račun članarine...............J 93055 4 J
3.	Račun inseratov............................6856'63
4.	Račun prehodnih vplačil...........*	51-—
5.	Račun hranilnih dvigov..........., 381 •_
6.	Račun vrnjenih posojil...........*	2570 43
7.	Saldo 31. decembra 1920 ........................1519
K	215596 17
K 215596 17
Aktiva.
Bilanca za dan 31. decembra 1 20
1.	Račun blagajne 31. deeembra 1920 .......K
2.	Račun hranilnih vlog:
Jadranska banka......K 1800'-
Kmetska posojilnica.....„ 2610 —
Hrvatskega učitelj, konvikta ... 39 64
Delež Hranil, in posojil.....„ 50 —
„ Uč teliske tiskarne . . . , 100 — Tvornica za učila . . . „ 400 —
Temeljna vloga pošt. hranil..... 400- -
Državno posojilo....... „ 1000'—
20°/o odbitek........ 968 -
Rezervni fond........ 969 —
16609 81
3.	Račun knjižnih terjatev
4.	Račun zaloge . . . .
5.	Račun inventarja . . .
6.	Račun posojil . . . .
k
8063 61 62258-5000 — 68-05 28319 87
K 120319-37
L. Jelene,
poverjenik.
Oglas.
Vsem šolskim vodstvom!
Priporoča se naročiti čimprej za bodočo šolsko sezono črnilni ekstrakt ,EFESIN' ki daje najboljše in najcenejše šolsko črnilo. Ako bi ktero šolsko vodstvo dvomilo o dobri kvaliteti tega črnila, se lahko obrne na šolsko vodstvo na Vrhniki za pojasnila. Cena je za 1 kg ekstrata, ki da od 40—70 1. ia črnila 350 K prosto poštnine. Doza pol kg stane 200 K franko. Za male šole nudim 1 karton ¿4 vrečic vsaka za 1 četrt 1. črnila za 72 K. Za cenj. naročila se priporoča
Rudolf Cotič, Vrhnika.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učitelj« skega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. julija 1921 K 1,140.101*11. Hranilne vloge se obrestujejo po 4»/..
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/«5. do 1 26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 7 K se ne odgovarja.
Potrebno in času primerno
Učite se srbohrvaščine na podlagi učnih listov, ki so vseskozi strokovno, praktično in lahkoumevno izdelani ter obsegajo srbsko-hrvatsko-slovensko čtivo s tolmačem in slovnico. Te učne liste urejuje profesor Dr. Josip Mencej, naročila pa sprejema Josip Christof, ravnatelj zasebnega učnega zavoda v Ljubljani, Domobranska 7. - P. n. učitelji(ce) in dijaki(nje) dobijo I. L. za znižano ceno K 40, koji znesek je vposlati zajedno z naročilom.
Josip Christof.
1.	Račun tiskarne...............K 168566 50
2.	Račun nagrad:
Vodstvo.......K 2700- -
Sotrudmki........ 250 —
Uredništva......„ 1600 -
Upravništva....... 600 —
Odpravništva....... 2265-40
Provizija inseratov . . . . 91022
K 8325 62
3.	Račun potnin................ 3717 —
4.	Račun poštnine..............„ 421169
5.	Račun tiskovin................ 2510i\
6.	Račun udnine ................ 2000 -
7.	Račun dar.l ................. 1070 -
8.	Račun prehodnih izplačil............ 7047 25
9 Račun knjigoveza............... 1583 —
10. Račun blagajne.............. . 16565' -
Pasiva.
1.	Račun tiskarne...............K 117767 98
2.	Račun knjižnih dolgov:
Predplačna naročnina......... 240 02
3.	Račun odpravništva.............. 1396 —
4.	Račun prehodnih izplačil............„ 9i5'37
K 120318 37
V Kranju, dne 31. decembra 1920.
Fr. Luznar,
blagajnik.
_