SEJA SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE Referendum o samoprispevku za šolstvo • 10. DECEMBRA BODO OBČANI ŠMARJA PRI JEIr ŠAH NA 79 VOLIŠČIH IZREKLI SVOJ DA ALI NE, ZARADI SAMOPRISPEVKA, S KATERIM BI NAJ ZBRALI DENAR ZA POTREBE ŠOLSTVA # V PETIH LETIH BI LJUDJE ZBRALI 380 MILIJO­ NOV STAKIH DINARJEV ^ Kaj je vodilo šmarsko ob­ činsko skupščino v razpis re­ ferenduma za krajevni samo­ prispevek? Glede na družbe­ ni plan razvoja občine Šmar­ je morajo šolski in drugi pri­ stojni organi ustvariti takšne pogoje, da bodo lahko vsem učencem v občini nudili pod enakimi pogoji čimbolj obsež­ no in kvalitetno znanje. Do sedaj je bilo to nemogoče. Izvedba takšnega načrta pa je predvsem pogojena z ustrezno reorganizacijo šolske mreže in izgradnjo novih šol­ skih kapacitet. Centralne šo­ le se bodo še naprej razvija­ le v glavnih centrih občine, prešolanje učencev z neraz­ vitih in manj razvitih šol pa postavlja problem prenapol- njenosti šolskih prostorov, pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce, majhno število kadra, prevoz otrok in usrezna opremljenost z in­ ventarjem in učili. S prešo- lanjem otrok iz višjih razre­ dov nerazvitih šol na central­ ne šole bo omogočilo, da se pogoji izboljšajo, posebej, ker bi kombinirani oddelki odpadli in bi lahko predmet­ ni pouk. bil na višji stopnji. Izmed 27 šolskih zgradb v šmarski komuni je bila veči­ na zgrajena v drugi polovici prejšnjega stoletja, nekatere pa celo v prvi polovici. Po­ trebno bo zgraditi stanova­ nja za prosvetne delavce in kupiti avtobuse za prevoz otrok poleg še tisoč drugih manjših popravil. Vse to pa zahteva težke milijone, ali po predvidenem načrtu del v prihodnjih petih letih, 900 milijonov starih dinarjev. Investicijska sredstva bo­ do zbraM s krajevnim samo­ prispevkom, če bo referen­ dum uspel, s sredstvi stano­ vanjskega podjetja, namenje­ nimi za gradnjo stanovanj prosvetnim delavcem; z amor­ tizacijo šolskih zgradb in na­ jetjem kredita. Krajevni samoprispevek bi uporabljali izključno za po­ trebe šolstva, ljudje pa bi ga plačevali pet let. Tako dolgo dobo so uvedli v Šmarju za­ to, ker se je s tem tudi vso­ ta na posameznika relativno zmanjšala. Ljudi bi glede na možnost prispevanja razdelüi v tri kategorije. Kmetje bi prisi>evali 2 od­ stotka od katastrskega do­ hodka od vseh negozdnih po­ vršin in tako zbraU letno 176.400 novih dinarjev. Obrt­ niki in ljudje v drugih samo­ stojnih poklicih bi v enem letu zbrati 65.120 novih di­ narjev, za izračun prispevka pa bi služila davčna osnova, od katere bi vzeli 2 odstot­ ka. Delavci, ki sprejemajo dohodke iz delovnega raz­ merja bi plačevali 0,75 od­ stotka od neto osebnega do­ hodka ter bi letno zbrali naj­ več v šmarski občini: 440.145 novih dinarjev. V petih letih bi tako občani Šmarja pri Jelšah zbrala 380 milijonom/ starih dinarjev. Krajevnega samoprispevka bi oprostili ljudi, ki žive od socialnih podpor, invalidnin, učence v gospodarstvu, štu­ dente in upokojence, ki ima­ jo mesečne pokojnine izpod 400 novih dinarjev. Seveda je veliko vprašanje, če bo referendum dal pozi­ tiven rezultat. Odborniki, ki so na zadnji seji občinske skupščine še zadnjič pred referendimiom razpravljala o samoprispevku, so prepričani, da je del tdstih ljudi, ki ra­ zumejo in so za kritje po­ treb šolstva, precej večji od drugega dela, zato pričakuje­ jo, da bo referendtun uspel. Sicer pa bi bil negativen re­ zultat v Šmarju skoraj nera­ zumljiv, saj v tej občini ni človeka, ki ne bi vedel v ka­ ko težkem položaju se naha­ ja šolstvo in z njám vred nji­ hovi otroci. M. SENIčAiR 400.000 SL ZA VODOVOD Na zadnji seji občinske skupščine Šentjur pri Celju so odborniki odobrili garan­ cijsko izjavo za 400.000 sta­ rih dinarjev vaščanom Pla­ ninske vasi pri Planini, ki že drugo leto gradijo lasten vo­ dovod dolg 5,5 kilometra. Ra­ zumevanje občinske skupšči­ ne so v Planinski vasi toplo pozdravili, saj jim udarniško delo ni problem, mnogo hu­ je je z denarnimi sredstvi, ki jih ni veliko na razpolago, potrebna pa so, če hočejo še letos zaključiti eno največjih akcij v zgodovini male vasi. -an RAZGOVOR S FRANCEM HROVATIČEM 400 prostovoljnih ur Prebivalci vasi Luter j a. Slatine in Pečice že dve leti gradijo cesto Ponikva—Slatina. Franc Horvatič je odbornik iz Ponikve, drugače pa eden glavnih pobud­ nikov za gradnjo ceste. Razgovor z njim pa je seveda veljal samo cesti. »Gradimo cesto Ponikva— Slatina, predel od železnice proti Slatini, približno 3 kilo­ metre. Z deli smo pričeli že pred dvema letoma na pred­ log KO SZDL Ponikva. Veli­ ko nam je p>omagalo GG Ce­ lje. Priskrbeli so nam buldo­ žer in kamenje.« »Kaj pa prostovoljno delo vaščanov?« »S prostovoljnim delom smo navozili kamenje iz Po­ nikve od stare Goleževe hiše za kilometer ceste. Ko hiše ni bilo več, pa iz kamnolo­ ma. Tako je cesta že nareje­ na do Luterja. Lani smo s po­ močjo občinske skupščine Šentjur ter GG uspeli uredi­ ti traso do Slatine, letos pa smo navozili kamenje do trä­ fe postaje.« »Bo cesta .kmulu gotova?« »Smo že na polovici z na­ vozom kamenja, tričetrt pa je že tlakovano. Do 15. de­ cembra moramo končati s tlakovanjem do trafo postaje, prihodnje leto pa bomo do­ končali cesto vse do Slatine.« »Koliko ljudi je sodelovalo pri tej veliki akciji?« »Naša akcija je res velika in tudi težka. Veste, kaj po­ meni dvigovati skale velike kot miza. Deset se nas je po­ stavilo okoli. Zelo smo dela­ li. Določili smo, koliko ur mora vsakdo narediti in vsi so se strinjali. Tisti, ki so najbliže cesti, morajo imeti 250 do 300 udarniških ur, ostali od 100 do 150, najbolj oddaljeni in vinogradarji pa 50, Sam sem jih naredil 400. Delo na cesti je zajelo 90 hiš, iz vsake pa sta delala naj­ manj dva do trije. Ko smo začeli tlakovati, nas je bilo 32 na cesti.« »Bo potrebno še veliko de la?« »Ne samo dela, tudi dati bomo morah, če hočemo ime­ ti v redu cesto. Zbrali bomo 120 kubikov lesa, kar bo omogočilo gradnjo trase do peskovnika, kjer je gramoz za posipanje.« »Vam cesta veliko pome­ ni?« »Preje smo bili odrezani od sveta. Blato, blato nam je grenilo življenje. Rešilni av­ tomobil nI mogel do nas. Bol­ nika si lahko nesel uro da­ leč. Sedaj pa bomo le imeli našo cesto.« Veselijo se ljudje v okolici Ponikve nove ceste, za katero so žrtvovali mnogo ur in do­ bili veliko žuljev. Mnogo lep­ še bo, ko bo cesta, pravijo. M. SENIČAR MRZLA ŠOLA Krajevna skupnost Vitanje je že večkrat razpravljala o problemih šole. Ob poslopju ni telovadnice, pa budi kurja­ va večkrat nagaja. Zato so zdaj naročili načrte za novo centralno kurjavo, p« tudi smotrno ureditev kleti, saj nimajo kam z ozimnico. Pro­ blemov seveda ne bodo mogli rešiti hkrati, temveč bo tudi bo trajalo nekaj časa. Zače­ tek pa je tudi in tega se ve­ selijo tako otroci, kot pro­ svetni delavci in vsi občani. PO KRIVEM OTBOŽENI? Lambrechtov dom — to je dom za stare ljudi v Slov. Konjicah — so na zadnji se­ ji občinske skupščine obrav­ navah kot kolektiv, ki se s svojim poslovanjem bliža me­ ji rentabilnosti, ob tem pa so močno zvišali osebne do­ hodke. Toda kaj kmalu so odborniki ugotovili, da Lam­ brechtov dom letos izredno dobro posluje v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bil ve­ dno v deficitu. Občutno so povečali svoj dohodek, saj dobivajo oskrbovance tudi iz drugüi območij Slovenije in ker se je za dvakrat poveča­ lo delo, so zvišali tudi oseb­ ne dohodke. Potemtakem gre za skladno rast ob^ vrst do- hcKikov, LOJALNA KONKURENCA Občinska skupščina Slovea> ske Konjice pravi, da je kon­ kurenca med cenami novega bifeja trgovskega podjetja »Dravinjski dom« v Zrečah in gostinskim lokalom v istem kraju, lojalna, gostin­ ski delavci pa, da ni. Cene v bifeju se namreč precej raz- likuijejo od omh v gostilni. Pri kozarčku vinjaka gre ce­ lo za trideset dinarjev. Ker pa občinska skup-ščina ni pripravljena prisiliti Dravinj­ skega doma, da zaradi uvidev­ nosti zviša cene, bodo v go­ stiščih morali razmfê^ati o drugačni rešitvi. Morda pa se bo celo zgodil čudež in se se bodo začeli pogovarjati o združitvi. V nasprotnem pri­ meru f» se bo zgodilo to, kar se kaže že zdaj — cenej­ ši bo imel večji obisk in boljši dohodek. VODO TUDI VIT AN JČ ANOM Med nalogami krajevne skupnosti Vitanje je tudi iz­ gradnja novega vodovoda. De­ la naj bi stekla spomladi, saj imajo tudi že nekaj sredstev, pri katerih so sodelovali tu­ di občani. Sprva so mislili, da bi vodo speljali iz zajetja pri Petretu, kasneje pa se je pokazalo, da bi bilo precej ceneje, če bi za vodovod uporabili močan studenec pri Žimpretu. čeprav bodo v tem primeru morali uporabiti čr­ palko, pa bi jih gradnja vo­ dovoda od tod stala kar ne­ kaj milijonov manj. Železniški nesreči v Celju je izgubil življenje mopedist Vili Ograjšek, v Sodni vasi sta trčila motorni vlak in tovorni avtomobil VILI OGRAJŠEK, rojen 1943. leta iz Ronkove ulice 6. Celje, se je tistega dne kot navadno vračal iz službe pro­ ti domu. Vozil je moped. Ne da bi se prepričal, če morda prihaja vlak, je zapeljal v Ronkovi ulici na železniški prehod. Pred tem stoji pro­ metni znak, ki opozarja na prehod brez zapornic. V trenutku, ko je zapeljal na progo, je iz Žalca privozil osebni vlak štev. 5917, ki je peljal proti Celju. Lokomoti­ va je zadela mopedista in ga zbila s proge nazaj na cesto. VILI OGRAJŠEK je pri tem dobil tako hude telesne po­ škodbe, da je takoj po pre­ vozu v celjsko bolnišnico podlegel. Motorovodja ANTON ŠVAB navadno vozi motorko na progi Stranje—Kiunrovec. Na eni zadnjih voženj na srečo v vlaku ni bilo mnogo potni­ kov. Ko sta z asistentom IVANOM HLADINOM srečno pripeljala vlak do Sodne va­ si, se je zgodilo. »Na desni strani sem na cestno železniškem prehodu v Sodni vasi zagledal tovor­ ni avtomobil, ki je obstal na cesti zaradi vlaka. Ura je bi­ la 4.33 zjutraj. Z desne stra­ ni je pripeljal tovornjak CE 183-34. Utripajoča luč ga je morala opozoriti, da prihaja vlak. Kljub temu je zapeljal na progo. Opazil sem ga na razdalji približno 30 metrov in potegnil hitro zavoro. Na­ to se je vse zgodilo v nekaj trenutkih. Močno trčenje in vse počasnejša vožnja. Avto­ mobil je motorka vlekla s se­ boj še 40 metrov, ko ga je od­ bilo s proge. Strašno je bi­ lo,« nam je povedal ANTON ŠVAB. Sreča v nesreči je bila, da v tej prometni nesreči ni bil nihče poškodovan, odnesli so le nekaj rahlih udarcev. Ne pojmljiva je edino strašna brezbrižnost voznika tovor­ njaka ANTONA ANDERLIČA iz Rogaške Slatine, ki je kljub pravilno delujoči signa­ lizaciji zapeljal na progo. Prometnih nesreč na želez­ niških prehodih je vedno več, to pa prestaja zelo za­ skrbljujoče vprašanje. Nekaj je narobe, vendar kaj? V pr­ vi vrsti gre vsekakor za pre­ cejšnjo nepazljivost pešcev in voznikov, hkrati pa se moramo vprašati, ali je na teh naših prehodih le vse ta­ ko urejeno, kot bi lahko bi­ lo. Prepričani smo, da ni škoda denarja, ki bi ga vlo­ žili v takšna dela, saj vred­ nosti človeškega življenja ne moremo primerjati z denar­ jem. S. M. PRISTALI SO, VENDAR... Kot po nekaterih drugih občinah širšega celjskega ob­ močja so tudi odborniki v Šentjurju sklepali o sousta- navljanju regionalnega zdrav­ stvenega centra v Celju. Dali so svoje soglasje za ustano­ vitev takšnega centra, vendar z določenimi pripombami. Zdravniška služba bi naj ugotovila, ali je spričo takš­ ne integracije potreben zdrav­ stveni center; financiranje naj bazira samo na izvršenih uslugah, po sporazumu pa naj občine prevzamejo finan­ ciranje upravne službe le v primeru, če bo vsota razum­ ljiva, torej ne previsoka. KOVINOTEHNA trgovina s tehničnim blagom CELJE, Mariborska 17 nudi v svoji prodajalni na drobno v ugoden nakup gospodinjske potrebščine in blago široke potrošnje orodje, vijačno blago, žičnike, inštalacijski material, betonsko železo in gradbeni material. VELIKA ZALOGA KAKOVOSTNEGA BLAGA PO IZREDNO UGODNIH CENAH ZA­ GOTAVLJA VAŠO PRAVILNO IZBIRO OB SOLIDNI IN HITRI POSTREŽBI. Prodajalna posluje vsak delavnik od 7. do 18. ure razen sobote, ko je odprta od 7. do 12. ure. OBIŠČITE NAS IN ZADOVOLJNI BÇSTO.