27
Jezikoslovna drobtinica.
Kako naj  Slovenci  nemški „sehr" prestavljajo?
Zgubili smo dobro slovensko besedo zelo in namesto nje se prerada rabi pri opisu superlativa j a k o. Tako , na pr.: „Er ist sehr gut" je „jako dober". Beseda j a ko pa je predmet iz besede j a k, a, o, ki pomenuje močno, a, o. stark, tedaj „jako dober" „stark gut", in „jako močno vino" prav za prav „močno močno viuo". Beseda jako je med Slovence iz Notrajnskega prišla, tako, na pr.: v bistriški dolini se ne sliši pri superlativu drugega ko jako, ki se tudi jaku izgovarja. Ako se prav premisli, se berž vidi, da je ta besedica pri superlativu celo napčna. — Pa mi Slovenci imamo drugo veliko boljo besedo, ki se je pa zdaj začela opuščati *) in ta beseda je zelo. Ta besedica ne izhaja iz besed: zli, zla, zlo, schlecht, iibel; in se ne sme tudi tako pisati. In ravno to je krivo , ker se je namesto zelo pisalo zlo, da se ta beseda opušča; mislilo se je, da beseda zelo „schlecht", ,,iibel" pomeni. — Med zli, zla, zlo, (jz tega substantiv zlo, das Uebel) in zelo je velik razloček. Zelo je stara slovenska beseda in pomeni ,,glanzend, schimmernd, vortrefflih, ausgezeichnet". Tedaj je veliko bolji rečeno „zelo dober", ,,zelo učen", „zelo močno", kakor ,.jako dober", ,,jako učen", ,,jako močno". Naj se bi tedaj beseda zelo zopet upeljala in namesto jako rabila, ker je veliko bolj a !                 J. Bile.
*) Pa se vendar ni še opustila.