V nm. 'zt-Vi qreha ii Pred vhodom je stal mož petinštiridesetih let. 3 obraza mu je odsevala žalost. O tej je pnčala tudi čma obleka, ki jo je imel na sebi. Njegova žalost je tsila umljiva, ker ie bil sin samomorilca Davida. Temne misli je skušal pregnati s tem, da je pozorno opazoval vse, kar ss je na ulici go:lilo. Sedaj S3 je njegov pogled ustavil na Nini in Štefanu, ki sta šla na drugi strani ulice. Nepremično ia strmel za njima, dokler nista izginila na koncu ulice. Zaljubljenca sta prišla do trgoviue Pakensan. Trgovka je sedela pred trgovinc v gugalnera stolu in se gugala. Ko sla šla Štefan in Nina mimo, ju je pozorno pogledala. Štefan je to opazil. »Ne govori tako glasno!« je zašepetal. »Ljudje poslupa^o.« »Kaj me briga! Če nočeš iti z menoj ...« »Dobro veš, da hočem.« Prispela sta do proge cestne železnice. Pocakala sta na prvi voz in vstopila. Voz je bil natrpan. Nina je zasedla edini prazni prostor. Štefan ie stal poleg nje. Skozi okno je opazoval ljudi in z zavistjo mislil na tiste srečneže, kl so se vozili z las.nimi avtomobili ali vozovi. Avtomobilov je bilo malo, ker so jih imeli šele največji bogatini. Voz je obstal zunaj mesta. Na desni strani se je začel hribovit svet, ki ie bil pokrit z gozdom. S hriba ie vrela tnrzla voda, ki se je nabirala v studenčku in se od tam iztekala v potok. Voda je bila zelo dobra in jo je skora.i vsakdo poskusil. Tu je bilo križ'."?e ccstre železnice. Skorpi pr?'"^kotno s to prcro je bila druga pro^a, ki je vadila do lepega jezera. Čez nekai niinut je piidrvel voa od jenera. Potniki Ło izstcpili, drugi pa vsiopili. Łp.'evodnik je dal znak in voz js odclrdral. Pri iezeiu ie bil veVk živžav. 1-1 a obrežju se ie sprehajala velika mnciiJea ljudi. Kekaj se jih je voz;io v čolnih '"0 ;ezei'U. . Štefnn je najel čoln. Seclla wta vp.nj. Cn ;e pri^el za vesla in veslal proti sredini. Nina mu je sedeia nasnroi"! in ga oparova^a. Naglo se je večerilo. Na ne;:n so se nriži^a^e zvezde. Kmslu &e bo prikazal tudi mesec. Vodo je pozibavfi.l lahek vetrič. Sredi iezera ie ^^efan položil vesla v čoln. Nato si ie obrsal potno čelo. Čoln se je pozibaval. Z obre^ia se je slišala plesna 'rodba, ki 70 ie prekinialo veselo vzklikanje. V zraku so pokale in risale cr-rrpene loke raznobarvne rakete. Nina ?e zl^zla k Štefanu. Čolnič se je nevarno zazibal. Nina se je ustrašiJa in se Štefana ki-čevito opriiela. Potem sta molče sedela drug ob drugera in strmela zaroišlieno p^edse. Štefan se je oglasil prvi: »Na kaj si m''lilL?« »Na to, kako bi bil svet lep brez Kazimira,« je sanjavo odvrnii-- ATinn. »Da, lepši bi bil brez njega!« »Če Kazimira ne bi bilo, bi lahko stanoval pri nas,« jo nadaljevala Nina. »Tako bi mati irnela stanovalca, i..Idva bi se pa nemoteno ljubila. Poljubi mc, Štefan!« Ko je fant izpoinil njeno željo, je nadaljevala: »Tako bi vse ostalo pri starem in ko bi imcl dovolj zaslužka, bi se vzela.« ^Da,« je vzdibnil Štefan. »Toda Kaaimir ne bo pristal na to, da bi se midva vzela. In nikdar ne bo dovolil, da bi ti pri nas stanoval. Veš, kaj bi storil? Ubil bi te. Oba bi ubil.« >;Ne verjamem.« »Danes zjutraj mi je prepovedal, da bi s teboj hodila.« »Tega ti ne more prepovedati.« »Bojim se, da me bo ubil, če me bo videl s teboj. Veš. zdi se mi, da ni popolnorna pri pameti. Tak človek je vsega zniožen.« ;>Le naj poskusi storiti kaj žalega!« je dejul Stefan odločno. »Sicer si pa ne upa! Ni vsak debel, velik čiovek obenem tudi močen in odločen. Takšni so včasih najbolj slabi.« »Mogoče. Toda Kazimir je blazno zaljubljen in veš. da zaljubljenost tudi iz strahopetneža naredi junaka.« sRecimo, da bi si upal. Veš, kaj se zgodi s takimi ijudrai v tej državi? V ječo ali norišnico .iih zapro. Tam se ohladijo. Če bi pa meni hotel storiti kaj ludega, bi poklical stražri>n. Ta bi ga že naučil!« Nino je ta pogovor vznejevoijH. Odmaknila se jc od Štefana in obrnila proč. »Kdo js rekel, da hoče napacti tebe?« je dejala razdraženo. »Samo na^e Tnisliš. Ali bi ti bilo vseeno, če bi ubil mene?« »Ne bo te ubil!« »Oh, grozno!« je vzdihnila Nina in umolknila. Čez čas pa je dodaia: »Tudi to se lahko zgcdi, da bo Kazimir nekega dne postal samomorilee. Taki Ijudje so vsega zmožni.« »Ko bi le postal! To bi še vedno bilo bolje, kakor če bi koga drugega umoril.« Po teh besedah je zavladal molk. Štefan je spet prije! za vesla in obrnil čoln v smer, od koder sta prišla. Ljudje so se medtem večinoma razšli in na obrežju je bilo dokaj tiho. Ob enajstih je voz cestne železnice oddrdral z zadnjimi izletniki. Med temi sta bila tudi Nina in Štefan. Nina js naslonila glavo na Štefanovo ramo in dremala. Izraz njenega obraza je bil otroško-mireu in nežen. Štefan se je nenadom? spomnil, da ji je pozabil povedati neko veselo novico. »Nina, poslušaj!« je zašepetal. »Veselo novico ti moram sporočiti. Čez tri tedne bom dobil službo v veliki točilnici pri Svetem Patriku. Imel bom tako plačo kot v tovarni.« (Da)je sledi)