pJocona v Leto LXX: št. 67 LJubljana, petek XX* SLOfENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemat nedelje in praznike, — 1——B do 80 petit vrst a Din % do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji tnaerati pettt vrsta Din 4.—- Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se n UREDNIŠTVO Df UMLAVNKTVO LJUBLJANA* Knafljevm afira št. S 51-22, 31-23. Sl-24, 31-29 in »-» PodntttiMC MARIBOR, Orajdn trg št. T — NOVO MESTO, ljubljanska telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at_ 66fc podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon št, 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 300. SLOVENJ GRAMJC, Slomškov trg: 5, — Postna hranilni^ v Ljubljani SL 11X361. i* oua Clemenceaujeua glada V novi francoski vladi pod predsedstvom Pavla Revnauda, ki vodi tudi zunanjo politiko, je Daladier vojni minister — člani ožjega vojnega kabineta so poleg predsednika vlade in vojnega ministra se podpredsednik vlade ter ministri za vojno mornarico, letalstvo in oboroževanje Parrz. 22. marca, i Po enodnevnih Dogajanjih z zastopniki raznih strank in političnih skupin, ie včeraj kmalu po 13. bivši finančni minister Paul Revnaud zaključil svoje razgovore :n sestavil novo vlado, ki se ie že popoldne Dod njegovim vodstvom predstavila predsedniku repu bi." v e Lebrunu. Nova vlada ie sestaviiena takale: Paul Revnaud (rep. zve:krat-levičar) ni>tranje zadeve: Kollin (dem. zveza) trgovina: Mandel (neod\' rep.) kolonije: Sarraut (rad soc.) prosveta; Squeuillc (demokrat-levičar) poljedelstvo; Monnet (soc.) blokada: De Monzie (soc.) javna dela; Pomaret (soc. unija) delavski monister; Julien (rad. rep.) pošte in telegraf: Frossard (soc. unija) propaeanda: Riot (derm^raf-levičar) trgovinska mornarica: Heraud (nezavis. republ.i zdravstvo; Riviere (?oe.) pokojnnine. Novi državni podtajnik i so: Cham-petier de Ribes, zunarne ministrstvo: DucJos, vojno ministrstvo; Cirandmaison. vojna mornarica; Mcnie in dela Oranje, letalsko ministrstvo: Blancho. trgovinska mornarica; Laniel. finančno ministrstvo; Fe-vrier. i »rorjasand no ministrovo: Albcrtin. delavko mini.^rstvo: Jacquinot. notranje ministrstvo: Srhuman in Thellicr. poljedelstvo in Hachetie. narodno gospodarstvo. Vojni kabinet tvorijo poleg i>redsealačo, kjer so prisegli in kjer so imeli oosebno seio pod vodstvom predsednika republike Le- bruna. Ob lo. se bo vlada predstavila parlamentu m bo hkrati podala svojo deklaracijo. Novo vlado je javnost rajug^d icjše Sprejela in splošno sodijo, da je eden najmočnejših kabinetov, kar jih te bilo kdaj v Franciji. Primerjati se ga da s Clemence-auevo vlado med svetovno vojno. Kakor naglasa francoski tisk, je naravnost simbolično tudi dejstvo, da je njen program isti kakor Clemenceaujev. namreč vojna do skrajnosti in do popolne zmage! Simbolično je tudi dejstvo, da šteje ta kabinet prav tako kakor Clemenceaujev 22 - darskih resorjev. gije za nadaljevanje vojne, ter bo dala gotovo nove impulse vojni produkciii in gospodarstvu. V ITALIJI: Rim, 22. marca. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše, da je kriza francoske vlade samo izraz neugodja francoskega javnega mnenja, posebno onega v področju Alp. Daladierova vlada je pretrpela neuspeh, ker je izvajala počasno in neučinkovito politiko. Tudi sovjetsko finska mirovna pogodba je prizadela udarec Franciji in Angliji, ker se jima ni posrečilo razširiti vojno poprišče na severno Evropo. Isto tako so se poslabšali izgledi spopada na Bližnjem vzhodu. To je v vsakem slučaju posledica brennerskega razgovora med Hitlerjem in Mussolinijem. kajti jasno, je bilo na tem sestanku ponovno naglašena važnost osi Rim—Berlin.. Vse to je vplivalo na razpoloženje ter je zadostovalo, da Daladierova vlada ni razpolagala z večino. V AMERIKI: Pariz, 22. marca. AA. (Havas). Ameriški tisk naglasa posebno hitrost, s katero je bila sestavljena nova francoska vlada ter s tem v zvezi življenjsko sposobnost demokratskih ustanov v Franciji. »Newyork Herald« piše, da Berlin lahko govori o »mrku bogov-", toda demokratski režim je dovolj močan, da se lahko zoper-stavi namenom Nemčije, Italije in sovjetske Rusije, kajti vse te države ne morejo izvršiti nobene spremembe vodstva, ker bi to pomenilo revolucijo. »Newyork Sun« izraza priznanje Paul Revnaud u in pravi v zvezi s tem, da spremembe v Franciji niso take, da bi se spremenil tok vojnih operacij, kajti francoska in angleška vlada sta večkrat izjavili, da ne mislita odstopiti od svojih vojnih ciljev. >Washington Daily News/ piše: Zdi so, da je Nemčiji samo na tem, da ugotovi, da je v Franciji nastala zmeda. Toda ne smemo pozabiti, da so Francozi združeni. Edino vprašanje, v katerem se niso strinjali, je bilo doslej to, da se vojna vodi premalo energično. Odmevi in vtisi V ANGLIJI s London, 22. marca, s, (Havas) V angleških rx)htičnih krogih poudarja i o k imenovanju nove francoske vlade, da je Paul Revnaud v Angliji ena najbolj popularnih francoskih političnih osebnosti. Odobravajo tudi dejstvo, da je ostal v vladi bivši ministri;] predsednik Daladier. Naglasa j o. da nova vlada niti od daleč ne pomeni kakršnekoli oslabitve Francije. Nasprotno je vladna sprememba v Franciji dokaz, da parlamentarni režim ni izgubil niti svojih pravic, niti svoje moči. Obenem pa vidijo v sestavi nove vlade potrdilo, da hoče Francija še s povečano energijo nadaljevati vojno. Prvo presenečenje, ki se je pojavilo z nenadnim odstopom Daladierove vlade, je že izginilo, Reuterjev diplomatski dopisnik poudarja, da je izšla Francija iz vladne krize močnejša nego je bila preje. Daladier ie za mesto vojnega ministra posebno kvalificirao, tako z ozirom na izredno popularnost v armadi, kakor tudi z oziram na svojo nezlomljivo energijo. Dejstvo, da se bo sedaj kot vojni minister popolnoma posvetil organizaciji oborožene sile. bo francoski armadi brez dvoma v korist. V RUMUNIJI: Bukarešta, 22, marca, s. (Havas) V romunskih političnih krogih je napravila nova francoska vlada zelo ugoden vtis. Smatrajo, da se z novo vlado začenja druga faza vojne. Naglasa jo, da se sodelovanje Daladier-Revnaud nadaljuje in da ie s tem varovana kontinuiteta zavezniške politike. Z zadovoljstvom ie bilo sprejeto na zna-nje, da je ostal v vladi bivši ministrski predsednik Daladier. Paul Revnaud je znan tudi v Rurminiji no svoii iniciativnosti in pogumu. V dejstvu, da m ie pridržal tudi da to francoska diokicnacrja v bližnji bodocrio- sti razvila povečano aktivnost. V Rumu m* ji so z zanimanjem sledili razvoju francoske vladne krize zlasti, ker io je nemška propaganda skupno z breriner-skim sestankom skušala izrabiti kot dokaz, da Anglija in Francija v južno vzhodni Evropi izgubljata na vplivu. Rum unsko javno mnenje je prepričano, da ie Francija odločena voditi vojno do končnega cilja. V ŠVICI: Čarih, 22. marca, s. (Havas) »Neue Ziir-cner Zertung« izraža mnenje, da bo francosko angleško sodelovanje po imenovanju nove francoske vlade prav tako trdno kakor pod staro francosko vlado. Nova vlada bo skušala mobilizirati vse potrebne ener- Vesti o trozvezi preuranjene London, 22. marca, AA. V evropskih prestolnicah krožijo v zvezi z vestjo iz Stock-holma, da bo Molotov za časa velikonočnih praznikov obiskal Berlin, razne verzije. V poUUčnih krogih v Berlinu se po neki vesti, ki jo je objavil bruseljski radio, pričakuje, da bo brennerskemu sestanku sledila še neka. druga važna diplomatska demonstracija- Vendar pa so vesti o neki tro-zvezi med Berlinom, Moskvo in Rimom po izjavi nekega visokega nemškega funkcionarja belgijski telegraflčni agenciji preuranjene. Mussolini italijanskim Nemcem Rim, 22. marca. j. (Havas) Predsednik italijanske vlade Mussolini je naslovil na nemško prebivalstvo Zgornje Adiže (bivše Južne Tirolke), ki je pred kratkim opti-ralo za italijansko državljanstvo, poslanico, v kateri izjavlja, da meja na Brenneriu nikoli več ne bo dajala povoda za nasprot-stva med Italijo in Nemčijo, marveč bo predstavljala Je črto stika med obema narodoma in državama, kakor tudi stikališče med njunima visokima civilizacijama :n ponosnima revolucijama. Na koncu poslanice poziva Mussolini Adižance, naj postanejo zvesti Italijani ter jim zagotavlja, da jim nikoli več ne bo treba zapustiti svoje sedanje zemlie. niti ne bodo kdaj preseljeni v kafco drugo pokrajino Italije odnosno italijanskega imperija Naloge zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu Londonski radio je ga Je dal močno udarno aUo, U Je dobro opremljena in sijajno Je tajavn Ta ▼ Bele*** ai Ja voJsAo aOo ▼ flnrUU ki Je aH Je v tem, da ščitijo prekop, njihova druga dolžnost pa Js ▼ tem, da branijo petrolejska polja v Iraku in Iranu, in tretja dolžnost, da pod- Turke iu da izpolni Kombinirana ■ tur- Iz notranje politike ŽALOSTNI POJAVI MED MLADINO Sram nas je bilo, ko smo prečitali zadnjo Številko »Vihora«, glasila bplitskih vZborašev« — piše »Narodni list« in nadaljuje: V članku »Zakaj Nt' borimo za nevtralnost?« se zvrača vsa odgovornost za to veliko vojno na Francijo. Med drugim je tu rečeno: Z velikim hrupom Je prišel do oblasti (bivši predsednik farneoske vlade Bluni) in neslišno kot pošast je izginil ir. vlade, toda sijajno je izpolnil poverjeno mu nalogo (t j. poverjeno mu od »mednarodne zarote«). Stlačil je francoski narod v rov. iz katerega po besedah samega Vht-ladiera ne more več priti. Ti mladi gospodje pozabljajo, da so prav tako obtoževali Francijo 1. 1914, ko je stopila v vojno za Srbijo, za pravice malih narodov in za ustvaritev Jugoslavije. Članek pravi dalje: Toda narodi, ki *e danes bojujejo, bodo nekega dne razmišljali, zakaj so krvaveli. Ali velja to. spoštovani mladi gospodje, tudi za Češkoslovaško in Poljsko? OSVOJITEV BREZ VOJNE Pod tem naslovom priobčuje »Srpsko Jedinstvo«, ki ga v Banjaluki i/daja Kosta Majkič, član glavnega radikalnega odbora, članek, ki pravi: Principova krogla je zapalila Evropa. Srbija je krvavela nad štiri leta. Njena vztrajnost v trpljenju in vojnem klanju je postala pravljična. Tako si je z orožjem, miičeuištvom in krvjo pridobila pravico do Bosnv In nihče ji ni od L 191X odrekal te pravice. Sistematično odrekanje te pravice se je pričelo šele 26. avgusta 1939. Ko so Hrvati dobili ono. o čemur niso nikoli niti sanjali, svojo prostrano banovino, so naenkrat vrgli svoje poželjive poglede tudi na Bosno. NAJ PAZIJO, KAJ DELAJO! »Hrvatski dnevnik« piše, da boli Hrvate vsaka žalitev pravičnosti in pravi: Ljubimo svoj narod kot eeloto in zato težko gledamo, kako se tlela krivica enemu njegovemu delu (v Vojvodini!). Kot ponosen narod ne moremo trpeti ničesar, kar žali naš narodni ugled . . . Hočemo širine in zraka ne samo v banovini Hrvatski, ampak tudi v vsej državni zajednici. Pripravljeni smo nositi odgovornost za svoje delo, ne moremo pa odgovarjati za delo drugih, zlasti ne za delo, s katerim se ne strinjamo ali ki je naperjeno proti nam. Zato bi onim, ki se vedno bolj zaletavajo, resno priporočali, naj pazijo, kaj delajo. Z isto, če ne z večjo pravi<-t» bi mogtl govoriti v tem tonu predvsem Srbi in sploh vsi Jugosloveni, katerim je velika in močna, Jugoslavija bolj pri srcu, kakor pa \ee ali manj namišljen ugted tega ali onega dela jugosloveiiskega državnega naroda. SOKOLSKA LJUDSKA UNIVERZA Poročali smo, da je nedavno beograjska sokolska župa pokrenila akcijo za osnovanje sokolske ljudske univerze. V sredo zvečer je bila ta ideja uresničena. V sokolskom domu Sokola Matice je bilo otvoritveno predavanje. Otvori! ga je župni pro«ve-tar Momir Sinobar, ki je pojasnil cilj te ustanove in pozdravil vse navzoče. Otvoritveno predavanje je imel prvi pod-starešina SKJ br. Belajčič, ki je pozdravil to zamisel kot zdravo in koristno za interpretacijo sokolske ideologije in sokolskih problemov. Orisal je sokolsko ideološko orientacijo in na.glasil, da je jugoslovenska nacionalna misel nerazdružljiv element sokolske ideologije in sokolskega delovanj«, POLEMIKA MED J UGOSLO VENSKIMI NEMCI O priliki neke svatbe v Novih Sovah jp neki nemški učitelj rrkel, da bi morala mlada zakonca dati svojim otrokom namesto Starega testamenta, ki vsebuje židovska imena in nemoralo, kaj boljšega, iz česar bi se otroci naučili ljubiti nemško narodno zajednico. »V olksruf«, glasilo tako imenovanega obnoviteljskega pokreta, je poročalo, da so vsi navzoči navdušeno pozdravili ta govor ter je pripomnil, da Germani nc poznajo več sv. pisma stare zaveze. Nemški katoliški list .Die Donau«, ki izhaja v Apatinu, odgovarja »VolksTiifn« in pravi, da je to samo prežvekovanje »novega nemškega pogleda na svet«. List pise: Cilj takega pogrošnega in netočnega pisanja je očiten. Najprej je treba izzvati ogorčeno mržnjo zoper 2ide, potem prenesti to mržnjo na stari testament in tako vzeti Novemu testamentu temelj, nakar M sledil uničujoči udarec vsemu krsčanstvn- MOLITEV EPISKOPA NIKOLAJA O priliki nedelje pravoslavlja je bil v Kraljevu velik molitveni sabor, ki ga jr priredilo Bratstvo narodnega pokreta krščanske zajednice. Episkop Nikolaj je v svoji molitvi rekel med drugim: Kosamo se za grehe onih narodnih prvakov hi voditeljev, ki so pozabili, da so srbski svetniki ustanovili to državo, ki je sveta zemlja in kateri so pozabiti, da «o prvaki in voditelji svetega in mučeoiškega naroda, pa so brez strahu božjega bi bree ljubezni do naroda zlorabili svojo ekleet v začasno narodno nesrečo, toda v večno propast ki prekletstvo sebe in »vojegn rodu. Ob isti priliki Je govoril v Vukovaca bivši minister dr. Voja Janjtč, ki Je — po »Politiki« — da je v Jugoslaviji 51% Srbov. K tej izjavi pripominjajo vatskl Usti, da M bilo zanimivo kako Je dr. Janjič prišel do to ako ta Številka ni Stran 3 »SLOVENSKI NA ROD«, petek, 22. marca 1940. 3tcr. 66 Nemške podmornice torpe diraj o nevtralne ladje Štirje danski paraiki potopljeni — Demanti angleške admiralitete — Odlikovani letalci London. 22. marca. s. (Reuter) Zadnje dni so nemške podmornice potopile 4 danske parnike. Poleg včerai iavljenih parni-kov Bothel in Wiking sta bili včeraj sporočeni še dve izgubi. V bližini angleške obale ie bil v torek not opijen 1200 tonski danski parnik »Min.-*. . Angleška vojna ladja je včeraj rešila 9 članov posadke, ki so bili 36 ur v čolnu na odprl?in moilu. 11 ostalih članov posadke pogrešajo. V Atlantskem oceanu ie nemška podmornica s torpedom potopila 1600 Ionski motorni parnik »Algir«. Ladja se je potopila v 10 minutah. Pogrešajo 4 člane posadke in neko žensko, ki je bila na ladii. Ostalih 20 članov posadke ie rešila neka ribiška ladja iz Aberdeena. Podmornica je ladjo torpedirala brez svarila. London, 22. marca. s. (Reuter) K nemškemu uradnemu poroč'Ui o navadu nemških letal na angleški 'vonvoi preteklo 5redo ie izdala sinoči angleška admirali-teta demnnti. ki popravlja večino na\edb nemškega komunikeja. Admraliteta ugo- tavlja, da ni bila nobena angleška voina ladja, kar jih je spremljalo konvoj, za deta pri napadu, isto tako pa tudi nobeno angleško letalo. Tudi ni res. da bi bil konvoj razpršen, temveč je nemoteno nadaljeval pot. V konvoju so plule skoraj samo nevtralne trgovinske ladje. Nobena izmed njih ni bila potopljena pač pa so bile 3 poškodovane, po^eg njih na 2 angleški. Skupna tonaža poškodovanih ladii znaša 11.518 ton. Trgovinska ladia. ki jo ie v noči od srede na četrtek poškodovalo v Kanalu nemško letalo, je bila i Barnhill (5400 ton). Zazidalna bomba ie povzročila na ladii požar, vendar se je posrečilo ladjo rešiti in spraviti v luko. London. 22. marca. s. (Reuter). Trem angleškim letalcem, ki so se udeležili bombnega napada na Svit. so bila včeraj izročena odlikovanja. Sedai ie ugotoviieno. da ie pri napadu sodelovalo 49 bombnikov. Diplomatska afera v Zedinjenih državah Ukor ameriškemu poslaniku v Kanadi, ki se je zavzel za stališče zaveznikov v vojni Ottaua, 22. marca. s. (Reuter). Ameriški poslanik v Kanadi Cromvvell je imel pretekli torek iz Toronta po radiu govor, ki je sedaj povzročil diplomatsko afero. Cronnvell se je v svojem govoru zavzemal za stališče zaveznikov v sedanji vojni ter se je izrazil proti izolacijski politiki Zedinjenih držav. Dejal je, da hoče Nemčija uničiti gospodarske in socialne »staruve tudi Zedinjenih držav. Kritiziral je stališče onih Američanov, ki nočejo delati razlike med Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drug"! strani. Izrazil je mnenje, da bi zmaga Nemčije v vojni pomenila ustanovitev totalitarnih sistemov po vsem svetu. Snoči je poslal ameriški zunanji minister Hull poslaniku Cromwellu brzojavko, v kateri pravi, da nasprotuje njegov govor splošnim instiukcijam. ki so bile izdane ameriSkim diplomatom. Govor bi utegnil škodovati odnošajem med Zedinjenimi državami in drugimi državami. Doslej v ameriški diplomatski zgodovini še ni znan primer, da bi bil zunanji minister na tak način zavrnil izjave ameriškega poslanika. Telekvjeve izjave Budimpešta. 22. marca. AA. (MTI) Predsednik madžarske vlade grof Telekv nri-spe v Rim verjetno jutri. Telekv je dal ^o-trudniku lista »Piccolo« izjavo, v kateri je med drugim dejal: Odnošaii med Italijo in Madžarsko so iskreni in v skladnosti. Sestanki, ki se vršijo od časa do čala med madžarskim zunanjim ministrom grofom Czakvjem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. kakor tudi moie sedanje potovanje v Rim predstavljalo vrhunec dobe italijansko madžarV.uh odnosaiev, ki z uspehom dopoln juie.jo skupne iniciative in sporazume. Grof Telekv je dodal, da ua. bo v Rimu sprejel v avdienci kralj in cesar ter sv. oče. Pred volitvami Ottawa, 22 marca. s. (Reuter). Snoči je imel po radiu kanadski ministrski predsednik Mackenzie K ing govor, s katerim je zaključil volilno kampanjo. Izjavil je, da bo prihodnjih 5 let najtežjih in najnevarnejših v- zgodovini Kanado. Varnost in obstoj Kanade, kakor tudi vseh svobodnih narodov na svetu bosta v tem času lx)lj ogroženi nego kdajkoli preje. Viada, Ki bo v tem ca^u vodila Kanado imela dvojno težko nalogo, da skrbi za vojno in za mir. Volitve v Kanadi bodo prihodnji torek. Sovjetske dobave Ameriki London. 22. marca. i. (Reuter) Lord Ap-siey je v zgornji zbemici ^astavil vprašanje ministru za vojno gospodarstvo Crossu. če mu ie znano, da so^ietsKa unija uvaža preko Vladivostoka iz Zedinjenih držav čedalje večje množine petroleja ter raznih kovin. Očitno ie. da nada-juiei^ te nabavne pot v Nemčiio in bi morala angleška vlada proti temu nekaj ukreniti. Ronald Cross ie odvrnil, da ie lani Sovjetska unija dejanski uvozila Lz Zedmjenih držav več petroleja, kakor leta 1938, vendar pa lanska količina ni bila nad povprečjem iz minulih let. Res pa je. da Sovjetska unija zadnji čas nakuouie v Zedinjenih državah velike količine .-aznih industrijskih surovin, v prvi vrsti bakra. Te nabavke so angleški vladi lobro znane in jih pazno zasleduje. Na smrt obsojen atentator Bagdad. 22. marca s. (Reuter) Bivši policijski inspektor, ki je pred mesecem ustrelil Iraškega finančnega ministra Rustuma Ilaidara, je bil včeraj obsojen na smrt. Zaradi soudeležbe pri atentatu sc je zagovarjalo pred sodiščem še 6 drugih oseb, med njimi 4 bivši ministri. Ti so bili sicer oproščeni soudeležbe pri atentatu, pač pa je bil bivši vojni minister zaradi razburjanja javnosti obsojen na eno leto zapora. AngleSko-nizozemski trgovinski sporazum London. 2? marca. s. (Reuter) Enako kakor nedaviij z Norveško in Dansko, ie sedai Anglija sklenila trgovinski sporazum tudi z Nizozemsko. Ustanovljena ie bila posebna mešana kornisiia. ki bo .zasedala izmenoma v Londonu in Haagu ter bo r.adrorovala medsebojni trgovinski oromet. Najvišje odlikovanje maršala Mannerheima Helsinki. 22. marca. s. (Reuter) Predseduj Kallio ie odlikoval maršala Mannerheima z najvišjim finskim odlikovanjem. Moskva, 22. marca. s. (Reuter) Sinoči je tudi sovjetska vlada uradno demantirala vesti dveh stockholmskih listov, da bi bila postavila sovjetska Rusiia Finski nove teritorialne zahteve. Enak demanti le včerai izdala tudi že finska vlada. Helsinki. 22. marca. s. (Havas) Sovietske čete bodo jutri vkorakale v Hang5. Prebivalstvo v Hangoju in okolici je tvorila flori ej predvsem švedska manjšina. Po poklicu so bili ti Švedi večinoma ribiči in kmetje. Finski notranji minister ie sedaj izdal na švedsko manjšino na Finskem po-seben apel, da se za svoje rojake iz Han— goja čim boli zavzame. Ostavka poveljnika švedske vojske suKkhoim, 22. marca, a (Reuter) Vrhovni poveljnik švedske vojske general Sil van je podal ostavko na ovoj Doložaj. Na njegovo mesto je imenovan general Holm-quist. Ljubljana v postnem razpoloženju Danes se je na živilskem trgu poznalo, da je veliki Ljubljana. 22. marca. Danes naše gospodinje niso imele več toliko deid na živilskem trgu kakor prejšnje dni. Zdaj se udejstvujejo predvsem twna ter »piedelavajo«. >sirovine«^ki so jih že nakupile, če so jih sploh kupovale. Zato je na trgu vladalo postno razpoloženje v dvojnem pomenu besede, ne le zaradi postnih specialitet, temveč tudi po tein, da je bilo naprodaj mnogo manj blaga in čin je bila kupčija slaba. Postnega blaga je bilo danes mnogo manj kakor včasih ob velikih petkih. Ribolov na morju je še slab. na rekah pa še slabši. Posebno malo je bilo rečnih rib. Ščuk sploh ni bilo naprodaj. Bilo je nekaj krapov, ki so jih pa razprodali že ob 8. (po 22 din kg). Postrvi so prodajali po 40 ain kg. Med morskimi ribami je bilo največ sardel po 18 in sardelic po 12 din kg navzgor. Dražjih vrst morskih rib je bilo le po nekaj kilogramov. Kdor pa spoštuje post in kdor ga tudi lahko spoštuje, se je lahko založil z žabjimi kraki. Toliko žabjih krakov ni bilo na našem trgu že več mesecev. Vendar se zdi, da so se Ljubljančani že zelo izneverili svojim tradicijam. Prejšnje čase so zelo čislali žabje krake, zdaj je pa čedalje manj ljubiteljev te specialitete, ki baje po okusu odtehta celo najboljše piske. Toda naši meščani imajo piske očitno raje. Zato so se gospodinje danes zanimale na trgu za perutnino, čeprav s tem ni rečeno, da bodo piščanci danes nekaterim surogat« žabjih krakov. Trg je precej slabše zaseden kakor ▼ sredo. Prave ljubljanske specialitete, repnih olupkov, »aleluje«, zdaj Ljubljančani skoraj več ne poznajo. Danes jin je bilo zelo malo naprodaj, a jih tudi ni skoraj nihče kupoval. Mlajše gospodinje sploh ne vedo, da je »aleluja« dobra postna jed in da je v ljubljanski okolici še nekaj kmetic, ki znajo to s peci ali te to pripraviti po starem receptu. :>Aleluja« je res poceni, kg po 5 din V duhu časa bi bilo, da bi se nekoliko bolj zanimali za taksne specialitete, ki so ljudi prehranjevale njega dni v najhujših časih. Prav bi bilo, da hi ae dobro seznanili s starimi recepti. Vendar ljudje zdaj nočejo misliti na slabe čase spričo tolikih drugih dobrot. Tudi kmetje, ki zalagajo naš trg; so optimisti, zato so tudi pripeljali toliko hrena. Danes je bilo naprodaj skoraj več hrena kakor zelenjave. Pravijo, da hren mnogo zaleže, kadar je gnjati malo, če je pa gnjat mastna, se pa hren prileze tudi imenitno. Toda večina gospodinj se je s hrenom založila že prejšnje dni. Prevelika gorečnost res ni dobra, danes bi lahko kupile to in ono ceneje. Kako marljive so bile naše gospodinje, sprevidlmo že po tem, da se jim danes ni bilo treba več niti mnogo zalagati z mlečnimi izdelki. Sicer so nekatere kupovale nekako sramežljivo maslo, kakor da bodo šele začele delati potice, odnosno, da jih bodo delale še enkrat. To je neke vrste recidiva, ki nastopi, ko je prvo >opečena< I potica bodisi prepečena ah Kdo pozna vse težave gospodinj v teh dneh! Da je danes veliki petek, se je poznalo tudi pri mesarjih. Nekatere stojnice so bile prazne. Kupčija je bila zelo slaba. Zdaj je že pretopio, da bi se gospodinje zalagale s svežim mesom za več dni naprej. Zato bo živahnejša kupčija jutri. Tudi zelenjavo bodo gospodinje jutri kupovale mnogo bolj kakor danes. Ko bi vedele, da so prodajalci zelo slabo založeni z uvoženo zelenjavo, bi jo nedvomno bolj kupova- I le že danes. Iz Trsta trgovci na debelo ne i morejo dobiti že nekaj dni nobene pošiljke, ker ;e vse blago razprodano v Nemčijo, j Zato bo morda jutri tu in tam pošla uvo-j žena solata. Cospod nje se bodo morale I zadovoljiti z domaČo zelenjavo, ki je je daj tudi že mnogo, predvsem z motovil-| cem. Precej je pa tudi že regrata. Upamo i lahko, da bo jutri na trgu še vsega do-J volj, Čeprav bodo morda nekateri prodajal-I ci že razprodali to in ono. V zasipnici za peso najden umorjenec Nobenih dokumentov niti sledov niso našli, ki bi pjmagali pojasniti Ljubljana, 22. marca. Kakor je lani v avgustu razburila vest o strahotni najdbi v skednju nekega posestnika Gameljčane. tako je včeraj povzročila ogromno senzacijo tudi najdba mrliča, zakopanega v jami za peso na Kre-garjevi njivi v Klečah, oddaljeni kakih d00 korakov severno od smrekovega gozdiča, poleg Vodovodne ceste. Tudi takrat v Gameljnah niso našli pri umorjencu ni-kakih pomembnejših stvari, iz katerih bi mogli hitro ugotoviti njegovo identiteto in je šele dolga preiskava dognala, da je bil umorjenec Hacetova žrtev, njegov pajdaš Rudolf Avpič. Pri umorjencu, ki ga je včeraj dopoldne našel Kregarjev hlapec Peter Cuderman v zasipnici na njivi t prav tako niso našli orožniki nobenih dokumentov, ki bi izpričevali, za koga gre in čigava žrtev bi utegnil biti. Hlapec Peter Cuderman, ki je hotel včeraj dopoldne odpeljati nekaj pese iz za-sipnice na njivi je odkopal šele tanko plast zemlje in gnoja s katerim je bila pokrita pesa, ko je naletel na nekaj mehkega orj robu zasipnice. Ko je odgrebel še nekaj zemlje, je ves preplašen prenehal z odkopa vanj em, ker je videl, da je naletel na zakopanega mrliča, prislonjenega s hrbtom k zasipnici. Odhitel je nemudoma domov v Savlj° št. 12., kjer je povedal o strahotni najdbi, nakar so Kregarjevi nemudoma obvestili orožnike na Jezici. Na kraju, kjer so našli mrliča, so se jele kmalu zbirati množice domačinov, ki so pridne ugibali, kdo bi bil umorjenec, vendar ga ni nihče spoznal, ker je imel obraz že močno načet in razjeden. » Ko je popoldne dospela v Kleče komi-- sija, v kateri je bil preiskovalni sodnik dr. j Dremelj ter sodna zdravnika dr. Suher in dr. Cunder, so mrliča po komisijskem ogledu odpeljali v mrtvašnico k Sv. Juriju, kjer je bila obdukcija. Sprva so domnevali, da je bil neznanec usti eljen in sicer v glavo od zadaj, obdukcija pa je pokazala, da je bil umorjen s topim piedmetom. najbrže udarjen z ušesom sekire ali s kladivom. Rano ieimel samo eno in sicer zadaj na glavi. Umorjenec je imel na sebi čedno obleko. Nosil je kratke svedosfve športne hlače, moder pulover, mcier suknjič in siv površnik iz lodna, okr i vratu pa je I imel ovit šal s križasti*r»i vzorci. Bil je gladko obrit in visoke, krepke postave. Imel je dolge, svet.e, nr.voliko rdečkaste j lase. Pri njem so našli s mo križast robec : in majhno srebrno uro na srebrni verižici i ter malo žepno ogleualce. na katerega I zadnji strani so upodobljeni: kralj Peter II in oba kraljeviča. Levo roko ima umorjenec, ki je star okrog 30 let amputirano r J komolcem. Orožniki na Jezici so takoj včeraj uvedli obširne poizvedbe, ki so pa ostale brez uspeha. O najdbi umorjenea so obvestili vse okoliške orof.niške postaje, pn nikjer niso pogrešili nobenega invalida \ rez leve roke. Vse kaže. da je moral biti umoHenec tujec, ki ga je zločinec izvabil v Kleče, kjer ie ncvjbrz v trdi zimi in seveda ponoči opravil svoj grozni posel. V jami zakopan , $€ ležal umorjenec najbrž že kaka dva meseca, ostal pa je dobro ohranjen baš zaradi mraza. Truplo je bilo danes položeno v grob pri Sv. Juriju v Stožicah. Tatvina za praznike Gornja Radgona, 21. marca Orožnidki postaji v Gornji Radgoni je uspelo razkrinkati večjo in dobro organizirano tatinsko družbo, ki se je hotela zlasti za nastopajoče velikonočne praznike dobro založiti z mastjo, svinjino in vinom. Posluževala se je deževnih in temnih noči, ko so povsod vsi brezskrbno in trdno spali. V Četrtek ponoči se je zglasila ta tolpa na domu starih zakoncev Korošca Franca in Alojzije, posestnikov na Ivanjševskem vrhu, kjer sta oba že trdno spala. Po tatvini se da sklepati, da so bile tatovom razmere na domu zak. Korošec dobro znane. Tatinska tolpa je imela s seboj 16-letnega fanta, ki se je moral splaziti na streho ter skozi streho vdreti v hišo. nato pa odpreti vrata. V hiši se je postavil eden na stražo, drugi pa so odali na delo in prebrskali vse prostore. Naložili in odnesli so s seboj vse posode masti, zaseke in mesa ter klobas, nato pa vdrli se v kletne prostore, kjer so si naložili okrog 60 litrov držeč sodček vina. Vse prostore so po tatvini zopet priprl tatvini že priznala, ker pa ni izključeno, Trdo speča zakonca (Korošec Franc je star nad 70 let žena Alojzija pa okrog 60 let) sta opazila tatvino šele naslednji dan zjutraj, ko sta vstala in sicer po tem, da. vrata niso bila zaklenjena, pri kletnih vratih pa je bila ključavnica pokvarjena. Vrednost ukradenega blaga znaša nad 3000 din, Gornjeradgonski orožniki so takoj uvedli preiskavo. Tatinska družba je ukradeno blago dobro poskrila po raznih krajih. Sodček vina je zakopala v hlevu 1 meter globoko, kante z mastjo je zakopala v vinogradu, kjer so letos Že pričeli s kop j o, da. se razkopavanje ne bi poznalo, lesene posode je poJcurlla, lončene potrla, mast m maniro ter meso pa pomešala med svoje zaloge. Od aretiranih sta dva soudeležbo pri tatvini ie prinzala, ker pa ni izključeno, da bodo s to aretacijo odkrite se druge tatvine, se poizvedbe nadaljujejo. Letna skupščina CMD v Trbovljah Trbovlje, 20. marca. Naše najstarejše narodno obrambeno društvo CMD je nedavno na občnem zboru obeh trboveljskih rjodnjžnic pregledalo uspehe svojega dela v lanskem letu ter si začrtalo smernice za bodoče delovanje. Zadnja številka vrstečih se občnih zborov ae bliža že visokemu iubueinemu obdobju, če tako lahko označimo 45. oz. 44. letni sestanek trboveljskih cirilmetodovih delavcev. In vendar ie kljub tej zaslužni ĆnŠbmmi starostni dobi in neštetim zaslugam CMD v borbenih časih našega slovanskega suženjstva ter graditvenim uspehom društva v jugosloven&ki svobodi preostal od nekdanje iake trboveljske organizacije le drobec onih narodno zavednih delavcev, ki jih srečujemo kot funkcionarje v vseh naših nacionalno orosvet-nih društvih. Obisk 45 letne skunščine ie bil zelo slab ter je fnloflt^r* dokaz mlačno-sti vse nase javnosti, katera pozablja, da je vsestranska aktivna podpora naših narodnih akcij baš v današnjih Časih najboljše jamstvo za jako jugoslavensko od- ea Carga T. ie v Kratkem nagovoru vzpodbujala k zbiranju narodnih sil pod okriljem CMD. in ocrtala obče-koristnm stremljenja društva. Po nrečita-nju ^T^^rlra zadnjega občnega zbora ie poročala tajnica društva gdč. Cotarjeva. Id Je uvodoma r^tr*** na današnje resne in i tam dov> i čase. ki terjajo od nas vseh mnogo več požrtvovalnosti, narodne delavnosti predvsem pa narodne zavednosti, ki ie v času nase svobode vse preveč splahnela v neioo ravnodušnost napram vsem našim bratom m sestram, ki so v težki borbi za svoj obstoj. Narodni obrambi gre danes prvenstveno mesto v vsem javnem udej-stvovanju wwwyjfr društev, širjenje jugoslovanske —sj psssU pa na i bo prva naloga Tsalrn ■ ua svega Jugoslovana. Glasom tajniškega poročila sta imeli obe podružnici šest rednih sej. dve prireditvi. abavni večer in števni nov-je prodalo »00 božičnih m velikonočnih razglednic, za obmeino deco pa nabralo 990.75 din. Društvo ie prispevalo 400 din kot dar za narodnoobrambni sklad. Število članov je zopet nazadovalo. Lansko leto ie bilo 216 članov in član.c. letos jih ie le še 189. kar ie žalostno dei-stvo z ozirom na velike obmeine narodno obrambne naloge, ki jih CMD vrši vsa leta z velikimi izdatki. Trboveliski podružnic: se trudita, da bi slavnemu odboru prispevali čim večjo gmotno oodDoro Dri nie-sovem požrtvovalnem delu, vendar uspeh zadnjih let daleč zaostaja za mnogo večjimi materialnimi možnostmi, ki bi iih za tako važno nacionalno delo lahko nudil tako obljudeni industrijski krai kot so Trbovlje. Po blagajniškemu poročilu, ki izkazuje denarni promet din 13.282 in izčrpnem poročilu predsednika J. Novaka o skupščini CMD v Ljutomeru ie bil izvoljen novi odbor za žensko podružnico s predsednico g. Cargo Tončko, podpredsednico ao. Šetinc Marijo in tajnico gdč. Cotar Olgo, za moško podružnico predsednikom Julijem Novakom, podpreds. Feštajn Francem in blagajnikom Mislei Josipom. Članarina ostane neizpremenjena. Odbornik g. Pahor ie predložil ureditev arhiva, ki naj bi bil spravljen v tukajšnjem Sok. domu ali pa pri vodstvu V Ljubljani. Predsednica ie zaključila skupščino s toplimi besedami pozivaioč vse ostale k živahnejšemu društvenemu delu in pridobivanju novega članstva. Iz Celfa —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 1061 brezposelnih (903 moški in 158 žensk) nasproti 1068 (912 moškim in 156 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 6 hlapcev po lO kunaric in kmečkih dekel, 4 služkinje, po 2 natakarici in sobarici ter 1 pos trezni ca, —c Sueski odbor Rdečega kriza v Celju javlja, da bo samarijanski tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20.30 v predavalnici v Zdravstvenem domu v Celju. Prvo predavanje bo v torek 26. t. m. —c Ostavko je podal član mestnega sveta g. Fran Roš. Pred kratkim je podal ostavko član mestnega sveta g. Franjo Wltavsky, vrsta ostavk pa, kakor čujemo še m zal ju če na. —c Mestno parno in kadno kopališče v Celju bo na veliko soboto odprto od 9. do 18., na velikonočno nedeljo in na velikonočni ponedeljek pa bo zaprto. —c TJ mrla je v sredo v Liscah pri Celju 721etna zasebnica Frančiška Rcmtho-va. —c Napad in dve nesreči. V sredo ob 16. je neka ženska in njen mož napadla 371etno ženo avtoprevoznika Marijo Matejevo pred njenim stanovanjem v Gaber j u pri Celju, ženska je udarila Malejevo z neko posodo in jo poškodovala po glavi, mož napadalke pa je udaril Malejevo tako močno, da se je onesvestila. Pri podiranju drevesa se je v sredo zjutraj ponesrečil v gozdu 341etni gozdni delavec Rudolf Rakovnik s Pake pri Vitanju. P odžagano drevo je padlo nanj ter ga močno poškodovalo po glavi in mu zlomilo desno roko. V Loki pri Zidanem mostu je padla 401et-na poeeotnikova žena Marija Golobova doma po stopnicah in si zlomila desno nogo v kolenu. Poškodovance so oddali v celjsko bolnico. —c Zdravniško dežurno službo za člane O U Zli bo imel na velikonočno nedeljo zdravnik dr. Premsak na Cankarjevi cesti, v ponedeljek pa zdravnik dr. Mušična Cankarjevi cesti. Dežurni zdravnik nudi pomoč samo v neodložljivih primerih, kadar je pristojni zdravnik O UZD odsoten. —C Ordinacije v ambulatoriju OTJZD v Celju bodo na veliko soboto samo do 12. —c Velikonočne procesije bodo v Celju na veliko soboto ob 16. pri kapucinski in ob 17. pri opatijski cerkvi, v nedeljo ob 5. zjutraj pa pri cerkvi sv. Jožefa. —e Proračun mestue občine celjske za leto 1940-41. je finančno ministrstvo te dni odobrilo v celoti. —c V celjski bolnici sta umrla v torek 461etna dttmarica Marija 8a0artkova Iz Lokarja pri ftt. Juriju ob juž. žel. in dninarjev sinček Franc Levovriik z Ltndeka pri Frankoiovem. f$e( e\nica K O LEDAK Danes: Petek, 22. marca: Lea, Katarina Gen. DANAŠNJE PRIREDITVE Kinematografi zaprti DE* URNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded.. Rimska cesta 31. gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Zaprta od 21. do 23. marca Velikr nedelja, 24. marca: Praznik cveto- skavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Veliki ponedeljek, 25. marca: Žene na Ni- Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Torek. 26. marca: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Zaprta od 21. do 23. marca Velika nedelja, 24. marca: Adriana Lccou-vreur. Izven Veliki ponedeljek. 25. marca: ob 15. uri: Pri belem konjičku, izven. Znižane cene. Ob 20. uii: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve Torek. 26. marca: zaprto Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru. ^PD in JZSS 22. /// mo Pokljuka 1300 m: —3, jasno, mirno, 15 cm pršiča na 70 p cm mic- ga. juien. Dom na Komni 1520 m: —2. jasno, 5 cm pršića na 100 podlago* Triglavska jezera: —3, jasno. 10 cm |>r^i ca na 120 podlagc. Dom na Voglu 1^40 ni: —2. jasam. 5 cm pr šiča na 105 podlage. Dom na Kcfcah 1500 m: —1. ja.sno, 10 cm pršiča na 50 podlage Valvazorjev dom 11 SO m: 2. ;;isno, cm snega. Koču na Veliki planini 1558 m: —2, jasno, 5 cm pršića i.a 35 podlage. Dom na Krvavcu 1700 m: —2, jasno, 5 cm pršiča na 70 podlage. Senjotjev dom 1522 m: —3, jasno. mim... 5 cm pršiča na 90 podlage Iz Kamnika — Pasji kontumac. Pred dnevi se Je pojavil v Kamniku stekel pes, ki se je begajoč po ulicah tepel s psi, nato pa jo je ubral proti Tuhinju. Tu je popadel celo vrsto ljudi, nakar se je posrečilo nekemu orožniku, da ga je ustrelil. Več ljudi, ki jih je ugrizani, so že odpravili v bolnico v Celje, v Kamniku in okolici pa je proglašen najstrožji pasji kontumac. Psi morajo biti na vrvici in nagobčnikom. Konjač, ki je bil včeraj v Kamniku je že pobral vse one pse, ki so prišli v stik s steklim psom, pa tudi vse one, ki so se potepali po cestah, tako, da se je proti domu vračal s številno pasjo druščino. — žrebanje srečk efektne loterije Obrtnega društva v Kamniku je bilo v torek, na praznik sv. Jožefa. Za žrebanje je vladalo veliko zanimanje in je vse popoldne prisostvovalo žrebanju, ki je bilo v kino-dvorani, veliko ljudi, nestrpno pričakuje— čih, kdaj se jim nasmehne sreča. Tudi Obrtno društvo samo ni imelo sreče. Ker je bilo prodanih razmeroma malo srečk, je na vse neprodane oziroma do tega dne neplačane srečke igralo društvo samo in tako upravičeno pričakovalo, da bo društvu ostal morda vsaj 1. dobitek (avto limuzina :>Opel Kadet«), da bi ga potem društvo prodalo in tako doseglo vsaj nekaj čistega dobička.. Toda sreča je opoteča. Avto in skoro vsi ostali dobitki so bili izžrebani v korist drugib srečnežev. Izid žrebanja bo objavljen v nedeljskem časopisju. Iz škoSje Loke — Škofjeloški Sokol in velika uoč. Svojim prijateljem je pripravil loški Sokol za praznike lep program. Kino bo predvajal monumentalno filmsko remek delo >Trije mušketirji«, na velikonočrd ponedeljek ob 20. pa bodo uprizorili člani sokolske družine Finžgarjevo narodno igro Divji lovec« Pri igri sodeluje okrog 50 oseb, med odmori bo igrala vojaška godba Vabimo! — Cesta zopet v redu. Kakor smo poročali, je zazijala na semanji dan v soboto v Nunski ulici, sredi ceste velika luknja, ki so jo začasno prekrili z deskami, na popravilo ceste pa so se spravili v sredo, zaradi česar je bil ves promet v škof jo Loko usmerjen le preko Spodnjega trga. Cestišče je zdaj spet v redu in promet normalen. — Nas tujski promet v letu 1939, sestavljen pravkar številčno po škofjeloškem TPD nam nudi naslednjo sliko: Vseh le-toviščarjev je imela škofja Loka 399. Nastanjeni so bili v mestu samem, v samostanu in v deški ljudski šoli. Nočnin jc bilo 6279, iz česar sledi, da se je vsak gost mudil pri nas okrog dva tedna. Prilastek od leta 1938 znaša pri zasebnikih 48, v samostanu 39, v počitniški zvezi pa je bilo 16 dijakov manj, ko predlanskim. Nočnin o so nazadovale za 431, torej je bilo povprečno bivanje gostov v letu 1939 krajše, nego sicer. Inozemci iz Rusije, Nemčije, Italije, Švice m Amerike, skupno 25 so imeli 306 nočnin. Po poklicu pa so bili naši gostje: 12 profesorjev, 3 inženerji, 1 nad-svetnik, 2 sodnika, 3 ravnatelji, 10 učiteljev in učiteljic, 1. arhitekt, 3. gledališki igralci, 16 uradnikov in uradnic, 8 trgovcev ter 61 dijakov in dijakinj. Zasebnikov, ki poklica niso navedli, je bilo 41. — Ljudski smučarski tečaji v škofjeloškem okraju potekajo po določenem redu. Zadnja dva tečaja sta bila v Črnem vrhu in pri Sv. Lenartu. Crni vrh Ima v vsej okolici obilna in najlepša, pa tudi strma smučišča, ki so 31 udeležencem tečaja omogočila, da je tečaj povsem uspel. Tečajniki so se seznanili s težnjami smuke in s tehnično stranjo smučanja, zlasti še, ker kodra j o v Črnem vrhu v zaklonu ob napeti vrvL Takisto uspel je tečaj pri Sv. Lenartu, 40 udeležencev, kjer imajo smuči lastnega izdelka In okrašene. V obeh tečajih so navzoči toplo Izrazili željo, naj bi se podobni tečaji nadaljevali. SNw. 67 >SLOVENSKI NAROD«, petek, ti. marca 1940 Strem 3 DNEVNE VESTI — Generalna direkcija drtavnih železnic pristala na podražitev premoga. Pogajanja med generalno direkcijo državnih železnic in premogovniki v zadevi dobav premogu državnim železnicam so naletela na velike težkoce. Xaši premogovniki so dobavljali in bodo dobavljali Se do konca marca premog železnicam po cenah predlanskega leta. Te cene so bile nižje kakor cene v prostem prometu na dornačih tržiščih. Premogovna industrija je zahtevala zvišanje cen premogu za 20 do 25 odstotkov v primeri s cenami v začetku predlanskega leta. Generalna direkcija državnih železnic je pa pristala samo na 12n ^ povijanje cen. — DOklade državnim npokirjTMiHVčerajšnje Službene novine« so objavile novo uredbo o osebnih in davčnih dokladah državnim upokojencem. Po tej uredbi pripada osebna doklada po draginjskem razreda kraja, kier upokojenec stalno biva. Draginiski razred in njegovo področje se določa po predpisih, veljavnih v tem pogledu za aktivne državne uslužbence. Upokojencu, ki biva začasno izven svojega stalnega bivališča pripada osebna dokln-da po draginjskem razredu kraja, kj-r začasno biva. v kolikor je ta v nižjem dTTJg-in j^kem razredu dravinjskega, razreda stalnega bivališča. — Beg kapitala iz Slovenije in Hrvat-s*e. Odtok kapitala iz severno zahodnih pokrajin države se še vedno ni zaustavil. Industrijska in trgovska podjetja se še vedno selijo v notranjost držav*, a beg kapitala ir. P lov o ni.i o in Hrvatske je zadnje čas--> se večji V zadnjih 6 mesecih je bilo prenesenega v središče države iz se-verozaboumh pokrajin okrog J50 milijonov din. Zadnje čase opažajo, da ljudje iz Slovenije in Hrvatske nalagajo zelo radi kapital zlasti v nepremičninah v Beogradu. V zadnjih 6 mesecih so nakupili za nad 60 milijonov din nepremičnin v Beogradu. Konvencija o zaposlovanju delavstva med Jugoslavijo in Francijo podpisana, v sredo je bila na seji francoskega senata sprejeta konvencija med Jugoslavijo in Francijo o zaposlovanju delavcev. Konvencije je že prej sprejcTa francoska poslanska zbornica. Nova konvencija bo že veljala za vse nadaljnje zaposlitve našega delavstva v Franciji. — Kongres geometrov in geodetov. Letošnji kongres naših geometrov in geodetov bo v Banjaluki 24., 25. in 26. t. m. Na velikonočno nedeljo bo svečani del kongresa, potem pa prirede udeleženci skupne izlete v Jajce, Crno Rijeko, Jezera in Mrkonjić grad. - 24 vagonov hladilnikov za izv©z svežega me»a. Trgovinski minister dr. An-dres je zagotovil potreben kredit za nakup vagonov hladilnikov s posebnimi napravami za izvoz svežega mesa na večje razdalje. Iz tega kredita bo nabavljenih 42 takih vagonov. Glavna ovira v izvozu svežega mesa iz naše države je bila vprav v pomanjkanju vagonov hladilnikov. Izletniški vla^i ob praznikih. Na velikonočni ponedeljek vozi na Gorenjsko osebni vlak. ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40 kot izletniški vlak. Za oovratek je pa izletniški vlak oni. ki prihaja v Ljubljano ob 22.10. Oba vlaka, jutranji in večerni imata zvezo z Bohinjsko Bistrico in z Ra-tečami-Planico. Vozna olajšava. Za osebni vlak, ki odhaja na Gorenjsko ob 11.43, velja ob sobotah že nedeljska povratna karta. Ta vlak bodo gotovo radi uporabljali smučarji in turisti, ki žele že v soboto doseči kako više ležečo planinsko postojanko, saj ima ta vlak zvezo do Rateč-Planice in do Bohinjske B strice. — Konferenca banov v finančnem ministrstvu. V finančnem mimstrst'H je bila včeraj konferenca banov s finančnim ministrom dr. šute jem. Rčj spravljali so o sestavi državnega in banovinskih proračunov. Konferenca se danes nadaljuje — Kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo v sobot0 in nedeljo 30. in 31. t. m. Prvi dan kongresa z zborovanjem delegatov bo v verandni dvorani hotela Union v Ljubljani v soboto 30. L m. ob 15., slavnostni del kongresa pa v nedeljo dne 31. t. m. ob 9. dopoldne v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in indastr.jo. Udeleženci kongresa imajo ugodnost polovične voznine pri vožnji na državnih železnicah in sicer za potovanje v Ljubljano od 28. do 30. marca in za povratek od 31. marca do 2. aprila. Na izhodiščni postaji morajo kupiti celo vozno karto ter formular K—3, ki mora biti potrjen od vodstva kongresa Zveze, da velja kupljena vozovnica za brezplačen povratek. Planinci iz vseh krajev naše države so vabljeni, da se udeleže kongresa v nedeljo 31. t. m. v čim večjem številu. Člani Osrednjega društva SPD, ki bivajo v Ljubljani, naj zanesljivo pridejo na navedem kongres. Bolgarsko planinsko društvo bo poslalo deset planinskih tovarišev, ki se bodo udeležili kongresa, zato je nujno potrebno, da se tudi naši slovenski planinci odzovejo vabilu v čim večjem številu. — Konec stavke krojaških pomočnikov v Zagrebu. V Zagrebu so krojaški pomočniki zahtevali povišanje plač. Ker mojstri njihovi zahtevi niso ugodili, so se odločili za stavko, ki je trajala precej dolgo. Končno je bil dosežen sporazum in krojaškim pomočnikom so bile povišane plače za 10 odstotkov. — Razpisana shiiba banov*n»kega cestarja. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Novem mestu službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti št. II.-134 Ljubljana — Sv. Jakoba — Dašnik — Litija — Pol-šnik—Tihaboj—Mirna od okrajne meje pri km 60.911 do km 60.000. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. t. m. pri okrajnem, cestnem odboru v Novem mestu. — Planinske koce SPD imajo za velikonočne praznike še razpoložljiva ležišča. Zlatorog kot izhodišče za vse ture v Triglavsko pogorje ima na razpolago 40 postelj v kurljivih sobah. Dom SPD naKom-ni ima sicer prijavljene številne goste, vendar bodo še na razpolago ležišča. Koča pri Triglavskih jezerih ima za praznike še 15 postelj nezasedenih. Triglavski dom na Kredarici in Staničeva koča sta oskrbovani za praznike ter je dovolj prostora za prenočevanje. Erjavčeva koća na Vršiču je oskrbovana ter razpolaga z 20 posteljami. V Domu na Krvavcu bo na razpolago še 20 ležJsč. Na Veliki Planini nudi koča SPD 36 ležišč. Dom v Kaminski Bistrici ima 28 prostih postelj. Predno se odločite za svoj velikonočni izlet, vprašajte glede razpoložljivih ležišč še v društveni pisarni SPD, kjer bodete dobili potreb- — Tretji album planinkih *lik »Iz naših gora* bo izdalo Slovensko planinsko društvo, Osrednje <."ruštvo v Ljubljani konec maja letošnjega leta. Tudi v tem albumu bo objavljenih 50 prvovrstnih posnetkov z naših planin, dela naših priznanih najboljših planinskih loto amaterjev. Album bo okras v hiši vsakega planinca. Naročniki prvega in drugega albuma bouo gotovo tudi naročili tretji album, da bodo imeli zbrane najlepše posnetke naših gora. V prednaročbi bo cena izdatno nižja in s'.ei bodo plačah prednaročniki 50 din za komad mesto kasnejše izdatno višje knjigo-tržne cene. Prednarocba tra,ja do 1. ma;a 1940. Planinci ?e naprošajo, da nemudoma naročijo navedeni album v društveni pisarni Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova c. 4-1. — Za praznike na Gonte! Tudi v bližnji ljubljanski okolici je na izbiro lepih in prijaznih izletniških točk, ena najmikav-nejših pa so gotovo Gcnte, kjer stoji znano obrtniško gostišče. Gonte so dosegljive za kolesarje po dolini Ločnice skozi Medvode in dalje do Sore, za pešce pa od vseh strani, tako s Sv. Katarine od ljubljanske, kakor tudi od škofjeloške čez lepi Osovnik. — Ustanovitev sta.rokat«liš»*ih župnij v Mariboru in Celju. Pravosodni minister je s svojim odlokom od 8. marca št. 11.913 odobril samostojno ustanovitev starokato-liških župnij v Mariboru in Celju, ker ob- j stoja jo vsi zakoniti pogoji za njihov obstoj in vzdrževanje njihovih župnikov. Nova starokatoliška župnija v Mariboru obsega področja srezov Maribor levi breg, Maribor desni breg, Ptuj. Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota in Dravogrc :, nova starokatoliška župnija v Celju pa področja srezov Celje, Laško. Brežice, Šmarje pri Jelšah. Slovenske Konjice, Slovenj Gradec in Gornji grad. Področja ostalih slovenskih srezov bodo v bodoče pripadala ljubljanski starokatoliški župniji- * Mavrski tečaj v splošni državni bolnišnici v Ljubljani. Na številna vprašanja sporočamo, da tečaja s 1. majem t. 1. ne bo, pač pa verejetno 1. septembra letos. Ker bo sprejem omejen, naj se interesenti prijavijo neobvezno po možnosti vsaj do konca avgusta t. 1. ekonomatu obče drža me bolnišnice v Ljubijmi. Pristojbine bodo verjetno dosedanje, vendar se bodo mogle dokončno določiti šele po zneje. Splošni pogoji za spiejetm so najmanj 18-letna starost, 4 razredi osnovne šole in nravstvena neoporečnost. O sprejemu bo odločalo vodstvo maserskega tečaja. — Uprava splošne državne bolnišnice v Ljubljani. — Državna hipotekama banka kraljevine Jugoslavije, glavna podružnica v Ljubljani, na veliko soboto dne 23. t. m. ne bo poslovala. 163—n — Prav prijetno bo iznenadila vse radijske naročiiike velikonočna številka »Našega vala«, ki je izšla v povečanem obsegu. Na uvodnem mestu prinaša redko lepo peseni3> Mati govori otroku«, ki ji sledi daljše poročilo o delovanju radijske oddajne postaje na kratkih valovih v Beogradu. Zanimiva feijtona »Zgodba o deklici Tuan-Ma« in »Dama za sosedno mizo« bosta bralcem prijetno krajšala čas. V rubriki * Radio in televizija« slede poročila o najnovejših dogodkih na teh področnih. Pregleden članek Emila Freliha ^Dirigenti ljubljanske opere« nas seznanja z vodilnimi delavci našega opernega gledališča, posebno zanimivo pa je nadaljevanje reportaže »Enonadstropna Amerikam pod naslovom »Sirg-Sing«, ki je objavljeno v velikonočni številki. Zabavnemu in poučnemu delu sledi obširen spored oddaj vseh važnejših evropskih radijskih postaj s posebnim izvlečkom najboljših oddaj za prihodnji teden. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko in kaj lahko se boste odločili in naročili »NAfi VAL«. Mesečno stane samo 10 din, naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Zahteve ugoe»titeljsk»h uslužbencev. Dva dni je zasedala v Beogradu redna letna skupščina Združenja ugostiteljskih nameščencev. Vse razprave so bile posvečene proučevanju perečih stanovskih vprašanj. V zaključni resoluciji, ki jo je včeraj posebna deputacija izročila merodajnim činiteljem, ugotavljajo, da se mnogi delodajalci ne drže določb o pomožnem osebju ugostiteljskih poujetij, zlasti pa ne določb po procentualni nagradi, ki bi morala v celoti pripasti nameščencem. Prav tako zahtevajo, da se spoštujejo določbe o delovnem času in da se nameščencem za nadurno delo priznajo odgovarjajoče odškodnine. — Za zaščito otrok za slučaj vojne so darovali: Barbič Marin. Ljubljana din 50. Clnha Josip. Ljubljana din 30, Mr. Ph. Vik tor Savost. Maribor din 20. Franjo Pivec, Maribor din 50, brata Moskovič, Ljubljana din 50, Potočnik in drug, lastnik J. Marinko, Ljubljana din 50, Anton Verbič. Ljubljana din 50, Franc Ks. Petek, Ljubno v Sav. dolini din 20, Ulčar Matevž. Bled din 100, Anton Šušteršlč. Ljubljana din 50, Kari Jančič, Maribor din 50. Drogerija Gre-gorič, Ljubljana din 50, K. čermelj, Ljubljana din 50. Avg. Agnola. Ljubljana din 100. Vsem cenjenim darovalcem se Unija za zaščito otrok najiskreneje zahvaljuje. — Dobavo službene obleke je mestno poglavarstvo spet razpisalo v >Služb. listu« 23. t. m. 168-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo jutranja megla in hladno, čez dan deloma jasno in topleje. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu in Dubrovniku 18, na Rabu 17. v Kumboru 16. v Sarajevu 15, na Visu 14. v Mariboru. Zagrebu in Beogradu 11, v Ljubljani 10.2. Davi je kazal barometer v Ljubljam 76..3, temperatura je znašala 1.9. — Nesreče. 771etni posestnik Alojz Lavrinc iz Petrovč se Je davi pripeljal v Škofjo Loko po kupcijskih opravkih. V Skorji Loki pa je šofer zavozil v vogal neke hiše. Lavrinc je padel iz avtomobila in nezavesten obležal na cesti. Prvo pomoč mu je nudil tamošnji zdiavnik. kasneje pa so ga Se vedno nezave3fnega prepeljali v splošno bolnico. Lavrinc je utrpel hude notranje poškodbe. — V Velik; Račni je konj ugriznil 81etnega pose stni-kovega sina Vinka Novaka v ustnice. — V Hribu pri Litiji je slamoreznica odrezala poaestnikovemu sinčku Janku Planinsku prste na levi roki. Tovarniškega delavca Janeza Miheliča, zaposlenega v Remce vi tovarni pri Kamnikii, je odbilo dvigalo In mu zlomilo desno nogo. — 68-letni posestnik Janez Bolha z Iga je doma v veži tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. V bolnico so spravili tudi 12 letne ga sina bolniškega strežnika Antona TerSna te Ljubljane, ki je padel ; pred igro m si zlomil levo ključnico* J — 36 let je k*žal v zibelki, v Bartolovcu na Hrvatskem so pokopah te dni Bolteka Koščaka. Pokojni je bil star 36 let in od i ojstva je ležal v zibelki. Meril je samo en meter. — Velik potar v Splita. V sredo zvečer ie izbruhnil v Splitu požar v Javnih skla-iščih, v oddelku tvrdke Export, kjer predelujejo in destilirajo vino. Skoda znaša okrog 100.000 din. — Bivši ruski general umrl kot hlapec. V sredo je umrl v vasi Sikirevcu blizu Djakova bivši ruski carski general Mak-sim Skoljmikov. star 67 let. 20 let je služil za hlapca pri kmetu Rak: tiču. O sebi in svoji domovini je le redko govoril, pač pa je vedno hrepenel po Rusiji in želel je, da bi jo pred smrtjo še enkrat videl. — Mesec dni je ležal zmrznjen na polju. Med Staro Pazovo in Indjijo so našli zmrznjenega 2f»letnega delavca Tlijo Mi-loševića. Svojim staršem je pisal, da pride domov 15. februarja. V njegovem žepu so našli vozni Listek z datumom 14. februarja. Najbrž je med potjo domov omagal in zmrznil. Iz LiubHane —lj Trgovine na veliko soboto. Glasom naredbe čl. 30 morajo biti trgovine na debelo na veliko soboto dne 23. t. m. zaprte vse popoldne, ostale trgovine zapirajo svoje obratovalnice ob 17. un, docim velja za trgovine z de likate sami zapiralni čas ob 19. uri. Združenje trsrovcev. 164—n —lj Razstava slik Matije Jame v Jakopičevem paviljonu se zaključi z velikonočnim ponedeljkom. Dotlej je odprta vsaki dan od 9.—18. ure. —lj Protituberkulozn« zveza v Ljubljani opozarja vse hišne lastnike, da organizira banska uprava na njen predlog zbiranje starega železa. Prosimo, da bi hišni lastniki tudi v svojih hišah opozorili najemnike, naj vse staro železo kakršnekoli vrste zbirajo in odkladajo na primeren prostor, ki ga odkažejo hišni lastniki in kjer naj Čaka nadaljnjih ukrepov ba.nske uprave. u— Jugoslovanskemu akadem^mu podpornemu dmštvu je poklonil g. prof. Vernik Feliks 50 din namesto šopka na grob pokojnega prof. Karla Kieslima. Iskrena hvala! —lj Ukradeni ■•ieSL izpred neke gostilne na Vilharjevi cesti je bilo ukradeno 1000 din vredno črno pleskano kolo znamke x>Puch« Ivanu Dovču. Na Celovški cesti 264 pa je bilo izpred brivn'ce ukradeno kolo znamke >Puch« vredno 900 din Alojziju Kogovšku. —lj Tatvine. Iz sušilnice v železnika.r-jevi ulici 16 je nekdo ukradel Darinki Banovec za 900 din raznega perila. Iz veže na Tržaški cesti je neki mlad pobalin ednesel Mariji Zalokarjevi par semiš čevljev, vrednih 150 din. Na Nabrežju 20. septembra je neznan zlikovec ukradel z mesarske stojnice Hermana Hartmana marmornato ploščo in železen poni klan poniklan krožnik kar oboje je služilo za uteže pri tehtnici. Hartinna je oškodovan za 400 din. Ceciliji MiheJičevi iz Sneberja pa je tat odnesel s kolesa na živilskem trgu zavitek, v katerem je imela 3 m zelenega blaga in križaš t o naglavno ruto. Velika tatvina Rajhenburg. 15. marca Pred velikonočnimi prazniki smo že kar vajeni tatvin mesa in perutnine po kmetih Pretekli teden je bilo javljenih 86 tatvin kokoši in manjša tatvina mesa pri posestniku Bračunu iz Stolovnika Vse kmete pa jc spravni v strah obisk, ki ga jc bil d ' ^žen Činzar Jože iz Armeskega. Pri njem st.i se oglasila dva mesojedca, ki st.i naj* -2 najbližja domačina. Bilo jima jc dobro znano da je Činžar zaklal štiri * '"Jele svinje in da ima vse meso in mast shranjeno v shrambi. Prišla sta z nahrbtnikom, pristavila lestvo in po njej splezala na podstrešje, od tam pa v shrambo, kjer sta bila prijetno presenečena Našla sta preko 32V kg suhe slanine, kakih 400 kg suhega rresa, nad 150 kg čiste masti in 80 klobas, ker sta imela nrornhihnn posodo, je eden odšel v hlev po koš, v katerem ' --'n-žila dobrot in nosila na varno, dokler ni-sti. odnesla poslednje klobase. Ker »-»n ni-sU% mogla vseh dobrot odnest' sta nekaj mesa skrila na Cinžarjcvcm kozolcu v sla-ir*. /- namenom, da sc naslednji večer vrneta. In res. Prišla sta nazaj kot prihajajo zli duhovi in sla v slamo po skrito meso. Nemalo pa sta bila presenečena, ko sta mesto svinjskega mesa našla v slami domače orožnike ip tr5t--«*a stražnika, ki so čakali na mesojedca. Zato sta sc spustila v beg in izginila v temni noči. Učiteljsko zborovanje Mokronog, 12. marca V soboto je zborovalo učiteljstvo mo-kronoškega okrožja sreskega učiteljskega društva v Krškem v Mokronogu. Zborovanja se je udeležilo lepo število učitelj-stva iz Mirenske doline. Zborovanje je vodil šol. uprav. g. Zdešar iz št. Janža, ki je pozdravil navzoče članstvo ter podal besedo tovarišu g. Jagodicu, ki je referi-ral o mednarodni uniji za zaščito otrok. V svojem obširnem referatu je posegel v zgodovino o zaščiti dojenčkov v 14. stoletju, ko so pričeli že spoznavati važnost zaščite ofok, ki pa še ni bila prava in smotrna. Francoska revolucija je dala povod, da so začeli narodi temeljiteje razmišljati o zaščiti dece. V IS stoletju pa pričenja državna zaščita ki se čedalje in vedno bolj boljša. V letu 1907. je bilo pri nas že 10 zavodov zaščite. V tem letu se je vršil tudi prvi avstrijski kongres za zaščito otrok na Dunaju, ki je zavzel stališče da se otrok zaščiti že pred rojstvom. Zastopnik Slovencev je bil na dunajskem kongresu sod- nik Milcinski, ki je zastopal načela, ki ao še danes v veljavi. Obveljalo le načelo, da se začne človek že pri otroku po geslu: Vse za otroka Po kongresu so se porajala razna vprašanja za zaščito in varstvo otrok. Pri sodiščih so se ustanavljala zaščitna sodišča otrok, varstvena sodišča, vse to do vojne, ko je vse prenehalo. Po vojni, zlasti pa v letih 1927.—1932. je postalo vprašanje otroka zopet važno. Vrše se preiskave otrok in razmotrivanja o padanju rojstev, umrljivosti itd. L.1934. je bila ustanovljena mednarodna unija, ki je izdelala načrt za varstvo otroka. Vse dosedanje delovanje je bilo bolj teoretično in malo praktično. — Važno pa je tudi vprašanje zaščite otrok v primeru vojne. Za ta primer je izdelalo ministrstvo pravilnik. Zaščita otrok naj se razširi tudi po deželi in tu ima učiteljstvo prav hvaležno polje svojega koristnega udejstvova-nja. Predavanju je sledila živahna debata. Društveni tajnik je poročal o važnih učiteljskih vprašanjih in prečita! razne vloge, ki jih je organizacija vložila na mer oda j na mesta in se tičejo učiteljskih ter šolskih interesov. — 20. aprila bo v Trbovljah zborovanje 5 sreskih učit. društev ter koncert učit. pevskega zbora in »Trboveljskega Slavčkac o priliki odkritja kraljevega spomenika. Ko je društveni blagajnik podal svoje poročilo, je bilo že pozno, zato je moralo od pasti predavanje tovariša Jurančiča. ki bo predaval na prihodnjem zborovanju. Pač pa je podal še nekaj misli o prejšnjem predavanju. Iz Radeč — Popravek Zadnjič smo poročali, da so radeški Sckoh prisostvovali operi »To-sca« v ljubljanskem gledališču Pri tem smo omenili da je uprava gledališča ponudila udeležencem 75*7r popusta. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da ie gledališka uprava novolila popust na pro^nio Sokolskcga društva v Radečah. Iz Gornje Radgone — Za spomenik radgonskih žrtev in Maistrovih borcev so nadalje darovali: pod-lužniea CMD v Gor. Radgoni 200 dir., po 100 din dr. Gorišek Milan. Sv. Lenart v Slov gor., Kovačič Ivan, Maribor, dr. Mi-lorad Vlaškalin, Beograd, M. Koko' Kranj, Vilar Venčeslav Ljutomer. Stojakovie Milan, gran. poročnik. Apače in Čeh Franc, Murska Sobota, po 50 din Narodna tiskarna, Ljubljana ter Hranilnica in posojilnica za blejski kot na Bledu in končno 10 din dr. Dominik Žvokelj, Maribor. Pripravljalni odbor izreka vsem zahvalo. — Priložnostna vožnja. Radi velikonočnih praznikov bo avtopodjetje Linninger iz Maribora oskrbelo priložnostno vožnjo v Maribor z odhodom lz Gor. Radgone v soboto dne 23. t. m. zvečer ob 19. s povratkom iz Maribora v ponedeljek 25. t. m. ob 16. popoldne. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov ie Lreba priložiti znamko — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno tBei-eda 50 par davek poseDej Najmanjši znesek 8.— din. MALI OGLASI »Slov Naroda« imajc tigureo aspebi ZA VSAKO PK1L1HO aajboljša in najcenejša oblačilo si nabavite pri P R E S K E B Sv. Petra cesta 14 TKAJNO ONIH LACIJO ^ 6-meseeno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z lajnovejšnn aparatom za ceno din 50. — »Salon Meriak«, Sv Petra c 76. 320 PRODAM beseda 50 par Javek posebei Najmanjši ^n^eh a.— din OREHOVA JEDRCA in FIŽOL nudi najceneje SEVER & KOMP. Ljubljana. 824 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MKDARM Ljubljana, Židovska ul. 6. IS, L S LUzBE Beseda 60 pai .laven posebej Najmanjši mesek i.— din MIZARSKEGA POMOČNIKA za boljša dela sprejme takoj Jamšek Robert, mizarstvo — Guštanj. 8S5 ARTISTIČNA ZADRTO A v Zagrebu, Ilica br. 31 - sprejema v izobraževanje v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in artistke, posreduje namestitve in skrbi za njihov napredek in socialno sigurnost. Za podrobnejše informacije se obrnite osebno ali pismeno na Artistično zadrugo. I Zagreb Ilica 31. 887 T - a* i ml K k. Ki J PIT h: Iv «1.5 BeseBiocelac — presenetljivega odkritja Slasovitega dermatologa Điocel je dragocen naravni pomladllnl element. U ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste .ddeti mlajši. Gube in brazde 9o kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo ln jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Režite se uvenele polti. Pridobite si spet jasno ln čvrsto lica ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. „Pri Levu", Gosposvetsb 16 Morske ribe: Morski raki. 1 o vrata, trii m, luben, arbun, zobatoe, oslic. Ust, lignje, San Piero itd. — Brodeto! — Primorske specialitete! Odlična vina! — Posebnost: ČRNOGORSKO »CRMNIĆKO«. Se priporoča Leo Garaaram »SLOVENSKI NAROD«, peU* 12. marca Preureditev šlajmarjevega doma bo končana sredi aprila '2; - ~*w* * LjubijantL. 22. :iv.irca Z BaamJtadfto ^torija »Slajuierjev dom bo LjobljarLa pridobila izredno mnogo v ■dapa-tvenem pogledu; predvsem bo povečano šterv-ito bolniških postelj, ki jih je v vwh pagmmkvenih zavxxrrh v Ljubljani mnogo preiođKi. razbremenjena pa bo zelo tudi ženska bohitca, ki jc ,\xrdno prenapolnjena, ker bo sanatorij hnel tudi porodniški oddelek. rVrtreba po razširitvi sanatorija se je kmaiu pokazala m članstvo Trgovskega bolniškega in podpornega društva jo jc takoj zagovarjalo, čeprav se jc prejšnja leta morda komu zde k), u\a se ne kaže preveč zadolževati z novimi investicijami, Razširitev pa jc bito lahko zagovarjati, ker drage sanatorijske naprave pri prejšnji tesna ureditvi niso bile ekonomično izrabljene ter je bila režija precej višja kakor bo v razširjenem zavodu. Vsega upoštevanja vreden razlog pa jc bil seveda tudi, da jc bil ssčovatorij glede na število zavarovancev TBPD pretesen. Vendar so si morali zagovorniki povečanj« sanatorija mnogo prizadevati, da je končno prišlo do odločilnih sklepov. Z*tvarovanci jim morajo biti zdaj še posebno hvaležni, saj so bila stavbna dela opravljena po starih cenah. Žal, jih jc evropska vojna nekoliko prehitela, da si nrso mogli prej nabaviti tudi vsega inventarja, instrumentala in aparatov. Vsi pa moramo biti zadovoljni, da so sc dela lotili lani, kajti sicer bi ne bilo niti povsem zanesljivo, da bi bil sanatorij razširjen. V teh časih jc večja težava z najemanjem posojil in ljudje sc mnogo težje odločijo za stavbne investicije kakor so se lani. Z zvišanjem stroškov se moramo sprijazniti. Stroški za vso opremo so bili prora-Cunani na približno 35°/o celotnega proračuna. Koliko bodo izdatki višji zaradi podra-ženega inventarja in naprav, zdaj še ni mogoče točno ugotoviti, vsekakor je pa treba računati, da je to blago zdaj dražje do 25" o kakor lani pred vojno. Stavbni gospodarji pa zaslužijo posebno priznanje, da sc jrm jc posrečilo nekaj prihraniti pri samih stavbnih delih. Proračunska vsota, ki /naša okrog b milijonov, bo nekoliko presežena, kar pa ni tako hudo. Glavno je, da Naše Kolašice marljivo delajo Kolo jugoslovanskih sester je imelo v nedeljo Ljubljana. 22. marca V mah dvorani v Kazini je bil v nedeljo dopoldne J edni občni zbor »Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani«, ki so mu prisostvovale poleg članic osrednjega društva tud. številne zastopnice podružnic rz drugih krajev Slovenije. Zborovanje je otvorila predsednica ga. Ferdinanda Maia-ronova, ki je takoj uvodoma predlagala, da se odpošljeta z zbora vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II.. Nj. Vel. kraljici materi-Mariji in pozdravna, brzojavka glavnemu Kolu v Beogradu, kar je bilo soglasno in z navdušenjem sprejeto. V nadaljnjem je predsednica izrazila zahvalo za pomoč ministrstvu za socialno politiko, banski upravi, mestni občini ter vsem. ki so tudi lani podpirali plemenita stremljenja organizacije. Posebno toplo se je predsednica spomnila plemenite pokojne žene. nepozabne prve kolašice. sestre Franje Tavčarjeve in pa nedavno umrle sestre ge. Tram puževe, katerih spomin so aborovalke počastile z vzklikom »Slava!«. Kolo jugoslovenskih sester je kljub današnjim negotovim in nemirnim časom, ko nam skrbi prehajajo v vsakdanje življenje, tudi v preteklem poslovnem letu skušalo po svojih najboljših močeh uresničiti svoj program. Res je tudi doseglo prav lepe uspehe. Kakor vsako leto je bila največja skrb organizacije, da pomaga raznim siromašnim rodbinam, dijakom in posameznikom. Kolo je podprlo tudi nase obmejne podružnice, ne sicer v taki meri, kakor se je sprva nameravalo, ker je imelo nekatere nepredvidene izdatke za dečji dom v Kraljevici, vendar pa je upati, da bo v prihodnje lahko razdelilo izdatnejše podpore. Delo Kola ni bilo omejeno samo na krog ožjega društvenega poslovanja, temveč so se članice rade vol je odzvale vabilu za sodelovanje tudi na širšem polju domoljub-nosti in človekoljubja. Na koncu svojega govora se je ga. predsednica prisrčno zahvalila za njihov trud vsem sestram, zlasti pa s. Likozarjevi za njeno desetletno neprekinjeno delovanje in za vodstvo društvene blagajne. Obširno tajniško poročilo je podala ga. Bela šubičeva. Iz njenega poročila ,je razvidno, da ima Kolo JS 31 podružnic in 28 poverjeništev. Matično društvo je včlanjeno z vsemi podružnicami v Jugoslovenskem ženskem savezu v Beogradu in ima s tem vsaka podružnica pravico do glasovanja. Članstvo Kola je v preteklem letu naraslo za 150, kar je samo na sebi lep uspeh. Največjo pozornost in skrb je Kolo letos posvečalo našim obmejnim podružnicam. Otroci z njihovega območja so bili sprejeti v počitniške kolonije brezplačno, deloma pa po zelo nizkih pristojbinah. Velika je bila tudi skrb za revne dijake, ki jim je Kolo omogočilo študij, jim preskrbelo brezplačno hrano ali stanovanje. Za božične praznike so Kolašice poslale v obmejne kraje veliko zavojev obleke in živil. Ob priliki materinskega dne v majni-niku, je Kolo obdarilo veliko število mater, deloma z denarjem, deloma z živili. Največ veselja nudi Kolo zdravja po-tiebni mladini v svojem dečjem domu v Kraljevici, kamor je tudi letos poslalo 101 deklico in 61 dečkov. Za praznik Uedinje-nja je Kolo obdarovalo 50 starih revnih Ljubljančanov. Ena največjih obdaritev pa je vsakoletna božičnica, ki je bila tudi lani prav lepa in izdatna. Vsak obdarova-nec je ptejel najmanj za celo obleko blaga ali pa obutev. Hvaležnih src so odhajali obdarovanci z zavestjo, da Kolo vedno rade volje pomaga bednemu sočloveku. V okrilju Kola so se vršile lani še druge prireditve zlasti več predavanj sodobnega značaja. Poročilo o Dečjem domu Franje Tavčarjeve v Kraljevici je podala ga. FerjanČi-čeva. Organizacija beleži za dečji dom v preteklem letu zelo velike izdatke, ker je bilo nešteto popravil. Kolo je moralo najeti posojilo, ki ga ni še izplačalo. Lani je bil obisk gostov zaradi skrajno slabega vremena konec maja in v prvi polovici junija znatno manjši, kakor se je pričakovalo. V burnih septembrskih dneh je bil dom tudi maloštevilno obiskan. Ker je dom sedaj lično preurejen, je želeti, da bi ga v l. 1940 posetilo večje število gostov in kolonistov. Blagajniško poročilo je podala in o premoženjskem stanju Kola jugoslovenskih sester je poročala ga. Anica Likozarjeva. nakar je predsednica nadzornega odbora ga. Nika Fleretova predlagala odboru raz-rešnico. ki je bila sprejeta soglasno. Na res lepo uspelem zboru so poročale še o delovanju podmžnic delegatke, nakar je bil zbor zaključen. Omožene študirajo lažje Najboljše sredstvo za uspeh v studiranju je omožiti se. Tako pravi Elisa Fay Ware. slušateljiea iilozofije na Racliffe College v Cambridgeu v državi Massa-chussets. Ona je ena izmed petih najboljših študentk v kolegiju in svoj uspeh pojasnjuje enostavno. Bolje študira študentka, če je cmožena. Ce je sploh kakšna dobia metoda uspešnega studiranja, je gotovo ta. Ko sem študirala v New Yorku se mu tudi ni godilo tako dobro. Zdaj mi gre mnogo lažje. To je tudi razumljivo, kajti zakonska žena rabi mnogo manj časa za družabne zabave in ples kakor dekle, žena pride z univerze domov in se začne takoj učiti. To je velika prednost mirnega zakonskega življenja. Zanimivosti V Konstanci ob Bodenskem jezeru živi baje edini izdelovalec edinstvenega glasbila antične lire. Izdelal jih je že 700 v štirih vrstah — sopranske, altske. tenorske in basovske. — Radijski aparat lahko pazi na majhne otroke. V predalček v otroški sobi namestimo grafolov. ampijon pa v sobi. kjer se mudi mati. Tako sliši mati vse, kar se godi v otroški sobi. -— V Združenih državah rdntgenizirajo tudi pnevmatike: nove. da najdejo skrite napake, ki jih je do 90*», obrabljene pa, da morejo odstraniti iz njih tuja telesa. — V Angliji so ugotovili, da imajo ljudje vedno daljše noge. — Za najstarejše mesto na svetu velja Tepe Gavra v Mezopotamiji, ki je preevitalo približno pred 6000 leti. Nedavno so pa našli ameriški geologi v Iranu razvaline, ki utegnejo biti starejše še za 2000 do 4000 let. — V Združenih državah je zdaj operacija slepiča meda in jeli so razmišljati o tem. da bi operirali že vsakega dojenčki. — Morda edini kraj na svetu, kjer žen- ic sanatorij razširjen in da se jim jc poreč ilo končati večino dela po starih cenah. Lani je delo dobro napredovalo, tako da jc bii novi del sanatorija sredi januarja uporaben. Delo je bilo tako organizirano, da obratovanje sanatorija ni bilo ovirano ter da so lahko sprejemali bolnike in opravljali operacije. Ko je bil novi del pripravljen za vselitev, so se preselili vanj, da so se zidarji lotili prezidav v starem delu. Tudi to delo je dobro napredovalo kljub zimi. ker so delali v zaprtih prostorih. Adaptacijska dela so zdaj v glavnem že končana. Ce pojde vse po sreči in bodo prejeli ob pravem času tudi opremo in kar še potrebujejo, bo uporabno se poslopje že sredi prihodnjega meseca. Ko bo sanatorij ves opremljen, bodo tudi definitivno notranje preuredili oddelke. Nov bo porodniški oddelek. Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani ima 201 bolniško posteljo, sprejema pa bolnice iz vse banovine. Članice TBPD in žene zavarovancev so se doslej morale zatekati v porodnišnica ženske bolnice, a pogosto so morale čakati na sprejem do zadnjega trenutka. Ženska bolnica je sprejela lani 2130 bolnic in porodnic, kar je nedvomno mnogo pri tako majhnem številu bolniških postelj. Tudi v sanatoriju »šlajmerjev dom« se je lani zdravilo mnogo bolnikov, 872. a bolniških postelj je bilo samo 36 V vseh ljubljanskih zdravstvenih zavodih, skupno z mestnim zavetiščem za onemogle (256 postelj), je bilo lani 2531 bolniških postelj, kar je mnogo premalo, saj se v splošni bohiici (948 postelj) zdravijo ljudje iz vse banovine. S povečanjem šlajmarjevega doma pridobi največ Ljubljana, ne le zavarovanci TBPD; kakor rečeno, poslej bo znatno razbremenjena ženska bolnica, nekoliko bo pa povečanje števila bolniških postelj v sanatoriju tudi vplivalo na splošno bolnico. S senatori ji sicer ne bo mogoče odpraviti težav prenapolnjene in zastarele splošne bolnice, a s šlajmarjevim domom dobe vsaj zavarovanci bolniške blagajne TBPD, kar jim gre. Zasebno društvo je s to razširitvijo nudilo zgled, da bi država lahko tudi opravila svojo dolžnost, sezidala primerno splošno bolnico, kar že tako dolgo zaman zahtevamo. skam ni treba gledati na lepoto, je Tibet. Tam namreč namažejo deklicam takoj po rojstvu obraze, da so črne. — Glavni vzrok poletne utrujenosti ni vročina, temveč več vlage v zraku. — Po barvi glasu lahko sodimo o duševni emociji, ki ga je prebudila. — V nasprotju s prejšnjimi počasnimi metodami lahko ugotovimo količino vitamina B zelo hitro s pomočjo električnega očeasa (fotocelice). — Žile na hrbta roke so za vsakega človeka tako pomembne, da predlaga dr. Friecksen iz Biessena, naj bi njihove fotografije uporabljali za identifikacijo zločincev namesto odtisov prstov. Te žile so celo pri dvojčkih povsem različne. Razveseljiva bilanca zimskega sporta na Gorenjskem Tako lepe in na prireditvah bogate zime Gorenjci Se niso imeli Jesenice, 21. marca. Letošnja smučarska sezona ie v glavnem že za nami. Razen tradicionalnega triglavskega smuka in prireditve za Akom so že vse Domembneiše smučarske prireditve te sezone za nami. Snega ie bilo letos po vse i Slovenji doveli. Spričo izredno ugodnih snežnih razmer so se vse nameravane smučarske prireditve v celoti izvedle in še celo nekai nepredvidenih r-vrh. Vse odreditve so leno usoe-le in L.*.azale velik napredek — tako no številu in sposobnostih tekmoval cev. Odlično so uspele zimsko-sportne isre KID na Jesenicah in na Črnem vrhu. savezno prvenstvo v klasični kombinaciji v Bohiniu. III. zlet goreniskih smučariev v Tržiču, vztrajnostni tek v Mojstrani, mlad nsko prvenstvo v slalomu v Planici, medklubski smuk na Markeljnovi planini in medklub-ski veleslalom na Rožci. Največ i o pozornost pa so vzbudile tekme za banovinsko prvenstvo štafet 4Xio km. ki so se vršile v okolici Maribora in katere so Dokazale, da so Gorenjci v tei nanosi nepremagljivi. Lepo so uspele školske pokrajinske smučarske tekme v Bohiniu in sokolske mladinske smučarske tekme v Kranju in Stražišču. katerih se ie udeležilo rekoidno število mladih tekmovalcev in tekmovalk. Gorenjski smučarii so pokazali v vseh smučarskih Panogah zelo lep napredek. Najšibkejša stran je pač še klasična kombinacija, ker tekmovalci na srednje in dolge proge niso na skakalnicah še toliko doma, kot so v tekih. Med tekači ie p* kazal največji napredek žilavi Jože Knific. ki ie j pustil za seboj že celo vrsto tekmovalcev zvenečih imen in ie danes najhujši konkurent maratoncu Francetu Smoleiu. V alpskih disciplinah ie letos zablestel mladi Tržičan Slavko Lukanc ki je na z^e-tu gorenjskih smučarjev dosegel v smuku prvo mesto. Njegovi i redno lepi uspehi pri nadaljnjih smuških tekmah so pokazali, da njegova zmaga v Tržiču ni bila slučajna, ampak rezultat dolgega smotrnega vežba-nja in da se ic z zmago v Tržiču uvrstil med naiboliše jugoslovanske smučarie v alpskih disciplinah. Izredno dobro so letos drži Skalaš Stanko Koblar. ki ie v nai-hu.iši konkurenci letos osvojil več prvih mest. in član ^Gorenjca« Jože Bertonceli. ki se je uvrstil med elito naših tekmovalcev v alpskih panogah. Med mlaišimi se je krepko uveljavil 14-letni Marian Stare (Gorenjec), ki ie dosegel na zletu gorenjskih smučarjev v Tržiču v hudi konkurenci I. mesto, ter Iliriian Marinn Megušar iz Ljubliane. ki ie v medklub;.\cm slalomu na Rožci dosegel med elito mladih smučarjev I. mesto. Pri mednarodnih srrruških poletih, ki so se vršili na mamutski skakalnici v Planici, je izzval pravo senzacijo mladi Rudi Finžgar iz Krope, ki je gladko obstal no skoku na 84 m. To ie brez dvoma najlepši uspeh, ki ga ie kedai dosegel naš skakalec na tei gigant-k: skakalnici v takih okoliščinah in v t '»o kratkem času. Ce bo mladi Finžgar tudi na srednjih skakalnicah dosegel med drugimi našimi orvaki tak uspeh, potem smemo pričakovati, da se bo v nekai letih na veliki skakalnic' v Planici lahko kosal s skakalci svetovnih imen. Iz zgodovine vžigalic Zasluga za Izum vžigalic gre kemiku Kammeru iz Ludvvitfsburga V nekaterih od sveta ločenih krajih uporabljajo ljudje še vedno jeklene in kamnit-ne zažigalnike, predhodnike naših lesenih vžigalic. Do 19. stoletja se je ohranil ta primitivni vžigalnik. Ozek košček jekla, časih celo dobro pozlačen, je pritrjen na bronastem aH zlatem držalu. Tak žepni vžigalnik je bil v 18. in 19. stoletju praktično, obenem pa dragoceno darilo. Eno najlepših spominskih daril so bile vrečice iz sukna, usnja ali svile, v njih pa pipa in kresilni kamen odnosno vžigalnik. Z napredkom v spoznavanju prirodnih ved so prišli ljudje v 18. in 19. stoletju na različne načine umetnega prižiganja ognja. Tako so izumili zažigalno zrcalo, pnevmatičen in galvaničen zažigalnik, elektro-pnevmatične vžigalice itd. O teh vžigalnikih se pripoveduje, da so bili sicer dragi, toda zelo udobni in zanesljivi, se zdaj naletimo pii premožnih rodbinah ali v muzejih na različne okrasne vrste takih vžigalnikov. A to so samo še starinski ostanki. Kemiki so jeli posvečati večjo pozornost tistim vžigalnikom, kjer je bila vnetljiva snov pritrjena na lesene paličice. Pri tem so se vžigala lahkogorljiva telesa, kakor žveplo. Prvo tako vžigalico je izumil leta 1812 Schangel. Tudi že Bertholet je izumil leta 1806 pravo vžigalico, narejeno iz smekovega lesa. Dolga je bila 2 in pol palca. Paličica je bila na koncu prevlečena s kalijevim kloratom in z žveplom. Ce je pa pomočil človek paličico v žvepleno kislino, se je vnela, ko jo je potegnil. Te vžigalice so bile pa drage. Leta 1812 je veljalo 100 takih vžigalic nad šest dolarjev. V času, ko se je pričela doba lesenih vžigalic, so invalidi pripravljali paličice zanje. Za 100 kosov so dobivali 30 krajcarjev. Dunajčan VVerthofer je konstruiral oblic, s katerim se je dalo v desetih minutah izdelati 500 paličic. Pogosto so pa rabili vo-ščenke. To so bila vlakna iz volnene preje, pomočena na enem koncu v vosek, na drugem koncu pa v zažigalno snov. Pa tudi te primitivne vžigalice še niso mogle zadovoljiti človeka. Boljši rezultat so pričakovali od fosforja, ki ga je v 17. stoletju izumil neki beneški trgovec. Fosfor je postal zelo važen pri izdelavi vžigalic. Leta 1832 sta izumila dva Angleža boljšo vrsto vžigalic, ki sta jih nazvala 3>lucfier ma-tehes.:. Počasi so prišli ljudje do spoznanja, da je treba prevleči z zažigalno snovjo konec palčiće in jo prižigati s trenjem ob .trdo telo. In zopet so segli po fosforju. Zasluga za izum fosfornih vžigalic gre kemiku Kanuneru iz Ludvvigsburga. Njega lahko smatramo za ustanovitelja sedanje industrijske izdelave modernih vžigalic. Toda prvotne vžigalice so bile nevarne, šele leta 1845 je izumil Schrotter rdeč fosfor, ki ni strupen. Tako so nastale vžigalice, kakršne uporabljamo zdaj. Hanko, finsko pristanišče Mesto Hanko ali Hangb, kakor ga imenujejo svedi, je prišlo zdaj s pristaniščem in okoliškim ozemljem vred za 30 let v najem sovjetske Rusije. Mesto stoji na rtiču Hankoniemi in že leta 1270 jc bilo znano kot pristanišče. Navzlic temu pa spada med mlajša finska mesta, ker ustanovljeno je bilo šele leta 1874, ko se je bližala dograditvi železniška proga Hvvin-kaa—Hanko. Zdaj je to industrijsko mesto, ki jc zaslovelo enako po svoji kamnoseški industriji, kakor tudi po svojem izbornem suhem sadju in tovarnah za umetne maščobe. Tu je tudi baza velikega ribiškega brodovja, ki od leta 1930 vsako leto krene v polarne vode na ribolov okrog Islanda. Pristanišče v Hanko je najpomembnejše finsko pristanišče in država ga je pridno izpopolnjevala. Razmeroma ugodno podnebje in topla voda sta napravila iz Hanko tudi pomembno letovišče. Tu živi okrog 8000 prebivalcev, med njimi tri četrtine Švedov, glavni del mesta leži na južni strani železnice, širok, modem bulvar vodi od kolodvora k spomeniku neodvisnosti, ki so ga postavili tu v spomin na izkrcanje nemške baltiške divizije 3. aprila 1918 med vojno za svobodo. Iz Hanko so prodirale, te čete proti Helsinkih. Moderno magi-stratno poslopje, zgrajeno leta 1926 je delo znanih arhitektov Lindgrena in Liliequista. Na griču nad mestom stoji rdeča cerkev, delo arhitekta Ahrenberga iz konca preteklega stoletja, in pa vodovod s požarnim stolpom, od koder je krasen razgled. Velik okraj vil je namenjen letoviščarjem. Mesto je obkroženo z otočki, na katerih se še vi-dijo ostanki starih trdnjav, zgrajenih leta 1789 in uničenih po Rusih med krimsko vojno leta 1854. šest kilometrov južno od mesta ob morju stoji morski svetilnik Oko Hankoniemi, zgrajen leta 1815 in znova zgrajen leta 1862 na otoku Majakkamas. Krinka i 47 ljubezni — Ne bojte se ničesar, mati Gaelova, — je dejal stari kmetici. —- Nihče ne bo zvedel, da je »Nedolžna prekršila brez svoje volje — uboga žena! — žalost, ki jo nosi v svoji duševni bolezni in ki jo dela skoraj svetnico v očeh prazno vernih mornarjev. Nihče ne bo zvedel za zločin vašega sina Mathiasa. Kar skrivajte še naprej Mauricettino nasečnost. — Ce pa postane to pretežko, porečemo, da je bolna in pošljem jo k zanesljivim ljudem. — Zanesljiva sem samo jaz, — je dejala Mathu-rina. Obdržim svojo snaho in sama ji bom pomagala pri porodu. Jamčim za to, da pride otrok na svet, ne da bi kdo kaj slutil. Toda potem, kaj storimo potem? — Pošljete mi otroka, — je dejal markiz. — Ma-thias ga lahko skrivaj prinese v Valcor. Upam, da je pripravljen popraviti svojo napako. — Brez vsakega dvoma. Pomaga mi igrati potrebno komedijo. Ker je njegov brat Yves daleč, v državni mornariški službi, lahko dom Gaelov ohrani svojo tajno. — Dobro. Uredimo torej vse tako, da najdejo Mauricettinega otroka moji čuvaji pri eni izmed mrež Valcora. Ljudje bodo mislili, da je vlačuga položila h grajskemu zidu nedolžnega otročička. Nihče ne bo zvedel, kdo je njegova mati, poskrbel bom za njegovo vzgojo. Lahko boste sledili življenju tistega, ki bo nezakonski otrok, vendar pa vaš vnuk. In čast Gaelov bo rešena. — Tako sredstvo sem odkril, — je nadaljeval Valcor, — da bi olajšal razumljivo žalost. Kako bi bil mogel slutiti nečuveno igro usode, ki je odgodila to banalno dejstvo do najromantičnejšega razvoz-ljanja. Nekaj tednov pozneje je legla Laurence v porodniško posteljo. Še nikoli ni plačala mati svojega materinstva s strašnejšimi mukami. Mislil sem, da se bo meni samemu omračil um, ko sem videl to trpljenje. Napočil je trenutek, ko je bilo treba — da se izrazim točno — šiloma iztrgati plod iz tega ubogega, v bolečinah zvijajočega se nedrija. Žrtvovan je bil otrok, ki je čudežnim potom še dihal, ko so ga iztrgali iz telesa. Bila je hči in vsi znaki so kazali, da ne bo ostala pri življenju. In vendar je en sam pogled na to ubogo bitje ohranil pri življenju nesrečno mater, čeprav so zdravniki dvomili, da jo bo mogoče rešiti. V silni izčrpanosti jo je menda priklepalo na življenje edino čustvo, edina misel na otroka, ki ga je imela vedno pri sebi. Zdravniki so zaman naročali, naj ga ločimo od nje. Hčerkica bo živela samo nekaj ur, so zatrjevali — in mati ji bo sledila v grob, če ji ne boste mogli prikriti, da je otrok umrl. Neke noči. ko sem bil sam pri svoji ženi s strežnico, sva morala odnesti od speče matere ubogo drobno telesce, ki se je — ah — že ohlajalo. — Kaj poreči Laurenci, ko se prebudi in ko bo zahtevala svojo hčerkico? Prazni izgovori ali molk bo morda smrten udarec za ta izčrpani organizem. Nesrečnica bo še predobro razumela, kaj se je zgodilo. Bil sem ves iz sebe. In ko je bil moj strah na vrhuncu, so mi naenkrat sporočili, da je prišel nekdo, ki hoče govoriti samo z menoj. Bil je Mathias. Sporočil mi je, da je Mauricetta rodila hčerko in vprašal me je, kam naj položi otroka, da bi ga čim prej našla grajska služinčad. — Kje je? — sem vzkliknil tako, da se je Mathias kar ustrašil. Povedal mi je, da je pustil otroka dobro zavitega na varnem mestu v suhi travi. Bil je čas košnje. Noč je bila topla. — Počakaj, da se vrnem, — sem dejal. — Odvedeš me tja, — Vas, gospod markiz? — In že sem odšel z mornarjem, pod rasevinastim plaščem sem nesel svojo mrtvo hčerkico. Kako grozen trenutek! Če bi bil lastnoročno zadavil nedolžnega otroka, bi se ne bil tresel bolj. Dejal sem Mathiasu: To je zavitek, da bi se nihče ne čudil, Če bi me videl prihajati z obteženimi rokami. Sam položim tvojo hčerkico na primeren kraj. Mathias je molčal. Bil je zadovoljen videč, da sam za vse skrbim. 2uril se je, da bi čim prej zapustil okolico gradu. Vrnil se je k svoji materi, strašni starki, zmožni ubiti svoje otroke, ko so izgubili Čast, in sporočil ji je, da je vse v reda in da je pokora za njegov greh v polni meri storjena. Čim sem v jasni noči zagledal kup sena z belo liso spodaj, sem odslovil mornarja. — Pojdi, Mathias, Jaz vzamem tega ubogega kričača. Od tega trenutka bo na varnem. Položim ga na prag stranskih vrat, skozi katera hodi sluga po zdravnika in takoj pošljem po zdravnika, ki je oddaljen od tu dve uri. Ni mogoče, da bi sluga otroka ne našel. — Ali hočete, da vas rešim tega zavitka, ker je narejeno to samo za oko? — je dejal. — Ni treba, — sem odgovoril. — Pojdi, fant moj, in ne beli si več glave s tem. — Jutri se odpeljem v daljno tujino, — je odgovoril, toda povsod bom vaš udani sluga do svoje smrti. Bog vas varuj, gospod markiz. — In od-hitel je. Vse drugo lahko uganete sami, Gaetana. Zamenjal sem mrtvega otroka za živega. In čez nekaj ur so našli moji ljudje trupelce pri enem izmed vhodov v park. Ko se je markiza de Valcor zdramila, je dihalo v njen obraz drobno nežno bitje, toplo v svojem nedolžnem življenju. Mati je bila rešena. Ljubil sem svojo ženo, Gaetana, Takrat vas še nisem znova videl, ljubil sem jo tem bolj, ker sem hotel temeljiteje izbrisati si vašo podobo iz spomina. Otrok, ki mi je bil vrnil Laurenco, je postal v dvojnem pomenu moja hči. In nikoli — razumete, nikoli tista, ki nosi moje ime, ne bo zvedela za zvijačo, ostudno ali plemenito. Sodite kakor hočete, v tisti noči nisem razmišljal. Planil sem k rešitvi kakor plane človek v ogenj, da mu iztrga drago bitjo, U»M»i« Jorig ZjueaaSZ H Za JMorodna tfafrnran« hm timm U Za upravo in inseroini del fista Oton Chmtot U V« v Ljubljani Stev. 67 »SLOVENSKI NARODi, petek, 22. marca 1940. Stran 3 Tlakovanje ceste v Gornji Radgoni Uspehi dveletnega dela In prizadevanja tujskoprometnega in olepševalnega društva Gornja Radgona. 21. marca V kolodvorski resta\ taci ji Hibler s^ je vršil v sredo 20. t. m. razmeroma cobro obiskan občni zbor Taij&koprometnega in olepševalnega, društva trga Gornje Radgone. Društvu načelu je šef Ink. murske terenske sekcije inž. Vladimir Ki tez ve 3 čas od ustanovitve I. 1938. Po pozdravnem nagovoru je predsednik izčrpno poročal o delovanju društva od ustanovitve. Iz njegovega poročila posnemamo, da izkazuje bilanca dveletnega delovanja izredno lepe uspehe v pogledu olepšanja našega obmejnega trga. ki spada med tuilsli^ne kraje, kakor tudi v pogledu širjenia turizma v teh obmejnih krajih sploh. Ob obmejni ieku Muri je bil zgrajen 35 m dolg obrambni na^ip. za katerega so bili stroški kriti iz kaldrminskega fonda carinarnice. V parku na tem nasipu je društvo postat T« rnnslvne ntmentno k'opi, odstranjene so bile majhne lesene bazuke ob Muri. ki jih je izpodrinila velika moderna h-žnica, ob obmejnem murskem mostu pa je izpod rinila leseno stražnico v modernem slegu sezidana lična stražar-nica ter ob njoj javna .stranišča. Prostor pred cerkvijo je bil popolnoma preurejen, odstranjeno je bilo staro poslopje mežna-lije, zgrajeni dve fasadi In velika stopnišča navkreber proti cerkvi in spi™ran prostor, kjer bo stal mogočen .spomenik radgonskih žrtev hi Maistrovih borcev. Vrt za Šolskim poslopjem je bfl splaniran ter ob njem napravljen primeren plot. Ob banovinski cesti pri posojilničnem vrtu je bila postavljena škarpa ter na njej postavljeni stebri za bodoči plot. urejen in olepšan pa je bil tudi prostor ob novem postajnem poslopju. Končno je društvo oskrfcovaJo vsa leta javno kopali&l-e ob Muri ter delalo uspešno reklamo za raz- I man turizma v vseh obmejnih krajih Mur- • skega polja, Slovenskih goric in Apačke ketiine. Xa kraju svojega obširnega poročila je izrekel zahvalo vsem sodeloval-cem zlasti gornjeradgenskim občinskim podjetjem, ki so delovanje društva v vsa- kem pogledu tudi gmotno znatno podpirala. Sledilo je blagajniško poročilo dr. Karla šabca. Poročal je, da so vsi izdatki za dela pri katerih je TPOD sodelovalo, kriti deloma iz kaJd*minskega fonda carinarnice, nadalje ceikveno konkurenčnega •xibo:a in občine Gornje Radgone, manjše izdatke kakor za nasade, obnovo starin-sb'h .spomenikov, pleskanja klopi ter po-I no rek!amo pa je krilo društvo :z lastne blagajne. Prejemki so: saldo prenos iz leta 1938 znaša 1.484 din, po članih ravnateljstva Občinske hraniinec v Gornji Radgoni in predsedniku društva podarjen honorar zr razne seje in komisije 2.100 din. dohodki kopališča 1.114.75 din. Članarina 564 din, skupno 5.162.75 din. Izdatki med letom so znašali 2.118.65 din, prebitek torej 2.944.10 din. Po blagajniškem poročilu je spregovoril član občinske uprave g. Joža Hrastelj. ki je izrekel odboru za, njegovo uspešno delovanje laskavo priznanje in zahvalo za požrtvovalno delo na polju olepšave trga samega m pospeševanju turizma, nakar je revizor Samec Fran jo predlagal razrešnico. Po kratkem odmoru so sledile volitve za novo 31etno poslovno dobo; izvoljeni so bili soglasno predsednik g. inž. Knez Vlati imir, tajnik dr. Blejec Janko, blagajnik ur. sabec Karel, odbornik Koder Rudolf, njegov namestnik Jurša Alojzij, nadzorni odbor: Kos Alfred, Lančič Janez in Sven-šek Janko, med tem ko je od strani občine Gornje Radgone imenovan Hrastelj Joža. Sledila je obširna in zanimiva obravnava o programu del v bodočom poslovnem letu. Predvidena je preureditev prostora za cerkvijo ter nasadi topol na tem preurejenem prostoru, nadalje sejmi-ščni prostor pod stopniščem ob banovinski cesti ob tako zvani nekdanji občinski Votnici. preureditev- pešpoti mimo gradiča Fiinfkirchen proti Kovač ecu, kanalizacija od železniške postaje naprej ter kanalizacija v Sodarski ulici. Društvo bo sodelovalo pri izvedbi regulac. načrta za Gornjo Radgono, ker je banska uprava v Ljubljani poverila tozadevno nalogo občini. Občina Gornja Radgona ima ^fcran v ta namen fond v znesku okrog 20.000 din ter bodo v letošnji spomladi vsa potrebna dela že razpisana. Na lesnem skladišču ivrdke Neudaiier bo v bližini postajnega poslopja odstranjena lesena baraka, ki nikakor ni v okras temu prostoru, ne glede na to, da ne odgovarja tozadevn'im predpisom. Razen tega bo društvo izvedlo to leto tudi potrebno reklamo v dnevnem časopisju in raznih revijah za dvig tujskega pi'cmeta na meji. Tozadevni proračun predvideva 12.000 din izdatkov. Pii slučajnostih je sporočil Hrastelj Joža kot član občinske uprave razveseljivo vest, da se bo s 1. aprilom pričelo s tlakovanjem banovinske ceste od obmejnega murskega mosta do postajnega poslopja. Ker je od proračunske vsote 1.SOO.0OO din doslej odobrenih le 1 milijon, bodo vsa dela izvršena v d-veh etapah in sicer v prvi etapi od obmejnega murskega mosta do vile notarja Požuna Hinka ter nato od trgovine Benko-Zotter naprej do postaje. Izostal bo zaenkrat samo vijugasti del ceste od vile Požim do trgovine Zotter-Benko. to pa zaradi tega. ker bo ta del ceste z regulacijskim načrtom izravnan ter odpravljeni ovinki in šele nato tlakovan, ko 'bodo ostali krediti odobreni. Cesto bo tlakovala tvrdka ^ SI ograd« iz Ljubljane kot najnižja ponudnica. Nadalje je poročal g. Hrastelj. da bo občina s pričetkom letošnjega leta pričela pobirati nočmine od vseh letoviščarjev in to ne samo od gostilničarjev, temveč od vseh privatnikov, ki bodo prenočevali tujce proti plačilu prenočišč. Vsakdo je dolžan pri občini Gornji Rad^goni nabaviti predpisane pismene prijavnice ter izročiti inkasirane nočnine za fond TPOD. na kar se z asti opozarjajo in telesen ti. O podrobnosti vseh teh nameravanih del bo razpravljal novoizveljeni odbor pri prvi prihodnji odborovi seji ki bo 29. t. m. zagovarjal s tem, če* da je bil vinjen in da je mislil, da ga hoče pokojni čepe napasti. Razprava ob zaključku lista še ni končana. — SreSko učiteljsko druttvo v Ormožu je darovalo v počastitev spomina v letu 1939 umrlih članov Rosina Ana, Plnterič Drago in Olga šijanec 300 din CMD v Mariboru. Mariborske in okoliške novice Zgledno prosvetno delo v Studencih Zaključno predavanje letošnje sezone in občni zbor studenšKc Ljudske univerze Maribor, 22. marca. Ob vsej meji je znano sistematično in vztrajno delo LjudsJcc univerze v Studencih. To delo beleži lepe uspehe. Požrtvovalni funkcionarji Ljudske univerze v Studencih so od vsega začetka postavili delovanju Ljudske univerze določen in jasen cilj: izobraževati prebivalstvo naših Studencev v skladu z značajem delavske naselbine in delavskega prebivalstva. Leto za letom vidimo, kako posrečena je bila ta zamisel in kako uspešno jo je skozi vsa leta izvajala Ljudska univerza v Studencih, ki je pokazala, kako je treba tudi v drugih delavskih naselbinah širiti smisel za izobrazbo in ljudsko prosveto. Ob priliki snočnje^a /akljuOnciia večera letošnje sezone so bile*najprej običajne tedenske slike, nakar je sledilo sklepno predavanje urednika g. dr. F. Vatovca, ki je v preglednih obrisih prikazal pojav dinamike narodnih in državnih sil v preteklosti in sodobnosti. Svoje trditve jc utemeljil s konkretnimi zgodovinskimi dogodki. Ob zaključku je poudaril misel, naj bi vsi ohranili vedro srce in optimizem navzlic težkim časom, ki jih preživlja naša generacija Po predavanju sc jc vršili v dvorani deške ljudske šole v Studencih redni občni /bor Ljudske univerze, ki ga je otvoril s prisrčnim pozdravnim nagovorom zaslužni predsednik Ljudske univerze studenški župan g. Alojzij Kaloh. Zahvalil se je vsem sodelujočim in predavateljem, omenil zasluge bivšega pod predsednika g. Vran ca, ki jc bil med letom premeščen za šolskega nadzornika v Laško, nadalje šoL upravitelja klontlerja, ki jc prevzel njegovo delo, tajnika Oblaka, blagajnika Pušniika, gospodarja Padcžnika in drugih požrtvovalnih sodelavcev. Sledila so poročila šolskega upravitelja Konticrja, tajnika Oblaka in blagajnika PušnLka. Tudi v letošnji sezoni so bila predavanja smiselno izbrana, vmes pa so bila nekatera aktuailna predavanja v zvezi s sodobnimi problemi. Studcn-čani so marljivo posečali prodavanja Ljudske univerze in so zmerom napolnili dvorano. Uspeh večerov so povzdigovale še tedenske slike, razen tega dodatna predavanja. Prisrčno soglasje članstva se pe pokazalo pri volitvah novega odbora, pri katerih je bil izvoljen po večini odsedanji odbor z agilnim predsednikom županom g. Kalo-hom na čelu. cah dobljenih poškodb izkrvavel in umrl. Slanic in sicer zaradi obtožbe državnega spodarju Grajfonerju ter mu povedal, kaj se je v hlevu pripetilo. Prišli so orožniki, ki so Slanica zaprli, truplo nesrečnega Čepeja pa so prepeljali v mrtvašnico. Epilog te zadeve je bil danes dopoldne ved malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, pred katerim se je moral zagovarjati 38-letni hlapec Janez Salnlč in sicer zaradi obtožbe državnega tožilca, da je zakrivil smrt pokojnega čepeja. Pri razpravi se je obtoženi Slanic — Nova groba. V Žolgerjcvi ulici 20 je umrla žena trgovskega pomočnika Alojzija Vinder, stara 31 let. V Žolgerjevi ulici £ je umrla zasebnica Ivanka Gregorinči -čeva, stara 59 let. žalujočim svojcem naše iskreno sožaljc! — Mežico krompirja prodajajo v zadnjem času na mariborskem trgu že od 14 do 15 din. Ker je lansko leto ob istem času stala merica krompirja le okrog 6 din, j se je krompir torej podražil za več kot 100° o, radi česar se bodo revnejši sloji morali odreči tudi tej jedi, ki jim je bila doslej glavna vsakdanja hrana. Delavci prav gotovo želijo, da bi kmetje prodali dražje svoje pridelke, toda temu primerno bi bilo treba seveda zvišati delavske mezde, da bi odgovarjale cenam življenjskih potrebščin. »Delavska politika) — Pobre&ke novice. Na Zrkovski cesti so oni večer počili streli in vznemirili okoliško prebivalstvo. Trtje mladeniči so imeli v rokah orožje in so streljali okoli sebe. Pri tem so zadeli v nogo nekega mimoidočega, ki so ga morali prepeljati v bolnico. Dogodek je zelo zanimiv predvsem zaradi tega, ker se poraja vprašanje, kje so neki dobili omenjeni mladeniči orožje, s katerim so streliali. — Smrtna nesreča, ki se je pripetila 17. oktobra 1939 na državni cesti med Ormožem in Ptujem in sicer pri vasi Gorešni-ci, je bila včeraj dopoldne predmet kazenske razprave, ki se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem. Na zatožni klopi je sedel 341etni šofer Ferdinand Fu-žir iz Rtuja, ki ga jc državni tožilec obtožil, da je s tovornim adom do smrti povozil posestnika Franca Bratušo. Obtoženi Ferdinand Fužir je bil obsojen na 6 mesecev zapora.. — 20 let se bo pokorila v zaporu vrtna-rica 371etna Eleonora Ambrož s Koroške ceste, ki je bila zapletena v neko afero, pa je bila te dni obsojena pred sodiščem. — Zaradi navijanja cen so orožniki ovadili državnemu tožilstvu nekatere okoliške trgovce. — Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZZD in njhovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v soboto dne 23. III. 1940 od 12. ure (opoldne) dalje in v nedeljo dne 24. t. m. ves dan do 24. ure gospod dr. Turin Ivan. Maribor, Linhartova 12 v ponedeljek dne 25. t. m. g. dr. VVankmiiller Alfonz. Maribor. Frančiškanska ulica 8-m. — Mariborsko vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 11.5, davi pa 0.0. Vremenslta napoved pravi, da bo prevladovalo oblačno In nestalno vreme. — Nočno lekarniške službo imata še danes Minafikova lekarna pn Orlu na Glavnem trgu 12, teL 25—85, ter Re m sova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32. — Uboj. Msd 391etnim posestnikom Jakobom Rojkom iz Vurberga in 541etnim posestnikom Jožetom GomLlščkom je že delj časa vlada'o sovraštvo. Ko se je snoči Gomilšček vračal domov, ga je Rojko na cesti počakal, ga vrgel na tla in tako pre-mikastil, da je kmalu nato izdihnil. Truplo nesrečnega Gomilščka so prepeljali v mrtvašnico v Vurbergu. Rojka so orožniki že pr'jeli in ga zaslišujejo. — Mleko po din. Zaradi praznikov je bilo danes občutno pomanjkanje mleka In seveda so prodajalci in prekupci izkoristili konjunkturo ter prodajali mleko kar po 5 din. — Čigava je zlata ura? Sedar Franc Povoden je našel v Gosposki ulici zlato žensko zapestno uro, ki jo dobi lastnik na policiji. — Športne novice. ISSK Maribor priredi na velikonočni ponedeljek veleslalom na Peci. Start bo na Kordeževi glavi, cilj pa pri TJletovi koči. — SK Železničar bo gostoval za velikonočne praznike v Koprivnici, kjer ho odigral proti tamošnjemu športnemu klubu dve prijateljski nogometni tekmi. — I /kopan«' Človeško kosti. Pri polaga-ganju kabla na Slomškovem trgu so zaposleni delavci izkopali večjo množino človeških kosti. Kakor znano, je bilo tukaj svoJCaa pokopal 'šče. kjer so pokopavali župljano stolne župnije. — IKinitev večernega zapiranja vodovoda. Zaradi zboljšanja vodnega stan ja pri mestnem vodovodu se ukine svoječasni o lok o večernem zapiranju gin v nega ventila pri vodomeru, ki ga odslej ni treba več zapirati. Mariborsko gledališče Petek, 22. Zaprto. Sobota, 23. Zaprto. ".delja, 24. cb 15.: Navihanka. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Gejša. Ponedeljek, 25. ob 15.: Vdova Rošlinka. Ob 20.: Cigan baron. Prihodnja dramska novost v niaribor- sKom gledališču. Mariborska drama pripravlja v J. Kovičevi režir zabavno komedijo »Trideset sekund ljubezni«. To je delo Benedettija, znanega avtorja svoj čas tako simpatično spiejete komedije »Dva : tucata rdečih rož«. Letošnja zima v Mariboru Najtoplejši je bil 14. marec, najmrzlejši pa 15. februar Snežilo je 54 Oni, sneg je ležal 9Z oni MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit, znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Maribor, 22. marca Ob nastopu pomladi nam konkretni po-cL*tk i točno kažejo značaj letošnje zime. Najtoplejši Jan je hil 14. marec, ko smo imeli 10.6 stopinj runi ničlo, najmrzlejši dan pa je bil 15. februar, ko srno imeli 2S.3 C pod ničlo. Povprečna temperatura v letošnji zimi je bila 5.3 pod ničlo, povprečna maksimalna temperatura 1 stop. pod ničlo, povprečna minimalna 10 C pod ničlo. Mrzlih dni z maksimalno temperaturo pod ničio je bilo 46, zelo mrzlih dni z minimalno temperaturo 20 stopinj pod ničlo je bilo 9. Lanska zima jc bila precej milejša, ker je izkazovala najhujši mraz komaj 20.7 C pod ničlo. Najvišja toplota 16.8 C nad ničlo, povprečna temperatura 1 C nad ničlo. Snežilo je v letošnji zimi 34 dni, deževalo pa 8 dni. V 42 padavinskih dneh je padlo padavin za 106.3 mm. to je 1.2 mm na vsak zimski dan. Največja dnevna višina snega jc znašala 49 cm, snežni zameti pa so dosegli ponekod višino istega dne do 1 m. Bela odeja jc pokrivala zemljo 92 dni, to je od vštetega 14. decembra 1939 do 14. marca 1940. V lanski zimi je padlo v 27 padavinskih dneh 93 mm padavin. Snežna odeja je ležala na zemlji komaj 33 dni. Najvišji zračni tlak je dosegel v* letošnji zimi 756.2 mm. najnižji 719.1 mm, povprečni barometrski pritisk /3*.9 mm. Razlika med maksimalnim in minimalnim zračnim tlakom je znašala 37.1 mm. Razlika je bila tako velika zaradi tega, ker je barometer 14. do 15. marca globoko zdrknil zaradi prenaglo dvigajoče se temperature. Posledica je bila nevihta 15. marca v prvih popolnoenih urah. Po nevihti je padlo spet nekaj novega snega, ki pa se v nižinah ni dolgo obdržal. Povprečna vlažnost jc zna.:.:la v pretekli zimi 86.5°/o. Najbolj vlažen mesec jc bil januar, najbolj suh pa marec. V vsej zimi je bilo jasnih dni komaj 9, pretežno oblačnih 26, zelo meglenih 5, malo meglenih pa 28 dni. Glede na vetrovnost jc omeniti, da je bil naj mirnejši mesec februar, d oči m so bili zadnji zimski tedni že precej vetrovni. Za nevšečnt? besedo nož v srce Uboj v Ložanah pred mariborskim malim kazenskim senatom Maribor, 22. marca Alkohol terja leto za letom mnogo žrtev. V tem oziru prednjači mariborski sodni okraj, kjer ne mine teden dni, da ne bi nesrečni alkohol spravil ljudi za švedske garaine. Vse vzgojne metode, ki so se doslej uporabile so bile brezuspešne, da bi odvrnile zlasti našo podeželsko mladino od pijančevanja. To opažamo predvsem v naših Slovenskih goricah in na Dravskem polju, kjer se fantje pod vplivom alkohola hudo spopadejo. Posledica je, da imajo naše bolnice z ranjenci mnogo dela, na drugi strani pa se pomnožuje kriminalnost v naših krajih. Tako je bilo tudi na letošnjo Svečnico v Ložanah v Slovenskih goricah. K tamošnjemu posestniku Grajfonerju je prišel dne 1. februarja brusač Filip čepe,ki je Graj- fonerja zaprosil za prenočišče, ki mu ga je rade volje dal in sicer v hlevu. Toda naslednjega dne je brusač Filip čepe z majhnimi prihranki, ki jih je imel, kupil par litrov vina, ki sta ga z domačim hlapcem 38-1 etnim Janezom Slaničem popila v hlevu. Posledica je bila, da sta bila že okoli poldneva oba precej vinjena. V vinjenosti sta se pričela prepirati in končno sta se dejansko lotila. Slanic je zaradi neke nevšečhe besede navalil na svojega vinskega bratca, ki pa se je branil s svojo pestjo. Toda spopad ni ostal pri obračunavanju s pestjo, ampak je Slanic potegnil iz žepa nož ter ponovno navalil na čepeja ter mu nož »asadil v prsi. Nesrečno naključje je hotelo, da je čepe ju prereza! žilo odvodnico, tako da se je nesrečni čepe zgrudil na tla in kmalu zatem na posledi- RAzno Seseda 50 pai davek poseoej Najmanjši zneseK 8.— din. MALI OGLASI »Slov Naroda« imajo tig areo ospeb ) ZA VSARO PRILIKO aajboljša In najcenejša oblačila si nabavite pri P B E S K E B Sv. Petra cesta 14. TRAJNO ONDULACIJO 3 6-mesečno garancijo, v modemih frizurah Vam napravi 2 najnovejšim aparatom za ceno din 50.— »Salon Merlafc«, Sv Petra c. 76. 320 VE'B/ktVNE illGOG&AFIKA KUPIM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din POZOR! Ljpujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke in staro perilo. Rlavžer, Vošnjakova 4. 860 PRODAM beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 8.— din OREHOVA JEDRCA in FIŽOL. nudi najceneje SEVER & KOMP. Ljubljana. 824 OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARN1 Ljubljana, Židovska ul. 6. 18/L s LUZBE Beseda 50 par, aaven poseoej Najmanjši sneseK 8.— din MIZARSKEGA POMOČNIKA za boljša dela sprejme takoj Jamšek Robert, mizarstvo — Custanj. 885 ARTISTIČNA ZADRUGA v Zagrebu, Ilica br. 31 — sprejema v izobraževanje v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in ar tis tke, posreduje namestitve in skrbi za njihov napredek in socialno sigurnost. Za podrobnejše informacije se obrnite osebno ali pismeno na-Artistično zadrugo. Zagreb, Ilica 31. 887 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STAšA! Vesele praznike! Torek dobiš pismo. Poljube. 888 ZADOVOLJSTVO Dvignite danes pismo v upravi! 884 žene, ki se NIKDAR m POSTARA Dalmatinska vina prvovrstna, naravna — odlikovana v Londonu in Parizu m z ilato kolajno po lastni ceni samo Din 8e— za liter pri odjemu nad 10 litrov |nif| 7*50 Zel HtCff Toči gostilna »JADRAN« — Florjanska ulica 33 in »NAS PODRUM« — Poljanska cesta 17 Vesele velikonočne praznike želi . Vladimir Milog Nobene gube. nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocelac — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste .'deti mlajši. Gube In brazde 9o kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon flci ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnin mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam aenar povrne. »Pri Levu", Gosposvetska 16 Morske ribe: Morski raki. lovrata. trii m. luben, arbun, zobatec, oslič, Mst, lignje, San Piero itd. — Brode to! — Primorske specialitete! Odlična vina! — Posebnost: CRNOGORSKO »CRMNICKO«. Se prip oroča »SLOVENSKI NAROD«, petek, H. marca IMOl 67 Preureditev šlajmarjevega doma J -j<_rt>i i.ijjsv. 22. maa.i Z- —Mh^b ^ajRt-icrrija .»Slajmerjvv ik>m Ko Ljnhlya*±a prid(jiwla izredru) mnogo t adrcnrsrvenen} pogledu: predvsem bo povečano število bolniških postelj, ki jih jc v T*r*eki sdravsivtm+h zavodih v Ljubljani nuiu dO premalo, ra/hreni en j ena pa bo zelo tudi ženska boinioa. ki jc vedno prenapolnjena, ker ho senatni j miel tudi porodniški oddelek. Potreba no raz britvi saua torija se je kmalu pokazala m članstvo Trj*ov;s>kc«a bolniškega in podpornega društva jo je takoj zagovarjalo, čeprav sc jc prejšnja leta morda komu /delo. dfl sc ne kaže preveč zadolževati s. novimi investicijami. Razširitev pa jc bilo lahko zagovarjati, ker drage sanatorijske naprave pri prejšnji tesni ureditvi niso bile ekonomično izrabljene ter je bila režija precej višja kakor bo v razširjenem zav, je bilo lani 2531 bolniških postelj, kar je mnogo premalo, saj se v splošni bomici (948 postelj) zdravijo ljudje iz vse banovine. S povečanjem šlajmarjevega doma pridobi največ Ljubljana, ne le zavarovanci TBPD; kakor rečeno, poslej bo znatno razbremenjena ženska bolnica, nekoliko bo pa povečanje števila bolniških postelj v sanatoriju tudi vplivalo na splošno bolnico. S sena tori ji sicer ne bo mogoče odpraviti težav7 prenapolnjene in zastarele splošne bolnice, as šlajmarjevim domom dobe vsaj zavarovanci rx>lniške blagajne TBPD, kar jim gre. Zasebno društvo je s to razširitvijo nudilo zgled, da bi di-žava lahko tudi opravila svojo dolžnost, sezidala primemo splošno bolnico, kar že tako dolgo zaman zahtevamo. Naše Kolašice marljivo delajo Kolo jugoslovanskih sester je imelo v nedeljo občni zbor Ljubljana. 22. marca V irah dvorani v Kazini je bil v nedeljo dopoldne : ecini občni zbor >Kola jugoslo-venckih sester v Ljubljani^, ki so mu prisostvovale poleg članic osrednjega društva tud: številne zastopnice podružnic :z drugih krajev Slovenije. Zborovanje je otvorila predsednica ga. Ferdinanda Maia-ronova. ki je takoj uvodoma predlagala, da se odpošljeta z zboia vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II.. Nj. Vel. kraljici materi-Mariji in pozdravna brzojavka glavnemu Kolu v Beogradu, kar je bik) soglasno in z navdušenjem sprejeto. V nadaljnjem je predsednica izrazila za-hvaio za pomoč minististvu za socialno politiko, banski upravi, mestni občini ter vsem. ki so tudi lani podpiiali plemenita stremljenja organizacije. Posebno toplo se je predsednica spomnila plemenite pokojne žene. nepozabne prve kolašice. sestre F"ranje Tavčarjeve in pa nedavno umrle sestre ge. Tram puževe, katerih spomin so zborovalke počastile z vzklikom >Slava!«. Kolo jugostovenskih sester je kljub tlanaš-njim negotovim in nemirnim časom, ko nam skrbi prehajajo v vsakdanje življenje, tudi v preteklem poslovnem letu skušalo po svojih najboljših močeh uresničiti svoj program. Res je tudi doseglo prav lepe uspehe. Kakor vsako leto je bila največja skrb organizacije, da pomaga raznim siromašnim rodbinam, dijakom in posameznikom. Kolo je podprlo tudi naše obmejne podružnice, ne sicer v taki meri, kakor sc je sprva nameravalo, ker je imelo nekatere nepredvidene izdatke za dečji dom v Kraljevici, vendar pa je upati, da bo v prihodnje lahko razdelilo izdatnejše podpore. Delo Kola ni bilo omejeno samo na krog ožjega društvenega poslovanja, temveč so se članice radevolje odzvale vabilu za sodelovanje tudi na širšem polju domoljub-nosti in človekoljubja. Na koncu svojega govora, se je ga. predsednica prisrčno zahvalila za njihov trud vsem sestram, zlasti pa s. Likozarjevi za njeno desetletno neprekinjeno delovanje in za vodstvo društvene blagajne. Obširno tajniško poročilo je podala, ga. Bela šubičeva. Iz njenega poročila .je razvidno, da ima Kolo J S 31 podružnic in 28 poverjeništev. Matično društvo je včlanjeno z vsemi podružnicami v Jugoslovenskem ženskem savezu v Beogradu in ima s tem vsaka podružnica pravico do glasovanja, članstvo Kola je v preteklem letu naraslo za 150, kar je samo na sebi lep uspeh. Največjo pozornost in skrb je Kolo letos posvečalo našim obmejnim podružnicam. Otroci z njihovega območja so bili sprejeti v počitniške kolonije brezplačno, deloma pa po zelo nizkih pristojbinah. Velika je bila tudi skrb za revne dijake, ki jim je Kolo omogočilo študij, jim preskrbelo brezplačno hrano ah stanovanje. Za božične praznike so Kolašice poslale v obmejne kraje veliko zavojev obleke in živil. Ob priliki materinskega dne v majni-niku. je Kolo obdaiilo veliko število mater, deloma z denarjem, deloma z živili. Največ veselja nudi Kolo zdravja potrebni mladini v svojem dečjem domu v Kraljevici, kamor je tudi letos poslalo 101 deklico in 61 dečkov. Za praznik TJedinje-nja je Kolo obdarovalo 50 staiih revnih Ljubljančanov. Ena največjih obdaritev pa je vsakoletna božićnica, ki je bila tudi lani prav lepa in izdatna. Vsak obdarova-nec je prejel najmanj za celo obleko blaga ali pa obutev. Hvaležnih src so odhajali obdarovanci z zavestjo, da Kolo vedno rade volje pomaga bednemu sočloveku. V okrilju Kola so se vi-šile lani še druge priieditve zlasti več predavanj sodobnega značaja. Poročilo o Dečjem domu Franje Tavčarjeve v Kraljevici je podala ga. Ferjanči-čeva. Oiganizacija beleži za dečji dom v preteklem letu zelo velike izdatke, ker je bilo nešteto popravil. Kolo je moralo najeti posojilo, ki ga ni še izplačalo. Lani je bil obisk gostov zaradi skiajno slabega vremena konec maja in v prvi polovici junija znatno manjši, kakor se je pričakovalo. V burnih septembrskih dneh je bil dom tudi maloštevilno obiskan. Ker je dom sedaj lično preurejen, je želeti, da bi ga v L 1940 posetilo večje število gostov in kolonistov. Blagajniško poročilo je podala in o p:c- moženjskem stanju Kola jugoslovenskib sester je poročala ga. Anica Likozarjeva. nakar je predsednica nadzornega odbora ga. Nika Fleretova predlagala odboru raz-lešnico. ki je bila sprejeta soglasno. Na res lepo uspelem zboru so poročale še o delovanju podružnic delegatke, nakar je bil zbor zaključen. Omožeite študirajo lažje Najboljše sredstvo za uspeh v studiranju je omožiti se. Tako pravi JSlisa Fay Ware, slušateJjica filozofije na Pwacliffe College v Cambridgeu v državi Massa-chussets. Ona je ena izmed petih najboljših študentk v kolegiju in svoj uspeh pojasnjuje enostavno. Bolje študira študentka, če je cmožena. če je sploh kakšna dobra metoda uspešnega studiranja, je gotovo ta. Ko sem študirala v New Yorku se mu tudi ni godilo tako dobro. Zdaj mi gre mnogo lažje. To je tudi razumljivo, kajti zakonska žena rabi mnogo manj časa za družabne zabave in ples kakor dekle. Zena pride z univerze domov in se začne takoj učiti. To je velika prednost mirnega zakonskega življenja. Zanimivosti V Konstanci ob Bodenskem jezeru živi baje edini izdelovalec edinstvenega glasbila antične lire. Izdelal jih je že 700 v štirih vrstah — sopranske, altske. tenorske in basovske. — Radijski aparat lahko pazi na majhne otroke. V predalček v otroški sobi namestimo grafolov, ampijon pa v sobi. kjer se mudi mati. Tako sliši mati vse, kar se godi v otroški sobi. — V Združenih državah rdntgenizirajo tudi pnevmatiko: nove, da najdejo skrite napake, ki jih je do 908 obrabljene pa. da morejo odstraniti iz njih tuja telesa. — V Angliji so ugotovili, da imajo ljudje vedno daljše noge. — Za najstarejše mesto na svetu velja Tepe Gavra v Mezopotamiji, ki je procvitalo približno pred 6000 leti. Nedavno so pa našli ameriški geologi v Iranu razvaline, ki utegnejo biti starejše še za 2000 do 4000 I l?t. V Združenih državah je zdaj opera- i cija slepiča meda in jeli so razmišljati o ! tem. da bi ooorirali že vsakega dojenčka. I — Morda edini kraj na svetu, kjer žen- j s kam ni treba gledati na lepoto, je Tibet. Tam namreč namažejo deklicam takoj po rojstvu obraze, da so črne. — Glavni vzrok poletne utrujenosti ni vročina, temveč več vlage v zraku. — Po barvi glasu lahko sodimo o duševni emociji, ki ga je prebudila. — v nasprotju s prejšnjimi počasnimi metodami lahko ugotovimo količino vitamina B zelo hitro s pomočjo električnega očesa (fotocelice). — Žile na hrbtu roke so za vsakega človeka tako pomembne, da predlaga dr. Friecksen iz Bieasena, naj bi njihove fotografije uporabljali za identifikacijo zločincev namesto odtisov prstov. Te žile so celo pri dvojčkih povsem različne. Razveseljiva bilanca zimskega sporta na Gorenjskem Tako lepe in na prireditvah bogate zime Gorenjci še niso imeli Jesenice. 21. marca. Letošnja smučarska sezona ie v glavnem že za nami. Razen tradicionalnega triglavskega smuka in prireditve za Akom so že vse oomembneiše smučarske odreditve te sezone za nami. Snega ie bilo letos no vse i Slovenj: dovoli. Soričo izredno usodnih snežnih razmer so se vse nameravane smučarske prireditve v celoti izvedle in še celo neka i nepred videnih r-vrh. Vse orireditve so lepo uspele in i-Vazale velik napredek — tako po številu in sposobnostih tekmovalcev. Odlično so uspele zimsko-sportne igre K1D na Jesenicah in na Črnem vrhu. savezno prvenstvo v klasični kombinaciji v Bohinju. III. zlet gorenjskih smučarjev v Tržiču, vztrajnostni tek v Mojstrani, mlad nsko prvenstvo v slalomu v Planici, medklubski smuk na Markelinovi planini in medklubski veleslalom na Rožci. Naivečio pozornost pa so vzbudile tekme za banovinsko prvenstvo štafet 4Xlo km. ki so se vršile v okolici Maribora in katere so ookazale. da so Gorenjci v tei panogi nepremagljivi. Lepo so uspele sAolske pokrajinske smučarske tekme v Bohinju in sokolske mladinske smučarske tekme v Kranju in Stražišču. katerih se ie udeležilo rekoidno število mladih tekmovalcev in tekmovalk. Gorenjski smučarji so pokazali v vseh smučarskih panogah zelo lep napredek. Najšibkejša str^n ie pač še klasična kombinacija, ker tekmovalci na srednie in dolge proge niso na skakalnicah še toliko doma, kot so v tekih. Med tekači je p kazal največji napredek žilavi Jože Knific. ki ie j pustil za seboj že celo vrsto tekmovalcev ' zvenečih imen in ie danes najhujši konkurent maratoncu Francetu Smoleiu. V alpskih disciplinah je letos zaolestel mladi Tržičan Slavko Lukanc. ki je na z^o-tu gorenjskih smučarjev dosegel v smu!*:em slalomu na Rožci dosegel med elito mladih smučarjev I. mesto. Pri mednarodnih smuških Doletih. ki so se vršili na mamutski skakalnici v Planici, je izzval pravo senzacijo mladi Rudi Finžgar iz Krope, ki je gkidko obstal po skoku na 84 m. To ie brez dvoma najlepši uspeh, ki ga je kedai dosegel naš skakalec na tej gigart-ki skakalnici v takih okoliščinah in v t .Vo kratkem času. Ce bo mladi Finžgar tudi na srednjih skakalnicah dosegel med drugimi našimi orvaki tak uspeh, potem smemo pričakovati, da se bo v nekaj letih na veliki skakalnici v Planici lahko kosal s skakalci svetovnih imen. Iz zgodovine vžigalic Zasluga za izum vžigalic gre kemiku Kammeru iz Ludwi£sburga V nekaterih od sveta ločenih krajih uporabljajo ljudje še vedno jeklene in kamnit-ne zažigalnike, predhodnike naših lesenih vžigalic. Do 19. stoletja se je ohranil ta primitivni vžigalnik. Ozek košček jekla, časih celo dobro pozlačen, je pritrjen na bronastem aH zlatem držalu. Tak žepni vžigalnik je bil v 18. in 19. stoletju praktično, obenem pa dragoceno darilo. Eno najlepših spominskih daril so bile vrečice iz sukna, usnja ali svile, v njih pa pipa in kresilni kamen odnosno vžigalnik. Z napredkom v spoznavanju prirodnih ved so prišli ljudje v 18. in 19. stoletju na lazlične načine umetnega prižiganja ognja. Tako so izumili zažigalno zrcalo, pnevmatičen in galvaničen zažigalnik, elektto-pnevmatične vžigalice itd. O teh vžigalnikih se pripoveduje, da so bili sicer dragi, toda zelo udobni in zanesljivi, se zdaj naletimo pri premožnih rodbinah ali v muzejih na različne okrasne vrste takih vžigalnikov. A to so samo še starinski ostanki. Kemiki so jeli posvečati večjo pozornost tistim vžigalnikom, kjer je bila vnetljiva snov pritrjena na lesene paličice. Pri tem so se vžigala lahkogorljiva telesa, kakor žveplo. Prvo tako vžigalico je izumil leta 1812 Schangel. Tudi že Bertholet je izumil leta 1806 pravo vžigalico, narejeno iz smekovega lesa. Dolga je bila 2 in pol palca. Paličica je bila na koncu prevlečena s kalijevim kloratom in z žveplom, če je pa pomočil človek paličico v žvepleno kislino, se je vnela, ko jo je potegnil. Te vžigalice so bile pa drage. Leta 1812 je veljalo 100 takih vžigalic nad šest dolarjev. V času, ko se je pričela doba lesenih vžigalic, so invalidi pripravljali paličice zanje. Za 100 kosov so dobivali 30 krajcarjev. Dunajčan VVerthofer je konstruiral oblic, s katerim se je dalo v desetih minutah izdelati 500 paličic. Pogosto so pa rabili vo-ščenke. To so bila vlakna iz volnene preje, pomočena na enem koncu v vosek, na drugem koncu pa v zažigalno snov. Pa tudi te primitivne vžigalice še niso mogle zadovoljiti človeka. Boljši rezultat so pričakovali od fosforja, ki ga je v 17. stoletju izumil neki beneški trgovec. Fosfor je postal zelo važen pri izdelavi vžigalic. Leta 1S32 sta izumila dva Angleža boljšo vrsto vžigalic, ki sta jih nazvala »lucfier ma-tehes . Počasi so prišli ljudje do spoznanja, da je treba prevleči z zažigalno snovjo konec palčiće in jo prižigati s trenjem ob trdo telo. In zopet so segli po fosforju. Zasluga za izum fosfornih vžigalic gro kemiku Kammeru iz Ludvvigsburga. Njega lahko smatramo za ustanovitelja sedanje industrijske izdelave modernih vžigalic. Toda prvotne vžigalice so bile nevarne. Šele leta 1845 je izumil Schrotter rdeč fosfor, ki ni strupen. Tako so nastale vžigalice, kakršne uporabljamo zdaj. Hanko, finsko pristanišče Mesto Hanko ali Hango, kakor ga imenujejo Švedi, je prišlo zdaj s pristaniščem in okoliškim ozemljem vred za 30 let v najem sovjetske Rusije. Mesto stoji na rtiču Hankoniemi in že leta 1270 je bilo znano kot pristanišče. Navzlic temu pa spada med mlajša finska mesta, ker ustanovljeno je bilo šele leta 1874. ko se je bližala dograditvi železniška proga Hyvin-kaa—Hanko. Zdaj je to industrijsko mesto, ki je zaslovelo enaUo po svoji kamnoseški industriji, kakor tudi po svojem izborne m suhem sadju in tovarnah za umetne maščobe. Tu je tudi baza velikega ribiškega brodovja. ki od leta 1930 vsako leto krene v polarne vode na ribolov okrog Islanda. Pristanišče v Hanko je najpomembnejše finsko pristanišče in država ga je pridno izpopolnjevala. Razmeroma ugodno podnebje in topla voda sta napravila iz Hanko tudi pomembno letovišče. Tu živi okrog 8000 prebivalcev, med njimi tri četrtine Švedov, glavni del mesta leži na južni strani železnice, širok, modem bulvar vodi od kolodvora k spomeniku neodvisnosti, ki so ga postavili tu v spomin na izkrcanje nemške baltiške divizije 3. aprila 1918 med vojno za svobodo. Iz Hanko so prodirale te čete proti Helsinkih. Moderno magi-stratno poslopje, zgrajeno leta 1926 je delo znanih arhitektov Llndgrena in Liliequista. Na griču nad mestom stoji rdeča cerkev, delo arhitekta Ahrenberga iz konca preteklega stoletja, in pa vodovod s pciarnim stolpom, od koder je krasen razgled. Velik okraj vil je namenjen letoviščarjern. Mesto je obkroženo z otočki, na katerih se še vidijo ostanki starih trdnjav, zgrajenih leta 1789 in uničenih po Rusih med krimsko vojno leta 1854. šest kilometrov južno od mesta ob morju stoji morski svetilnik Oko Hankoniemi, zgrajen leta 1815 in znova zgrajen leta 1862 na otoku Majakkamas. Drnnlel Lttuenr Krinka liu 47 Kiiai — Ne bojte se ničesar, mati Gaelova, — je dejal stari kmetici. — Nihče ne bo zvedel, da je Nedolžna prekršila brez svoje volje — uboga žena! — žalost, ki jo nosi v svoji duševni bolezni in ki jo dela skoraj svetnico v očeh praznovernih mornarjev. Nihče ne bo zvedel za zločin vašega sina Mathiasa. Kar skrivajte še naprej Mauricettino nasečnost. — Če pa postane to pretežko, porečemo, da je bolna in pošljem jo k zanesljivim ljudem. — Zanesljiva sem samo jaz, — je dejala Mathu-rina. Obdržim svojo snaho in sama ji bom pomagala pri porodu. Jamčim za to. da pride otrok na svet, ne da bi kdo kaj slutil. Toda potem, kaj storimo potem? — Pošljete mi otroka, — je dejal markiz. — Ma-thias ga lahko skrivaj prinese v Valcor. Upam, da je pripravljen popraviti svojo napako. — Brez vsakega dvoma. Pomaga mi igrati potrebno komedijo. Ker je njegov brat Yves daleč, V državni mornariški službi, lahko dom Gaelov ohrani svojo tajno. — Dobro. Uredimo torej vse tako, da najdejo Mauricettinega otroka moji čuvaji pri eni izmed mrež Valcora. Ljudje bodo mislili, da je vlačuga položila h grajskemu zidu nedolžnega otročićka. Nihče ne bo zvedel, kdo je njegova mati, poskrbel bom za. njegovo vzgojo. Lahko boste sledili življenju tistega, ki bo nezakonski otrok, vendar pa vaš vnuk. In čast Gaelov bo rešena. — Tako sredstvo sem odkril, — je nadaljeval Val-cor, — da bi olajšal razumljivo žalost. Kako bi bil mogel slutiti nečuveno igro usode, ki je odgodilr. to banalno dejstvo do najromantičnejšega razvoz-1 janja. Nekaj tednov pozneje je legla Laurence v porodniško posteljo, še nikoli ni plačala mati svojega materinstva s strašnejšimi mukami. Mislil sem, da se bo meni samemu omračil um, ko sem videl to trpljenje. Napočil je trenutek, ko je bilo treba — da se izrazim točno — šiloma iztrgati plod iz tega ubogega, v bolečinah zvijajočega se nedrija. žrtvovan je bil otrok, ki je čudežnim potom še dihal, ko so ga iztrgali iz telesa. Bila je hči in vsi znaki so kazali da ne bo ostala pri življenju. In vendar je en sam pogled na to ubogo bitje ohranil pri življenju nesrečno mater, čeprav so zdravniki dvomili, da jo bo mogoče rediti. V silni izčrpanosti jo je menda priklepalo na življenje edino čustvo, edina misel na otroka, ki ga je imela vedno pri sebi. Zdravniki so zaman naročali, naj ga ločimo od nje. Hčerkica bo živela samo nekaj ur, so zatrjevali — m mati ji bo sledila v grob, če ji ne boste mogli prikriti, da je otrok umrl. Neke noči. ko sem bil sam pri svoji ženi s strežnico, sva mornla odnesti od speče matere ubogo drobno telesce, ki se je — ah — že ohlajalo. — Kaj poreči Laurenci, ko se prebudi in ko bo zahtevala svojo hčerkico? Prazni izgovori ali molk bo morda smrten udarec za ta izčrpani organizem. Nesrečnica bo še predobro razumela, kaj se je zgodilo. Bil sem ves iz sebe. In ko je bil moj strah na vrhuncu, so mi naenkrat sporočili, da je prišel nekdo, ki hoče govoriti samo z menoj. Bil je Mathias- Sporočil mi je, da je Mauricetta rodila hčerko in vprašal me je, kam naj položi otroka, da bi ga čim prej našla grajska služinčad. — Kje je? — sem vzkliknil tako, da se je Mathias kar ustrašil. Povedal mi je, da je pustil otroka dobro zavitega na varnem mestu v suhi travi. Bil je čas košnje. Noč je bila topla. — Počakaj, da se vrnem, — sem dejal. — Odvedeš me tja. — Vas, gospod markiz? — In že sem odšel z mornarjem, pod raševinastim plaščem sem nesel svojo mrtvo hčerkico. Kako grozen trenutek! Ce bi bil lastnoročno zadavil nedolžnega otroka, bi se ne bil tresel bolj. Dejal sem Mathiasu: To je zavitek, da bi se nihče ne čudil, če bi me videl prihajati z obteženimi rokami. Sam položim tvojo hčerkico na primeren kraj. Mathias je molčal. Bil je zadovoljen videč, da sam za vse skrbim. 2uril se je, da bi čim prej zapustil okolico gradu. Vrnil se je k svoji materi, strašni starki, zmožni ubiti svoje otroke, ko so izgubili čast, in sporočil ji je, da je vse v redu in da je pokora za njegov greh v polni meri storjena- Čim sem v jasni noči zagledal kup sena z belo liso spodaj, sem odslovil mornarja. — Pojdi, Mathias. Jaz vzamem tega ubogega kričača. Od tega trenutka bo na varnem. Položim ga na prag stranskih vrat, skozi katera hodi sluga po zdravnika in takoj pošljem po zdravnika, ki je oddaljen od tu dve url Ni mogoče, da bi sluga otroka ne našel. — Ali hočete, da vas rešim tega zavitka, ker Je narejeno to samo za oko? — je dejal. — Ni treba, — sem odgovoril. — Pojdi, fant moj, in ne beli si več glave s tem. — Jutri se odpeljem v daljno tujino, — je odgovoril, toda povsod bom vaš udani sluga do svoje smrti. Bog vas varuj, gospod markiz. — In od-hitel je. Vse drugo lahko uganete sami, Gaetana. Zamenjal sem mrtvega otroka za živega. In čez nekaj ur so našli moji ljudje trupelce pri enem izmed vhodov v park. Ko se je markiza de Valcor zdramila, je dihalo v njen obraz drobno nežno bitje, toplo v svojem nedolžnem življenju. Mati je bila rešena. Ljubil sem svojo ženo, Gaetana. Takrat vas še nisem znova videl, ljubil sem jo tem bolj, ker sem hotel temeljiteje izbrisati si vašo podobo iz spomina. Otrok, ki mi je bil vrnil Laurenco, je postal v dvojnem pomenu moja hčL In nikoli — razumete, nikoli tista, ki nosi moje ime, ne bo zvedela za zvijačo, ostudno ali plemenito. Sodite kakor hočete, v tisti noči nisem razmišljal. Planil sem k rešitvi kakor plane človek v ogenj, da mn iztrga drago bitja, UNtfp Josfe Zugoncič £ Za Jbfcvodao Huno* Fran Jmtm H Za ugravo in inseratai cM lata Oton ChriHof k V« v Iflubfjari