Kwiryna Handke
PAN V Varšavi
PROCES OBLIKOVANJA ULIČNIH IMEN
Natančna analiza načrtov današnjih mest, posebno takšnih z dolgim zgodovinskim razvojem, daje gradivo za številna zgodovinska in jezikoslovna opažanja. Taka analiza kaže način zazidave mesta, lokalizacijo kulturnih spomenikov, potek ulic, obliko terena, sistem mestnih četrti. Vse to skupaj z imeni posameznih objektov v velikem številu primerov omogoča določiti najstarejši del mesta, reproducirati njegovo zgodovino.
Z mestno onomastiko so se razen zgodovinarjev v zadnjih letih pričeli ukvarjati tudi jezikoslovci. Mestna onomastika v širokem smislu besede zajema vsa imena krajev in objektov znotraj meja mesta, torej: predmestij, četrti, parkov, trgov, voda (z izjemo velikih rek, ki tečejo skozi mesto), mestnih vrat, obrambnih stolpov, mestnega obzidja itd., zlasti pa ulic. Večina omenjenih objektov se ne razlikuje od tistih, ki ležijo zunaj mestnega območja. Tudi njihova imena so analogna ali enaka tako pomensko kot strukturno.
262
v tem članku bom obravnavala imena ulic, saj so te najbolj integralno povezane z mestom. Nastajanje in preoblikovanje te onomastične kategorije bom prikazala s pomočjo zgodovinskega gradiva o Varšavi, zbranega iz virov od XV. stol. naprej.1 Da bi tematiko približala slovenskemu bralcu, bom tam, kjer je to mogoče, za primerjavo navedla še današnja imena ljubljanskih ulic.^
Veliko število mest je nastalo s postopnim razvojem, med njimi tudi Varšava. Mestni organizmi so obstajali že pred podelitvijo mestnih pravic. Njihovi začetki so bile prvotno le občasno naseljene vasi in trgi, iz teh so pozneje nastala naselja s stalnim prebivalstvom. Danes je večina velikih, hitro razvijajočih se mest aglomerativnega tipa, kar pomeni, da so postopoma širila svoje meje in vključevala v svoj obseg okoliške vasi in naselja. Tako so npr. v mejah Velike Ljubljane danes takšni trgi, oziroma vasi kot Jezica, Mala vas, Savije, Kleče, še prej pa so se priključila mestu Bežigrad, Trnovo in druga naselja, ki ležijo bliže središču; ta so se že zrasla s strnjenim središčem mesta.
Mestna onomastika, ki je bila tesno povezana z zgodovino mesta, je tvorila svoj imenski fond, saj je sprejemala starejša terenska imena, ki so že obstajala na danem območju (ta pojav opažamo še danes pri vključevanju okoliških vasi in trgov v okvir velikih mest, ko se lokalna onomastika ohrani ali spremeni v skladu z ustaljenimi navadami) in tvorila nova imena za nastajajoče objekte in ulice, mestna vrata, obrambne stolpe itd. Prvotno so za vzorec rabile iste sheme kot za poimenovanje topografskih objektov zunaj mesta — osnova imena je predstavljala značilne lastnosti objekta, kot so npr. oblika, barva, položaj, rastlinska odeja.^
Mesti Stara in Nova Varšava sta osnovani na višji planoti, razrezani s celo mrežo potokov in rečic, ki so se stekale v Vislo. Ostanek njihovih strug sta do danes ohranjena oblika in potek nekaterih ulic in takšna imena kot Zrödtowa, Zurawia (od imena rečice Zurawka), Dunaj. Sledi obstoja drugih topografskih objektov so ohranjene v naslednjih uličnih imenih: Chmielna (po ledinskem imenu Chmielnik — nasad hmelja). Gnojna (po imenu Gnojna Gora — smetišče), Bagno (po imenu Bagno), Stawki (po vodnem imenu Stawki) itp. V Ljubljani kažejo podobne sledove nekdanje oblike terena imena ulic kot: Bičev-je. Dolgi breg, Mlake, Reber, Zabjak, Prevalj, Med hmeljniki.
Zaprt obrambni sistem srednjeveškega mesta s sistemom ulic je vzrok za nastanek naslednjih imen: Prosta, Mala, Krotka. Ovalna oblika mestnega zidovja vpliva na obliko ulic, ki obkrožajo osnovni mestni kompleks okoli trga; v zvezi s tem so imena kot Krzywe Kolo, Krzywoboczna, Podwale, pa tudi Rynkowa, Pizv Rynku. V najstarejšem delu Ljubljane lahko najdemo analogna imena: Kratka. Rečna, Kriva pot, Prečna.
Seveda ta tip ni značilen le za dele mesta, ki so zaprti z zidovi ali omejeni z drugačnim obrambnim sistemom. Najti ga je mogoče tudi v drugih starejših delih mesta, v novejšem fondu uličnih imen velikih mest pa ga bogatijo še imena pri-;
' Popolno gradivo, opis in jezikovna analiza je v knjigi; K. Handke, Semantyczne i strukturalne typy nazw ulic Warszawy. Wrociaw 1970.
' s pridržkom, da zaradi pomanjkanja zgodovinskega gradiva lahko pride do interpretacijske napake pri določanju izhodišča kakega konkretnega imena.
'' Zaradi pomanjkanja prostora ne navajam popolne pomenske klasifikacije uličnih imen. Navedena je v zgoraj citiranem delu, prim. op. 1.
263
ključenih naselij. Spisek današnjih ljubljanskih ulic vsebuje razmeroma veliko topografkih imen: Pri brvi, Ob pristanu, V murglah, Pod hrasti, Cesta v Mestni log. Na delih, Na gaju. Na stolbi, Na Žalah, Ob potoku. Pod hribom, Pot k ribniku, Pot k Savi in mnoga druga.
Ulice, ki so potekale iz mesta, prehajale v glavne ceste in vodile do drugih krajev, so največkrat nosile imena, ki so označevala njihov cilj, npr.: Zakroczym-ska ulica je vodila do Zakroczyma, Krakowskie Przedmiešcie do Krakova, Czer-skie Przedmiešcie do Czerska, Ujazdowska do Ujazdowa. 2al zaradi pomanjkanja zgodovinskega gradiva ne morem navesti ustreznih primerov za Ljubljano.
V danem gradivu imajo enako funkcijo gotovo Cesta na Brdo, Cesta na Vrhovce, Smartinska cesta. Povsem drug pomen imajo npr. Trnovska ulica, ki leži v četrti Trnovo in ne vodi do nje, ali Šišenska cesta, ki ni pot iz centra do Šiške. Treba je poudariti, da večina ulic tega tipa nima več prvotne funkcije — imajo le spominski značaj (prim. niže).
V teku urbanizacije so nastajali tudi drugi tipi uličnih imen, tesno povezani z življenjem mesta in njegovih prebivalcev. To so imena po nazivih poklicnih skupin, npr. Piekarska, Rycerska (prim. v Ljubljani: Velika čolnarska, Mala čolnarska, Zeljarska, Barvarska, Čevljarska, Ključavničarska, Kleparska steza, Kovaška, Kovinarska), po narodnostnih skupinah, ki so živele v dani ulici, npr. Zydowska (zagotovo ima isto izhodišče Židovska ulica v Ljubljani, medtem ko imajo imena kot Lužiškosrbska, Ruska spominski značaj (in po imenih zgradb, kot npr. Čelna (po zgradbi carinarnice pri prehodu čez Vislo), Kapitulna (po poslopju Kapitlja).
Posebno številna so bila v nekdanji Varšavi imena ulic, povezana z imeni cerkva in redov: Swiqtojanska (cerkev sv. Jana), Swiqtojerska (cerkev sv. Jurija), Dominikanska (red dominikancev), Franciszkanska (red irančiškanov).
V drugi polovici XVI. stol. je okoli nekdanje Varšave nastal obroč naselij, ki so bila privatni teritorij šlahte. To so bila samostojna naselja in celo majhna mesta, z imeni kot Bielin(o), Bosydar, Dziekanka, Leszno, Wielopole. Razen teh so Varšavo obkrožale še normalne vasi in mesta: Mokotöw, Wola, Powqzki, Grochow, Praga. Sčasoma sta se tako ena kot druga skupina priključili mestu. Po njih so se v varšavskem fondu ohranila imena četrti in ulic, ki so prvotno bile glavne ceste, potekajoče iz Stare Varšave do teh naselij in mestec, ali njihove glavne ulice. Nekatera imena so ohranjena v tedanji obliki, npr. Leszno, druga so spremenila svojo strukturo, npr. Grzyböw Grzybowska, ime Grzy-böw pa je postalo ime četrti.
Kako zelo so imena ulic povezana s topografijo mesta, priča primerjava načrtov večjega števila poljskih mest, kjer imena ulic kljub nekaterim spremembam v dolgoletnem razvoju natančno kažejo stadije gradnje mesta in ulične mreže, omogočajo določiti najstarejši del mesta, kjer najpogosteje nastopajo topografska imena ali imena, tvorjena po nazivih poklicev, npr. Mostowa, Grobla (Na Grobu, Na Groblach), Grodzka, Farna, Zamkowa, Spichlerna, Klasztorna, Košcielna, Podzamcze (Podzamkov^ra, Podzamecka), Podmurna, Podwale (Pod-walna, Podwalska), Zawalna, Wahwa, Krotka, Dluga, Wqska, Szeroka, Blotna, Garbarska, Siennicza (Siennicka), Lazienna, Szewska, Rzežnicka itd. Ce primerjamo ta spisek z ljubljanskimi uličnimi imeni, najdemo v najstarejšem delu me-
264
sta naslednja analogna ali ekvivalentna imena: Strmi pot, Ulica na Grad, Na stol-?, Gornji trg. Poljanski nasip. Stari trg. Prečna, Rečna, Vrtna, Razpotna, Trnovski pristan, Ob pristanu. Velika čolnarska. Mala čolnarska, Privoz, Vožarski pot, Zabjak, Za Gradom, Zvonarska. Tesarska, Kleparska, Ključavničarska, Čevljarska.
Do sedaj smo upoštevali le imena z dvočlensko zgradbo (ulica + x), kakršno srečamo v današnjem imenskem fondu. Vendar pa se je treba ustaviti ob vprašanju, kakšen je bil zgodovinski proces nastanka tega tipa imen in kakšen mehanizem tvorbe. Veliko podatkov o tem so mi dale raziskave gradiva o zgodovini Varšave.
V starih mestnih dokumentih nastopajo razen razmeroma maloštevilnih imen z obliko, ki jo uporabljamo danes, najpogosteje opisne konstrukcije, ki še niso imena ulic, vendar igrajo isto vlogo orientacije na terenu.
V okviru teh opisov lahko ločimo bolj ali manj zapletene tipe deležniških konstrukcij :
1. Najjasnejši tip je poved, katere osnova je deležnik na -qcy (redko na -???), ki nastopa kot prilastek osebka (ulica), npr.: Ulica publiczna przez Frete od Bramy Staromieyskey až do Rynku Nowego Miasta y daiey protensive przez Rynek w ulicq zakroczymskq idqca (1667. leta); Uliczki poczqtek swoy od Ulicy publiczney Franciszkanskiej w tylach Dworkow y Domow na Ulicy Publiczney Zakioczymska zwaney stoiqncych, daley zaš pod palacem dawniey Kotowskich, teraz do Konv^iktu Ichmošć Xiqsy lezuitöw Nobilum nalezqcych biegqcey, a ku Zdroiom na grunt Mieyski Wygon zwany wybiegajqcey. . . (1765—1779).
2. Drugi tip je bil prvotno enak prejšnjemu, samostojno obliko pa je dobil po izpadu deležnika na -qcy, npr.: Ulica z Frety mimo košciol S. Jerzego miqdzy ogrodami as w Pole do wa^u poprzeczney drogi (1667. L).
3. V tem tipu nastopa namesto deležnika na -qcy nesklonljivi deležnik na -qc, npr.: ???? fdqc z Nowega šv/iata ku Grzybowu (1659. 1.).
Drugi tip je prehodni stadij k bolj enostavnim tipom, ko lahko govorimo o uličnih imenih v obliki predložnih zvez, npr.ulica do Bonifratrow (2. pol XVIII. stol.); Ulica ku Ujazdowu (1659); Ulica przez Chmielnik (2. pol. XVIII. stol.). Taka oblika ustreza uličnim imenom, ki so se ohranila do danes, ali pa se tvorijo analogno: Na Skarpie (v Varšavi), Na stolbi (v Ljubljani); največkrat imajo topografski značaj.
Imena ulic z zgoraj opisano konstrukcijo niso značilna le za najstarejšo fazo poimenovanja. V varšavskem gradivu nastopata oba sistema drug ob drugem več stoletij, spreminja se le razmerje med njima: sčasoma se začenja pojavljati vedno več samostojnih imen, ki izpodrivajo opisne konstrukcije. V XVII. stol. so opisne konstrukcije še močno razširjene, v XVIII. stol. (posebno v drugi polovici) prevladujejo že samostojna imena, kar je posledica delovanja komisije Boni Ordinis, ki je številne ulice na novo poimenovala ali potrdila že obstoječa imena. V XIX. stol. kažejo uradni spiski že izključno take oblike, kot jih srečujemo danes.
265
Treba je poudariti, da sta oba omenjena sistema opisovanja in poimenovanja ulic odvisna drag od drugega. Do tesne povezave je prišlo zaradi tega, ker je veliko imen izhajalo iz opisov, npr. Ulica do Bonifratröw (idqca) ul. Boni-IratTöw Bonihateiska. V določenem obdobju so ta imena lahko nastopala istočasno, npr. Ulica przez Konwikt ziobiona Ulica Konwiktorska (1765— 1778), potem je prevladalo samostojno ime. Seveda to ne pomeni, da se je pretvorba opisa v ime izvršila vedno in brez izjem. Dosti opisov je izginilo, zamenjala so jih imena, ki niso bila z njim prav nič povezana. Zamenjavo uličnih imen z razvitim drugim členom je pospešila (poleg poenotenja, ki je bilo delo administrativne uprave) močna jezikovna težnja k tvorbi enobesednih imen: to načelo se je uveljavilo tudi na področju krajevnih in ledinskih imen. Analogne spremembe kot Krakow gröd -> Krakow, ali Ksiqäe pole — Ksiqze (lokativ — na Ksiqzem), so nastajale tudi v imenih ulic, npr.: Ulica przez Chmielnik — ul. Chmielna, Sciqzka do Wisly ul. Wislna Wislana. Ta proces je v zgodovini varšavske onomastike zelo jasno viden.
V varšavskem zgodovinskem gradivu je mogoče poleg tega (vsaj v določenem obdobju) opaziti izrazit proces poenotenja dragega člena uličnih imen v pridevniško obliko (zlasti v nekaterih kategorijah), kar je povezano z opisnim značajem tega člena v sintaktični zvezi: ulica + kakšna? (npr. Mila, Brzozowa, Swiqtojan-ska). Takšne spremembe so nastale v imenih naslednjih ulic: Bonifratröw -> ul. Bonifraterska; ul. Franciszkanöw ul. Franciszkanska; ul. Bielino ul. Bie-linskü; ul. Podwale ul. Podwalska -> ul. Podwalna. Težko je v tem trenutku reči, katera oblika drugega člena je pogostnejša — samostalniška ali pridevniška, zlasti zaradi velikega števila spominskih ulic, ki so v poljskem imenskem fondu največkrat samostalniške, torej: Kwiatowa, toda Mickiewicza (poleg zelo redke in starejše oblike Mickiewiczowska].
Rezultat dolgotrajnega preoblikovanja uličnih imen je današnja dvočlenska kon-strakcija, sestavljena iz člena ulica: izenačujočega, enakega v vseh konstrukcijah (včasih imajo to vlogo analogna imena, kot so aleja, trg, nabrežje, pasaža). Prvi člen opisuje drugi: razločujoči, različen v posameznih konstrukcijah (konkretni objekt)^. Ta člen je lahko pridevnik, npr. Nova tadna, Rybia, Ogrodowa, Rzecz-na. Zidarska, prim. v Ljubljani: Nova, Vrtna, Rečna, Lepi pot. Ribja, Zeljarska), samostalnik v nom. sg, ali nom. pl. (npr. Bugaj, Nalewki; prim. v Ljubljani; Bi-čev/e, Mfr/e, Bežigrad, Mlake, Ovinki) ali samostalnik v gen. sg. ali gen. pl. [Konwalii, Sienkiewicza, Ossolinskich; prim. v Ljubljani: Carja Dušana, Trg herojev, Cesta 25 talcev. Pot heroja Trtnika, Martina Krpana).
Ob tem je treba opozoriti na značilno razliko v količinskem razmerju med imenskimi tipi v Varšavi in Ljubljani, ki je nastalo zaradi različnih razvojnih teženj obeh jezikov na tem področju. Za Varšavo in draga poljska mesta so značilna spominska imena po priimkih v obliki samostalnika v genitivu (prim. Sienkiewicza, Krasickiego), medtem ko je ta tip v ljubljanskih uličnih imenih najpogosteje izražen s pridevniško obliko (prim. Prešernova, Trubarjeva, Cankarjeva. Beethovnova, Titova; prim. v poljščini ul. Mickiewicza, zelo redko Mickiewi-
' Treba se je zavedati, da ta člen določa in opisuje objekt (kaže njegove resnične lastnosti ali funkcije) le v primerih prvotnih, motiviranih uličnih imen, nikakor pa ne v spominskih imenih, tvorjenih le po vzorcu prvotnih tipov.
266
czowska, nikoli Mickiewiczowa, toda splošno pani Mickiewiczowa = Mickie-wiczeva žena).
Razen tega obstajajo poljska ulična imena, pri katerih je drugi člen predložna zveza {Na Skarpie), ali zveza samostalnika s pridevnikom {Krzywe Koio), ali pridevnika s prislovom {Nowo-Miodowa, Krötko-Franciszkanska). Kolikor sem mogla ugotoviti, ulic tega tipa v Ljubljani ni. Mogoči so tudi primeri z večbesednim drugim členom {Bitwy pod Grunwaldem) ¦ tudi ta tip je v Ljubljani redek.
Ti zadnji tipi (z več kot enobesednim drugim členom) niso niti v Varšavi niti v drugih poljskih mestih prepogosti. Nekoliko drugače je v spisku ljubljanskih ulic. Zaradi velikega števila topografskih imen, zlasti na področjih, ki so bila šele nedavno vključena v mestni okvir fteh še ni zajelo mestno poenotenje imen), obstaja precejšnje število ulic z razširjenim drugim členom v obliki predložnih zvez, npr.: Pot čez gmajno. Pot k igrišču. Cesta ob progi. Cesta na Brdo, ul. Na griču, ul. Na dolih, ul. Pod gozdom itd.
Kronološka analiza bogatega gradiva uličnih imen kaže na dve središči, kjer so se oblikovala: 1. prebivalstvo, 2. uradi.
Prvo središče je krog prebivalcev, ki tvorijo ta imena in jih uporabljajo. V starejšem obdobju so ulična imena nastajala izključno v tem okolju. Takratna mestna uprava je le uporabljala imena, ki so bila s splošno rabo že ustaljena, ni pa bilo posebnih uradov, ki bi določali norme za poimenovanje.
S hitro rastjo mest in večanjem števila mestnih obiektov ie postalo nujno ustanoviti upravo, ki bi normirala ulična imena. Kodificirali so stara, že obstoječa imena, nastajala pa so tudi nova, vedno bolj konvencionalna — brez pomenske povezave z označenimi kraji.
V različnih mestih je treba unoštevati različna prelomna obdobja, ko se začnejo pojavljati administrativno tvoriena imena ulic. Ponekod začnejo takšna imena nastajati šele v XX. stol. Tudi za Varšavo ie obdobje največjega obsena administrativnega poimenovanja XX. stol., začetek teaa procesa pa sega daleč nazaj — že v letu 1770 je komisiia Boni Ordinis prvikrat naredila uradni spisek vseh uličnih imen v Varšavi. Takrat so se tudi prvič pojavile nekakšne modne težnje pri poimenovanju, nastali so izraziti tematski tipi imen, kot npr.: naravoslovni —: Kozia, Lipowa, Pawia, ki niso bili utemeljeni z zunajjezikovnimi faktorji (topografija, mestno življenje). Sčasoma se je količinsko razmerje med administrativnimi imeni zvišalo v korist prvih.
Kakšne so razlike med administrativnimi in neadministrativnimi imeni? Imena ulic, ki so jih izoblikovali prebivalci, so praviloma nastajala v zvezi z lastnostmi določenega terena (zato tudi toliko topografskih imen). So torej pomensko motivirana in povezana z značilnostmi opisanega objekta. Administrativna imena pa so tvorjena po vzorcu starih motiviranih imen, ne glede na to ali imajo resnično zvezo z opisanim objektom; npr., stara Zakroczymska ulica je resnično vodila do Zakroczyma, medtem ko nova Paryska ne vodi do Pariza: ime je narejeno po vzorcu prve in ima spominski značaj.
267
z razvojem mest, širjenjem ulične mreže in intenzivno urbanizacijo primestnih območij se je pojavila nujna potreba po novih virih za poimenovanje ulic. Eden teh virov je bila uporaba starih imen, že pozabljenih ali izgubljenih zaradi izravnave terena in likvidacije nekaterih ulic. Drag način je tvorba imen po vzorcu že obstoječih: Dunaj in Szeroki Dunaj, Wqski Dunaj, ali Bema in Nowo-Bema, tretji pa prevzemanje uličnih ali topografskih imen z na novo priključenih terenov. Takšna imena pogosto še danes tvorijo prebivalci sami. Po vključitvi teh področij v okvir mesta nastane nov problem — nujnost utemeljenih sprememb v poimenovanju, da ne bi nastale dvojnice, saj ne more obstajati hkrati več ulic z imenom Malinowa, Polna, Kolejowa itd.
Pogosto pa te spremembe le niso tako racionalno utemeljene, nanje vplivajo najrazličnejše konjunkture. Spremembe uličnih imen zadenejo včasih na odločen odpor prebivalstva, ki hoče ohraniti staro ime, na katero je navajeno. Zaradi tega imajo nekatere ulice dvojna imena — uradno (administrativno) in pogovorno, ki ga uporablja prebivalstvo. Ta problem ni nov, obstajal je že v nekdanji Varšavi in drugih poljskih mestih, kar dokazujejo stari mestni dokumenti.
Prvi znak konvencionalizacije varšavskih uličnih imen je bil razvoj določenega tipa naravoslovnih imen, kar je sprožilo cel plaz tematskih imen, npr. po nazivih dreves, cvetlic, sesalcev, ptic, barv, po priimkih pisateljev, literarnih in zgodovinskih osebnosti itd. O povezavi med posameznimi imeni ulic in lastnostmi označenih krajev v tem primeru ne moremo govoriti. Včasih je utemeljen le izbor teme za določeno območje. Tako ima npr. del varšavske četrti Grochöw ulična imena po priimkih poveljnikov in nazivih vojaških formacij iz obdobja Novembrske vstaje 1830—1831, saj se je ena odločilnih bitk odvijala prav na tem področju, ki takrat še ni bilo vključeno v okvir mesta. Vendar pa večinoma niti tako oddalj'ene povezave ni med temo in značilnostmi objekta.
Tematika uličnih imen je tesno povezana s kompleksnostjo zemljišča. Imena, podrejena določeni temi, so namreč največkrat lokalizirana v neposredni soseščini na področju ene mestne četrti. Kompleksi semantično istovrstnih imen niso le varšavski pojav. Kot ena najpopularnejših rešitev poimenovanja v zadnjem času nastajajo v velikem številu večjih mest. Tudi težnja po izposojanju posameznih ali celih kompleksov imen iz mesta v mesto je posledica delovanja administracije. Ta pojav se je opazno razširil v XX. stol. in povzročil nastanek absolutno konvencionalnih imen, saj se je pretrgala vez med imenom in njegovim prvotnim pomenom (če so seveda prenesena imena bila prvotno motivirana).
Iskanje novih vzorcev za poimenovanje ulic je povzročilo tudi bliskovit pohod spominskih imen, ki predstavljajo bogat in neizčrpen vir, zaradi česar njihovo število v vseh mestih neprestano narašča. Posebno produktiven je v tem primeru tip uličnih imen po priimkih znamenitih ljudi.
Prevedla
Majda   Skrjanc-Wozniakowa
268