Ljubljana, dne Štev. 3. Podružnica: Z A G R E B, IZDAJA ZA I SLOVENIJO i 1. lebruvarja 1920._________Leto II. Demetrova ulica 141. IZDAJA ZA I SLOVENIJO J JUG0SL0VAN5KA-B0RZA Informativen list ža trgovino, obrt in industrijo. izhaja 1. in 16 v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: Vse dopise sprejema flnončna ekspedicija MJalelif, Ljubljana, Kongresni trg 3. cenejnsera^: en0os]t^P"0(]o1,o?™j.vJsorko0 Brzojavi. „Ulma Ljubljana. Telefon inferurb. št. 174. Ček.račun šl.11.028. štora in reklamne vesti po posebnem ceniku r, -----------------—gg—---—--——— -------——a----------- ---;--- ■ PREVAŽANJE BLAGA d ŠPEDICIJE VSEH VRST □ SPREJEMANJE BLAGA V SKLADI- BALKAN SKLADIŠČE, SPOJENO S TIROM JUŽNE ŽELEZNICE □ n TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽ- ŠCA n ZACARINANJA n MED- TRGOVSKA SPEDICIJSKA IN KOMI- NICI JADRANSKE BANKE V NARODNI PREVOZITI SELITVE SIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA ej n a LJUBLJANI □ □ □ S PATENTIRANIMI VOZOVI a TRST LJUBLJANA TRST NASLOV ZA BRZOJAVKE: NABIRALNI VOZOVI NA VSE Dunajska cesta 33 „B ALK ANSPED.“ ona STRANI □ a a I. LJUBLJANSKO JAVNO SKLADIŠČE INTERURB. TELEFON ST. 366 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 .............................................................. — ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ — d ŠelEnirgova ulita 7 L, (nasproti glavne pošte.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. litji i tira. pr I Tko treba mlinsko kamenje i i marmor za izrađuju kao i izra-djene grobne spomenike, neka se osobno javi kod Alojzija Vodnika u Ljubljani, kraj glavnog kolodvora. Uplatilo razpošilja«]! .Japstaft loize* ianiiia uspeh oglasov. Trgovska posredova nica za nakup in prodajo ,SLOVENIJA* Jesenice-Fužine, Gorenjsko, priporoča čisto svinjsko mast, slanino, sušeno meso, šunko in fino salamo Cene po dogovoru. Prevzame tudi razna trgov-sa zastopstva. ■ ■ ■ ■ Mekanična radionica prima izradnju sviju mogućih svje-linskih roba, kao i izradnju u autogenem svaru. Dopisi neka se u putuju na Josefa Gu gg e n b e rg er-a, mehanička radionica u Hinterbrühl, N. Oe., Njemačka Austrija % Štev. 3. Stran 2. J [J G O S L O V A N S K A B O U Z A LMO'-cnuE v • • • :A : najmodernijih oblika i iz najboljeg ma- * ter i jala opet dobivaju se uz tvorniške gj :: cijene u skladištu tvornice :: li Peter lC@zina S C©., Litsbllana | Breg štev. 20 Breg štev. 20 p Semena za preprodaiaice priporoča trgovina s semeni mmim. LJUBLJANA Zahteva te ponudbo in vzorce! TOVARNA JESIHA E3 TOVA8HA „OCETiNfi“ - GROMMOVE ESENCE ©ČETNE KISLINE BBQaaaQQ ILIJE Ml LISICA - BEOGRAD. Najmodernejša in naj novejšega ' sistema tovarna jesi ha na Balkanu, dövrsena leta 1914, sedaj popolnoma popravljena, izdeluje 80°/o no jesihovo kislino „OCETIN", ki jo je državni kemik preizkusil in potrdil kot 80%no in kemijsko čisto, za kar tudi jamčim. — Prodaja se v pletenkah in balonih po 5, 10, 20, 25 in 50 kg. Glavni zastopnik: Jo v s« To8owi<, Novi Sad, kateremu naj se p šiljajo vsa naročila. m Tvrdk« Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenipe po najvišjih cenah. bbhhsiiihis mmmmmmmm slamnate toibice (cekarje) predpražnike; vse razliine slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tovarna slamnikov v Stoku, p. Domžale pri Ljukljani Bukev in smrekov les se proda v Planini, postaja Semič, Dolenjsko. Ponudbe na občinski urad. Korak naprej! Dve izdaji „Jugoslovanske borze“, ena v slovenskem, druga v srbohrvaškem jeziku. Na mnogobrojne želje naših cc. čitatcljcv iz srbohrvaškega ozemlja smo začeli izdajati „Jugoslovansko borzo“ tudi v srbohrvaščini; samo anončni del ostane v obeh izdajah neizpremenjen, na posebno željo in proti primernemu doplačilu pa se bodo tudi inserati objavili v jeziku dotične izdaje. S tem korakom je postala „Jugoslovanska borza“ v celi Jugoslaviji enako umljiva in si bp pridobila posebno na Hrvaškem in v Srbiji še mnogo novih čitateljev in naročnikov (na kar opozarjamo cc. gg. interesente). Kljub vedno večjim izdatkom ostaneta naročnina (K 12.— letno) in inseraini tarif neizpremenjena! Ker so vsi ostali listi morali zvišati prvo kakor drugo, je sedaj „Jugoslovanska borza“ najcenejši trgovski list z najnižjhn inseratnim tarifom v coli Jugoslaviji! Ker se razpošilja na približno 50.000 naslovov, i. s. po Sloveniji v slovenski, v ostale kraje pa v srbohrvaški izdaji, je „Jugoslovanska borza" sedaj brezdvomno najbolj razširjen in najbolj čitan jugoslov. trgovski list. „Jugoslovanska borza“ je toraj nekaka vez med slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi trgovci, industrije! in obrtniki in vsled tega tudi najuspešnejši in poleg tega najcenejši trgovski list za inseriranie. Glavni namen našega lista ostane posredovanje med kupci in prodajalci, kar je izraženo že v besedi „borza“. Razven temu bodemo posvečevali vedno večjo pozornost tudi raznim narodno-gospodarskim in notranjim trgovskim vprašanjem (n. pr. v današnji številki s člankom „Pomanjkanje boljših trgovskih moči“, v zadnjih številkah s članki: „Davek na vojne dobičke“, „1 : 1“, „Proračun za reklamo“, „Kartoteka“, „Soudeležba“ itd.) in trgovskim informacijam ter na ta način podpirali razvoj našega gospodarskega življenja. Ker je naš list razširjen \ vseli delih naše Jugoslavije in izhaja v obeh naših narečjih, bo .pred vsem s svojimi številnimi inserati mnogo pripomogel k bližjemu medsebojnemu spoznavanju med slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi trgovci, industrije! in obrtniki. Slovenski trgovci! Slovenski Industrije! 1 Slovenski obrtniki! „Jugoslovanska borza“ Vam toraj nudi najlepšo priliko, da seznanite svoje hrvatske in srbske brate s svojim blagom, s svojimi izdelki, s svojimi tvrdkami in tovarnami! Porabite to ugodno priliko, inserirajte v „Jugoslovanski borzi“ in razširili bodete svoje delovno polje po celi svoji domovini, od Jadranskega do Egejskega morja! „Jugoslovanska borza.“ DRCXiF.RU A PARFUMF.RtJ A 1 CKOTAR LJUBLJANA UOLPOVA IJl.i m I I I I I I I Sl I II I I l I I II I I I I I I »I I I I I I I I I I I , II I I I I I I I I I H I I l I I I I I I I I II I I I I U I I I n I I l I I I I M I l I I I .....i Kose, 5000 komada marke „lopata“ (Spaten) i „tri srca“ (Dreiherz), najbolju štajersku robu preda odmah iz svog skladišta u Zagrebu tvrdka „SVETLA“ - Ljubljana - Mestni trg 25. Najfinije glasovire u najvećem izboru, marke prvovrstnih bečkih tvrtka, nudja od skladišta u Gradcu (Graz) tvrtka osnovana god. 1864. Pristno voščen domači izdelek 9HSF-krema Glavna zaloga in zastopstvo za Slovenijo. TOVARNIŠKE CEHE! Ä1TESSE Cigaretni papir. Cigaretne stročnice. Edino zastopstv.za Slovenijo ERKER &ČERTALIČ LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 43 Istotam se dube tudi druge vrste cigaretnih stročnic, papirja, pisemskega pipirja, pralno in toal tno milo, ko-iomaz, vaseline, ličila i t d. Štev. 3. -I Iv. Iv.: Pomanjkanje boljših trgovskih moči. Pomanjkanje boljših trgovskih moči — prodajalcev, poslovodij kakor tudi pisarniških — postaja vedno občutljivejše. Delo v mnogih podjetjih vsled tega zaostaja, nastaja nered, kupci se pritožujejo nad slabo postrežbo, nastavljene! pa trpijo pod preobilnim delom. Šef, ravnatelj, seveda ne more vedno sam opravljati vsega važnejšega dela, pri večjih podjetjih ga sam niti nadzorovati ne more, preobložen je dostikrat z manj važnimi posli, da mu ne preostaja časa za zasnovanje velikopoteznih načrtov; zanesljivih, samostojnih, zmožnih ljudi pa je nemogoče ali le težko najti. V takih razmerah je seveda razvoj in razširjenje že obstoječih ali celo ustanovitev novih podjetij zelo težka stvar. V takih okolščinah se naša zunanja trgovina ne bo mogla tako razvijati, kakor ji to omogočajo naša izvanredno dobra zemljepisna lega in naša prirodna bogastva. Treba toraj za vsako ceno temu nedostatku čimprej odpomoči, kar pa v državi, kjer je nad polovico prebivalstva analfabetov, ni tako lahko in hitro izvedljivo. Postopajmo kakor zdravniki: poiščimo najprej vzroke bolezni, nato pa primerna zdravila. I. (Vzroki.) Vzrokov pomanjkanja boljših trgovskih sil je mnogo, glavni so pa gotovo razmeroma slabe plače in nesigurnost zasebnih, trgovskih služb Ce primerjamo veliko število trgovskih učencev z izvežbanimi trgovskimi močmi, ki ostajajo svojemu poklicu zvesti, se moramo nehote vprašati, kam da so izginili vsi drugi? Mnogo izmed njih ne sleče več vojaške suknje, posebno taki ne, ki so prišli do računskega podčastnika; drugi vstopijo v državno službo, posebno v železniško, ki jim nudi predvsem stalno, za celo življenje sigurno, čeprav do pred kratkem še precej skromno bodočnost. Sedanje izboljšanje položaja državnih uslužbencev bo našemu stanu še nadalje in v še večjem obsegu odtujevalo trgovsko izvežbane moči. Dosti jih tudi vstopi v različna druga podjetja, n. pr. v zavarovalne družbe, špedicije itd. Kar jih še ostane zvestih svojemu prvotnemu 'poklicu, pa stremi večina za osamosvojitvijo; v današnjih razmerah postane marsikateri tudi ve-rižnik po poklicu. Tako ostane navadno manjvreden, nesamostojen materijal kot „opora svojemu šefu“. Žalosten pogled v bodočnost za večja podjetja, ki so navezana na agilne in zmožne sotrudnikc z lastno inicijativo! Še slabše stoji vprašanje zmr>*"!h pisarniških moči, pisarniških in drugih ravnateljev. Pred vojno je bila industrija in veletrgovina osredotočena v nemških, čeških in deloma italijanskih rokah in sicer velika večina izven današnjih naših mej. V večjih podjetjih na sedanjem ozemlju Jugoslavije pa so bili nastavljeni večinoma tujerodci, ki so sedaj deloma zapustili naše kraje. Vsled poloma stare monarhije- je prešlo mnogo podjetij v domače' roke in mnoga nova so se tudi že ustanovila in sc bodo iz gospodarske potrebe še nadalje ustanavljala. Za vsa ta podjetja treba sedaj hitro poleg tehnikov tudi sposobne, izvežbane ravnatelje, knjigovodje, dopisnike itd. Kje jili vzeti? Trgovskih šol in akademij smo imeli za sedanje razmere vse premalo. In še nekaj moramo priznati, kar na seve ne velja splošno: niso bili ravno najboljši elementi, ki so vstopili v trgovske akademije in šole: mnogo jih je vstopilo, ker v drugih šolah niso mogli prospevati. (Izjeme tvorijo večinoma sinovi iz trgovskih krogov, ki so pričakovali od svojih dobrih zvez dobre službe in hitro napredovanje.) Odkod pa ta antipatija nadarjenih nroti najzanimivejšemu poklicu? Bili so prepričani, da jim nudijo drugi poklici boljšo in važnejšo bodočnost! Med vojno so nadomestovale moške pisarniške moči gospodične, sedaj pa zapušča ena za drugo trgovsko pisarno ter vstopajo v državne službe, k železnici, k pošti in v druge državne ■ urade. Vzrok: v mnogih slučajih do -300 % višja plača in manj dela (navadno 6urno)! izstopivšo žensko moč treba seveda nadomestiti z drugo, UG O SLOVANS K A BO It-Z navadno s kako začetnico, ki morda tudi že čaka na dekret od pošte ali železnice.... Ostalim močem se kupiči delo in ko vidijo, da dobi ta in ona boljšo službo, da zaslužijo morda celo priprosti delavci več, zgubljajo veselje do dela m do svojega poklica... (Dalje sledi.) Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. Gen;rahli konzulat kraljestva SHS v Pragi se nahaja v Dlouhd tfida 43, kamor naj se občinstvo obrača v osebnili in trgovskih zadevah. Sladkorna repa v Dalmaciji. Po naredbi dalmatinske pokrajinske vlade je prepovedana vsaka uporaba sladkorne pese za proizvajanje alkohola. Tvrdka Krupp v Dalmaciji. Za vojne je tvornica Artur Krupp na Dunaju kupila velike komplekse zemljišč v Splitu v površini 12.074 m5 ter zemljišča v Solinu in Blatu pri Dubrovniku s površjem 39.000 m- in 6000 m8 v Budvi. Vsa ta zemljišča je Kruno ktmil, da sezida tam velike hotele. Mestna hranilnica v Splitu se je v imenu splitske občine pogajala s Kruppom radi odkupa teh zemljišč in je- dobila od tvornice obvezno nonudbo, s katero se tvornica obvezuje, odstopiti jih do 15. januarja t. 1. za 3 milijone nemškoavstrii • skih kron po tečaju, ki bo notiral na zagrebški borzi tisti dan. ko se 'ponudba sprejme. Splitsko občinsko uoraviteljstvo je sklenilo sprejeti ponudbo Krupoove tvornice. Reparacijska komisija je dne 19. januarja 1920 pričela oficijelno svoje delovanje. Na prvi seji se uredi vprašanje predsedstva komisije. Železna ruda v Stari Srb’ji. Za časa avstrijske okupacije so začeli neki podjetniki kopati železno rudo v rudniku, ki se nahaja v bližini Velesa. Ugotovilo se je, da je najdena ruda take kakovosti, da bo omenjeni rudnik eden najboljših na svetu. Zaradi tega je minister za šume in rude odredil, da se prične eksploatacija tega rudnika v velikem slogu. Materija! za obnovo zemlje. Podravnatelj odseka za obnovo zemlie v ministrstvu prehrane in obnove zemlje g. Nikola Gionovič. odpotuje v kratkem v Ameriko radi ureditve izseljeniškega vprašanja in nabave raznega materijala, ki je potreben za obnovo ruše zemiie. Akcija g. Gjono-viča je osredotočena v New Yorku. kjer bo imela zlasti tudi nalogo, zbuditi zanimanic ameriških finančnih krogov za narodno gospodarstvo naše države. Vojna odškodnina. Dne 13./I. 1920 se je v Parizu podpisala pogodba, s katero se rešuje , vprašanje volne odškodnine Srbiji. Konvencijo so podpisali tudi naši delegati, a v imenu Francije minister Louchcur. Francoski in angleški delegati, ki so se udeležili pogajanj, so vnoštevali razloge j naših zastopnikov, da pride Srbija čimorej do svojega denarja, katerega potrebuje za svojo obnovo. V poučenih krogih se zatrjuje, da je vprašanje vojne odškodnine za nas ugodno rešeno in da bo vlada dobila avans. Pri razdeljevanju vojne odškodnine dobimo kot prvo polovico 6 % a kot drugo polovico 5 %. tako da odpade vsega skupaj na nas nekaj nad 22 milijard frankov. Nemčija plača kot prvi obrok 142 milijard; od te svote dobi Jugoslavija 9 milijard frankov, ta svota se nam ima izplačati postopno. Ker naša država zelo potrebuje denarja, nam bodo zavezniki za teh 9 milijard frankov izdali b. ic. katere bomo potem zamenjali za gotovino. Porazgovori o_ najetju posolila v Ameriki in Angliji na podlagi teh bonov sc začnejo šc te dni. Pristojbine nrl poštnem orometu pri pošt. ček. uradu In nošt. hranilnici v Sarajevu so od 1. januarja 1920: 1. Manipulacijska pristojbina W vinarjev od vsakega uradnega opravila (vknjižbe), j 2. Provizija od vsake obremenitve na 8k per mille do zneska 5000 K (40 v do 1000 K) in ‘/s per mille od zneska nad 5000 K (20 v do 1000 K). S skupnim zneskom se smejo' posamezni zneski nakazovati | do'20.000 K. Obremenitve v klirinškem prometu in | zneski, katere pošilja ček. urad s poštnimi nakaznicami, so prosti provizije. Elektrarna na Fali. Pri deželni vladi v Ljub- | Ijani so se začela pogajanja radi prevzetja elektrarne na Fali pri Mariboru od strani jugoslo-venske družbe, katere bi se udeležila država v zvezi z javnimi korporacijami in drugimi interesenti. Pogajanj se udeležujejo zastopniki prizadetih uradov deželne vlade pod predsedstvom. g. predsednika dr. Žerjava, kakor tudi zastopniki «t Stro n 3. domačih bančnih zavodov in pa zastopniki štajerske elektricitetne družbe pod vodstvom predsednika Rosshändlerja. Tovarna za steklo v Srbiji. Društvo domačih kapitalistov namerava napraviti v okolici Zaje-čarja veliko moderno tovarno za steklo. Anketa za sladkorno industrijo v Ljubljani. Na vabilo poverjeništva za kmetijstvo je sklicala za 20. januarja v Ljubljano anketo, ki je bila zelo dobro obiskana. Sklenili so podpirati z vsemi sredstvi uvedbo kulture sladkorne pese, kjer je zanjo ugoden svet. poživljajo vlado, da po strokovnjakih pouči naše ljudstvo o pridelovanju sladkorne pese. da se na poljedelskih šolah uvede pouk o tej kulturi, da se energično nadaljuje osuševanje ljubljanskega barja ter da sc prouče razmere v dolenjem Posavju, ali so dani pogoji za ustanovitev sladkorne tovarne. 100 vagonov papirja je ponudilo švedsko-madžarsko trgovsko društvo preko našega generalnega konzulata v Budimpešti naši državi v komoenzacijo ali pa za gotovino. Nova kemična tvornica. V Šoštanju namerava Ljub]janska ' kreditna banka krmiti od tvrdke Agraria in Nickerl & Co. tvorniške objekte in inventar ter ustanoviti delniško družbo pod firmo „Kemična tovarna v Šoštanju“.- Nove železniške delavnice. Naša vlada je nabavila v Avstriji sedem kompletnih železniških delavnic, katere bodo v najkrajšem času urejene na ozemlju naše države. V teh tvornicah se bo lahko zaposlilo ogromno število kovinarjev. Razdelitev avstro-ovrsklh ladij z mani kakor 2000 tonami, čijih delničarji po večini niso niti Jugoslovani niti Italijani in se tudi niso kot take proglasili, se bo izvršila tako, da bodo take ladje razdeliene med Jugoslavijo in Italijo. TrboveMska oremogokopna družba premesti svoj sedež iz Dunaja v Ljubljano, kjer zgradi v Aleksandrov! cesti nasproti gledališču svojo re-prezentacijsko palačo. Sledovi petroleja in soli na Štajerskem. Podpolkovnik Davorin Žunkovič je potoni trudanolnih raziskavam krajevnih imen v svoji knjigi „Eti-mologični krajeplsni slovar“ (Kromeriž 1915) in kot znamenit geolog prišel na sled mnogim naravnim zakladom, ki počivajo manj ali boli globoko pod. površjem na našem Štajerskem. Prišel je na sled premogu, železu, slatini, soli. petroleju itd. Petrolej se nahaja že na površju zemlje, sol pa se je tam nekdaj že kopala, a te rudokope je dala Avstrija uradno zasipati in zastražiti. da se n! škodovalo državnemu monopolu. Meseca marca se namerava pričeti z vrtanjem. Kolonizacija Starc Srbije In Macedonije. Ministrstvo za agrarno reformo je pripravilo uredbo za kolonizacijo Stare Srbije in Macedonije. Po tej uredbi je vse postopanje pri kolonizaciji zelo enostavno urejeno. Poslaništva kraljestva SHS. Naše kraljestvo ima sedaj svoja poslaništva v teh-le mestih: Bukarešta. Praga. Arhangelsk. Stockholm, Kodani, Haag, London, Bruselj. Bern. Paris, Rim. Vatikan, Madrid, Lizbona. Atene. Washington, zastopnik v Omsku, diplomirana agencija SHS v Kahiri, generalni konzulat v Solunu. Krfu, Korici, agencija kraljestva.SHS na Dunau-, generalna konzu-»®lata SHS v Pragi in Bukarešti. častni konzulati: V Belgiji: (K je konzul. OK je generalni konzul) Louvain K. Anvcrs K, Liege K; na Orškem: Pirce OK. Krf VK (vicekonzul), Kanthe VK. Patras VK; na Danskem: Kodani OK; na Angleškem: Manchester K. Bradford K, Malta K, Sidney K. Melbourne K, Bristol K, Glasgow K; v Ttaliii Rim OK. Milan OK, Turin OK, Genova OK, Benetke K, Florenca K, Brindisi K. Bari K. Palermo K. Reggio di Calabria K. Catana K; na Portugalskem: Lizbona OK, Oporto K; v Romuniji: Braiia K. Bukarešta OK; na Francoskem: Pari' OK. Bordeaux K, Lyon VK, Lilie K. Marseille OK, Nice K: na Nizozemskem: Amsterdam OK. Rotterdam K: v Ameriki: Newyork OK; v Švici: Ženeva K: na Švedskem: Stockholm OK, Norköping.K: na Španskem: Barcelona K, Vanelcia K; na Čehoslovaškem: Praga OK. Kr. srbsko pooblaščene trgovinske agencije v inozemstvu: kr. pooblaščena trg. agencija Oe-neva, šef Nikola Petrovič OK, kr. poobl. trg. agencije v Rimu s filijalama v Milanu in Neaplju, šef Vojislav Petkovič, trg. agent; kr. poobl. trg. agencija v Ženevi, šef Stcvan Brkič; kr. poobl. trg. agencija v Londonu, šef Ceda Mijatovič; kr. poobl. trg. agencija v Chicagu, šef, Jovan Miloševič; kr. poobl. trg. agencija v Newyorku; kr. poobl. trg. agencija v Marseillu, šef Ljubomir Mihailovič; kr. poobl. trg. agencija v Solunu, lastnik Beogradska Zadruga. Inozemstvo. BARVA vsakovrstno blago ČISTI obleke PERE SVETLOLIKA domače perilo (pošilja po isto na dom) ovratnice, zapestnice in srajce tovarna JOS. REICH T J i i K! 5 o ti «i Poljanski nasip štev. 4. IjjUUlj£tlici} Podružnica: Šelenburg. ul. 3. Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38' Čar idealne lepote! Krema Zoraida! Ifigenia pasta-milo. Lepa žena ima neopisno moč, nepremagljivo čarobo to trdijo znanstveniki, pesniki. Najel o vršen ej še sredstvo moderne kos meti ke /a dosego idealne, mikavne lepote. To divino polepšalo j c sestavljeno po receptu boža n st vene orientalke Zora id e, zvezde turškega harema bivšega Abdul Hamida iz, .čistega rastlinskega soka, meda, ciimnovega soka, s čimer prekaša vse umetne škodljive dosedanje proizvode. Velika doza bruto Vs kg K 30* . seda j nedosežno. Tega ču-dotvornega mila ne priporočam samo onim, ki rabijo kremo Zora i do, marveč vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker ne varuje samo nežne, polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in odstranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te divne pasle ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete male količine na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, pa tudi ostale se vesele nad tem izumom, kajti z umivanjem s pasto Ifigenia mora tudi angeljska lepota zasvetili v krepkejšem sijaju Čarobe in razcveta. K 20--. ozxIt- Ra zven Zovaide in paste se priporoča bledo-O'IIA« ličnim osebam Rožni sok, popolnoma ne-obraz in ustnice. Z uporabo Rožnega soka Rožni škodljivo rdečilo postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje zore, a ustnice zarde jasno kakor Škrlat. Cena večje stckleničiee^ K G-—. Am eri kanski Hair Petrol. sivo0lvaTastsriat Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petrola. Izum dr. P. Williamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe lasje takoj lep sijaj, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. Williamsona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr K 18*—.) Saj pesnik ne poje zastonj: „Lasje moji so ko svila gosta, Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko“. Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne in dosego čarobne lepe te. Navodila in opisani izdelek pošilja vURANUS“-PARFUMERIJA. I. Kosmetiška parfumerija, Ljubljana, Mestni trg 11 I--1__1--1 ^ ZAJČJE KOŽE 1 od divjih in domačih kupuje po n a j v i š j i h cenah tvrdka % t:. IVAN ŠMIGOVC - ŠOŠTANJ izdelovalnica klobukov. f§\ Zamenjava tudi klobuke STflMPILJE Anton Černe GRAVEUR Ljubi ana, Dvorni trg štev. 1. Varčevanje z razsvetljavo na Nižjeavstrij-skem. Nižjcavstrijska deželna vlada je izdala naredbo. ki vsebuje navodila za: varčevanje s plinom in električno eneržijo. V zmislu te naredbe se ustavlja osebni promet dunajske cestne železnice. Poraba nlina in električne energije za proizvajanje gonilne sile je prepovedana; od tega so izvzeti samo gotovi aprovizacijski obrati. V raznih prodajalnih prostorih in skladiščih je prepovedana vsaka razsvetljava po 15. uri. Tudi razsvetljava z nadomestili ni dovoljena. Dvorane za koncerte in predavanja, gledališča, kinematografi, varieteji itd. se zapro. Cena sladkorja v Avstriji. Glasom obvestila avstrijskega ministrstva za prehrano se zvišajo cene sladkorja v Avstriji na 60 do 65 K za kg. Na dunajski borzi se vrši vsled omejitev v razsvetljavi in prometu kupčija samo ob ponedeljkih, sredah in sobotah. Gospodarska pogaianja med čehoslovaško in avstriisko republiko. Pogajanja v čehoslovaško-avstrijski komisiji za promet, so privedla do dogovorov glede ureditve prometa med obema državama. Delavnice državne železnice v Cmuntu bodo v s vrh o popolne izrabe prešle v upravo čehoslovaških državnih železnic še pred formelno predajo cmuntskega ozemlja Čehoslovaki. Dalje so se sporazumno sklenile podrobne odredbe za organizacijo medsebojnega tranzitnega prometa. Vprašanje ekonomične izrabe vagonskega prostora in lokomotiv, kakor tudi vprašanje odvažanja premoga iz revirjev se je povoljno rešilo. Komisiia za premog se je bavila danes v prvi vrsti z razdelitvijo premoga, ki se bo dobavljal iz Če-hoslovaške Avstriii. med posamezne skupine kon-zumentov. Tudi glede teh vprašanj se je dosegel p opol en sporazum. Soliter iz vode sladkorne repe. Češki listi javliaio, da so imeli poizkusi v tvornici sladkorja v Peckyh glede uporabe vode sladkorne reoe za izdelovanje solitra nopolcn usocb. Menijo, da bodo mogli na leto izdelovati 600—700 vagonov solitra. Ta količina zadostuie za notrebo čehoslovaške republike po eksplozivnih tvarinah. Angleško-češko zMižame. V Pragi se je osnoval ansdeško-češki klub. ki ima nalogo, da goji trgovske in socialne odnošaje med obema deželama. Klubovi prostori se nahajajo v Obecnem dumu. Zveza čehoslovaških'bank ie sklenila, da se sme na industrijske vrednostne papirje dovoliti posolilo -samo do 30 % kurzne vrednosti, na vrednostne papirje pa do 40 %. Papirji, ki na borzi ne notirajo, se smejo zastaviti le do 30% z omejitvijo, da se na akcijo teh neoficiielnib papirjev ne sme posoditi več. kakor 1000 čehoslovaških ali 2000 avstrijskih kron, pa če se ti papirji prodajajo še tako drago. Razdelitev vagonov. Tz Prage se poroča: V naikraišem času se bodo sestali v Pragi čebo-sl o vaški in avstrijski delegati s francoskimi železniškimi strokovnjaki, da sc nosvetuieio o načinu razdelitve vagonov Kakor i avl j a „Prager Tagblatt“, bo Franciia dobavila državam, ki so nastale na ozemlju bivše monarhije, razen prvotno obljubljenih 5000 vagonov še drugih 5000 da se tako omili prometna kriza v teh državah. Nemška valuta na londonski borzi. Angleški ministrski svet ie skleci, ukiniti vse gospodarske odredbe proti Nemčiji. Nemška valuta ie na londonski borzi v pondeljek prvikrat zopet oficijelno notirala. Pese ima Nemčija v tem letu mnogo manj kot lani ter bo pridelala komaj 1 in pol milijona tnn sladkorja namesto 3 milijone ton. kakor lani. Na Češkem je sladkorni produkciji neizmerno škodoval sneg koncem septembra in v oktobru 1919. Trgovsko In Industrljalno vohunstvo sc je no vojni zelo razpaslo posebno v Nemčiji, in sicer zlasti v korist ententnib trgovcev in industrijalce v. Pred kratkim so listi prinesli vest, da so v badenskih tvornicah anilina in sode zmanjkali važni dokumenti o nekem tajnem kemičnem postopku in da so te dokumente prodali uslužbenci v neprijateljsko inozemstvo. V neki berlinski tvornici so zmanjkale važne risarije in drugi dokumenti. Vsled hitrega postopanja kriminalne policije sc ie posrečilo preprečiti to trgovsko izdajo. Prijeli so osunfljene uslužbence, ki so svoj čin takoj priznali in vrnili ukradeni materijal. RADENSKI zdravilni Jurjev Kraljev in Gizela vrelec Zdravilišče : Slatina : RADENCI (poprej Bad Radein). Diverzne aggregate i elektromotore . proda iz svog skladišta u Ljubljani uz najnižje cijene tvrdka „Svetla“, Ljubljana, Mestni trg 25 Informacije d tioliavnili virih zahtevajo razne tu-in inozemske tvrtike ođ naše uprave.Prosimo vsled tega VSE jugoslovanske trgovce, obrtnike in industrijce za sporočilo o delokrogu in izdelkih njihovega podjetja. - - - Uprava „Jugoslovanske Borze“. AGENTURA IN KOMISIJA J 011 išIFIJA Sprejme se zastopstva solijnih prvorazrednih tu- in inozemskih tvrdk. ::: Od inozemskih tudi samoprolajo za vso Jugoslavijo ali pa tudi sama za en del. •riporoča 3DöD se obenem lastni račun za in nakup in pridajo r.zrga blaga na prosi za tozadevne ponudbe, ccon ■■■■■ Francosko -jugoslovan. komercijalna družba PARIS. ZAGREB. Metno ilo oi 5 K io 35 K Mava io pročai v drogeriji Kolinska voda 70' garantirana „ADRUA“,šelenligovanl.5 Oa dičalo mine teie __ SUSill _ Ha deželi laiebi me .lllllll razmnožuje strojno i Mno pisanje (risbe, nole) putem neiz-rabljive, Pakle nikada nado-mjestka potrebne stakt, plošče Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za cijelu kraljevimi SHS ŠELEMIl 011« ŠUI Genova tranzitna luka za švicarsko trgovino. Avtonomni konzorcij genovske luke je podpisal v Bernu, Curihu in Bazileji pogodbo, v kateri se je zagotovi! privilegij vsega švicarskega tranzita. S to pogodbo so težko prizadete luke v Anversi, Rotterdamu in Hamburgu, ki so imele dosedaj nekak monopol za švicarski uvoz in izvoz. Obnovitev belgijske industrije. Glasom poročita belgijske legacije v Beogradu so dela obnovitve belgijske industrije že toliko napredovala, da je misliti na zopetno vzpostavitev kupčijskih zvez_ s svetovnimi tržišči. Kot predmete, ki jih bo Belgija v kratkem izvažala, navaja legaciia naslednje^ steklo, šipe, zrcala, kozarce, steklenice, notrebščine za razsvetljavo, cement, keramične kocke iz cementa in gline, lovske puške, različni kemični materijal, barve, lake, volnene tkanine, klobučevino, izdelke iz usnja, torbice za dame, I klobučarske izdelke, barvasti oanir, igralne karte, molitvenike, svete podobe, vžigalice, pohištvo, igrače, sukanec, svilo, materijal za telefonske in brzojavne naprave, žeblje, vijake, kuhinjsko in emajlirano posodo, kovinaste izdelke za pohištvo, notrebščine za razsvetliavo. kandite. vodovodne in plinske cevi. materijal za železnice, vagone, poljedelsko orodje, nožarske izdelke, kirurgične instrumente, čipke, bombaževe tkanine. V obratu je že 18 plavžev. Število obnovljenih obratov narašča od meseca do meseca Nadaljnje informacije je dobiti pri ,.Legation de Belgique“ v Beogradu. Holandski državni kredit Nemčiji. Med nemško in holandsko vlado se vrše nekaj časa v Haagu pogajanja glede dovolitve holandskega državnega kredita Nemčiji. Kakor noročajo berlinski časniki, bodo ta pogajanja kmalu dovršena. Gre j za svoto 200 milijonov goldinarjev, t. j. za 4 milijarde mark. Od tega naj sc porabi približno 140 milijonov goldinarjev za nakun surovin, 60 milijonov pa za nakup živeža Kredit se dovoli za 10 let in se dovoli po tem. kako ga bo Nemčija vračala. Nemčija sc zaveže, da bo prejemala sirovine I in živila iz Holandbc in zagotovila Holandski nekatere važne gospodarske koristi, kakor glede dobave premoga itd. Nadaljnje vesti nraviio. da se je ta pogodba že sklenila. Obresti znašalo 6%. Ameriški milijonarji za Avstrijo. ..Baseler Nationalzcitung“ poroča iz Pariza, da se vrše v Parizu popajania. da bo 100 večkratnih milijonarjev Amerike dalo avstrijski vladi na razpolago no en milijon dolarjev proti dalekosežnim jamstvom. da se zajamči prehrana Avstrije in Dunaja. Letni sejem v Lyonu. Na prihodnjem letnem sejmu v Lyonu bo zastopanih najmanj 2100 francoskih tvrdk. Dalje se računa na udeležbo 126 angleških, 105 italijanskih, 75 ameriških, 68 švicarskih, 15 belgijskih ,12 nizozemskih in 11 romunskih tvrdk. Za Dansko, Švedsko in Norveško bo reserviranih 31 paviljonov. Tudi čehoslovaška republika bo častno zastopana na sejmu; na češke tvrdke bo odpadlo 35 do 30 paviljonov. ČRNILO RDEČILO Barva za štampilje RDEČA IN MODRA „SNAŽI“ na* čistilo za vse vrste kovine, razpošilja vsako množino „Proizvol kemlMi tvarin" Opekarska cesta 4B MJElljflttlitÄ: Kupuje i prodaje sve vrsti valuta, deviza i Importno vrijednosnih papira uz n i eksportno lajpovoljnije uvjete. poduzeće. BOBtli ÖDIß: Nudja svoje bogato skladište kolonijalne Kavu i ine robe kao: Stipse Laštilo Bonbone Čokolade Metle Mandule Rižin škrob Kante za ulje Croždljica Sumporni cvijet Kante za med Smokve Modra galica Cikoriju Rogače Karbit Findžane • Sardine Konac Brod na Savi [|f|l$|||0 Brod na Savi Inleruban telefon b oj 59 Brzojavi: Promet Proda se popolnoma :: nov :: angleškega sistema (z vso mlinsko opravo), na bencinmotor, 12 PH ame-rikanskega sistema, z dvema mlinskima kamnoma za belo in črno moko. Istotam se proda dobro ohranjen kosilni stroj: Ponudbe na Jakob Vršča?, Otovec 18, p. Črnomelj, Dolenjsko. Štedite s pod plati! j J Usnjati nabitki z žebljički, za moške in ženske čevlje, garnitara poK2-—, m za otroške po K l-50, se zopet do- »t bivajo v ljubljanski zalogi tovarne Z»: „PEKO“ - čevljev :: ‘j* PETER KOZINA & CO. | LJUBLJANA, Breg 20. :::: PREPRODAJALCI POPUST! : ■■■■BSE ■■■ EBBSaBBBBBBBBeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBFBBBBBBBBBeeB ■ OEESEB E E E i m a H i 8 a g s ■ B B ■ B e s 3 Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija 1. Mit a lllim dobavlja vse vrste bartonaže, vreče in druge papirne izdelke za trgovino in industrijo. Lepenk , ovojni in pi alrti :: papir v vs»ki množini. :: B S a B a B 0 B B 8 a B ■ B a ■ h Dobavni viri: Trgovina. - Commerce. Dobavna vrela: Oh? t. - Metiers. Lieux d’achat industrija- - Industrie. Agenture: Sursaux d'agente Filip Pečenko, Ljubljana,’ Dunajska cesta fi M Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. Deželni pridelki ^Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Drogerije: Drogueries. I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Adrija (B. Čvančara), Ljul Ijana, Šelenburgova ulica 5. Elektro-oddelek Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 48. Ka tonaža Kartonaža. Cartonnage. T. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Kolesa: Koturi (bicikli). Bicyclettes. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14. Anončna eksped.: Expidifian. d’ annonces. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Automobili: Automobiles. T. Goreč, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Barvanje blaga: Bnjaditanje robe. Teinfurerie d' dtoffus Jos. Reich, Ljubljana. Poljanski nasip 4. Šelenburgova ulica 3. . Brane: Herses. „Komet" d. z o. z Ljubljana, Danajska cesta 33. - Čiščenje perila: Eiiitenje rublja. Bianchissage Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Senlenburgova ulica 3. Čevlji (prodaja): Cipele (prodaja). Souliers (venfe) Peter Kozina & Co. Ljubljana P,reg 20. Čiščenje stanovanj: in oken: Nßffoyage d* apparfemcnfs ef de fenefres. Čišćenje stanova i prozora. Fran Parkelj, Lju ! a na, Šelenburgova ulica 6. Damski krojač: Krojač za dame. Taiileur pour dames. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6./I. Elektrotehnični predmeti: Elektrotehnički predmeti. Objels d’ člectofechnigue. „Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. 25 Komisijonelna radnja. Commerce en commission. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. F. & A. Uh er, Ljubljana, ^ Šelenburgova ulica 4. A Verbajs, Ljubljana, Linhartova ulica 4. Fotograf zavod Etablissement photegraphigue. Atelje „Helios“ Veličan Bešter, Ljubljana, Aleksandrova ulica 5 Fotomanufaktura: Photomanufacture. Adrija „B. Čvančara" Ljubljana, Šelenbugrova ulica 5. Krojač- Tailleur. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Gumi-tehnlčnl: Gumi-tehnički. Gomme fechnigue. J- Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Galanterijsko blago Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Kefir Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. L» pe 'ke: Ljepenke. Eartons. I. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Manufakture Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. Motorna kolesa: Kolači za automobile. Motocycles. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Papir: Papier. I. Bonač. Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Marija Tičar, Ljubljana, Najveće tvorničko skladište papira, St. Kugli, Knjigarn hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb. Parfumerjs: Parfüms. 0. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta 12 * Zagrebška borza. Pisalni stroji: . 1 Pisači strojevi. Machines a čerire. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Pralnica Pravnica. Blanchisserie. Jos. Reich, Ljubljana, i Poljanski nasip 4. Šelenbur. ul. 4. Pisarniške potrebščine: Pisarnicke pctrebšline. Usfensiles de bureau. L Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. The Rex & Co., Razglednice Marija Tičar Lljubljana, Šelenburgova ul. 1 Semena Sjemenje. Semences. Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12. , Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Skladišče (javno): Baikan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 - Plakatiranje: Affichage Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni Irg 3./I. Telefon št. 174. Slamniki Slamnati s'ešii. Chapeaux de palile. Franjo Cerar, Stob p. Domžale. Poljedeljski stroji: Poljedjeiski strojevi. Machines agricoles. „Komet“ dr z o. z. Ljubljan , Dunajska Cesta 33 Svetloiikatnica Prannica i gladionica rublja. Repassage fin. Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 J^ K. Chudy Tyniste n/Orl. Češka Čehoslovaška Ep. (Špecialiteta: .Seljačke vodenice* — za jarmu, brašno i gerstte. Štampilije Štambilje. Esfampiiies. Anton "Černe, Ljubljana, Dvorski trg 1. Pohištvo: Poknffvo. Meubles. Brata Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta (Kolizej). Transport, podjetje Transpotno poduzeće. Etablissement de transport Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. ; 66. Popravilo strojev: Popravljanje strvjeva. Reparation de machines. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Trg. posredovalnica Tgovacki posedovni zavod. Nčgotialions d‘ affaires. „Slovenija“, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. Premog Bgljev. ffouille. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. T, govina z deželnimi pridelki i Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de produits du pays. Anton Pauli, Ljubljana, Kolodvorska ulica dl. Sever & Komp. Ljubljana. Wolfova ulica 1*2. Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima St. Kugli, Knjižara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb. Ure Monfres, pendules. Fr. Čuden sin, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. Vinske preše Pressoirs. „Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Vinska klet Vinski podrum. Cave. „Pri Maliču", St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Žarnice lavlje. Becs D'ćlectricitč. „Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25. Zavaro alnica Osiguravaonica. Assurance. „Croatia“, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. Zlatnina Orf&vrerie. Pr. Čuden sin, Ljubljana, Šelenburgova ul 7 if-fs I gg-s ž£!= P Vrednofa 2(K) 400 400 250 200 200 100 400 400 ()00 00 100 400 500 200 200 30 8 340 16 30 4°,o državni boni kraljevine SHS . 4'/2 0/0 , 'P/vO o kranjsko deželno posojilo 1.1017 . Banka i štedionica za. Primorje, Sušak Hrvatska banka, Zagreb v eskomplna banka, Zagrebu.e. „ splošna kredit, za v., Žagi eh n poljedelska banka, Zagreb „ zem. hipotek, banka, Zagreb . „ trgovska banka, Zagreb . . „ zemaljska banka, Osijek . . Jadranska banka....................... Ljubljanska kreditna banka n. e. . . . Narodna banka, Zagreb................. Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . Riječka pučka banka, Rijeka . . . . . „Croatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik Osječka strojna tovarna, Osijek. ... „Slavonija**, d.d. za lesno industrijo, Brod Devize: London 1 funt......................... Praga 100 kron........................ Pariz 100 frankov..................... Curili 100 frankov.................... Valute: Dolarji i 00.......................... Bolgarski levi 100...............’ Čeho-slovaške krone KM)............... Francoski franki 100 ......... 1 Napoleon d* or................. Nemške marke 100...................... Romunski leji 100 .. . Lir ICO . . . * Draliem 100 . . . . Kurz 16. T. v Kurz 23./I. v Kurz 27./I. v :— — — ~r~— denarju blagu denarju blagu denarju j blagu 100*— - - - 115 — 860'— 910 — 1100 — 1150 — 1035 — 1100 — • 450 — 500 — 1550*— 1520 — 1510- 1535- 1545- 490*—■ 509 500' - 96 — 100'— 96 — 102- 101 — 395 — 390 — 365*— '378- 313 — 310 — 322 - 318'— I 827 - 815'— 825'— 815'— 820'- • 810'— ! 815' - 2 J 00 — 25 <0'— 2700 - 2100'- — » 1 - 539*— 540- 535 — 540 — 10200'— 10300' - 10000'— 10200'— 10000'— 10100-— 460 - 478'— 508 — 5 •8 — 485 — 497 — 8000'- 780'— 775- 750' 1510' ! 560'— 2500'— 1640'— 1650' — 1660 — 140 — 149' - 150'— 156*— 145* 150 — 880 — 900-— 915 — 940 — 9 JO'- 980'— 1750'— 1850*— 1800 — - 8600 — 8900' - 8900 — 9100'— 9150 — 9500*— 180'— 180'- 175*— 130*— 145*- 160 — 135 — 160 — 880'— 914'- 905-— 915 — 326' • 330'— 328'— 332*— 336'— 20f)*— 215'— 225*— 228'- 105*— 212'— 205'-^ 225- 224*— 226'— 205*— 215'— 075- — — — 710 — 730*— Kmz 31./I. v denarju blagu Najceneje in najiigo(lne:e inserirate lal?:n v slov., hrvat., srpskih in inozemsk. listih polom Mod otelijo. Zi nosni trg it. 3 Telefon inferurhan štev. 171 Plakatiranje v vseh mestih kraljevine SHS. limetniški reklamni plakati. Heklamni proračuni. • • Uvoz — izvoz. Pouk strankam o postopku pri izvozu blaga v inozemstvu. Izvoz blaga v inozemstvo se vrši: A. pri blagu brez kompenzacije proti predhodnemu osiguranju dobre valute in plačilu eventualne izvozne carine; 13. pri kompenzacijskem blagu brez osiguranja dobre valute proti plačilu eventualne izvozne carine. Ad A in B:- Carina se odmenja na podlagi certifikata, oziroma uverenja. A. Pri izvozu brez kompenzacije, t. j. brez istočasnega uvoza drugega blaga iz inozemstva v tuzemstvo, je treba, da stranke osigurajo dobro valuto. Kot dobra valuta veljajo francoski in švicarski franki, angleški funti, lire, dolarji, holandski goldinarji, grške drahme, ne pa nemške marke in seveda že celo .ne nemškoavstrijsko žigosani avstroogrski bankovci. Izvozniku se je obvezati, da odda tujo valuto, ko jo sprejme, priv. Narodni banki v Beogradu na jtorist Devizne Centrale v Beogradu-proti izplačilu protivrednosti v jugoslovanskem novcu po kurzu Beograjske borze onega dne, ko bo valuta stavljena na razpolago. Kot jamstvo za izpolnitev te obveznosti je položiti pri tukajšnji ekspozituri ali 20 % približne fakturne vrednosti izvoženega blaga v gotovini, v priznanih vrednostnih papirjih itd. ali pa garancijsko pismo kake tuzemske banke z delniško glavnico najmanj treh milijonov kron s katerimi se banka zavezuje, da izplača za slučaj, da bi izvoznik svojih obveznosti ne izpolnil, Devizni Centrali 20 % omenjene fakturne vrednosti v dotični tuji valuti. Vsako tujo valuto je izvoznikom polagati v korist Bureau Centrale des Devises du Ministere de Finances du Royaumc des Serbes, Croates et Slovenes v Beogradu, ali neposredno pri priv. Narodni banki v Beogradu, ali pa na račun te banke. a) v Parizu: pri „Comptoir National d’ Es- compte de Pariz“, b) v Ženevi: pri „Banque de Paris & des Pays- Bas, Succursale de Geneve“, c) v Rimu pri „Banca d’ Italia“, d) v Londonu: pri „Samuel Montagu et Comp., London E. C.“, e) v Solunu: pri „Banque Nationale de Grece, Salonique“. B. Pri izvozu kompenzacijskega blaga, t. j. blaga, ki se izvaža za drugo, iz inozemstva prihajajoče blago, strankam dobre valute ni osigurati 'in za ta izvoz ne veljajo pod odstavkom A navedene ^oločbe. Na dokumentih, ki jih stranka predloži ekspozituri Devizne Centrale, pa ima biti od Centralne Uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu, ozir. od njenih podružnic izrecno potrjeno, da se izvoz vrši proti kompenzaciji. Ad A in B. Izvozno carino odmerja Ekspozitura Devizne Centrale in jo je plačati še pred izvozom blaga pri finančni deželni blagajni. Zato noben izvoznik ne more izvoziti blaga v inozemstvo, predno od Ekspoziture Devizne Centrale ni prejel certifikata, oziroma uverenja za blago, ki ga namerava izvoziti. Prepoved izvažanja grških drahem in italijanskih lir. Finančno ministrstvo je prepovedalo izvažanje grških drahem v svoti preko 700 komadov in italijanskih lir v svoti preko 1200 komadov iz kraljestva SHS. Potniki ne smejo nesti seboj več vrst denarja, katerega izvažanje je prepovedano, ako presega vrednost svoto 1000 francoskih frankov. Denarstvo. Finančno ministrstvo je naročilo za okoli dve milijardi dinarjev novih bankovcev. Misli se, da bo ta količina novčanic zadostovala za izmenjavo dosedanje krone. Relacija med avstrijsko krono in poljsko marko je bila v seji poljskega državnega sveta v Varšavi določena v izmeri 50 mark : 100 kron. Sklicanje mednarodne konference radi devalvacije evropskih valut. Kakor javlja „Petit Pa-I risien“ iz Londona, se'kaže v tamošnji javnosti i že več dni veliko razburjenje zaradi trajne devalvacije evropskih valut, ker je tečaj funta šter-iingov, ki je sicer večji od* tečaja drugih evropskih valut, vendarle manjši od tečaja dolarja. V ! krogih angleške vlade se smatra to kot resna j gospodarska nevarnost. Pred nekoliko dnevi je več znamenitih državnikov naslovilo na Lloyda Georgea spomenico, v kateri (priporočajo hitro sklicanje mednarodne konference, na kateri bi se proučavala sredstva, s katerimi se more Evropa rešiti iz sedanjega gospodarskega kaosa. Včeraj je finančni minister povabil podpisatelje te spomenice k posvetovanju. Po listu „Daily" Express“ odobravajo politični in finančni krogi Anglije sklicanje te mednarodne konference p ,d 'vodstvom Anglije. Promet v plačevanju na Madžarskem. Naredbi od 19. in 22. februarja 1919 o začasni omejitvi prometa v plačevanju sta razveljavljeni. Odslej velja samo še omejitev, da se nežigosanc krone avstroogrske banke ne smejo uvažati in nakazovati na Madžarskem. Izjemoma sme to dovoliti finančno ministrstvo. Na potovanju in v obmejnem prometu se sme uvažati 1000 K v ne-kolkovanih bankovcih. Devalvacija papirnatega denarja. „Daily Te-I legraph“ piše, da znaša devalvacija papirnatega denarja pri angleških funtih 15, pri francoskih frankih 48, pri lirah 58, pri avstrijskih kronah 97 odstotkov. Vojni dolgovi vsega sveta znašajo okoli 40 milijard funtov šterlingov. Množina pa-pirnatega denarja je narasla v Franciji za 375, v Angliji za 244, v Zedinjenih državah za 171, v Italiji za 435, v Nemčiji za 675, v Avstriji pa za 3700 odstotkov. Pravilnik razsodišča zagrebške borze. Poslovnik razsodišča zagrebške borze se nahaja sedaj na oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Zagrebu ter ga bodo poslali poverjeništvu za pravosodje, da izreče o njem svoje končno mnenje. Nato se bo pravilnik objavil. Avstrijski eno- in dvekronski bankovci se bodo žigosali. Nežigosani bankovci pa bodo do nadaljnje odredbe še vedno veljali kot plačilno sredstvo. Žigi bodo enaki, kakor na večjih bankovcih, samo barva žiga bo zelena. Promet. Brzojavni promet z Bolgarijo je sedaj dovoljen, in sicer za državne, službene in zasebne brzojavke. Pristojbina od besede znaša 15 par : 60 vin. Minimum znaša 1 dinar. Nov par ekspresnih vlakov Dunaj-Trst št. 3 in 4 se je uvedel od 26. januarja. V smeri z Dunaja proti Trstu vozi ekspresni vlak vsak ponedeljek in petek, v obratni smeri pa vsak torek in soboto. Ekspresni vlak št. 3 odhaja z Dunaja ob 7.20, prihod v Maribor 13.34, odhod 14.24, prihod v Celje 15.35, odhod 15.50, prihod v Ljubljano 17.27, odhod 17.47, prihod v Logatec 18.36, odhod 19.10, prihod v Trst ob 21.35. — Ekspresni vlak št. 4 odhaja iž Trsta ob 6.15, prihod v Logatec 9.30, odhod 10.10, prihod v Ljubljano 10.49, odhod 11.29, prihod v Celje 13.10, odhod 13.25, prihod v Maribor 14.48, odhod 15.08, prihod na Dunaj 22.00. Fa dva vlaka imata samo vozove I. razreda, in sicer 5 vozov za potnike z Dunaja do Trsta, 1 voz zq potnike z Dunaja do Ljubljane m 1 voz za potnike z Dunaja v Beograd. Vsak voz ima samo 39 sedežev. Zacarinjena ali carine prosta prtljaga je dopustna v največji skupni izmeri do 200 kg za osebo. Razen voznine je plačati tudi za nabavo amerikanskega premoga po 20 lir t. j. 120 jugoslovanskih kron za vsako prekoračenje državne meje. Izkaz Osebnih vlakov, ki od 20. januarja dalje prihajajo in odhajajo iz Zagreba drž. kol.: L Odhod iz Zagreba (drž. kol,): Brzovlak št. 5816 ob 24.17 v Sisak, Brod, Vin-kovce, Osijek, Beograd, Bukarešto. Brzovlak št 5717 ob 3. v Ljubljano, Trst, Pariz. Mešanec št, 1064 ob 5.15 v Karlovac (vsak petek). Osebni vlak št. 1011 ob 6.55 v Koprivnico, Križevce, Bjelovar, Virovitico, Slatino, Našice, Osijek. Osebni vlak št. 1010 ob 8.50 v Karlovad, Ogulin, Srpske Moravice, Bakar. Simplon—Orient-Express št. 5814 ob 9. v Brod, Vinkovce, Osijek, Beograd, Bukarešto. Mešanec št. 518 ob 11.13 v Sisak, Sunjo, Brod, Vinkovce, Osijek, Beograd. Mešanec št. 518/11 ob 11.24 v Sisak, Sunjo, Dobr-Ijin, Banjaluko. Mešanec št. 1065 ob 13.03^ v Dugoselo, Novsko, Pakrac. Mešanec št. 1046 ob 14.50 v Karlovac. Osebni vi. št. 1015 .ob 15. v Dugoselo, Križevce, Bjelovar, Koprivnico, Gjurgjevac, Kloštar. Mešanec št. 6803 ob 16.28 v Varaždin, Cakovac, Krapino, Gor. Stubico. Simplon—Orient-Express št. 5713 ob 21. v Ljubljano, Trst, Pariz. Mešanec št. 1044 ob 21.20 v Karlovac, Ogulin, Gospić, Srpske Moravice. 2. Prihod v Zagreb drž. kol.: Brzovlak št. 5817 ob 2.10 iz Beograda, Bukarešte, Osijeka, Vinkovce v, Broda, Siska. Mešanec št. 1045 a ob 7.30 iz Karlovca. Mešanec št. 1064 ob 7.33 *iz Koprivnice, Gjur-gjevca, Križevcev, Bjelovara. Mešanec št. 1046 ob 8.13 iz Novske, Du gega sela, Pakraca. Simplon—Orient-Express št. 5714 a ob 8.30 iz Pariza, Trsta, Ljubljane. Osebni vlak št. 6802 ob 10.01 iz Čakovca, Varaždina, Krapine, Ggr. Stubice. Mešanec št. j 041 ob 10.24 iz Srpskih Moravic, Ogulina, Karlovca. Mešanec št. 519 ob 17.52 iz Beograda, ludjijc, Vinkovcev, Osijeka, Broda, Sunje, Siska. Mešanec št. 519/11 ob 18.12 iz Banjaluke, Dobr-Ijina, Sunje, Siska. Osebni vlan št. 1011 ob 18.23 iz Bakra, Srpskih Moravic, Ogulina, Gospića, Karlovca. Mešanec št. 1043 a ob' 18.56 iz Karlovca (vsaki petek). Osebni vlak št. 1048 ob 18.59 iz Osijeka, Koprivnice, Našic, Slatine, Virovitice, Bjelovara, Križevcev, Dugega sela. Simplon—Orient-Express št. 5815 ob 20.24 iz Bukarešte, Beograda, Osijeka, Vinkovcev, Broda, Siska. Brzovlak št. 5716 a ob 23.36 iz Pariza, Trsta, Ljubljane. MaEi cglasi. Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilo, osebno in po pošti stare file in pliš klobuke za gospode in dame. Ženitna ponudba. Gospodična prijetne zunanjosti, ki je primorana vsled nenadnih razmer voditi sama veliko ugledno trgovino želi poročiti inieligentnega trgovca. Ozira se samo na delavnega dobro situira nega in podjetnega gospoda. Prednost g. primorcem in v železniški stroki iz-vežbanim. Diskreci a zajamčena. Resne ponudbe s sliko se p. osi pod „SOČA“ 378 na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Proda se dobro ohranjen godbeni avtomat firme Popper. Cena K 6500-—. i dotam 15 hekto štajerskega sadnega mošU d K 4'50 za lit. franco kraj prodaje. Ponudbe pod „Avtomat in mošt6 na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Klingerit, asbest in tehnične materijale ima v zalogi Odon Koutny, Ljubljana, Kolodvorska ulica. Mala hišica ali pa parcela za postavitev iste v ljubljanski okolici se kupi takoj. Ponudbe pod „Hišica* na upravo lista. Kompan'on, trgovsko naobražen i poduzeian, sa 40—50 hiljada bruna traži se za vrlo uspješnu fabri kaciju, kakove u Jugoslaviji j oš nema. Invalidi irnadu prvenstvo Pismene ponudbe na An. ekspedicijo Al. Matelilč, Ljubljana, Kon mesni trg 3. Pisalni stroj, kateregakoli sistema, z vidno pisavo, kupi uprava „Jugoslovanske Borze6. Velika stavba v bližini Borovelj, porabna za hotel, penzijo, zdravilišče ali kak zavod, na prodaj. Vsled nizke cene bi se izplačalo kupiti isto tudi kot stavbeni'materijal. Freda se le Judoslovanu. Ponudbe se prosijo pod „Stavba“ na Anončno eks-ped cijo Al. Matelič, Ljubljana. Hiša ali vila se kupi v ljubljanski okolici, najraje v bližini Št Vida nad Ljubljano. - Ponudbe pod .Št. Vid“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Namizni telefon se proda. Na ogled v Anon-čni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana. Hotel ob Vrbskem .ezeru na prodaj. Ponudbe pod „Hotel“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Zlat ščipalnik z lepim etuiem se proda. Na oghd v upravi lista. KNJIŽARA :: ST. KUGU HRVATSKOG ■ SVEUČILIŠTA I JUGOSLÄV. AKADEMIJE ZAGREB e ■———a ■Baeea** aaeHe Muzikalije, knjige, časopisi, učila svih jezika i " svake struke. —— Naklada knjižara, ■ tiskara i knjigovežnica. aa qh h TVORNIČKO SKLADIŠTE PAPIRA svžke vrsti na g veliko. Sve šolske i pi$arn. potrepštine, g TVORNICA PAPIRNATIH VREĆICA sa strojevima. ■ Kresiva od naboja iztumbaka, laščena a K 4 50, posrebrena sa lančićem a K 5-40, dobavlja u priznano najboljoj izradbi uz pretplatu iznosa ili uz pouzeće sa primjernom pretplatom na račun, mekanička radionica .lo m dolžine); v žlebih kovane deleža avtomobile in vagom*; krogle za cementne mline itd. "S...................................■■■■■■■lin«.......^ v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki ODJELA manufakturna i modna roba Najveća zaliha u Jugoslaviji e?- Ftadica & Fabris Split (Dalmacija) Bavi se: s prevzemanjem vseh vrst narodnih in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega blaga, z izvozom vseh dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnoga blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže. i!::!!!iiii!ii!!!i!ii:i!i!iii! Brzojavni naslov: Radfab. mHüiiüiuummmiii:: (51_______________________________________________________________(& RAZPOŠUJAONA SCHWAB&BIZJAK Ljubljana :: Dvomi trg Poštanske nar učbe obavljaju se tačno. Gg. trgovcima preporučuje se osobni nakup. SitliiEMŠ®