VPLIV RELIEFA NA LASTNOSTI PRSTI NA BOČU, V DOLINI DRAVINJE IN V DRAVINJSKIH GORICAH
Ana Vovk*
Izvleček
Relief je eden izmed pomembnih geofaktorjev. ki vplivajo na nastanek, razvoj in lastnosti prsti. Z metodo ugotavljanja stopnje povezanosti med reliefom in prstjo je prikazana medsebojna odvisnost teh dveh elementov v izbrani pokrajini v severovzhodni Sloveniji.
Ključne besede: značilnosti reliefa, lastnosti prsli. stopnja povezanosti, pedomorfo-loška karta, vertikalni reliefni protiI.
INFLUENCE OK LANDFORM CHARACTERISTICS ON SOIL PROPERTIES IN THE CASES OF BOČ, THE DRAVINJA VALLEY, AND THE DRAVINJSKE GORICE
Abstract
The landforms are an important geo-factor which influence the origin, development and properties of soils. Wilh the method of discovering the degree of connection between the landforms and the soil, the correlation has been established out between these two elements in the selected landscape in north-east Slovenia.
Key words: Landform characteristics. Soil properties, Degree of correlation; Pedo-morphologic chart
llvod
Osnovni namen naloge je bil ugotoviti povezanost med lastnostmi prsti in razgibanostjo površja v Dravinjskih goricah, dolini Dravinje in na Boču. Ker gre za razmeroma manj proučeno pokrajino severovzhodne Slovenije, je bil namen proučiti prevladujoče pokrajinske prvine in kakovostno opredeliti vlogo posameznih
Mag. Oddelek za geografijo. Pedagoška fakulteta. Koroška c. 160, Univerza v Mariboru. 62000 Maribor.
pokrajinotvornih dejavnikov (predvsem reliefa) na razvoj in lastnosti prsti. Postavili smo si štiri cilje:
1. proučiti abiotske elemente, litološko osnovo, relief (naklon, nadmorsko višino, ekspozicijo), podnebne in vodne razmere ter biotska dejavnika vegetacijo in prst;
2. ugotoviti kvantitativno povezanost med reliefnimi značilnostmi in lastnostmi prsti;
3. izdelati reliefne profile in na podlagi vloge reliefa in ostalih pokrajinotvornih elementov prikazati zveze med značilnostmi reliefa in lastnostmi prsti;
4. na proučevanem območju Dravinjskih goric, Boča in Dravinjske doline količinsko dokazati doslej znane ugotovitve o odnosih med reliefom in prstjo.
Vpliv reliefa na lastnosti prsti smo proučili z naslednjimi metodami:
- z analizo reliefa: na podlagi topografske karte 1 : 25 000, osnovne državne karte I : 5000, rokopisne geološke karte 1 : 25 000, letalskega posnetka povečanega na 1 : 5000 in digitalnega modela reliefa (DMR 100);
— s pedološko analizo pokrajine: na podlagi rokopisne pedološke karte 1 : 25 000, terenskih meritev in laboratorijskih analiz smo dobili količinske podatke o lastnostih prsti.
Po standardnih pedoloških metodah so bile opravljene naslednje analize prsti:
a) fizikalne: mehanska sestava (tekstura) s sedimentacijsko pipetno metodo po Koehnu in mednarodno teksturno klasifikacijo; skeletnost s sejanjem vzorca skozi sito premera 2 mm in tehtanjem ostanka na situ;
b) kemijske: reakcija prsti z merjenjem potencialne kislosti v 0,1 n KC1; delež organske snovi po Walkey-Blackovi metodi in delež kalcijevega karbonata z volumetričnim merjenjem s Scheiblerjevim aparatom;
količinska ugotovitev stopnje povezanosti med reliefnimi značilnostmi in lastnostmi prsti z metodo korelacij z računalniškim programom Statgraf in z izračunom determinacijskih koeficientov.
1.	Naravnogeografske pokrajinske značilnosti
1.1	Abiotske geografske značilnosti pokrajine
Omejitev območja proučevanja
Proučevano območje leži v severovzhodni Sloveniji, na prehodu iz subpanonske v subalpsko Slovenijo, in obsega tri pokrajinske tipe: gričevnate Dravinjske gorice, dolino Dravinje in Bočko hribovje.
Velikost proučevanega območja je 24 km". Najvišja točka leži na nadmorski
višini 978 m — vrli Boča, najnižja v dolini Dravinje 254 m. Višinska razlika je torej 724 m.
Gospodarsko in naselitveno težišče je v spodnjem pasu gričevja, na prehodu doline v gričevnati svet, kjer so ugodne naravne razmere. Največje naselje v proučevanem območju so Poljčane.
Reliefno se kažejo velike razlike med tremi pokrajinskimi tipi: na severu se v smeri vzhod-severozahod vleče gričevje, ki je geološko miocenske in pliokvartarne starosti ter zaradi ugodnih reliefnih oblik nudi dobre možnosti za kmetijstvo. Na jugu leži hribovje iz trdih triasnih karbonatnih kamnin, ki predstavlja podaljšek vzhodnih Karavank in s svojimi značilnostmi, kažejo se v litologiji, reliefu in vegetaciji daje svojstven videz pokrajini. Med gričevjem na severu in hribovjem na jugu leži dolina Dravinje, ki je morda bolj kot druge doline v Sloveniji izrazit rezultat naplavljanja reke Dravinje. Zaznamovana je z vsakoletnimi poplavami, ki onemogočajo hitrejši razvoj prsti, zato je vegetacija in raba tal prilagojena holocenskemu ilovnatemu nanosu, ki nekaj dni po poplavah ostane na površini zemlje.
1.1.1 Geološke značilnosti
Meja med mezozoikom (triasom) in kenozoikom (terciarjem in kvartarjem) je dolina reke Dravinje. Južno od doline se v Bočkem hribovju vzpenjajo apnenci in dolomiti, torej karbonatne kamnine, ki dajejo temu delu pokrajine videz alpskega sveta (nadmorska višina 978 m in naklon severnega pobočja tudi več kot 35°.
Terciarno gričevje sestavljajo številne kamnine, ki so na geološki karti združene, kar je pomenilo oviro pri pedološkem proučevanju gričevja. Gre za miocenske laporje, pomešane s peskom in glino, litotamnijski apnenec, ki se pojavlja v obliki otokov in je bil v preteklosti pomemben za žganje apna, ter za pliocenske konglomerate, peske in gline.
Holocenska naplavina Dravinje je geološko in litološko enotna, saj gre za ilovnati drobni pesek, ki ga Dravinja naplavlja v dolino, kakor hitro se konfiguracija terena zniža, to pa je takoj južno do Slovenskih Konjic. Ilovnati nanosi geološke sedanjosti so zaznamovani z visoko podtalnico.
1.1.2 Relief (naklon, nadmorska višina, ekspozicija)
Naklon, nadmorska višina in ekspozcija so predstavljeni z DMR 100. Karte kažejo deleže posameznih reliefnih kategorij, primerjava vseh treh kart jasno kaže reliefne razlike med pokrajinskimi tipi (gričevjem, hribovjem in ravnino).
Bočko hribovje: pogosti nakloni so 20° do 40°, prevladujoče nadmorske višine so nad 600 m, na višinah okrog 800 m se pojavljajo t.i. “vrtače”, ki so povezane s kraškimi pojavi (Gospodarič, 1984). Prevladujoča ekspozicija je severna in severovzhodna, ob regionalni cesti v smeri Rogaške Slatine pa prevladujejo zahodne lege.
RELIEF PROUČEVANEGA OBMOČJA
BOČ
dravinjske gorice
6^ DOLINA DRAVINJE
DMR 100
Slika 1: Relief proučevanega območja.
0 -	2		1 1 %	C		240 -	260		1 4%
2 -	5		1 4 X	d	P	260 -	300		41%
5 -	20		54*			30 0 -	450		24?.
20 -	35		1 9%			+50 -	600	H	7%
35 -	90	■	2%	j		60 0 -	1000	■	1 2%
DMR 100 M
Slika 2: Naklon reliefa v stopinjah.	Slika	3:	Nadmorska	višina	v	m.
Slika 4: Ekspozicija.
Med hribovjem in gričevjem leži dolina Dravinje, kjer je vpliv vode pomembnejši od vplivov reliefa.
1.1.3	Podnebne značilnosti
Prikaz podnebnih značilnosti je povzet po študiji "‘Celovit razvoj podeželja Dravinjska dolina”, izdelani na Katedri za pedologijo, prehrano rastlin in ekologijo na Biotehniški fakulteti.
Proučevano območje po Köppenovi klimatski klasifikaciji uvrščajo v tip Cfvv "bx”, ki označuje vlažno, zmerno toplo podnebje s padavinskim minimumom
v	zimskih mesecih. Za obdobje 1951-1980 so v bližini proučevanega območja naslednje opazovalne postaje: Rogaška Slatina (235 m), Slovenske Konjice (332 m)
in Žetale (330 m). Podatki za ekstreme so povzeti za daljše opazovalno obdobje (1931 1987). Spremenljivost klimatoloških elementov je posledica reliefa in različnih nadmorskih višin od 254 do 978 m. Dolgoletna povprečna temperatura zraka je med 8,4° C in 9,4° C, odvisno od nadmorske višine. Najhladnejši je januar s povprečnimi temperaturami zraka od -2,0°C do -1,3°C, najtoplejši pa julij z vrednostmi od 17,0° do 18,7°C (tabela I). V ekstremno toplih letih doseže povprečna letna vrednost temperature zraka do 10,2° C, v hladnih pa le 8,10 C.
Tabela 1: Povprečna dolgoletna temperatura zraka (T), povprečna dolgoletna januarska (TJAN) in julijska temperatura zraka (T.IUL) v Rogaški Slatini in Slovenskih Konj icah (Celovit razvoj podeželja...)
Nadmorska višina	(T)	(TJAN)	(TJ UL)
(m)	°C		
Rogaška Slatina 235	9,1	- 1,4	18,6
Slovenske Konjice 332	9,4	0,8	18,8
Trajanje sončnega obsevanja v celem letu znaša od 1700 do 1880 ur. Najdaljše je julija, 240 do 260 ur, in najkrajše decembra, 45 do 50 ur. Letna energija globalnega obsevanja seže do 1150 kWh/m' (Celovit razvoj podeželja...).
Dolgoletna povprečna količina padavin na obravnavem območju je od 1000 do 1200 mm. V ekstremno mokrih letih doseže 1400 mm, v suhih le 840 mm. Najmanj padavin pade februarja (od 50 do 55 mm) in največ v juliju (od 120 do 140 mm). V poletnem času pade približno 350 mm padavin, pozimi pa le okrog 160 mm. Dravinjska dolina ima letno od 107 do 110 padavinskih dni s količino padavin več od 1 mm, od tega 37 dni s količino več kot 10 mm in le 13 dni z več kot 20 mm padavin na dan. Število nevihtnih dni v letu je okrog 20, od tega od maja do septembra 18. Povprečno ima območje 1 dan s točo v letu. Najpogostejše so nevihte, tudi s točo, v juniju in juliju. Povprečna letna evapotranspiracija znaša okrog 700 mm, naj višja je julija (okrog 130 mm) in najnižja decembra (pod 10 mm).
Za vegetacijo in prst so pomembne podnebne razmere v času vegetacije. V vegetacijski dobi (april september) se srednja temperatura zraka giblje med 13,0 in 15,3° C. Nižinski svet ima vrednosti višje od 15,0° C. Dolžina obdobja z minimalno temperaturo zraka nad 0°C je v nižinah okrog 260 dni, na nadmorski višini 700 m pa le še 240 dni. Količina padavin v vegetacijski dobi, ko pade do 55 % vseh padavin, znaša okrog 550 mm, evaporacija pa okrog 580 mm.
1.1.4	Vodne razmere
Analiza rečne mreže pokaže, da zbira Dravinja vodo s severnega pobočja Boča in južnih pobočjih Dravinjskih gričev. Reka Dravinja poplavlja najmanj enkrat
letno (običajno v novembru). Poplavna voda ostane na površini največ 10 dni in pokrije celotno dolinsko dno, do najnižje holocenske terase.
Na severovzhodnem robu proučevane pokrajine teče reka Ložnica. Je regulirana in ne poplavlja več. Vodo zbira s severnih pobočij Dravinjskih goric.
Glavni problem v dolini Dravinje so periodične poplave, ki se pojavljajo zaradi neurejene struge Dravinje. Najdlje zastaja voda v manjših depresijah in meandrih. V plitvih depresijah je vodoravna in navpična cirkulacija vode otežena. Zato se znaki občasnega zastajanja vode pojavljajo že na globini 30-40 cm. Talni profil je sestavljen iz horizontov A-Go-Gr, redukcijski horizont Gr se pojavlja, kjer je talna voda stalno navzoča.
2.	Biotske značilnosti
2.1 Vegetacija
V	nižinskem območju Dravinjske doline so v preteklosti rasli gozdovi doba in belega gabra (Robori-Carpinetum) (poimenovan je združb je povzeto po Krajevnem leksikonu Slovenije IV, 1980), ki sojih izkrčili. Na poplavnem območju je gozd večinoma izkrčen, prevladujejo travniki s higrofilnimi travami, bički in šaši. Tik ob vodotokih uspevata siva (Alnus incana) in črna jelša (Alnus glutinosa).
Bukov gozd s tevjem (Hacquetio-Fagetum) je prevladujoča združba hribovitega Boča. Na nadmorski višini nad 700 m prehaja v klimozonalno združbo visokogorskega bukovega gozda Savensi-Fagetum.
Površinsko prevladujoča združba gričevnatega sveta je acidofilni gozd bukve in gradna z belkasto bekico (Querco Luzulo-Fagetum), ki je rastiščno malo zahteven. Po dolinah, ki niso bile primerne za kmetijska zemljišča, se šil ijo acidofilni gozdo-
vi	belega gabra in belkaste bekice (Luzulo-Carpinetum).
Na shematski karti so predstavljene prevladujoče rastlinske združbe.
2.2 Prsti
Iz rokopisne pedološke karte v merilu 1 : 25 000 je razvidno, da se na proučevanem območju pojavlja 14 tipov prsti. Naj večji del obravnavanega območja pokriva evtrična rjava prst na pesku, peščeni glini, laporju in ilovici. Pokriva osrednji del Dravinjskih goric, na severnem obrobju meji na pobočni psevdoglej, ki ob dolini Ložnice prehaja v amfiglej. Na južnem obrobju goric so ponekod lapornate prsti, a pretežno rigolane. Na območju goric se ob strugah potokov pojavljajo še obrečne, srednje oglejene prsti.
Na Boču so na strmih pobočji apnenca in dolomita razvite rendzine, na manj strmih območjih pa pokarbonatne prsti. Ta dva tipa prsti sta prevladujoča na Boču. Na severnem vznožju Boča so na nekarbonatnih kamninah različne distrične prsti.
V	dolini Dravinje so neposredno ob strugi Dravinje obrečne oglejene prsti, ki z oddaljevanjem od rečne struge preidejo v srednje globoko oglejene in globoko oglejene prsti. Na stiku doline in gričevja so razvite evtrične rjave prsti. Kljub pogostim poplavam Dravinje imajo obrečne prsti pomembno vlogo v kmetijstvu, predvsem zaradi ravninskega reliefa.
Na podlagi prevladujočih profilov so predstavljeni glavni tipi prsti po pokrajinskih tipih:
Podbo
pč [jčftne
BnbO
594
Slika 5: Bočko hribovje. 84
cm
0
20
cm
22
77
RENDZINA
P 3
Ah
A
G
MG
PESEK MELJ GLINA
<2 mm %
10 30	50 7)	90
CaC03	PH
%	KCl
1 23	4 5
	H
POK AR BO N AT NA
P 2
D
V
j*
4)
PGI
Pl
PESEK MELJ GLINA
<2 mm %
10 30	50	J)	90
CaCOj
%
7 23
org. snov
°/
/o
2 4 661}
r
pH
KCl i* 5 <5
org■ snov
°/
/O
— O cj >
c1
§ O
s:-p
Cfc,
VS.
LO
CfcCS,
o
oj >
</) i_
§o
•N
S
KJ
«Jt
S
u->
K
Slika 5a: Rendzina in pokarbonatna prst.
p n
c m
25
V
52
P/,
110
Ah
(B)
Go
Gr
Pl
PGI
Pl
Pl
PESEK MELJ GLIN/
<2 mm %
10 30	50	71	90
CaCOj
%
/ 23
PH
KCl
4 5 6
org■ snov
%
2 4 6 8 t?
-- a <u >
•'l l_ § °
3
O:
S
Q:
Slika 6a: Obrečna, oglejena prst.
It—Drumlol
05 (uca
J46-’
>l)tu.n<
Poljčam;
org■ snov
KCI
2 mm %
MCI
120
135
Slika 7a: Evtrična rjava prst.
,EK MELJ GUN/i
org■ s n ov
KCI
P 10
1 23
cm
50
SO
----------------1
3.	Povezanost značilnosti reliefa in nekaterih lastnosti prsti
3.1 Korelacijski koeficienti
Kvantitativne vrednosti značilnosti reliefa (naklon, nadmorsko višino, ekspozicijo) in kamninsko podlago smo korelirali s posameznimi numeričnimi podatki o lastnostih prsti (globino profilov in horizontov, mehansko sestavo, skeletnostjo, organsko snovjo, reakcijo in deležem karbonatov v prsti) in izračunali korelacijske koficiente.
Računali smo tudi delež skupnih faktorjev oz. odstotek vpliva posamezne značilnosti reliefa na določeno lastnost prsti. Delež skupnih faktorjev smo dobili s pomočjo koeficienta determinacije r, ki nam pove, kolikšen del variabilnosti enega pojava je pojasnjen z variabilnostjo drugega pojava.
Vrednost determinacijskega koeficienta se giblje od 0 do 1, izražamo jo tudi v odstotkih.
(Opombe: r2 smo računali le za statistično pomembne koficiente. Zaradi preglednejše primerjave je bilo treba oznake horizontov in podhorizontov poenostaviti s skrajšanimi oznakami:
* 1 - zgornji sloj profila, za horizonte A, Ah, Aa, in
* II spodnji sloj profila, za horizonte (B), B, E, Go, Gr.)
3.2 Naklon in lastnosti prsti
Tabela 2: Stopnje povezanosti med naklonom in lastnostmi prsti
Variable	r I	r II
1. naklon - globina	- 0,262	- 0,076
2. naklon mehanska sestava		
naklon -grobi pesek	+ 0,185	- 0,052
naklon - drobni pesek	- 0.476	- 0,320
naklon melj	+ 0,299	+ 0.082
naklon - glina	+ 0,235	+ 0,299
3. naklon - skelet	+ 0,437	-0,071
4. naklon - org. snov	+ 0.049	+ 0,068
5. naklon - pH	- 0,112	+ 0,109
6. naklon - CaCO^	+ 0,194	+ 0,196
Determinacijski koeficienti r za pomembne korelacijske koeficiente (izraženi v %): naklon drobni pesek	1	19,4%,
naklon - skelet 1	14,5%,
naklon drobni pesek	11	6,8 %.
Determinacijski koeficienti kažejo, da naklon z 19,4% vpliva na zastopanost finega peska in s 14,5 % na delež skeleta v zgornjih horizontih.
3.3	Nadmorska višina in lastnosti prsti
Tabela 3: Stopnje povezanosti med nadmorsko višino (nv) in lastnostmi prsti
Variable r 1	r II
1. NV - globina 0,080	0,154
2. NV mehanska sestava	
N V grobi pesek 0,299	0,054
N V drobni pesek 0,03 1	- 0,015
NV melj + 0,075	0,012
NV-glina +0,219	+ 0,058
3. N V skelet +0,185	+ 0,139
4. NV org. snov + 0,583	0,154
5. N V pH -0,07	- 0,063
6. N V -CaCCh -0,306	- 0,279
Determinacijski koeficienti med nadmorsko višino in lastnostmi prsti:	
nadmorska višina org. snov 1 35 %,	
nadmorska višina - CaCO^ 1 9,4 %.	
Razmeroma visok korelacijski koeficient med nadmorsko višino in organsko	
snovjo v zgornjem horizontu (0,583) lahko	pojasnimo s 35 % vplivom nadmorske
višine na delež organske snovi.		
3.4 Ekspozicija in lastnosti prsti		
Tabela 4: Stopnje povezanosti med ekspozicijo		in lastnostmi prsti
Variable	r 1	r II
1. ekspozicija - globina	0,039	0,192
2. ekspozicija - mehanska sestava		
ekspozicija - grobi pesek	0,041	0.044
ekspozicija drobni pesek	+ 0,192	+ 0,302
ekspozicija melj	- 0,077	- 0,063
ekspozicija glina	0,196	0,303
3. ekspozicija - skelet	-0,218	-0,027
4. ekspozicija org. snov	0,090	- 0,036
5. ekspozicija pH	+ 0,132	-0,013
6. ekspozicija - CaCC>3	-0,177	0,287
Determinacijski koeficienti med ekspozicijo in lastnostmi prsti kažejo zelo nizek delež vpliva ekspozicije na drobni pesek in glino v spodnjem horizontu, kljub statistično pomembnim korelacijskim koficientom:
ekspozicija drobni pesek 5,04 %, ekspozicija - glina	6,4 %.
3.5 Kamninska podlaga in lastnosti prsti
Tabela 5: Stopnje povezanosti med kamninsko podlago in lastnostmi prsti
Variable	r 1	ril
1. kamnina - globina	+ 0,140	+ 0,134
2. kamnina - mehanska sestava		
kamnina grobi pesek	+ 0,237	+ 0,117
kamnina - drobni pesek	- 0,319	0,162
kamnina - melj	+ 0,279	+ 0,05 1
kamnina - glina	- 0,051	+ 0,056
3. kamnina - skelet	+ 0,076	- 0,196
4. kamnina - org. snov	0,373	+ 0,175
5. kamnina pH	- 0,466	+ 0,049
6. kamnina - CaCOi	+ 0,183	+ 0,207
Determinacijski koeficienti med kamninsko podlago in lastnostmi prsti:
kamnina drobni pesek I 7,9 %, kamnina org. snov 1	19,2 %,
kamnina - pH 1	27,8	%.
4.	Lastnosti prsti glede na značilnosti reliefa
4.1	Grafični prikaz globine, mehanske sestave, skeletnosti, reakcije in odstotek organske snovi glede na značilnosti reliefa
Grafikoni kažejo razporeditev posameznih lastnosti prsti glede na reliefne značilnosti. Povprečni deleži posamezne lastnosti prsti so izračunani tako, da niso upoštevane maksimalne in minimalne vrednosti lastnosti prsti. Na tem mestu so predstavljeni le nekateri primeri.
Globina prsti in značilnosti reliefa
-	Z naraščanjem naklona se zmanjša globina v obeh horizontih, upadanje globine zgornjih horizontov je počasnejše in manj izrazito kot upadanje globine spodnjih horizontov.
Globina profilov upada v obeh horizontih z naraščanjem nadmorske višine, o
33-55 13-32 6-12 3-5 0-2
O	5	1	0	15	20	25	30
V V V V V V V \ 'v v \ \ \ V V \ V V V V V V V v 'J
[xWWVWWWWWWWWWWWnWWWWVWWWVWWWWWWWVWW iJ
I zgornji horizonti
II spodnji horizont
Slika 8: Povprečna globina horizontov glede na naklon.
vzhod zahod
jug
sever
0	1	0	20	30	40	50	60	70
pesek I m pesek II melj I rtflUfff] melj II \////\ glina I	glina	II
\\W
		
j \		
			
ppv1wwwtwvV		
1 1 1 1 1 1		
Mehanska sestava prsti in značilnosti reliefa
Na strmih legali se na večjih naklonih poveča delež grobega peska in zmanjša delež drobnega peska v zgornjih horizontih, medtem ko so v spodnjih horizontih spremembe manj zaznavne. Na večjih naklonih so prsti v obeh horizontih bolj meljnate in imajo v spodnjih horizontih več gline.
- Prsti na višjih nadmorskih višinah vsebujejo več melja in manj drobnega peska.
- Na toplih ekspozicijah je v zgornjih horizontih več grobega peska in manj gline.
Skeletnost in značilnosti reliefa
— Na strmih pobočjih je v obeh horizontih več skeleta.
— Delež skeleta je višji v prsteh na višjih nadmorskih višinah.
-	Glede na ekspozicijo vsebujejo prsti na južnih legah povprečno več skeleta kot prsti na severnih.
nad 700 650-700 600-650 550-600 500-550 450-500 400-450 350-400 300-350 250-300 do 250
0
m
10
20
30
40
50
60
I zgornji horizonti
II spodnji horizont
Slika It): Povprečen odstotek skeleta glede na nadmorsko višino.
Reakcija prsti in značilnosti reliefa
Naklon in nadmorska višina ne kažeta bistvenega vpliva na reakcijo prsti.
—	Prsti so na južnih legah manj kisle kot na severnih.
Organska snov in značilnosti reliefa
- V zgornjih horizontih je povsod, ne glede na naklon višji delež organske snovi.
- Na višjih nadmorskih višinah je v zgornjih horizontih višji delež organske snovi. Na kvartarnih sedimentih je na toplih ekspozicijah več organske snovi v profilu in je v njem precej enakomerno porazdeljena v nasprotju s prstmi na trdih
karbonatnih kamninah, kjer je več organske snovi na severnih legah in je bolj skoncentrirana v zgornjih horizontih.
strmo pob. zmerno strmo p. blago strmo p. ravnina
: i : i		
		
		
: : i		
		
0	1
I	zgornji horizont ■■ II spodnji horizont
Slika 11: Povprečen pH glede na elemente reliefa.
33-55
12-32
6-12
3-5
0-2
i i					
-					
~					
					
					
-i	1	1	1	1	1	 0 1 2 3 4 5 6					
I	zgornji horizont ■■ II spodnji horizont
5.	Razvoj prsti glede na izoblikovanost površja
Na proučevanem območju smo določili dva reliefna profila v smereh zahod -vzhod in sever-jug (shema).
Prvi poteka po Bočkem hribovju. Litološka podlaga se ne spreminja pogosto. Le na zahodu se pojavlja dolomit, kjer imajo zaradi manj ostrih reliefnih oblik pomembno vlogo pokarbonatne prsti. Kjer so strma pobočja na apnencih, je razvita rendzina. Prevladujoča vegetacija je listnati gozd, in sicer bukov, nad 900 m se primeša še jelka. Te značilnosti omogočajo izločiti sedem glavnih pokrajinskoeko-loških enot in osem podenot.
Kategorije pedomorfološke karte prikazuje naslednja preglednica:
Ri l .11 IM. obliki:	KAMNINI-	MORFOLOŠKI PROCI-.S	; PRSTI
1. RAVNINA			
ravnina ob	ilovnata rečna	zastajanje talne	amfiglej
vodotokih	naplavina	vode. zaglejevanje	obrečne, oglej ne
raven do valovit -	pleistocenska	oteženo odtekan je	obrečne.
robovi aluvialnega dna	ilovnata terasa	talne vode	globoko oglejne
2. hribovji-;
dno kraške kotanje	apnenec	kopičenje prepereline	rjava rendzina, pokarbonatna
pobočje z naklonom > 20°	apnenec, dolomit	močno odnašanje prepereline	plitve rendzinc
pobočje blago do zmerno nagn jeno < 20°	apnenec, dolomit	uravnotež. nastajanje in odnašanje prepereline	rjave pokarbonatne prsti
3. GR1ČLV.IH			
pobočje z naklonom > 32°	mehke nepropustne karbonat, kamnine	močno odnašanje prepereline	rendzinc na laporjih
pobočje z naklonom 20-32°	mehke nepropustne karbonat, kamnine	/mer. odnašanje prepereline	evtrične rjave prsti
pobočje z naklonom 6-20°	mehke nepropustne karbonat, kamnine	uravnoteženo nastajanje in odnašanje prepereline	evtrične globoke prsti
pobočje < 6°	mehke neprop. karbonat, kamnine	območje z glinasto--ilovnato preperelino in oteženim odtekanjem vode	evtrične zelo globoke, psevdo-oglejne
Drugi reliefni profil leži v smeri sever-jug in zajema južna pobočja gričevja, Dravinjsko dolino in severno pobočje hribovja. V okviru tega reliefnega profila je bilo izkopanih 8 pedoloških profilov. Velike razlike v litološki podlagi pogojujejo velike razlike med tremi pokrajinskimi tipi. To se kaže v prsteh, vegetaciji, rabi tal in še posebej v razporedu pokrajinskoekoloških enot.
Pedomorfološka karta je izdelana na podlagi proučevanja reliefnih značilnosti in kartiranja morfoloških procesov, ki preoblikujejo površje. Zato pedomorfološka karta ne prikazuje le tipov prsti, temveč tudi recentne morfološke procese odnašanja ali akumulacije prepereline.
Iz preglednice je razvidna povezanost med lastnostmi prsti, oblikami reliefa in morfološkimi procesi. Iz sinteze teh bistvenih elementov v pokrajini je možno skleniti, da sta litološka podlaga z reliefnimi oblikami in na njih potekajoči morfološki procesi prevladujoča dejavnika za razvoj prsti in s tem za vegetacijo in rabo tal.
1
vrh Boča 980 m
Kimovcc 734 »^Di
B»b. =9A "
ml ca 730 ffl
Bolnik 623 n
Studenic»
Zg.polj*anB
Slika 13: Smer reliefnih profilov.
6.	Sklepi
Rezultati terenskih, laboratorijskih in računalniških analiz so pokazali, da reliefne značilnosti različno intenzivno vplivajo na lastnosti prsti. Najpomembnejši je naklon, ker vpliva neposredno in posredno na vse proučevane lastnosti prsti. Recentni morfološki procesi vplivajo predvsem na lastnosti prsti v zgornjih horizontih prsti. Matična podlaga je odločilni dejavnik za lastnosti in razvoj prsti, zato je bilo treba ugotavljati vpliv reliefnih značilnosti na lastnosti prsti na podobnih kamninskih podlagah. Ekspozicija vpliva na delež organske snovi in delež skeleta, na ostale lastnosti prsti nismo ugotovili večjega vpliva.
Nadmorska višina se je pokazala kot najmanj pomembna reliefna značilnost, saj se lastnosti prsti ne spreminjajo le z naraščanjem absolutne nadmorske višine.
Te ugotovitve potrjujeta tudi reliefna profila z ekotopi oz. s pokraj inskoeko-loškimi enotami.
PROFIL 1
lldOUd
Povzetek
V	izbrani pokrajini Dravinjskih goric, doline Dravinje in Bočkega hribovja se prepletajo različni abiotski dejavniki, ki pogojujejo razlike v vegetaciji in rabi tal. Pomembne razlike v okviru treh pokrajinskih tipov — gričevja, doline, hribovja soustvarja relief. Pomen in vlogo reliefa za lastnosti prsti smo ugotavljali s kore-lacijskimi koeficienti, ki so pokazali različen pomen posamezne značilnosti reliefa za lastnosti prsti, kar kaže vertikalni reliefni profili z ekotopi (homogenimi območji).
Summary
In the selected landscapes of the Dravinjske gorice, the Dravinja valley, and the Boč mountains, several abiotic factors are intertwined, which condition differences in vegetational cover and land use. Significant differences in the frame of three landscape types: hills, valley, mountains are co-created by landforms. The significance and the role of landforms in soil properties were defined by means of correlation coefficients which showed different degrees of importance of individual landform characteristics for soil properties, which is also presented in the pedo-morphologic chart.
Literatura:
Birkeland, P.W., 1984: Soils and Geomorphologiy. Oxford University Press, N. York.
Bračič, V., 1985: Dravinjske gorice. Založba Obzorja, Maribor.
Celovit razvoj podeželja — Dravinjska dolina. Biotehniška fakulteta, Katedra za pedologijo, prehrano rastlin in ekologijo.
Clowes, A., Comfort, P. 1980: Process and Landform: An Outline of Contemporary Geomorphologie. Second edition, London.
Gospodarič, R., 1984: O kraških pojavih Boča. Zbornik občine Slovenska Bistrica, Zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica, Ljubljana, str. 501-507.
Lovrenčak, F., 1976: Nova klasifikacija prsti. Geografski vestnik XLVIII, Ljubljana str. 181 186.
Lovrenčak, F., 1979: Laboratorijske analize prsti. Laboratorijski priročnik za geografe. Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Munsell Soil Color Charts. Macbeth a division of Kollmorgen corporation, Baltimore.
Norton, E.A., Smith, R.S. 1970: The influence of topographie on soil profile character. J. Amer. Soc. Agronom, 22, 251 str.
Simmel, A., 1983: Grundzuge der Bodengeographie. Teubner, Stuttgart.
Stritar, A., 1990: Krajina, krajinski sistemi. Vloga in varstvo tal. Ljubljana.
Verginis, S., 1992: Die geographische Bodenforschung und ihre praktische Bedeutung. Schriften des Vereines zur Verbreitung naturwissenschaftlicher Kenntnisse in Wien, Band 130/131, Wien.