Strokovna razprava
GDK: 72:851(045)=163.6
Proizvodnja in prodaja visokovrednega lesa na licitaciji
Production and Auctioning of High Value Wood
Tomaž POLAJNAR
Izvleček:
Polajnar, T.: Proizvodnja in prodaja visokovrednega lesa na licitaciji. Gozdarski vestnik, 66/2008, št. 10. V slovenščini,
z izvlečkom v angleščini. Prevod Breda Misja, pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Prispevek predstavlja možnosti boljšega ovrednotenja lesa s prodajo na licitaciji in prikaže razvoj in uspehe tovrstne
prodaje v nekaterih evropskih državah.
Ključne besede: prodaja lesa, licitacija, visokovreden les
Abstract:
Polajnar, T.: Production and Auctioning of High Value Wood. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry),
66/2008, Vol. 10. In Slovenian, abstract in English. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text
Marjetka Šivic.
The article presents possibilities for a better evaluation of wood by auctioning it and shows the development and
successes of this kind of sale in some European countries.
Key words: wood sale, auction, high value wood
1 UVOD
Na slovenskih tleh ima gozdarstvo bogato tradi-
cijo. Sonaravno, trajnostno in mnogonamensko
načelo gospodarjenja z gozdovi nas uvršča med
prepoznavne v evropskem prostoru.
Slovenski lastniki gozdov, med katerimi pre-
vladuj ej o taki z maj hno in mešano p osestj o, še niso
povsem prisiljeni razmišljati o novih konceptih
gospodarjenja. V primerjavi s srednjo Evropo
imamo nizke davčne obremenitve gozdov, cena
lesa je skoraj evropska, stroški dela so zaenkrat
še vedno manjši, s prodajo v glavnem ni težav,
vlaganja v gozdove so minimalna. Omejitvena
dejavnika razvoja sta tudi visoka starost lastnikov
in nizka izobrazbena raven.
Globalne spremembe silijo lastnike k neneh-
nemu prilagajanju, še zlasti tržne razmere postajajo
neizprosne. Zaslužek od lesa se manjša, vedno pa
je bil spodbuda za delo v gozdu in vlaganja.
Zaradi vedno večjih proizvodnih stroškov
in padanja cen lesa lastniki gozdov iščejo čim
boljše možnosti za prodajo. Možnost izboljšanja
ekonomskih rezultatov je tudi v proizvodnji
in prodaji visokovrednega lesa. V proizvodnjo
vključujemo vse gozdnogojitvene in gozdno-
gospodarske ukrepe, ki v času rasti povečajo
gospodarsko vrednost lesa.
2 PRODAJA LESA NA LICITACIJI
Prodaja na licitaciji je ena od bolj znanih oblik
prodaje visokovrednega lesa. V Nemčiji so bile
prve licitacije že pred dvema desetletjema, deset
let pozneje tudi v Avstriji. Sprva je bilo pri takšni
obliki trženja lesa kar precej pomislekov, še zlasti
pri odkupovalcih lesa. Licitacije lesa organizirajo
kmetijsko-gozdarske zbornice, ki so obenem
tudi krovne organizacije kmetov (pri navajanju
podatkov in primerov iz prakse se navezujem
na štajersko licitacijo iz Grosswilfersdorfa pri
Gradcu). Pri organizaciji ponavadi sodelujejo
tudi gozdarska društva, večji posestniki in pod-
jetja, ki se ukvarjajo z odkupom in prodajo lesa.
Njen namen je zbližati ponudnike s končnimi
potrošniki in specializiranimi odkupovalci. Kupci
so večinoma domači, veliko pa jih prihaja iz
severne Evrope, kjer je domača ponudba listavcev,
zaradi slabših razmer rasti, zelo revna. Večinoma
so specializirani obrati za izdelavo visokokako-
vostnih izdelkov. Furnir uporabljajo za cenjeno
pohištvo in luksuzno opremo. Precej lesa porabijo
za dekorativne in umetniške izdelke, za glasbila
in v restavratorstvu.
* T. P., dipl. ing. gozd., ZGS
Licitiranje lesa postaja vse bolj zanimivo zaradi
preprostega sodelovanja in vabljivih cen, hkrati
pa je dostopno širokemu krogu kupcev. Lastniki
gozdov na svoje stroške dostavijo hlode na raz-
stavni prostor. Čas sečnje je omejen na december
in januar. Zimska sečnja je tudi porok za dobro
kakovost. Pred tem je treba vsak hlod na čelu
opremiti s številko, da ni zamenjav. Zbornični
delavci hlode še dodatno opremijo z zaporednimi
številkami, ki so osnova za sestavo liste. Tako je
vsak hlod na listi zapisan in opremljen s podatki
drevesne vrste, dolžine, premera in volumna. Po
končani licitaciji listo dopolnijo z doseženo ceno
in številom zainteresiranih kupcev za posamezni
hlod.
Ponavadi licitiranje poteka dva ali tri dni. Kupci
si ogledajo razstavno blago. V zaprtih kuvertah
oddajo zbornični komisiji ponujeno ceno za
posamezni hlod, ki ga vodijo pod zaporedno
številko. Komisija izbere najboljšega ponudnika.
Ponavadi je za visokokakovostne sortimente
veliko ponudnikov, zato dosegajo visoko ceno.
Zanimivo je, da je med ponujenimi cenami zelo
velik razpon, celo desetkratni ali več. Za podpov-
prečno kakovostno blago in nezanimive drevesne
vrste je malo povpraševanja, pri njih je majhno
nihanje ponujenih cen.
Kupci se pogodbeno vežejo, da bodo zbornici
v enem tednu plačali les in ga odpeljali. Po tem
času zbornica nakaže izkupiček lastnikom gozdov.
Za organizacijske stroške in reklamo si zaračuna
17 €/m3. Lahko se zgodi, da lesa ne prodajo. V
takem primeru ga mora lastnik odpeljati, lahko
pa ga po normalni tržni ceni proda lokalnim
odkupovalcem. Lesa ne prodajo le v primeru,
če je les podpovprečne kakovosti ali ko lastnik
postavi limit za še sprejemljivo ponujeno ceno.
Po končani licitaciji razstavljeno blago ostane še
nekaj dni na razstavišču. V tem času je mogoč
prost vstop in vpogled v listo prodaje tudi širši
javnosti. Pogosti obiskovalci so kmetijske šole,
društva lastnikov gozdov in prodajalci lesa. Med
obiskovalci so tudi lastniki gozdov, ki se šele
seznanjajo s tovrstno prodajo.
Izbor primernih hlodov za prodajo na licitaciji
se začne že v gozdu. Strokovnjaki na stoječem
drevesu ocenijo kakovost. Premer (vsaj več kot
40 cm) in čistost debla sta najpomembnejši
merili za uvrščanje hlodov med visokovreden les.
Minimalna dolžina hloda je 2,20 m. Z dolžino
debla se veča cena. Obarvana jedrovina, pokline,
ekscentričnost srca, neenakomerna rast branik,
kolesivost, zavitost vlaken in zlasti vraščene grče
so pogoste napake, ki vrednost hlodov razvrstijo
v nižji cenovni razred. Krivost debla je manjša
napaka pri debelem sortimentu kot pri tanjšem,
saj je izkoristek žaganja večji. Ponavadi ima hlod
več napak, kot jih je mogoče videti.
Ugotovitev, da debel les ni vedno vreden
les in da je vreden les praviloma vedno debel,
sili v razmišljanje, kako v času rasti drevesa
zmanjšati delež napak in povečati premer.
Licitacija je dober primer tržnega gospodarjenja.
Glede na ponudbe in povpraševanja se izoblikuje
trenutna tržna cena. Lastniki hlodov so izpostav-
ljeni določenemu tveganju, saj ni znano, koliko
kupcev se bo javilo in kakšna bo njihova kupna
moč. Pri dobri ponudbi slabo povpraševanje lahko
izoblikuje celo nižjo ceno, kot velja na lesnem
trgu. Nekateri kupci namenoma ponujajo zelo
nizke cene in v primeru, da so edini kupec, tako
zlicitirajo ugodno ceno. Tudi kupci tvegajo, saj
ne vedo, kako visoko ponudbo za posamezni
hlod bodo oddali konkurenčni kupci. Pri nizko
ponujeni ceni lahko ostanejo brez nakupa, z visoko
ceno pa tvegajo in les lahko celo preplačajo.
Ponudniki se tveganju lahko precej izognejo
z dobrim poznavanjem tržnih razmer, kupci pa
se izognejo tveganju kakovosti, če dobro poznajo
lastnosti lesa. Trenutno je precejšnje povpraševanje
po gorskem javoru in orehu. Oreh pogosto pro-
dajajo s koreninskim sistemom. Obe drevesni
vrsti dosegata praviloma najvišje cene, tudi več
kot 1000 €/m3. Odlično se prodajajo divja češnja,
domača hruška in jablana. Za prodajo postaja
zanimiva tudi sliva. Trenutno se manjša upada
povpraševanje po velikem jesenu, belem gabru,
črni jelši, lipi in temnih drevesnih vrstah, kot
so hrast, domači kostanj in brest. Na licitaciji
se prodaja bukve zaradi slabega povpraševanja
ne uveljavi. Na povpraševanje po določenih
drevesnih vrstah vplivajo modne razmere, ki se
s časom spreminjajo. Na licitaciji je ponavadi
količina iglavcev bolj simbolična. Za prodajo je
zanimiva resonančna smreka, pa tudi izjemna
kakovost rdečega bora in alpskega macesna.
Hlodi se morajo odlikovati s počasno in enako-
merno rastjo branik, nadpovprečnim premerom
in čistostjo debla.
3 PROIZVODNJA VISOKOVREDNIH
LISTAVCEV
Poraba visokokakovostnega lesa se veča. Les ostaj a
iskana in nenadomestljiva gradbena surovina, še
zlasti, če je kakovostna. Visokorazvito srednje
evropsko gospodarjenje z gozdovi je usmerjeno
v povečevanje deleža listnatih gozdov, kjer to
omogočajo rastiščne razmere. Monokulturni
nasadi iglavcev se vse bolj umikajo z neprimer-
nih rastišč. Listavci postajajo zanimivi zaradi
izboljšanja ekoloških razmer tal in zaradi vse
boljše prodaje.
Za gospodarjenje z listavci je potrebno več
znanja kot z iglavci. Tradicija strokovnega gospo-
darjenja je pri nas lokalno pogojena. Kakovostna
drevesa so pogosto splet srečnih naključij socialnih
odnosov med drevesi in človekovih posegov. V
slabo in nepravilno gospodarjenjih sestojih ne
najdemo zelo kakovostnih dreves! Pomanjkljivo
znanje, pomanjkanje izkušenj in miselnost stare
nemške šole gozdarje in lastnike gozdov odvra-
čajo od strokovnega dela v listnatih gozdovih.
Les listavcev je še vedno glavna in najbolj kako-
vostna surovinska baza za kurjavo in industrijsko
predelavo. Cenovni razpon med drvmi in visoko-
kakovostno furnirsko hlodovino je zelo velik, zato
so v listnatih gozdovih še toliko večji strokovni
izzivi. Oplemeniteno delo lahko občutno poveča
delež zelo kakovostnih dreves!
Gospodarjenje za doseganje kakovosti se začne
z nastajanjem mladega sestoja in nadaljuje skozi
celotno življenjsko obdobje. Visokokakovostno
proizvodnjo je mogoče dosegati na dobrih rastiš-
čih, na slabših je upravičenost vlaganj precej
manjša. V primerjavi z iglavci dosežena lesna
zaloga in število dreves nista tako pomembna. Delo
mora biti že v mladju usmerjeno v izbor rastišču
primernih drevesnih vrst in njihovi kakovosti.
Med množico kandidatov je treba izbrati tistega,
od katerega pričakujemo, da bo opravičil naše pri-
čakovanje po kakovosti in hkrati opravljal druge
funkcije. Ponavadi je razmak med izbranci 10
do 12 m. Pogosto je odvisen od reliefnih razmer
in prisotnosti kakovostnih izbrancev. Glavnina
gozdnogojitvenega dela je usmerjena nanje. Ves
čas moramo paziti, da jih tekmeci v okolici ne
prerastejo, hkrati pa jih mora njihova prisotnost
spodbujati k višinski rasti in čiščenju spodnjih
vej. Sproščanje izbranih dreves v mladosti je
pogostejše kot pozneje v starosti.
Ukrepi za usmerjanje pospeševanja kakovost-
nih znakov so potrebni že v mladju, nato v gošči,
letvenjaku in pozneje v drogovnjaku. Priporočljivo
je, da krošnja pokriva do 60 % dolžine debla.
V praksi se pogosto srečujemo s prekratkimi
krošnjami, kar je vzrok za slabše priraščanje v
debelino. V mladosti utesnjena drevesa pozneje
dosegajo ciljne premere. S starostjo drevesa se
povečuje možnost napak, kot je obarvanost srca,
gniloba in podobno. Da vzgojimo visokovredno
drevo, moramo paziti na čim manjšo pojavnost
napak v spodnjem delu debla.
4 ZAKLJUČEK
Proizvodnja tržno zanimivega in kakovostnega
lesa je zanimiva tudi za manjše gozdne posestnike.
Ne terja velikih vlaganj, gospodarjenje je skladno
sonaravnemu konceptu. Potrebni so le: strokoven
pristop, posluh in občutek!
Končni cilj ni vedno proizvodnja lesa za pro-
dajo na licitaciji. Uspeh proizvodnje je že prestop
v višji kakovostni razred.
Prodaja lesa na licitaciji ni samo iskanje in
sečnja kakovostnih dreves, spremljava tržnih
razmer in način prodaje. Uspešna prodaja je res
finale, ki deluje motivacijsko. Licitacija lesa in
doseganje visokih cen sta izziv in spodbuda za
strokovno delo gozdarjev in lastnikov gozdov.
Končno licitacija lesa tudi sili lastnike gozdov,
da se začnejo zavedati prodajnih možnosti, rastišč-
nih in sestojnih potencialov!