Št. 35
V Ljubljani, sreda dne 6. aprila 1910.
Leto I.
' • ' ' ' L
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1’50. Za Inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen * političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi •lici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Pismo uredniku „Jutra“.
Velespoštovani gospod urednik! Dovolite, da Vam kot opazovalec zadnjih do-godljajev na Slovenskem izrazim predvsem svojo radost in veselje nad Vašim dnevnikom, ki ga tako spretno vodite, obenem pa podam nekaj misli o vedenju slovenske jare gospode ne le napram Vam, v katerih vidi nevarne tekmece, ampak napram vsakemu demokratičnemu pojavu v našem narodnem življenju.
Ko je izšla pred mesecem prva številka „Jutra“, bilo je opaziti posebno v Ljubljani nekako drhtenje in radovednost o smeri in stremljenju novega dnevnika je bjla naravnost nepričakovano velika. — Da, kako bi tudi ne bilo! Vsi naši dnevniki služijo političnim strankam in streme le za politično in gospodarsko nadvlado svoje stranke, dočim se na ostalo socijalno življenje naroda le malo ozirajo, ali se pa dostikrat za druge izven njihove stranke ležeče kulturne in gospodarske pojave, pa naj si bodo še tako eklatantni, niti ne zmenijo.
Potreba novega neodvisnega, predvsem pa strogo naprednega dnevnika je bila očividna. Da pa je bila ta potreba tudi reelna, nam zopet lepo dokazuje uspeh Vašega cenjenega dnevnika že tekom enega meseca.
.. .Zat° so vsi oni, ki so ali nezadovoljni z današnjim strankarskim tiskom, ali pa nočejo biti nepristransko informirani, z veseljem pozdravili „Jutro“ in se radovali novega efemernokulturnega pojava v beli Ljubljani.
Kaj pa je dejala temu pojavu naša oficijalna javnost?
Naša oficijalna javnost je — molčala.
Vsakemu naobraženemu človeku se je tak molk zdel gotovo čuden in nerazumljiv. Se bolj nerazumljiva je še okolnost, da niti časnikarske dolžnosti slovenski dnevniki niso storili, ko je izšla prva številka »Jutra*. — Ako izide kakšen zakoten listič — ne mislim morda tu nekega žaliti, vsakemu i malemu delu čast, ampak naznačiti hočem le razmerje — tedaj se piše na dolgo in široko, ko pa začne izhajati najcenejši dnevnik, kar je za manj premožne sloje gotovo najvažnejše, tedaj oficijalna javnost ne najde besede.
Kakor rečeno, inteligent se je moral začuditi in ugibati, kaj naj ta molk pomeni. Kot izobraženec je iskal gotovo tehtnih razlogov in dalekosežnih vzrokov. No, pa se je zmotil. Pazabil je, da smo v veliki pro-vinciji, da naša oficijalna javnost ne pozna dalekosežnih mislij, da ne pozna tehtnih razlogov, ampak da je duševno sirota in kulturno puhla.
Da bi bilo naše občinstvo koj v začetku pomislilo na to in ne pričakovalo bogve kakšnih modrosti skrivnosti, tedaj bi se moralo prijeti za glavo in se posebno ljubljanski »klerikalni in liberalni gosposki"
prav pomilovalno smejati. Sicer pa poznam sam precej ljudi, ki so se prav iz srca smejali ob vsaki številki „Naroda“ in »Slovenca", ko sta tako lepo in složno tiho molčala.
Dasi na prvi pogled smešno, je to v resnici le žalostno znamenje našega javnega življenja.
S tem se kaže ravno, kako malenkostni, strankarski in provincijalni smo Slovenci. Plitvost današnjih oficijalnih zastopnikov slovenstva je brez primere. —Mnogi mladi inteligenti so skušali dvigniti duševni niveau naroda, pa so zadeli koj ob strogo nasprotje privilegiranih voditeljev slovenskega naroda.
Vsako novo kulturno delo, vsak nov kulturen pojav, najde pri naši prosvitljeni inteligenci le bodisi posmeh ali pa preziranje, ker se sama ne čuti intelektualno zadosti silna. — Še več, najde se jih celo, ki so duševno tako omejeni, da se s pomilovanjem ozirajo na nove narodne delavce. In taka duševna rav^n naj obeta narodu boljše prihodnjosti!
Strankarstvo, puhlost, ambicijonizem (štreberstvo) in pa egoizem so one cvetke, ki so zrastle iz današnje ozkosrčne kulture, katero goji gotova četa privilegiranih.
Zato pa človeka toliko bolj veseli, ko sreča v tem velikem neredu pokvarjene družbe nove neustrašene in nepristranske delavce, kojih edini in glavni smoter je kulturna povzdiga slovenskega naroda in zbližanje ter pojmovanje jugoslovanstva. Oprostite, gospod urednik, temu mojemu razmotrivanju in ne ozirajte so na stilizacijo, ki ne pohaja iz vajene in izurjene roke, bodite pa prepričani, da mi gredo moje besede iz srca in da čuti isto z mano vred še velik del slovenskih inteligentov. — Vašemu delu pa želim kar največ uspehov udani	S.	K.
Slovanski Jug.
Konec zagrebškega pravosodnega škandala in slovenska javnost. Organ naše -narodno-napredne stranke je shvatil zagrebški proces takoj v začetku popolnoma pravilno in pravilno je bilo njegovo pisanje o protisrbski gonji na Hrvatskem vedno. Priznavamo mu to, ali moramo pripomniti, da njegovo navduševanje za »pravico, ki je zmagala" ni popolnoma na mestu. Pravica pri tem procesu sploh ni prihajala v poštev, ker ako bi v tej monarhiji bilo tudi malo pravice, ne bi bila »vele-izdajniška gonja" na Hrvatskem sploh mogoča. Sprememba sistema na Hrvatskem, in s tem tudi »pravica" pri završetku »veleiz-dajniškega" procesa je prišla samo za to, ker protisrbska gonja merodajnim faktorjem na Dunaju ni več potrebna. Hvala lepa na taki »pravici", ki se pokaže šele potem, ko je toliko število poštenih ljudi presedelo v ječah, kjer so mnogi izgubili zdravje, nekateri pa tudi življenje! Pa ne radi kake
pomote, nego so bili njihovi mučitelji sami trdno, prepričani, da so njihove žrtve nedolžne! — Organu naših »katoličanov" je pa oprostilna razsodba septemviralnega stola zaprla sapo. Svoj čas so klicali, skupno s svojimi enakovrednimi bratci frankovci „na višala", a danes molčijo kot grob in ne omenjajo niti z eno besedico oprostilne razsodbe najvišje sodne instance na Hrvatskem. Ali se morda sramujejo naši »katoličani" svojega nekdanjega vpitja? To ne, ker naši »katoličani" ne vedo, kaj je to sramota, nego molčijo samo za to, ker se nočejo s publiciranjem oprostilne razsodbe blamirati pred svojimi čitatelji, ki se morda še spominjajo njegove nekdanje pisave. Konstatiramo to blamažo klerikalnega glavnega organa, ki jo sam molče sicer priznava, ali kesa se pa gotovo ne.
Splošni pregled.
Za volilno reformo na Ogrskem.
Teh dni je bilo na Ogrskem več dobro obiskanih javnih shodov, na katerih se je nastopalo za splošno, enako in tajno volilno pravico. Ta zborovanja prirejajo po večini socijalni demokrati, ki Se že zdavnaj borijo za moderniziranje volilnega reda, ali do sedaj vse njihovo delo ni imelo nobenega uspeha. Težko, da bi tudi sedaj imela uspehe ta zborovanja, ker so vse madžarske stranke odločno nasprotne splošni in enaki volilni pravici, ker potem bi bila kmalu strta moč madžarske oligarhije na Ogrskem, ali s časom bo ta moč vseeno strta.
Dnevne vesti.
Glavni urednik „Jutra“ gosp. Milan Plut, je odpotoval v Belgrad, v svrho natančnejšega informiranja o najnovejših dogodkih na Balkanu (potovanja monarhov in državnikov itd.), ki zanimajo danes celo Evropo. Ker je glavni urednik našega lista živel skoraj sedem let v Belgradu in ima v tamošnjih političnih krogih zelo mnogo znancev, mu ne bo težko dobiti najzanesljivejših informacij iz najkompetentnejših virov in za to opozarjamo cenjene čitatelje »Jutra* že danes na njegova poročila. Ob enem opozarjamo naše dopisnike, da ne pošiljajo svojih dopisov na naslov glavnega urednika, nego uredništvu neposredno.
Ljubljanski občinski svet ima danes zvečer ob 6. uri svojo redno sejo z zanimivim dnevnim redom. Občinstvo se opozarja, da je dovoljeno sejo poslušati na galeriji. To v pojasnilo na tozadevna vprašanja.
Strašna jeza med nemškimi odvetniki. Med ljubljanskimi nemškimi in nem-čurskimi odvetniki vlada strašna jeza, da je njih slovenski tovariš dr. Krisper prevzel zagovorništvo nemškega obtoženca Eisen-
passa — uslužbenca znanega zagrizenega nemškega barončka Borna. To jezo v vrstah nemških konkurentov lažje umevamo, če jo presojamo iz zgol materijalnega stališča. Zakaj o dr. Krisperju je znano, da se mož hrani le z mastnimi procesi. Slučaj, umor na Begunjišici. je dr. Krisperju, kakor pravimo »nesel* in še prav dobro »nesel*. Kaj takega se tudi slovenski odvetnik ne brani, seveda mora biti tako slovenski, kakor je dr. Krisper. Ampak pri tem zagovor-ništvu si nekaj drugega ne moremo tolmačiti. Namreč, kako je to, da nemški baron Bom, ki je, med nami rečeno, pri tej celi aferi vsaj toliko prizadet, kolikor dopušča svojim lovcem na nedolžne ljudi streljati, kakor na divjačino, ni med svojimi somišljeniki iskal zagovornika za svojega lovca, ampak da mu je bil ravno v tem slučaju dobrodošel Slovenec. To je tem težje umevati, ker tu se ni šlo za posebno zmago uspehov odvetniške zgovornosti. Vsaj je bil v tem slučaju državni pravdnik — Nemec (?) dr. Neuperger sam več zagovornik, nego državni pravdnik. Ako bi ta slučaj zagovarjal magari tudi neki slavnoznani, že umrli nemški odvetnik, ki je imel navado svoje klijente tako zagovarjati, da je svoj zagovor zgradil na lakonični podlagi: »Ich bean-trage die Bestrafung meines Klient en“, bi Einspass tudi ne dobil več kot 14 dni zapora. Zakaj je Eisenspass obsojen, tega javnost še danes ne pojmi. Ali za to, da je Rožiča, recimo nekdo ustrelil, a nazadnje še prestreljeno glavo odrezal. Ali pa zato, da je Eisenpass oddal prvi strel na dva mirna čl 0.1 veka, drugi strel pa za bežečem Rožičem, kar pa, posebno glede drugega strela, Eisenpass nikakor ni storil iz zlobnega namena. O tem je bil namreč državni pravdnik prepričan, prepričan pa tudi njegov bivši kolega, sedanji dvorni svetnik Pajk. Čuden, ali da govorimo z dr. Krisperjem, skrajno misterijozen je ta slučaj, pa si ga ogledamo iz slovenskega ali nemškega, ali iz pravnega stališča, ali — in tu postane slučaj še bolj misteriozen — ako ga presojamo iz treznega stališča čuta pravice in resnice. Ali kakor tudi glede jeze nemških odvetnikov na svojega slovenskega tovariša upamo, da se jim ta jeza, ne da bi morali sedeti na mrzlem kamenju, sčasoma ohladi, ter da se bo dr. Krisper odslej za-naprej popolnoma ogibal slovenske družbe. Nimamo pa glede slučaja samega nobenega upanja, da bo sedaj še bolj skrivnosten postali umor na Begunjišici s kaznijo 14 dni zapora, dosledno iz sveta spravljen. Pač pa trdno upamo, da bo tu privica prišla do svoje veljave. Najbrže si bodo do takrat nemški odvetniki že ohladili svojo jezo nad dr. Krisperjem.
Halleyev komet se bode kmalu videl tudi v naših krajih. In sicer na vzhodni strani neba, približno dve uri pred solnčnim vzhodom. Razume se, da ga bo mogoče opaziti le pri popolnoma jasnem nebu. Kdor
LISTEK.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.	[25]
V	največji razburjenosti je letal Win-ter od člana do člana podrožniške družbe in jim pripovedoval o skrajno neljubem re-vQi° !£„«• nVcem- V začetku so bili tudi poma sn' "ekoliko presenečeni, ali pola-tudi Wintra; d^3?* ‘n- skušali,. »mi.riti Dimica kot denuncijanJ'1 PK°Zna' d°br° maščevalnosti ne branil nAci*	,?e v. ?v0^
nejših in najpodlejših sredstev *]ajskr.a3' mislili, da bi bil tako nesr> PndaH “1° mogel svoje najožje in najbližie • somišljenike tako blamirati in inemogS v javnosti. Posvetovali so se nekaj dni kaj naj store, a ker je bil Dimic popolnoma miren in se ni brigal za nič več, mislili so da je govoril one besede v kavarni le v hipni razburjenosti. Zato so sklenili, da se ne puste preplašiti, temveč, da se shajajo zopet naprej kot doslej...
*
* *
Kovačeva antipatija proti Mary je od dae do dne naraščala; Mary mu je ‘.postala
neko težko breme, ki ga je nevede nosil dolgo vrsto let, a ga ni opazil — a naenkrat je spoznal, da je v njegovi okolici neka moč, ki ovira prosto pot njegovemu koraku. In polagoma je zapazila tudi Mary soprogovo rezerviranost; poznala ga je dosti dobro, da ni bil nikdar otročje radodaren z ljubeznjivostimi napram nji, bil je vedno resen in strog — a ona je skozi vso to resnobo videla vendarle ljubezen!
A sedaj se je Kovač popolnoma spremenil, njegove besede so bile tako redke in nič več ni opazila v njih one možate resnosti; vedno se ji je zdelo, da zveni iz njih nek tih prezir, ki jo je bolel in pekel ...
Kolikokrat je naskrivaj opazovala svojega soproga, ki je sedel zamišljen poleg nje, a njegove misli so bile bogvekje! In najraje bi se v takem slučaju razjokala in vzkliknila:
»Henrik, kaj sem Ti storila?*
A tega si ni upala, ker je še vedno verovala v njegovo ljubezen, še vedno je pripisovala to njegovo rezerviranost in hladnost morebitnim trenotnim vtisom in nenavadnemu razmerju s sestro!
Ali prehitro je spoznala, dajo je varal pjen optimizen. Henrikova rezerviranost se ^	počasi v prezir in neko odur-
nost. Ako se je le mogel se je je izognil... govoril je ž njo le najpotrebnejše!
Najela sta si v Ljubljani večje stanovanje in ko sta se vselila vanj, tedaj je videla Mary, da je Henrik ne ljubi! Malokdaj ga je videla* po ves dan je hodil naokoli, ako pa je bil doma, sedel je zaprt v svojem ateljeu, ali pa v svoji sobi. H kosilu sta pač hodila skupaj v restavracijo, a Henrik je vedno le molčal... Zvečer je prišel le redkokdaj domov, navadno je prihajal pozno v noč in odšel v svojo sobo, kjer je spal drugi dan do poznega dopoldneva.
Neko jutro se je Mary ojunačila in stopila nepričakovano v njegovo sobo; on je sedel pri pisalni mizi napol napravljen in čital časopise.
Mary se je vstavila	pri vratih,	kot	da
se	boji stopiti naprej; Henrik se je	ozrl,	ko
je	čul njen prihod, a ko	jo je zagledal,	se
je	obrnil in nadaljeval s	Čitanjem.
Tedaj se pa Mary ni mogla več premagovati, čut varane udanosti, izgubljene ljubezni, obup nad prihodnostjo se jo je polastil popolnoma, napol blazna je planila h Henriku, objela ga, a njene oči so se zalile s solzami...
Henrik je začuden vstal, odtegnil je svoje ustni njenim poljubom in odvil njene roke raz svoj vrat.
»Kaj delaš vendar?*
Mary pa ga je zopet objela, njena
glava je klonila na njegove prsi... a sobo je pretresel obupen jok! Čutila je sicer, kako zelo se je ponižala pred svojim soprogom, a drugače ni mogla, preveč ga je ljubila, da ni mogla molče prenašati njegov prezir ... Dolgo časa je skrivala v svoji duši te bolesti, skrivala jih je pred svetom in Henrikom — a sedaj ni mogla več . . . Bila je prepričana, da jo ubije ta grozna negotovost.
»Henrik, povej mi, kaj sem Ti storila, da me tako sovražiš... ali te nisem ljubila udano in ponižno ... reci mi, zakaj me tako preziraš, zakaj se me izogiblješ? Ako sem kaj zakrivila, psuj me, tepi me, samo nikar me ne ubijaj s svojim molkom! Ti ne veš, kako to boli... Ah, koliko lažje bi mi bilo, da mi dan na dan očitaš mojo krivdo, moi greh, samo ne trpinči me, ne ubijaj me tako počasi s tako groznimi mukami!*
Začudeno je gledal Henrik svojo ženo, ker take je še ni videl nikdar; pogledal ji je v objokane oči... a spoznal je ni več ... zdelo se mu je, da v njegovem objemu sloni popolnoma tuja žena, ki se ga je mimogrede oklenila... stresel je z glavo, izvil se njenemu objemu in jezno rekel:
»Mary, ne delaj neumnosti!*
(Dalje.)
ga opazi, prosimo, da nam to takoj prijavi. Imena dotičnih priobčimo. Prvega »najditelja" še posebej debelo natisnemo. O Halleyevem, kakor tudi o kometih sploh, poročamo več prihodnje dni v našem malem listku. Ob enem prosimo, da se nam o prvih slučajih nastopa Halleyevega kometa tudi iz drugih krajev takoj poroča. Komet je danes 32 milijonov 800 tisoč geografskih milj od zemlje oddaljen.
To so nositelji nemške kulture. V soboto večer so imeli nemški »burši" nekje svojo zabavo. Po tej so si privoščili še naknadno „zabavo“, s katero so jasno pokazali spričevalo svoje nemške kulture. In sicer: Kakor znano, je prešla nemška posest, Treotova vila v roke slovenskega trgovca J. Korenčana. To je nemške burše že takoj iz početka strašno zabolelo. Sklenili so svoji nemški izobrazbi primerno maščevanje nad novim slovenskim lastnikom. Priliko zato so našli po zgoraj omenjeni zabavi. Vzeli so ostanke vina in piva seboj in ko so prišli pred omenjeno vilo, so jo začeli s steklenicami bombardirati. Zlobnost pa je šla tako daleč, da so si za cilj izbrali okno spalne sobe. K sreči pa so bili tako pijani, ali tako nerodni, da so namesto okno, zadeli le še predzidek. Zjutraj je g. Korenčan našel polno razbitih črepinj pod in na pred-zidku. G. Trenz, evo priliko, pokažite svojo nepristranost 1
Naši Nemci se vedno ponašajo s svojo kulturo in svojim jezikom, ki ga pa niti ne znajo. Tako vidimo v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 5. ki jo upravlja voditelj kranjskih Nemcev, predsednik Volksrata itd. dr. Egger, ki v nji stanuje nemški nacijo-nalec dr. Wallentschagg, sledeči klasičen napis: Bite die Tlihr schlisen. Naj bi se raje dr. Egger malo bolj pobrigal za nemški značaj svoje hiše, nego da hodi po Dunaju strašit z jugoslovanskim vprašanjem.
Konec slave samostanske grobnice. Grobnica v starem vojaškem preskrbovališču je bila sinoči vsled odredbe mestne policije zaprta. Na to opozarjamo občinstvo, da ne bo kdo preradovednih prišel v kake zadrege. Glede grobnice same pa smo dobili sledeče zanimive podatke: Na mestu oskrbovališča sta bila dva samostana: menihi (baje Presbiterijanci) ter nune (baje Karmelitarce). V času cesarja Jožefa sta bila oba redova izgnana. Grobnica, o kateri je »Jutro" prineslo prvo vest, je spadala k nunskemu oddelku. Za to grobnico so le nekateri vedeli. Le nekaterim Ljubljančanom pa bo tudi znano, da so približno 1893.1. vojaki prišli na sled ti grobnici. Kopali so namreč rov (kanal) pri tem se je vdrlo nekoliko vnanje stene. Ker so odkrhnjeni kosi padli precej globoko, so bili delavci radovedni, kaj je spodaj. Neznosen smrad mrtvaške gnjilobe jih je kmalu poučil, da imajo grobnico pred seboj. Ogledali so si celo grobnico. Tedaj je bilo 30 do 32 rakev, vrstoma položenih. Rakve so bile malone še cele, vse z napisi in naslovi dotičnih mrtvecev. Ker je že takrat bilo nekaj radovednežev, ki so se preveč zanimali za stare okostnjake, je vojaška oblast, oziroma uprava garnizijske bolnice dala odprtino zopet zazidati. Pozneje pa so jo vojaki zopet odkrili, toda širši javnosti o tem ni bilo nič znanega. Izginilo je mnogo okostnjakov bogve kam. Pretečeni praznik so grobnico zopet slučajno našli vajenci N. D. O. Ti so se igrali in ko se je nekdo tam blizu skril, je zapazil grobnico. Ista je kakih 6 m dolga, 5 m široka in 3 m visoka, ter okoli in okoli obdana z debelim zidovjem. Vhod, (kakor je sedaj) vodi skozi ozko odprtino na kateri se pozna, da je bila nedavno zazidana, istotako pa tudi nedavno z silo odprta. Smrad v grobnici je bil še včeraj neznosen. Rakve so že vse razsute, kosti leže raztresene po tleh. Le v eni še napol ohranjeni rakvi je več kosti
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Predavanje v Jakopičevem paviljonu. Včeraj popoldne predaval je slikar g. Peter Žmitek o pomenu slikarskih razstav s posebnim ozirom na sedanjo pomladansko razstavo. Podal je komentar manir in slik, ki so razstavljene v paviljonu, ter specializiral posamezne umetnike, ki so razstavili svoje umotvore. Taka predavanja so prav umestna, ker človek pri pregledovanju razstave ne opazi posameznih a važnih detajlov, ki na nje potem opozori komentor. Zal, da udeležba ni bila tako mnogoštevilna, kot bi bilo pričakovati. Naš nasvet bi bil, da bi se prirejali skupni poseti naših dijakinj in dijakov v razstavo in ob takih prilikah bi bila taka predavanja jako umestna!
K vprašanju o „Pisateljskem podpornem društvu" in o podpiranju slovenskih pisateljev.
(Konec.)
Sicer pa ni mogoče dovolj dvomiti, če se obeta od podpiranja pisatelja sploh kakšen hasek, dokler to podpiranje le količkaj diši po humanitarnosti. Naprtite produktivnemu duhu še takšne križe in težave
—	sam pri sebi se gotovo ne bo imel za
in nekaj že polomljenih glav. Grobnica je imela včeraj ves dan mnogo radovednih posetnikov. Zvečer pa jim je kakor rečeno, mestna policija dosledno skalila veselje. In to je, vsaj za sedaj, konec slave samostanske grobnice.
Hinavci, sami se poglejte! V »turški tiskarni" so z veliko slastjo zaropotali na veliki boben o aferi v Sangradu. Tudi mi gotovo ne odobravamo, ako se učitelj, kateremu izročamo našo mladino, spozabi, kakor se je to zgodilo v slučaju Sangrad. Ali da se delajo nad tem slučajem ogorčene ravno tisti ljudje ravno tiste klike, nad katero je še veliko grših, naravnost svinjskih slučajev posutih, kakor zvezd po nočnem nebu, to je ne le skrajna hinavščina, ampak to je že naravnost satanska zlobnost. Vi črni moralisti iz »turške tiskarne", povejte, zakaj pa ste kakor grob molčali kaj je župnik Schiffer (v Borovnici) kot veroučntelj po čenj al z dekl i ca mi v šo 1 i, kako je ižanski župnik dr. Mauring »zabaval" Marijine device in svojo predzadnjo »prijateljico", kaj so počeli razni patri in fratri s šolskimi dekliči in fantiči po raznih krajih naše domovine? Dobro, dobro vi črni moralisti v »turški tiskarni" ! Mi smo vam na tej za vas in vašo stranko jako polžki poti doslej prizanašali, ker se je nam zdelo to delo preostudno, ali sedaj ko ste nas do tega sami izzvali, sedaj pa brez vsakega pardona! Le malo potrpite. Pridemo na dan z romani, tako mastnimi, da jih bodo vaši želodci komaj prebavali.
Pozabil je povedati znani zavijač v uredništvu klerikalnega organa, da ljudstvo zato nastopa proti učiteljstvu na deželi, ker je nahujskano od raznih »katoliških" demagogov. Da »krščanski" demoralizatorji ljudstva! Ni še dolgo tega, ko je tisti, ki je pisal znano notico »Imenitno priznanje" proti učiteljstvu in sedaj navidezno nastopa proti »ferrerovstvu" in »Freisinnu", ko se je vendar sam izrazil svoj čas, da bi videl najrajše na vsakem drevesu v Latterman-novem drevoredu viseti po enega »farja"; sedaj se pa redi pri - in s pomočjo »farjev*. Brez izgovorov, »da pride človek do spo-znanja‘“ ker je edini'in isti vzrok »spoznanja" tega urednika kot vseh »Slomškarjev"
— koristolovstvo in lastni »jaz". — Da ljudstvo globoko spoštuje »krščanske učitelje", o tem dvomimo, ker jih ne spoštujejo niti »ljudski voditelji" in jim dajejo dan za dnevom — menda v znak spoštovanja
— moralne brce. Sicer se pa gospodje okoli klerikalnega glavnega organa in v »S. L. S., še sami iz sebe norčujejo. — Gosp. Trseglav bi nam menda že vedel povedati, kako se na shodih hujska ljudstvo proti učiteljstvu. Zakaj je ravno njemu učiteljstvo tako pri srcu, menda ni težko uganiti, ker mu je učiteljstvo v »sorodstvu". — Morda pa tudi, da posnema svojega bivšega »šef-redakterja" — dr. Lampeta. — »Čut za poštenost je lep dar, kdor ga ima!"
Uči tel j.
K požaru v Medvodah. Pogorela papirnica je last akcijske družbe Leykam-Josefsthal. Krajevno ime te tvornice je »Na Virju." Ostali del tvornice onostran Save se naziva: papirnica v Medvodah. Tretja tvornica je v Goričanah (pri Medvodah). Družbi spadajo tudi Fužine (tvornica za električni obrat). Potem je še tvornica Pod-gora (pri Gorici) ter Gratkorn. Glavna centrala Dunaj. Na Virju, oziroma v Medvodah je vposlenih 180—200 delavcev. Vodstvo in uradništvo je nemško. Ravno na tem mestu je tudi že pred kakimi 25. leti gorelo. Poslopje je bilo slabo. Škoda se nanaša osobito na blago in stroje. Cesta ob' tovarni je naravnost škandalozna, to so predvčerajšnjim posebno občutile požarne brarnbe.
Kdaj pride „Mir“ pred poroto ? Kakor znano, toži vpokojeni župnik Brce celovški
bogvekakšnega parijo in proletarca; in če mu pride po nespameti na um, da bi se dal človekoljubno podpirati, mu bo podpora natihem nedvomno vzrok moralne depresije, čeprav mu gmotno dozdevoma pomaga. Človekoljubje demoralizira svoj predmet, to stara in često zatajevana resnica. Ne bodimo sentimentalni; po mojem mnenju je zelo malo pisateljev pri nas, s katerimi bi človeštvo in narod izgubilo več nego n. pr. v zdravi ženski, ki zaradi pomanjkanja podpore v času nezakonskega materinstva zapade prostituciji. Umetnost, književnost sama ni sentimentalna obrt; najhitreje se stara pisatelj, on je edini, ki se ne sme postarati. Kadar preneha biti, kar je, mu živ Krist ne pomore. Pameten človek torej ne more želeti, da bi se tratil za telesa onemoglih ali oviranih duševnih delavcev denar, razen če jim ne pristoja kot podpora, marveč kot vplačana in po zmislu organizacije zajamčena zavarovalnina. Kakor hitro pisatelj ne proizvaja več dela, ki bi po svoji kakovosti odgovarjalo definiciji besede »pisatelj", ni več pisatelj, in društvo, ki ga hoče takrat podpirati, je pravzaprav inštitucija, kakršne so vse naprave za brezmiselno podpiranje nerešljivih in nekoristnih moči.
Zato velja še enkrat, kar sem naglašal zgoraj: gmotna in moralna povzdiga na
klerikalni »Mir" radi žaljenja časti. Pri nas je prvo prvotno zasedanje že davno končano, kaj pa je s poroto v Celovcu? Ako je že bila, zakaj afera „Mir"-Brce ni že prišla na vrsto? Ako pa še ni bila, kaj čakajo gospodje v Celovcu s poroto? Nas strašno zanima o tem — kaj natančnejšega izvedeti.
Akademija. V petek 8. t. m. predava v Mestnem domu g. dr. Fran Ilešič predsednik »Slovenske Matice" o Juriju Sporerju, predhodniku Gajevem, in njegovem delovanju med Slovenci (1848.)
Kaj njemu ni prav nič za Slovence? Gosp. Zajc, znani vinotržec v Spodnji Šiški je, kakor znano, na Šišenskem hribu zgradil novo moderno restavracijo. Lega tega podjetja nudi krasen razgled po celem ljubljanskem polju. To bi bilo vse prav in še celo lepo bi bilo, če bi se bila restavracija zgradila tudi Slovencem na ljubo. A kakor vse kaže, gosp. Zajcu ni posebno ležeče na obisku Slovencev. Stavba sama že nosi izrecno le nemški pečat, kakor bi hotela Slovencem že naprej kazati namesto dobre slovenske postrežbe le — fige. G. Zajc je za zgradbo stavbe najel izključno le nemška podjetja. Poglejte! Stavbeni vodja je bil
I.	Kaudela; stavbeni mojster: Vilhelm Treo; mizarsko delo je izvršil Karel Binder; krovsko in kleparsko delo: Teodor Kom; tesarsko delo: Josip Leh-ner; betonsko delo: Zajec in Horn; stavbeni svetnik: Kreutzer iz Šiške. Navsezadnje pa je restavracijo oddal kazinskemu gostilničarju Ederju. Vse to so, da govorimo z našim vremenskim poročevalcem, sumljivi znaki, ki kažejo, da g. Zajc tudi glede obiska ne reflektuje na Slovence.
Občni zbor šentjakobskega gospodarskega naprednega društva bo v nedeljo, 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Rastoharju na Karlovški cesti.
Most čez Savo pri Tacnu je živa potreba in klerikalni deželni odbor bi se pač mogel že enkrat spomniti na to in napraviti ta most, ker ako se pri prevažanju po čolnu zgodi nesreča, bo prepozno obžalovati žrtve brezbrižnosti deželnega odbora.
Novomeški občinski delavec Fran Aužin je dne 22. t. m. nesel vrečo z galico v Stopiče. Čez mostič v Čermošnicah poprijela ga je padavica in se je zvrnil v vodo; udaril se je tako nesrečno na glavo, da so ga nezavestnega pripeljali v bolnico usmiljenih bratov, kjer je potem drugo jutro umrl. Bil je v službi občine veliko let, znani novomeški »narodni mučenik" — vsaj je 53 ur radi besed »Živio Slovenci" v preiskovalnem zaporu okrožne sodnije z drugimi 4 »mučeniki" sedel. Tudi so ga hudomušni volilci v času državnozborskih volitev volili kot poslanca, in tako je pri zadnji dobil 3 glasove — imenoval se je sam v sladko ginjenih uricah bodočega novomeškega državnega poslanca.
Visokodebelnega lepega sadnega drevja (jablan in hrušek, s podlago vred sedem let starega) ima c. kr. kmetijska družba iz svoje nove drevesnice v Zgornji Šiški še nekaj 100 kosov za oddati. Vsega drevja je bilo 24.000, ker ga pa niso udje vsega vzeli, se drevje sedaj oddaja tudi neudom. Pismena ali ustna naročila na to drevje sprejema glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, ali pa se drevje kar naravnost zglasilcem prodaja na družbenem poskusnem dvorcu v Ljubljani, Poljanska cesta (na vrtu pri družbeni pod-kovski šoli in živinozdravnici). Vnanjim naročnikom se drevje dopošlje dobro zavito.
To so tiči. Pride neka ženska v Ljubljano, prosi postreščeka, da ji preskrbi voz za Moste.' Mož se žene takoj usmili, dobi kmalu enakomislečega izvoščeka, in hajdi trojica se odpelje. Pa ne v Moste, ampak ravno nasprotno smer — v Šiško. Pot v
zunaj in na znotraj se obeta pisatelju kakor vsakemu drugemu delavcu samo v stanovsko-strokovni organizaciji kolikor mogoče vsestranskega značaja. S konkretnimi predlogi glede na takšno se oglasim, preden mine dolgo časa, ko dosežem zaključne rezultate proučevanja tujih in domačih književniških in drugih organizacij. Ne verjamem, da bi bilo mogoče najti spravno pot od obstoječega »Pisateljskega podpornega društva" do takšne moderne zveze, ki bi dajala članom zares vsakatero mogočo korist, in to v največji meri. Gotovo je, da je bil pri ustanovitvi omenjenega društva merodajen res dober, a morda že tistemu času neprimeren namen; danes je društvo relikvija, ki more pač dvakrat ali trikrat nakrmiti par omajanih eksistenc, ne izpolnjuje pa — in ne more izpolnjevati — nalog dobre stanovske organizacije.
Zato si usojam postavljati proti mnenju g. J. P- svoje naziranje, da ni prav nikak škandal in^ prav nobena škoda za prospeh naše književnosti, pa najsi bo pre-porno društvo še tako sivo in plesnivo. Če se mu zdi, naj podpira vdove in sirote in makar še mačke in kanarčke — za nas in za naše delo ter naš moralni in gmotni položaj bi bilo pač najboljši, da se enkrat razide in odda svoja sredstva za kak po-trebnejši kulturni namen.
»Moste" treba namazati, so djala moža, češ, kar tako suh človek ne pride v Moste.. In so si ga privoščili. Ko je bila romarica v Moste že precej v rožcah, so nadaljevali pot — v Moste — ampak čudno — po »Večni poti" okoli Rožnika. Vse bi bilo šlo po sreči; a glej, nekemu kolesarju, ki je videl družbo v dotični gostilni, se je celo to romanje v Moste malo sumljivo zdelo, zavozi jo za romarsko trojico. Med tem pa se je tudi ženi to romanje zazdelo sumljivo, začne vpiti; tu se prikaže kolesar in še le tedaj si je izvošček domislil, da vozi napačno pot — v Moste. Ker je žena, opazivši kolesarja, še bolj vpila, jo je izvošček kratko malo pognal iz voza, a nato pognal konja v galop proti Rožniku. Ali in kako je žena konečno vendarle došla v Moste, o tem poročilo molči. — Priobčujemo to poročilo, kakor smo ga sprejeli. Ker nemaramo nikomur delati krivice, posebno še ne v poročilu omenjenima stanovoma, prosimo, da dotična dva dozdevno prizadeta, celi dogodek pojasnita.
V	vodo skočila. Umobolna Marija Grum, posestnikova žena iz Studenca pri D. M. v Polju, je dne 3. t. m. okolu 6. ure zjutraj vstala in šla od doma. Moža je jelo skrbeti in nehote se mu je vsilila slutnja, da se je zgodila nesreča ter jo šel iskati.
V	bližini blaznice, na levem bregu Ljubljanice je našel njeno ruto. Takoj si je mislil, da je žena skočila v vodo. Drugi dan so jo zopet iskali in res je našel njeno truplo neki fant v vodi pri vasi Slape, ter ga na suho potegnil. Pri utopljenki so se videle le male kožne odrgnine, ki jih je zadobila v vodi, ko je truplo plavalo in se zadevalo ob razno pod vodo se nahajajoče kamenje.
S flobertovo puško je obstrelil 16 letni sin posestnika Molka na Stari Šrangi Franceta Petkovšeka sina gostača in ga zadel pod rebra na desno stran. Kljub svarjenju drugih otrok naj nikar ne strelja, ker je flobert nabit, je dečko le streljal, ter povzročil nesrečo. Petkovšeka so oddali v tukajšno deželno bolnico.
Za kruhom. V soboto se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 74 Mace-doncev in 29 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 15. — V nedeljo je šlo v Ameriko 25 Hrvatov in 60 Macedoncev, v pondeljek pa 152 Hrvatov, 130 Macedoncev in 10 Slovencev.
Iz slovenskih krajev.
Jeseniške novice.
Lov na Marijine device so na Velikonočni pondeljek uprizorili jeseniški čuki. V Gorjah pri Bledu bi se imela v tamošnjem klerikalnem domu uprizoriti igra »Tri sestre," ki je pa vsled štrajka glavnega junaka izostala. Bil je od jezuita, domačina Kunsteljna, javno na cesti oklofutan, ker ni hotel v cerkev. Lepi odnošaji na Gorenjskem. Jeseniški čuki so nas tudi posetili, poznala se jim je strast na očeh, s katerimi so opazovali naša še malo pokvarjena gorjanska dekleta. Pri bratu jezuita Kunsteljna so pili na žive in mrtve in kmalu so postali ti abstinentje prav Židane volje. Bilo je pa tam tudi nekaj jeseniških Marijinih devic in cerkvenih pevk, napram katerim so se čuki zelo vsiljivo obnašali. Toda čukov je bilo več kot devic, vsak pa si je hotel pridobiti kako ljubeznjivo devico. In za to so eden drugega odrivali; ne maramo pa vsega povedati, kaj so počeli, ker pisati se o tem res ne more; pripominjamo samo toliko, da je njihovo vedenje Marijinim »devicam" zelo ugajalo in da jih ni bilo čisto nič sram, ker sicer bi zbežale iz ču-karske družbe. One tega niso storile, nego so se pozno v noč napotile v družbi čukov peš proti Jesenicam. Pravijo, da so čuki in »device" zelo dolgo hodili do Jesenic, ali
Slovenski pisatelji potrebujejo samih reči, ki jim jih podporno društvo ne more dati; te so: pomenu stanu primeren soci-jalni ugled, regulacija honorarnih vprašanj, več stanovske zavesti in trdnega stika med seboj ter končno možnost neodvisne, široke akcije. V klaverni suši duhov in značajev, s kakršno nas blagoslavljajo današnji časi, je mož peresa tako velevažen faktor za vtelešenje naših kulturnih in političnih idealov, da ima tudi on svete dolžnosti, ne pa samo Filistejec. Mora se storiti močnega, da bo mogel ustvarjati krepko in plodovito delo, neodvisnega, da mu za to delo ne bo šele treba iskati zaslombe pri morda dobrosrčnem a često trdoglavem rojaku — rodoljubu, podporniku in mecenu. Zato pa vodi njegova edina pot navzgor skozi najgostejši metež socijalnega boja.
Meni osebno je do skrajnosti zoperno, če v teh razmerah govori o »pisateljski bedi" dobromisleč lajik, še bolj pa, če mu pritrjuje pisatelj sam. Res priča mnogo zgledov, da sem jo zanikal razen nekaj izjem samo teoretski; toda kadarkoli jo v praksi srečavamo, je kriv tisti, ki jo prenaša, in ves stan, ki ne ve skrbeti za svojo korist. — Tu naj omenjam, da se moj »Poizkus o lepem slovstvu v Slovencih" v »Ljubljanskem Zvonu" 1909. ponekod ne strinja s tu zastopanimi nazori in spo-
v vzrokih, zakaj so tako dolgo hodili, se govori samo v intimni družbi, pa še tu prav tiho. Povemo pa, da objavimo imena vseh teh čukov in Marijinih »devic," ako bodo še kedaj napadeni Sokoli.
Iz Kranjske gore.
»Zveličar je vstal iz groba" tako je zadonelo veliko soboto po kranjsko-gorski cerkvi iz čistih grl nepokvarjenih Marijinih devic. In župnik Škufca, ki je radi svoje zlobnosti, hudobnosti in maščevanjaželjnosti pri vseh faranih zelo nepriljubljen, vzel je živega Boga v svoje skopuhovske roke ter nosil istega z hinavskopobožnim, pravim jezuitskim obrazom po cesti Kranjske gore. Ob strani pa mu je ministriral zaljubljeni kaplan, ki je celi fari v sramoto in mladini v pohujšanje, in marsikatera molitvi udana duša je pri pogledu na to čedno dvojico vzdihnila: »Oh, kakšna ironija!" In zares, v srcu župnika se je vzbudil strašen srd, na obrazu se mu je brala blazna jeza, ko je zapazil, da se požarna bramba ni pokorila, ne uklonila njegovemu povelju in grožnjam. Strašno maščevanje naj zadene to nepokorno društvo, si misli mož, toda, kako ga kaznovati? Ko doma o tem premišljuje, mu priskoči mladi kaplan na pomoč ter mu svetuje, naj zahteva že od odbora, društvu na dolgu odpuščene obresti, v plačilo nazaj. In tako se tudi zgodi. Toda vsa ta gonja vama nič ne pomaga, društvo ostane trdno na svojem stališču. Le tako naprej, morda še tudi kimovci S. L. S. spregledajo, ter spoznajo pravo početje duhovnikov. Kaj poreče k temu posojilniški odbor, zato se ne menita ta dva eksemplarja hinavstva, saj se mora vse tako zgoditi, kakor ona dva ukažeta. To morajo biti, ti odborniki velike bistre glave, ko smejo samo kimati na povelja arogantnega župnika in mlečnika kaplana. In v dolgu bivšega župnika Žlogarja, ki se še sedaj plačuje iz čistih dohodkov, tudi nima nobeden po-P®a Je eno besedico ziniti; tihi so, ker ako hoče župnik. Saj pravi pregovor: » rana, vrani še ni nikoli izkljuvala oči." samo podregati je treba in zasmrdelo bo. In ti zaslepljeno, od sladkih besed božjih namestnikov in njih namestnikov omamljeno slovensko ljudstvo, ki tako hrepeni po prostosti, svobodi in neodvisnosti, otresi se, kakor je to storila kranjskogorska požarna bramba, najprvo vpliva teh naših blagoslovljenih izkoriščevalcev.
Št. Peter na Krasu.
Ni še dolgo, odkar je »Jutro" porogalo, kako se obnašajo nemčurski natakarji v ljubljanski kolodvorski restavraciji, v Unionu itd. Tudi v naši šentpeterski kolodvorski restavraciji so prav čudne razmere. Nedavno je neki domačin obiskal to restavracijo, v kateri je kot zaveden Slovenec zahteval vino v slovenskem jeziku, kakor se tudi spodobi. Natakar pa, ki je prav dobro vedel, da omenjeni ni bil kak tujec, ampak popolnoma domač človek, ga je vendar kljub temu moral žaliti z blaženo nemščino. Ko je poklical omenjeni gospod, da se mu naj prinese vino, ga je natakar vprašal: „weiGen oder schwarzen?“ Ko je ta natakarček izrekel te besede, smo se takoj spomnili, da sedaj ne bivamo v Št. Petru, ampak v velikem nemškem mestu Berolinu. Toda to še ni vse. Še mnogo takih slučajev bi lahko našteli in bomo jih tudi spravili na dan, če se ne bo škandalozno obnašanje teh natakarjev izboljšalo. Slovenskim tujcem in domačinom pa priporočamo druge, narodne gostilne, v katerih se govori naš materni jezik. Opazovalci.
Zagorje ob Savi.
Sami sebe se sramujejo. Ako rem dopis v »Rdečem Praporu" štev. 37.
znanji; zato mi ni prav nič nerodno, da uKaj aotična mesta. preklicujem. Ko sem po tistih naglo začrtanih odstavkih proučeval predmet natančneje, sem izprevidel in izra-unal, da je vso krivdo in vse gmotne te-ave pripisovati pisateljskemu bohemstvu, jurokotirni genijalnosti, kar vse je v naši Drezobzirni dobi najneodpustljivejši greh.
V tem pogledu treba literaturo dokaj Pic°of°i- P?111 od vpodabljajoče umetnosti. cenStft St5n ne P°trebuie toliko me-in moči. Nje0g^v°are’kaf0r Pa la*tne Pamet! sredstvi pomfST m •°§? ]e’ da z vseml prosto pot med Sširt slove,nski knPgi pomeni njegov ku t„r • ™ase 1Judstva: to ergo konec »besede« nŽkTteS^M U?eh’ lahko v svojo lastno korkt ^ar- ?a stremljenje, če zasleduje našo poc|Pira .°
jaznim umevanjem in z deiancv- s pri' zivom.	inskim	od-
V tem pogledu se dvigamo od dne do dne; zato rajši kar pustimo vprašanje o hu-rnaniteti, ki je reč za stare babe, in napra-vimo, mi mladina, vse skupaj sami med seboj. Bedarije, ki jih počenjajo sivi vršaci naroda, že jutri ne bodo več padale pred naše korake — in če bi, pojdemo čez . . . št ^Naj smrči »Pisateljsko podporno dru-
za vdove in sirote, ali ne — nas 'gajo manj patetska in bolj gospodarska basanja.	Vladimir	Levstik.
z dne 29. marca t. 1., vidim že na prvi pogled, da se tukajšnji socijalni demokratje že precej boje. Prišli so že tako daleč, možakarje da sami izpregledujejo, ter izprevidijo, kam so zabredli. Od dne do dne propadajo, in to tako, da se svojega propada sramujejo, ker se mu ne morejo izogniti na nobeden način. Pravih vernih svojih pristašev nimajo več druzih nego nemškutarske steklarji, in par drugih razgrajačev n. pr. Rossi, Sittar, Capuder i. t. d. Kdo pač more svojo moralo tako daleč zapustiti, da bi se družil s takimi ljudim? Navesti hočem par slučajev. Ako gre po cesti kdo izmed naših, ter ga sreča kak verni pristaš takajšnjih socijalnih demokratov, te ne pogleda v obraz, ampak se obrne v drugo stran ali pa povesi oči v tla. Naše lepake odstranjujejo lepo po noči. Le tako naprej. To je dokaz, kaj in kakšen uspeh ima v Zagorju ob Savi Čobalova organizacija. Pričakovati smemo vse, kar govori pregovor: »Ne zavidaj! da te drugi ne bodejo zavidali." »Ne izogibaj se! da se te drugi ne izognejo." In kdor drugim jamo koplje navadno sam v njo pade. Za danes dovolj; o priliki se že oglasimo.
Človekov postanek, razvoj in konec.
Iz predavanja med. Mirko Črniča v Mestnem domu dne 30. marca.
IV.
Človekovo življenje se deli v 7 dob:
1. od spočetka do rojstva (maternično življenje),
2. od rojstva do prvih zob (dojenček), nekako do 7 ali 9 mesecev,
3. od prvih zob do drugih, ko mleč-niki izpadejo okoli 7. leta,
4. deška doba, ko nastopi spolna god-nost, do 14.—16. leta,
5. fantovska doba, od nastopa spolne godnosti do popolne telesne razvitosti, do 20.—21. leta,
6. moška doba, od začetka pešanja (pri ženskah do nastopa starostne jalosti), do 45.—50. leta,
7. starost do smrti.
Od 1. do 5. dobe je čas rasti, 6 doba je doba dela in 7. doba propada.
Prva je doba rasti. Človek raste, njegovo telo postaja večje in težje. Zato rabi on tvarino in to dobi človek nase potom hrane in pijače. To prebavi ter porabi deloma za rast, deloma za energijo v obliki gorkote in dela. Prve dneve svojega življenja v materi črpa človeško bitje svojo moč in življenje iz hraniv, ki so bila v jaj-čevi protoplazmi. Po preteku par dni je ta rezerva pojenjala in tedaj dobi zametek direktno zvezo z materjo, z njeno krvjo, in po kateri hrano ravno tako kot vsaka druga stanica maternega telesa. To traja do rojstva. Po rojstvu uživa dete materno mleko. Potem, ko ga mati odstavi, vživa otrok navadno hrano ter raste in pridobiva na telesni obsežnosti in moči. V tej dobi je njegovo presnovljanje (izčrpavanje hranil iz hrane) sila živahno. Vse to traja do popolne telesne razvitosti.
V	moški dobi, ko je rast dokončana, se porablja hrana za vzdrževanje telesa in za delo. Delo je bilo sicer tudi že v poprejšnjih dobah, toda tam je velik del na rovaš rasti, med tem, ko gre sedaj na račun dela. Hrano telo prebavi, t. j. hraniva v njej se v prebavilih izčrpajo in pridejo v kri. Kar je neporabnega, se v blatu izloči.
Nazadnje pride starost, doba	propada.
Telo	samo na sebi ni	več zmožno	dela, če
ga še tako hranimo, slast do jedi peša, telo postaja čimdalje bolj slabotno, dokler mu bela žena ne ugasne življenske lučice.
Kaj pa je smrt?	Smrt je tisti	trenutek
v	človeškem življenju,	v katerem	vsi živ-
ljenski znaki polagoma ali naenkrat vgas-nejo, to se pravi, smrt nastopi, ko preneha v telesnih stanicah presnovljanje. S smrtjo postanejo življenske tvarine mrtve.
Smrt uniči samo en del posameznika, to je tisti del, ki je prilagoden individualnim namenom, ki se torej z individuom vred izrabi. Sicer pa živi vsako bitje dalje v svojih potomcih.
Po smrti človeško telo strohni in se-gnjije, kar povzročijo razni mikroorganizmi.
(Konec)
Proti volilnemu imeniku za dopolnilne volitve v ljubljanski mestni občini smo prejeli iz kolizejskega okraja nekatere pritožbe. Iz imenika se je baje izpustilo več volilcev narodnonapredne stranke. Ali je to res mogoče?
Požar v Medvodah je razkril nekaj naravnost kričečih nedostatkov, posebno onih na rovaš ljubljanske mestne občine same.
Aprilovo vreme bo najbrže že danes, gotovo pa v najkrajšem času postalo mu-
hoctrt t r «	j	j	r
asto. Kdor računa na včerajšnji solnčni an m nocojšnjo zvezdojasno noč, naj temu računu nikar preveč ne zaupa. O zadnjič omenjenih izrednih izgredih bomo kmalu K3J slišali!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Potovanje kralja Petra.
(Brzojav posebnega dopisnika „Jutra“).
Bel grad, 5. aprila. Na merodajnem mestu se potrjuje vest, da poseti kralj Peter kmalu po svojem povratku iz Carigrada črnogorskega kneza na Cetinju in italijanskega kralja v Rimu.
Amnestija muslimanov v Srbiji.
(Brzojav posebnega dopisnika .Jutra*.)
B e 1 g r a d, 5. aprila. Prestolonaslednik Aleksander, ki v odsotnosti kraljevi vrši vladarske posle, je podpisal ukaz o amnestiji vseh v Srbiji obsojenih muslimanov, kar je nov dokaz, da so odnošaji med Srbijo in Turško najboljši.
Srbska skupština. — Trgovska pogodba
med Srbijo in Avstro-Ogrsko.
(Brzojavka posebnega dopisnika .Jutra*.)
Bel gr a d, 5. aprila. Narodna skupština se je po kratkem presledku zopet sešla. Na dnevnem redu je državni proračun za tekoče leto, ki pride takoj v razpravo. — Ministrski svet se je v včerajšnji svoji seji pečal z vprašanjem sklepanja trgovske pogodbe z Avstro-Ogrsko. Pogajanja se vrše v Belgradu.
Emigracija Bosancev. Vspehi avstrijske politike v Bosni.
(Brzojavka posebnega dopisnika ..Jutra".)
Belgrad, 5. aprila. Bosanski emigranti prihajajo semkaj vsakega dneva v velikem številu, ker ne morejo prenašati bosanskih razmer. Včeraj je dopotoval ugleden muslimanski prvak Hadži Ramo Mutanovič s petdesetimi drugimi emigranti. (To so rezultati aneksije, za katero so se tako navduševali naši poslanci in govorili, da se s tem ojači slovanski element v monarhiji! Bosanci bežijo v Srbijo in na Turško, ker ne morejo prenašati blagoslovov aneksije, a v Bosno prihajajo nemški kolonisti, pijonirji »Dranga nach Osten". Op. uredništva.)
Državni zbor.
Dunaj, 5. aprila. V opozicijskih krogih vlada veliko razburjenje, ker je predsednik državnega zbora tako samovoljno in nasilno na svojo roko brez vsake konference klubovih predsednikov odredil dnevni red. Slovanska enota bo takoj stavila v prvi seji nujni predlog, da se določi nov dnevni red sporazumno s strankami.
Ruska duma.
Petrograd, 5. aprila. V današnji seji ruske dume se je razpravljalo o mornariškem proračunu. Referent je predlagal dovolitev novega kredita v znesku 1350 milijonov rubljev, in sicer za zgradbo novih ladij 700 milijonov rubljev, a za popravo obmejnih trdnjav 650 milijonov rubljev.
Petrograd, 5. aprila. V komisijo, ki naj konečno uredi ruske finske razmere, je izvoljenih sedem oktobristov, sedem nacionalistov in pristašev desnice, sedem kadetov in en poslanec levice.
Odlikovanje srbskih ministrov.
Carigrad, 5. aprila. Sultan je podelil srbskemu ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču red Mehidjije, a ministru zunanjih del M. Milovanoviču red Osmana in to oba v briljantih.
Kossuth — obolel.
Budimpešta, 5. aprila. Franc Kossuth je zopet obolel na svoji stari želodčni bolezni, njegovo stanje sicer ni nevarno, a ostati mora vendarle v postelji.
Bolgarsko-srbska carinska unija.
Sofija, 5. aprila. Vlada razglaša, da ne more biti govora za sedaj o bolgarsko-srbski carinski uniji, ker je bolgarska vlada do leta 1917. vezana s carinskimi pogodbami z drugimi državami.
Nesreča španskega poslanika na Dunaju.
Dunaj, 5. aprila. Ko je tukajšnji španski poslanik marki de Ferrera na Ringu stopil iz voza, je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. Prepeljali so ga v sanatorij Lčvvl.
Slovenci, posečajte slovensko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu !
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin.
Najmanjši znesek 50 vin.
Okassion prodaja 1 Kostum za dame od K 8-— naprej, krila od K 3‘— naprej, bluze od K 2-— naprej. — Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Tržaškim gostom in vsem, ki prihajajo v Trst priporočam, da se poslužijo moje gostilne
„AII’ Ginasio"
v ulici Scuero nuovo št. 7, pri glavni pošti. Priznano izvrstna vina, izborna mrzla in gorka jedila, cene zmerne. — Preskrbim tudi prenočišča. — Za obilen obisk se priporoča udani	Hinko Kosič.
Okassion prodaja 1 Otročje pralne obleke od K 1'50 naprej, otročje obleke iz blaga od K 4-— naprej, klobuke za moške od K 2’— naprej, klobuke za dečke od K 1*— naprej. — Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
Ohranjeno kolo se takoj kupi. Ponudbe pod »V. E." poštno ležeče Ljubljana.
Iz konkurzne mase Ivana Miklavca, trgovca v Ljubljani je poceni naprodaj železna ,Werthelmova“ blagajna srednje velikonti. Kdor si jo hoče ogledati in kupiti, naj se do 20. t. m. oglasi v pisarni upravitelja konkurzne mase dr. Antona Šviglja, odvetnika v Ljubljani.
KORESPONDENCA.
Gospodična Mici, ako marate nadaljevati najino kratko znanje, blagovolite pisati pod šifro „Wod-z i n s k i“, uprava ,Jutra". Pisec razglednice.
„Pnnto franco". Šele danes došel v Ljubljano. Odgovor sledi.
„Sreča te čaka..." Mlada gospodična bi rada korespondirala v svrho zabave z veselim šaljivim gospodom. Šifra „Mladost 12" na upravnišrvo „Jutra".
Izjava.
Podpisani javljam vsem tistim gospodom, ki so gospici Ani Weberjevi govorili, da sem jaz delal o nji neumestne opazke, da je stvar neutemeljena in si prepovedujem vsako nadaljno govorico. Ako slišim najmanjšo stvar, bodem proti vsakemu sodnijsko postopal.
Adolf Woub,
sluga v upravništvu .Jutra*.
se 33LSila.©3su sed_ao
7 Sfilenburpi ulici štev. 1
nasproti Kazine.
malo rabljeno,fohranjeno kot novo, se za nizko ceno K 650-— proda; novo je stalo K 1200'— Natančneje se izve in ogleda, ter lahko preizkusi pri Karel Čamerniku Ljubljana, Dunajska cesta 9.
jf- .v'« »ftr;-..‘'f!- tft,
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
Ljubljana, Sv. Petra cesta
priporoča kipe: Gregorčič (Repičev) 42 cm visok, Prešeren, 45 cm visok, po 8 K; Vodnik (Zajčev), 42 cm visok, 15/5	po 7 K.
Slike: Prešeren, Gregorčič, Levstik, Jurčič, Strossmajer. Cena z okvirjem po 22 K.
.(kj ■	;,".w	.	.	j.;'	•mr
Matej Orehek, Ljumjana
Kolodvorska, ulica 2«
(blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago! Čudovito nizke cene!
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
Od srede 6. do petka 8. aprila 1910.
1. Lov na bele medvede. (Po naravi.)
2. Huda kazen. (Drama.)
3. Kdor se večkrat vaga ostane zdrav. (Ko-
mično.)
4. Salernova luka. (Po naravi.)
5. Glavni dedič. (Drama umetniško dolga
projekcija.)
6. Podjetni pomočnik. (Komično.)
Dodatek k zadnji predstavi ob 8. zvečer.
7. Hčerka lovskega čuvaja. (Drama.)
8. Saha Rita. (Variete po naravi.)
9. Vrhunec veselja. (Komično.)
Vsak torek in petek sodeluje pri predstavah od 6. do 10. ure zvečer slav. »Slovenska Filharmonija".
Model 101O.
Edino zastopstvo znamke
£Yčti*
K.C.L.a
Kinta
/je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch- koles.
Sprejem koles v popravo, emajliranje in poniklanje.
- Točna, solidna In cena Izvršitev. *
K. ČAMERN1K, Ljubljana
Dunajska cesta štev, 9,
[■Slav. občinstvu naznanjam,
[ da imam več pripravnih hiš v mestu po jako ugodnih | cenah naprodaj. Na razpolago imam sedaj tudi žago s posestvom v bližini Ljubljane, na jako dobri prometni Črti. NatanČneja pojasnila daje prometna pisarna
e V
v Ljubljani,
Šlsofja, -ulica. št. ±0.
Telefon št. 155.
Klavirje
in harmonije
prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj »Glasb. Matice* in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Breznik
v Ljubljani, Gradišče Št. 11
(poleg restavracije pri »Kroni"). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
Prva anončna pisarna
v Ljubljani, Levstik, ulica št. 2.
sprejema vsakovrstne inserate, reklamne notice itd. za vse možne liste, koledarje itd. Sestavlja in prestavlja inserate.
Išče nabiralce za deželo!
Posebno za trgovske potnike dober in lahek zaslužek.
ib
o
/C
o
'V
Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDERW00D pisalni Btroj najhitrejši in najtrpež-nejši. Zato največ sijajnih priznanj.
Uverite se o tem, ter naložite svoj denar plo-donosno z nakupom
■Craa.d.erv7-ood. - a..
Ivan Perko
Lj-va-Tsljama Turjaški trg 4., II.
Kri! in okusno pijačo daje le dr.
pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom »SLAD1N"! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
Moč!
S tem prihranite 50°/o na denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v Iranko.
7flraviA T resn0 obvestilo po-LUI dVJC. potrjujejo mnogo -
brojna priznalna pisma.
50°/o prihranka!
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
	-
	
	
	
PIBmmihBK	
SHl ■ • ■IIU	BI
	
	
. ' ■.. . ;i (. i	) 0*
	t
- mm.,	
Oglejte si največjo zalogo
polj edelskih stroj ev,
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
RavHotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge ::	v železnino spadajoče predmete. ::
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte
pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije'0'', temveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja,
Vatetv. znamka. Varutv. znamk*. Varatv. znamka. •1. Kuw. X 4457, 2:7. II.W.W.
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
priporoča,
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik ===== „Directoire“ P. D. -
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje.
'tŠ
C
H
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna
dimniška dvojnata vrata
s trojnatim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.
J—n	Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v sta
poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznall tem dim
iU—niSlrlm vrntnm nrorlnnel nraA irmml
—	   niškim	vratom	prednost	pred	vsemi	drugimi.
Mestni magistrat ljubljanski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907: deželni elavar kraniski oa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje g	J	P?	Z
L. Strleel, dimnikarski mojster. Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
prodaja
zaradi ogromne izbere konfekcije za
dame, gospode, deklice, dečke in otroke
pod vsako ceno brez konkurence
r	0. Bernatovič.
Rezervni fond: ■ K 400.000.
y	*OT	/
Stritarjeva ulica iste v. 2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|o.
Ljubljanska kreditna banka v LSubl|ani
9/10—1	’	~	.	~	~
limitMItHIIHIHIIIIIIIIIIIMfMIIIMMIIIIIIIMHnUMIIIMIIIIIII
•rMMIttVMMMMtftltMIIIIMIMIItlHiMMIMItMIMIIIMMtlllMtlM