37. štev. V Kranju, dne 13. septembra 1913. Leto I. Izhaja vsako soboto ob 5 ari zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2"—, za četrt leta KI—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista„Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčtijejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Desetletnica Sokola v Tržiču in razvitje prapora. Nad vse pričakovanje lepo se je završila pretečeno nedeljo ta, za naše društvo tako pomembna slavnost. Hudomušni vremenski bog si nam je hotel sicer malo kujati, kajti še dopoldne nam je poslal malo plohico. Ko pa je videl, da se rudeče srajce prav nič ne menijo za njegovo nagajivost, pač pa da jih je vedno več, se je oči-vidno malo sramoval, in popoldne pozaprl vse svoje zatvornice, skozi katere navadno pošilja in izliva svoje mokre zaloge na našo zemljo. Ali popolnoma premagati pa se kljub temu ni mogel, in ob 1. uri popoldne je stresel s svojega mokrega plašča zadnje kaplje. Ravno v tistem času se je naše društvo pripravljalo na pohod na kolodvor k vsprejemu gostov, in one kaplje so padle na naš nerazviti prapor, ki je bil na ta način krščen in blagoslovljen tudi od zgoraj. — Na kolodvoru so se zbrala vsa že dopoldne došla sokolska društva: Bled, Jesenice in Radovljica, domačega in okoliškega društva pa je bilo nebroj. Par minut pred prihodom vlaka se je pripeljala k vsprejemu tudi gospa kumica z družicami. Ko je vozil vlak v postajo, zaorili so navdušeni „na zdar"-klici v pozdrav gostom. Z vlakom so se pripeljala sokolska društva Kranj, Škofja Loka in Železniki, deputacija ljubljanskih sokolskih društev z Zve-zinim zastopnikom, Čitalnica v Kranju z zastavo in mnogo civilnih ljudi iz Škofjeloke in Kranja. Pred kolodvorom se je brž razporedil sprevod. Prva je korakala godba prostovoljnega gasilnega društva v Kranju, za njo je šlo predsedstvo Gorenj. Sokol. Župe z zastopnikom Slov. Sok. Zveze, društva Jesenice, Bled, Radovljica, Skofjaloka in Železniki, Kranj in zadnje je korakalo domače društvo. Ves sprevod je štel šest praporov in 103 Sokole v kroju; pred sprevodom ob straneh in za sprevodom pa se je valila množica drugega občinstva. Pred vhodom v Tržič je bil postavljen krasen slavolok z sokolskim grbom v sredi, na straneh pa letnici 1903—1913. Koliko ugleda in ljubezni uživa društvo Sokol v Tržiču, je bil najboljši dokaz ta, da je visela po glavnem trgu iz vsake hiše slovenska trobojnica; brez nje je bilo par nemških in par katoliških hiš. Pred hišo, kjer se je porodil naš Sokol, pred gostilno gospe Pernetove je bil postavljen okusno okrašen oder za razvitje prapora. Ko se je razpostavilo Sokol-stvo okoli odra, na katerem so bile zbrane družice liki krasen venec rož okoli gospe kumice, stopil je na oder naš delavni brat starosta Ma-rinček, in nagovoril navzoče sledeče: ,,Bratje! ; Pred 50. leti so presadili modri slovenski možje sokolsko sadiko v naša tla. Leto prej pa sta jo bila pogreznila v češko zemljo Fiigner in Tyrš. Rekel sem modri slovenski možje. To so tudi bili. Kajti že tedaj so vedeli in videli, da bo Sokolstvo ščit in oklep, obkop in trdnjava slovenskemu narodu, da bo Sokolstvo nova in trajna vez med Slovanstvom in slovenskim narodom, ki se je bil : vsled teže časov in dogodkov odtrgal od velike gore Slovanstva in se zavalil daleč od nje, in da bo moral slovenski narod prebresti rudeče morje ! Sokolstva, če hoče priti v svojo obljubljeno de- ; želo. Od takrat je prepreglo Sokolstvo našo do- \ movino kakor velika mreža. Kjer Sava nam vre iz Triglava, j: _ kjer Mura zelena šumi kjer vije deroča se Drava, kjer v Adrijo Soča hiti . . . povsod vzdigujejo se vere ščiti. Sokolske vere ščiti, sokolska društva in sokolske telovadnice. — Pred 10. leti je zajokal kakor pravkar rojeno dete , tržiški Sokol. Hvaležno se spominjajmo vedno mož, ki so bili pri njegovem rojstvu. Potreba mu j je bila oče, potreba mati. Komaj rojen, je moral j pod milo nebo, ki mu je bilo tolikokrat nemilo: dež ga je močil, solnce ga je peklo, mraz ga je I tresel. Brez lastne strehe, ni imel, kamor bi položil ' svojo glavo. Kdor pa ima v pravem koncu glavo, I premaga solnce, dež, težavo in dobra volja roma ; ž njim. Tržiški Sokol ni opešal, ni omagal, dokler se mu vremena niso zjasnila. Peruti tudi ne bo povesil sedaj, ko ima lastni dom, in skoraj vse, kar potrebuje. — Daj račun o svojem hiševanju. Zdi se mi, kakor bi slišal te besede. Tržiški Sokol! Ne boj se tega poziva! Saj si skrbno delal v so-kolskem vinogradu, saj si množil sokolske talente, saj si sejal čisto sokolsko seme. Nikoli, kadar velel je domovine ukaz, nisi manjkal. Poleg telovadbe si s petjem, igrami, predavanji skrbel za izobrazbo svojega naroda. Za dom si vedno stal, kakor junak. Ako nisi zmogel vsega, je kriva človeška teža in teža sokolskega dela. — Na pragu v novo desetletje si. Ako se hoče vzdigniti zrakoplovec do nevidnih višin, pomeče od sebe vse, kar ga teži. Tudi mi tako. Otresimo se vsega, kar nas kot Sokole kazi, vrzimo od sebe in raz sebe balast mlačnosti in omahljivosti, naveličanosti in površnosti. Bodimo celi Sokoli in ne samo na pol. Ne bojimo se dela, pač pokoja. — Kratko je naše življenje. Ali podaljšamo si je lahko. Kako? Z dobrimi deli. Kaj pa je boljšega, kakor če ljubimo svoj narod, mu naklanjamo koristi in ga varujemo škode? Bodimo svojemu narodu kakor makabejski bratje! Zvesti do smrti svojemu narodu, in še po smrti zvesti po svojih potomcih. Kakor so se rešila vesoljnega potopa le ona bitja, ki so bila v Noetovi ladji, tako se bo obvaroval naš narod pretečega pogina, ako se reši na sokolsko ladjo. Tej ladji pa bodimo mi, bratje, oprezni in pogumni brodarji! Pravo pot pa naj nam kaže od zdaj naprej prapor, katerega razvijte, in kateremu obljubimo sokolsko pokoršino vedno in povsodi. Bratje! bodite pravi Sokoli! Na zdar!" — In pokazal se je mladi prapor čist in jasen, kot solnčni žarek v zgodnji pomladi. Ali mi je mogoče popisati navdušenje, ki je vzva-lovilo iz prsi vseh pri pogledu na prapor? Kakor reka, ki si jo zajezil, razdere, ko je narasla dovolj, jez, poplavi bregove in pobere seboj vse, kar se ji stavi na pot, istotako so si dala duška v tem trenotku od pričakovanja napeta prsa, popustili so nabreknjeni živci, in vzpeli so se proti nebu čisti, jasni „na zdar", katerim so z otlim odmevom odgovarjale naše gore, stoletni varuhi našega slovenskega Tržiča. — Ko se je to navdušenje po- I K. Edmondo de Amicis: Velikodušno dejanje. Ko sem vstopil v šolo ni bil še navzoč učitelj in trije ali štirje dečki so mučili ubogega Crossija, onega dečka z rdečimi lasmi in hromo roko, čigar mati je prodajala zelenjad. Dražili so ga zdaj s črtalom, sedaj so mu zopet metali kostanjeve lupine v obraz in ga zmerjali s hromcem in po-kveko, ali pa so ga oponašali, kako nosi hromno roko na obramnici. On pa je sedel čisto sam in bledega obraza na koncu klopi, ter pogledaval sedaj tega, sedaj onega s prosečimi pogledi, da bi ga pustili v miru. Ali oni so ga le še bolj zasra-movali, tako da se je počel naposled tresti same jeze ter postajati rdeč v obrazu. Končno je stopil Franti, oni deček s hudobnim obrazom, na klop ter jel oponašati Crossijevo mater, kako nosi po dve košari ter čaka pred šolskimi vrati na bolnega sina. Vsi so se začeli smejati. Crossiju pa je šinila kri v glavo. Prijel je za tintnik ter ga vrgel Frantiju z vso močjo v glavo. Le ta pa se je potuhnil in tintnik je zadel ravno vstopivšega učitelja v prsi. Vsi so se tiho in prestrašeni poskrili po klopeh. Učitelj, bled, je stopil na kateder in vprašal s tresočim glasom: .Kdo je to bil?" Vsi so molčali. In vdrugič vpraša jezno in s povzdignjenim glasom: .,Kdo je bil ?'' In dvigne se Garrone, ki je imel sočutje z ubogim Crossijem ter reče z odločnim glasom: „Jaz sem bil." Učitelj ga pogleda in potem začudene učence. Potem reče z mirnim glasom: ,,Ti to nisi bil." In po kratkem premoru: „Nikaka kazen ne bo doletela onega, ki je kriv. Zatorej naj vstane!" Dvignil se je Crossi in jokajoč povedal: „Tepli in zmerjali so me; to mi je šinilo v glavo in vrgel sem."--- „Vsedi se!" reče učitelj. „In sedaj naj oni vstanejo, ki so ga dražili."' Štirje so vstali s povešinimi glavami. „Vi," pravi učitelj, ,,ste zasramovali tovariša, ki vam za to ni dal povoda. Preganjali ste nesrečnika, ki se ni mogel braniti. Storili ste naj-gršo neznačajnost, s katero se človek lahko omadežuje. Vi, strahopetci!" Ko je to povedal, je" šel med klopi učencev. Pristopil je k Garronu, mu položil roko pod brado ter rekel: „Ti si blaga duša." Garrone, ki je bil trenotek ginjen, zašepeče učitelju hitro par besedi — ne vem kaj — v uho in ta reče rezko, medtem kose obrne k krivcem: „Odpuščam Vami" Izlet v Egipt. Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Dalje. ■ Razun korana pride v islamu v poštev še suna, nekako ustno izročilo prerokovo in njegovih naslednikov, navodila za versko-praktično življenje in igma, t. j. soglasje učenjakov o gotovih med seboj nasprotujočih si verskih predpisih. S tem, da so učenjaki te diference izravnali, so postali v pravem pomenu besede sodniki v verskih načelih, tako da je njihova beseda v spornih slučajih imela najmanj toliko veljave, kolikor koran, oziroma suna sama. Iz naštetih podlag je vzrastlo in se razvilo muslimansko pravo, ki je takoj imelo prestati tež-koče, naletevši v osvojenih deželah na povsod razširjeno in rabljeno Justinijansko pravo. Vpliv rimskega veleduha je bil tako silen, da je hote nehote jedva rojeno arabsko pravo kljub strogi opoziciji pravovernih Medincev, povzelo iz njega mnogo nazorov, zlasti pa prepričanje o važnosti lastnega uverenja in proste razsoje brez ozira na morebitne verske predpise. Potom neprostovoljnih, največkrat nenameravanih kompromisov med tem svobodomiselnim in ortodoksnim naziranjem, je prišla juri-dična veda do lepih vspehov; nastale so pravniške šole, ki jih zovemo po imenih ustanoviteljev šafi-itsko in malekitsko v Egiptu; zadnja po vsej za-hodnji Afriki hanejitsko (Turčija) in hanbalitsko leglo, povzela je besedo kumica, milostiva gospa Marinčkova: „Sokoli! — Pravkar je zavihral nad Vami prapor, ki ste si ga tako dolgo želeli. Naj Vam sveti, kakor ona zvezda, ki se je prikazala trem modrim in jih peljala v Betlehem, vodi naj Vas po sokolskih potih do sokolskih vzorov in do sokolske popolnosti. Odslej naprej bo prapor vedno z Vami, naj bo tudi Vaše zrcalo, odsev in odmev vašega bitja. Rudeč je Vaš prapor. Tako rudite tudi vi goreče ljubezni do slovenskega naroda, ki je vreden tudi Vaše rudeče krvi. — Kakor je obrobljen z zlatom, najdražjo kovino, tako bodi tudi Vaša ljubezen do slovenske domovine vedno združena s požrtvovalnostjo, nesamopridnostjo in samo-zatajevanjem, kadar so na tehtnici slovenske koristi. Sokolski monogram na praporu naj se vtisne vsem vašim dejanjem, ki naj izvirajo iz sokolskih načel, in naj se po njih ravnajo. — Kakor je sokol, čegar podoba je všita v prapor, bistrega pogleda, močnih kremljev in visokega poleta, to bodite tudi Vi. Bistro glejte, kje je rešitev, kje poguba slovenskemu narodu, krepko držite v svojih rokah, v svoji glavi in v svojem srcu, kar je slovenskega, visoko se vzdignite do sokolske dovršenosti. — „Kar Slovan, to Sokol", to je napis na praporu. Ta kategorični velelnik uresničite s tem, da širite sokolsko življenje in sokolsko mišljenje po svojih rodovinah, da se posokoli vse Slovanstvo. Praporščak! Na prapor! Nosi ga s ponosom in častjo, varuj ga vsakega madeža in ohrani ga čistega, kakor je danes. — Poklanjajoč ta skromni trak, ki naj -bo malo povračilo za čast, izkazano mi s tem, da ste me izbrali za kumico, in znamenje moje naklonjenosti Sokolstvu in Vam, želim, da bi bile sokolske vrste pod novim praporom vedno daljše in gostejše, vedno bolj sokolske in koristnejše slovenskemu narodu. Da se to uresniči, Vam kličem „na zdar!" In zopet morje navdušenja, nikdar prenehati hotečih „na zdar"! — v očeh starejših članov solze svetega vzhičenja. Praporščak Ivan Mokorel vzame prapor v roko, in pravi: „Obljubljam, da bom ohranil prapor čist, in da ga bom nosil Sokolstvu v čast — sebi v ponos! „Na zdar!" V imenu družic je pripela gospica Alica Engelsberger moder trak praporu z besedami: „Prapor mladi! V imenu nas družic pri Tvojem krstu Ti poklanjam trak modre barve. Kakor bodi Tvoja temeljna rdeča barva Sokolom znak goreče ljubezni do našega slovenskega naroda, tako naj jim daje ta trak upanje v boljšo bodočnost naše mile domovine. Bodri naj jih v težkem boju za naš obstanek in napredek našega naroda. Na zdar!" Tudi ,te besede so bile vsprejete z navdušenjem. Sedaj je zapel zbor slov. bral. društva v Tržiču, ki se je udeležilo slavnosti kot najstarejše tržiško narodno društvo z' zastavo, večnolepo dr. Jenkovo „Molitev". Mogočno so doneli akordi po trgu, in pridoneli do neba, ker baš v istem trenotku so se raztrgali oblaki, in nežen solnčni žarek je zaigral na rdečih sokolskih srajcah. Po končanem petju je stopil na oder zastopnik Zveze, tajnik br. Kajzelj, da pozdravi in častita društvu. Trojno slavje slavimo danes: 501etnico slovenskega Sokolstvu, 10 letnico tržiškega Sokola in razvitje njegovega prapora. Radi bi nas sovražniki zatrli — združili so se vsi proti nam, ali vse slavnosti naše šume čistega navdušenja in v narodu samem pridobivamo vedno več ljubezni. Zato pa lahko odgovorimo vsem, ki nam nasprotujejo: „N e bojimo se vas!" Na zdar!" : Oglušujoče navdušenje je pretreslo ozračje, in le j polagoma so se razločevali akordi slovanske j himne „Hej, Slovani!", katero je končno pelo vse, kar je bilo na trgu navzoče. S to pesmijo je bilo završeno tudi razvitje prapora, in sprevod se ' je pomikal dalje po trgu, se obrnil in odkorakal naravnost na felovadišče pri Sokolskem domu. I Telovadci so se šli pripravit za nastop, drugi pa so se vsuli okoli šotorov. Telovadba je uspela krasno. Pivi so nastopili telovadci domačega društva v dveh vrstah pod vodstvom br. načelnika Jelenca na orodju, j Podali so račun za deset let, in izpričevalo ni ! slabo — to je pričalo glasno priznavanje. Za njimi so nastopile domače Sokoliće z prostimi vajami i pod vodstvom br. Jezerska. Vaje so šle dobro, le ; škoda, da jih je kvarila godba. Tretja vaja sploh z godbo ni šla, na prosto štetje pa je bila izva-j jana izvrstno. Zato pa tudi občinstvo ni prav nič i štedilo z odobravanjem. Za telovadkinjami sta na-I stopili dve vrsti godov, in sticer po ena iz Kranja in Škofje Loke. Tudi vaje teh dveh vrst so bile ! vsprejete z odobravanjem. Komaj sta odkorakali ti dve vrsti, že je nastopilo društvo Kranj z mešanimi plesi pod vodstvom br. Sajovica. Ce so že i prejšnje vaje navdušile občinstvo, so je te po-I slednje vaje s svojo slikovitostjo naravnost očarale in ploskanje po odhodu telovacev in telovadkinj j kar prenehati ni hotelo. — Kot poslednja točka telovadbe so bile proste vaje za Zvezin zlet. Pro-j izvajalo jih je samo domače društvo in sicer po i splošnem mnenju tako dobro, da bi jim niti naj-i strožji kritik ne mogel prigovarjati. V obče je telo-I vadba uspela nad vse pričakovanje, zbrano občinstvo pa je imelo dokaz, da Sokolstvo ne eksi-stira samo na papirju in pri paradah, marveč da ! v istini stremi za vzvišenimi cilji Tyrša in Fiignera, in da se ne straši na tej svoji poti niti dela niti I truda. — Medtem je prispelo še nekaj Radovlji-j čanov v krojih in trije bratje Borovljani, ki so prišli s kolesi čez Ljubelj, tako da je bilo ta dan zbranega Sokolstva v kroju do 120 mož. Pač lepo ; število, če se upoštevo, da se je.vršilo ta dan nič ! manj nego 5 sokolskih slavnosti. Po telovadbi se je razvila živahna, neprisiljena zabava v telovadnici in okoli nje, kjer so po raznih šotorih prodajale in stregle gostom domače gospe in gospodične, katerim za njihov trud najiskrenejša zahvala. Zdi se mi, da je na mestu, da opišem novi prapor, ki je pravo umetniško delo. Prapor sam je delan iz rdeče svile bogato vezen s pravim zlatom. V spodnjih vogljih sta jugoslovanska grba, j v sredi pa je na eni strani sokolski monogram z I besedami: „Kar Slovan, to Sokol", na drugi strani pa ptič sokol, ki drži v svojih krempljih ročko, i ovito -s slovenskim trobojnim trakom. Nad sokolom je .„Tržič", pod njim pa letnici 1903—1913. Vse obdaja lipov venec. Ptič sokol je višek umetnosti. Uvezen je s svilo in sicer je delo tako natančno, : da oko ne pogreša niti najmanjše sence; gledalcu se zdi, da bo zdaj, zdaj odletel s prapora. Krasno delo sta tudi poklonjena trakova, in sicer ; beli od kumice gospe Marinčkove, modri pa od njenih družic gospic: Alice Engelsberger, Katje Rastovčan, Ivanke Perkotove, Lorice Lončarjeve in Milice Klofutarjeve. Prapor je delo „Zenskega j vvrobnega spolka češkega" v Pragi. Tvrdka je češko-narodna in podpira vsa slovanska dijaška i društva. Za prapor se je trudil najbolj br. Vidmar, kateremu izreka društvo najtoplejšo zahvalo. Bratje! Prapor imamo, lep, čist, nov prapor. Treba je le, da se prapora izkažemo vredni. Bodi nam znak zmage, vodi naj nas do tja, kamor nam je velel brat starosta — do popolnosti sokolske. V desetih letih nam bo treba polagati zopet račune. Pazimo, da bodo takrat računi tako odkriti, kakor so bili letos, da bomo vredn« prapora in prapor nas. Na zdar! Naša zunanja trgovina. Knjiga „Statistische Ubersichten betreffend den ausvvartigen Handel" (Statistični pregled glede naše zunanje trgovine), ki jo izdaja trgovinsko ministrstvo, je ravnokar izšla in človek dobi tu malo vpogleda v konjukturo naše trgovine, v kolikor se bavi z eksportom. Na prvi pogled so te številke zelo razveseljive, ako pa se vpošteva posamezne panoge, postane slika popolnoma drugačna. Dočim je znašal naš izvoz v prvih šestih mesecih 1. 1912. 1815 milijonov kron, je padel v prvih šestih mesecih 1. 1913. na 1679 milijonov kron, je torej za 136 milijonov manjši nego lansko leto. Izvoz pa je narasel v letu 1913. na 1342 milijonov kron, napram izvozu 1. 1912. 1264 milijonov kron, torej za 78 milijonov več kot lansko leto. Trgovska bilanca je torej še vedno pasivna, a pasiva so padla od 550 -milijonov kron na 336 milijonov kron, torej za 214 milijonov. Ako pa vzamemo le posamezne glavne oddelke (surovine, polovične in cele izdelke) dobimo popolnoma drugačen vtis. Uvoz Izvoz v milijonah kron 1913 proti 1912 1913 proti 1912 Surovine..... 1000'6 — 31-6 435'2 + Ol Polovični izdelki . . 2457 — 5(H) 260-7 + 14.6 Celi izdelki .... 432"6 — 54'3 640-8 + 63'7 Vpeljalo se je torej za 31'6 milijonov kron manj. Uvoz bombaža se je zvišal za 40'5, volne za 13*3 in prediva za 7'3 milijonov kron. Tudi uvoz poljedelskih pridelkov se je znižal. Tako smo letos dobili žita za 9-7 milijonov kron manj nego lani. To je uspeh lanskoletne jako dobre žetve, ki pa ni prišla v korist domačemu prebivalstvu, nego se je žito izvozilo. Pomanjšani uvoz sirovin je torej predvsem pripisati pomanjkanju dela v industrijski panogi, predvsem, kakor kažejo številke, depresiji v tekstilni industriji. Zanimivo je tudi, da se je importiralo pkroo-lo 10 milijonov metrskih stotov več premoga, v približni vrednosti 23'5 milijona kron. Vzrok tega večjega uvoza je iskati predvsem v oderuški politiki avstrijskih premogokopnih družb. Uvoz polovičnih izdelkov je padel za 50 milijonov kron. Izvozilo se je sicer teh izdelkov za 147 milijonov kron več, ali vzlic temu ostane še primanjkljaj 35'4 milijonov kron. Polovični izdelki so oni, ki potrebujejo še nadaljne izdelave, da so rabljivi. Zmanjšani uvoz teh izdelkov znači torej zopet slabšo trgovino v industriji. Izvoz celotnih izdelkov se je povečal, dočim je uvoz padel. To je dobro znamenje. Ali vzlic temu se je posameznim panogam industrije tudi tu slabo godilo. Tako je sicer uvoz strojev, aparatov in električnih potrebščin za 153 milijonov kron pade! ali istotako je padel tudi izvoz teh predmetov za 4"3 milijone kron. (Arabija). Ločijo se te šole, oziroma njih nauki po oceni človeških del za vero, oziroma za ljudsko | usodo in srečno bodočnost. Človeška dejanja se dele v zapovedana, priporočljiva, vsejedna, grajalna in prepovedana. — Vsak vernik mora biti pri eni j teh šol, bolje privrženec predpisov enega izmed naštetih 4 obredov, ki se pa priznavajo med seboj za pravoverne. Proizvod, juridičnega mišljenja in spoznanja ! je sveti zakon (Serija). Z njegovo razlago uradno ! poverjeni učenjak se zove mufti, — najvišji mufti ; ima naslov Seh ul Islam, — njegova razlaga fetva. Razen muftijev je še mnogo drugih učenjakov, ki podpirajo prve v težavnem in zapletenem poslu, j Zovejo se ulema in fakuha (juristi v ožjem smislu besede) in so primerjani z judovskimi pismarji. — Sveti zakon prelomiti se ne šteje dosti v greh, j zatajiti ga pa je zločin vseh zločinov, ki ga more J storiti le odpadnik, neverjenik. Zato je vsak moslim pripravljen na največje žrtve, ako je serija v nevarnosti. Razun verskih predpisov urejuje šerijat rodbinsko in dedno pravo, verske ustanove (vakuf) itd. i V ostalih pravnih panogah n. pr. kazenskem, obli- i gacijskem državnem pravu pa prevladuje ada — oživelo se krajevno pravo, ki je mnogokrat pravo j nasprotje verskemu pravu, šerijatu. Čimbolj islamsko j in fanatično je ljudstvo, tem bolj se povdarja zlasti j v časih verske razburjenosti šerijat, dočim stopa ! drugod in v mirnih časih pred ado v ozadje. i Tudi mohamedanstvo ima v poznejši dobi svojo mistiko, nauk o združitvi duše z bogom, ki se izvršuje bodisi posredno (po priprošnikih, svetnikih [aviija]), bodisi neposredno s povzdigovanjem čuvstva k božanstvu, s tako vnemo, da duša takorekoč zapusti telo in se stopi v božjem bitju v ekstazi, kakor jo izvajajo derviši. Prvotno je bilo število svetnikov in njihovih grobov, h katerim so hodili pobožni romarji molit, zelo neznatno, bolje le dvoje, grob prerokov v Medini in Kosejnov v Kerbeli. Sčasoma je število svetnikov in romarskih „svetišč" tako naraslo, da je skoraj vsak kraj imel svojega „svetnika". In grob njegov, zvani „šejh", zidan v podobi kupole z zamreženimi okni. Proti temu prevelikem svet-ništvu se je koncem 18. stoletja dvignila v Arabiji sami opozicija, povzročena po mogočnem vstanku Vahabitov, ki so hoteli vpeljati zopet prvotno čistost vere. V svojem fanatizmu so razdrli uporniki celo grobove prvih kalifov Mohameda in Kosejna, bili pa naposled zatrti po Mohamed Aliju. Kakor je bila islamu prvotno tuja mistika, tako so mu bili. neznani tudi redovi. Sele modro-slovec Ghazali jih je končno uvedel v svojo vero. Osnovnica je gotova krščanska askeza, s katero so se pomešali poznogrški modroslovni nazori, da, celo budistično naziranje o n-irvani (velikem posmrtnem niču) se je recepiralo. Čeprav se je stroga dogmatična struja dolgo upirala pisani zmesi vseh, deloma islamu naravnost nasprotnih (n. pr. panteističnih) nazorov, je vendarle zmagal novi nazor in dandanašnji veljajo za pravoverne vsi redovi, ki priznavajo temeljne muslimanske verske in nravne nauke. V svojem bistvu so derviši podobnejši katoliškim bratovščinam, nego redovom v strogem smislu besede. Vsak red ima gotov sistem razrednega napredovanja, po katerem se pride višje in višje. Nižja „posvećenja" zamoreš prejeti v več redovih, višje samo v enem. Verniki pristopajo tem organizacijam, da postanejo deležni gotovih verskih dobrot, ki jih je posvetil ustanovnik in ki tvorijo posebnost dotičnega reda. Verske ceremonije se izvršujejo v skupnih vajah; cilj jim je ekstaza, neposredna združitev duše z bogom, ki je doseže ali z recitacijami verskih naukov (tuleči) ali pa s posehne vrste plesom (plešoči derviši). Redovi tvorijo večkrat mogočne, gospodarsko dobro situirane organizacije. Njih politični vpliv je vse prej nego neznaten; to se ne kaže samo pri različnih verskih bojih, temveč priča tudi ustanek Mahdijev in vloga Semesijev v bojih Italijanov v Tripolitaniji. Zlasti zadnji red dela sive lase gospodarjem severozapadne Afrike, Francozom, ker te vrste derviši delujejo tiho, premišljeno, pa vstrajno proti gospodarstvu tujcev, so močni in vplivni, poleg tega pa tako previdni, da jim nikdo ne more do živega. Najvažnejši redovi so: In kako je z izvozom? Tu ne zadostuje pre-izkava po različnosti izdelkov, nego treba si je tudi ogledati dežele, kam se je izvažalo. V tem pogledu so pa statistični podatki trgovinskega ministrstva pomanjkljivi. Podatki pri različnih izdelkih so tako razkosani, da ni mogoče dobiti enotnega pregleda po deželah. Zadovoljiti se moramo le s posameznimi številkami. Večji izvoz zaznamuje: žito 3'8 milijonov kron, stavbni in kurilni les 2-3, sladkor 54-3, bombaževa preja 18'5, preja iz prediva, konopnine, jute 3-3, preja iz volne 1'4, preja iz svile L3, predmeti iz prediva, konopnin, jute 37, konfekcijski predmeti 2, papir 1"2, usnje, predmeti iz usnja 76, leseni predmeti 14, steklo 6, kemikalije 3'8, moka 4"3, pijače 3"2 milijone kron. Tudi izvoz govedi se je pomnožil, a ker se je na drugi strani prepovedal izvoz konj, se te dve točki izenačiti. Zvišani izvoz tekstilnih predmetov ni smatrati kot ugodno znamenje. Tekstilna industrija si pod depresijo ni mogla drugače pomagati, kakor da je izkušala čimveč izvažati, a včasih po cenah, ki so komaj krile nabavne cene. Lepo kupčijo so napravili sladkorni kartelisti. Rafinerije so eksportirale za 2,755.000 meterskih stotov več, kar je enako vrednosti 63,600.900 kron. Padel pa je izvoz sirovega sladkorja za 9'3 milijonov kron, a vzlic temu ostane še prebitek 54'3 milijonov. Tretjino tega eksporta, to je 880.000 metrskih stotov, imajo zahvaliti sladkorne rafinerije balkanski vojni. Žita se je izvozilo za 3'8 in moke za 7'3 milijonov kron. Ako se vzame ječmen, oves, koruzo in fižol skupno, se je izvozilo v balkanske države za 35.000 metrskih stotov več. K temu pride še zvišan izvoz pšenične moke za okroglo 80.000 metrskih stotov. A tudi sena se je izvozilo na Balkan mnogo več, nego lansko leto. Dočim je bil naš lanskoletni izvoz le 3000 metrskih stotov, se je isti dvignil letos na 400.000 metrskih stotov, za približno 3,200.000 kron. Veleagrarci so torej po balkanski vojni prav čedno zaslužili. Prvič jim ni bilo treba vzlic lanskoletne bogate žetve znižati cen, kar sicer zopet ni prišlo v dobro domačemu prebivalstvu, drugič pa so z lahkoto prodali svoje poljske pridelke balkanskim državam, ki so imele svoje kmete kot vojake v vojni in s6 bile prisiljene od nas kupovati te pridelke. Ako pa pogledamo, kdo je trpel vsed manjšega izvoza v balkanske države, vidimo, da ima osobito tekstilna industrija zaznamovati izredno ■ stagnacijo. Isto velja tudi o papirni ter o strojni in elektrotehnični industriji. Izvoz naše industrije v balkanske države je tako močno padel, da priznavajo tudi za vojno najbolj vneti listi, da je imela balkanska vojna z našo zunanjo politiko vred naravnost katastrofalne posledice, kajti doslej je ravno Avstro-Ogrska izvozila največ na Balkan. In vse to gre tudi na rovaš naše zunanje politike. Po „A. Z." POLITIČNI PREGLED. Justični minister dr. Hochenburger je izdal nov ukaz, ki bije naravnost v lice državnim osnovnim zakonom. Da ima ta ukaz le tendenco germanizirat], nam ni treba posebej povdar-jati. Ukaz se tiče Češke in sicer so češki prosilci .1. Rifaije, ki se dele v dva oddelka. Ilvanije in Sadije. Nosijo črne ali temnomodre turbane in črne zastave. Njih glavni samostan se nahaja pri sultan Kasanovi džamiji v Kajiri. Pri verskih svečanostih se prvi oddelek producira z raznimi umetnostmi: utikajo železne žeblje v oči in roke, požirajo žareče oglje, steklovino, razbijajo, ležeči na hrbtu, velike kamne na trebuhu itd.; Sadiji, ki nosijo večkrat tudi zelene prapore, so krotilci kač. 2. Kadiriji, zelo razširjen red, nostjo bele zastave in so pokriti z belimi turbani. 3. Senusiji, katerih ustanovitelj je Alžirec Mohamed ben Ali es Senusi. Razširjeni so po vsej severni Afriki in Arabiji. Njih verski program je povrnitev k prvotni čistosti in priprostosti islamski, radi česar žive zelo strogo (nekaki trapisti). Prepovedan je ples, godba, petje, ne smejo piti niti kave, niti pušiti, kar je vendar glavni užitek Orijentalcev. Politično streme po odpravi tujinskega gospodarstva. 4. Samanije, asketiki v pravem smislu besede. Žive popolnoma ločeni od sveta po celicah, samotah in luknjah. 5. Akmedije z rdečimi prapori in turbani. Med mnogimi oddelki, v katere je razdeljen ta red, sta znana zlasti dva: blnavije in Ulav Nuh, poslednji večinoma mladi redovniki, ki jih spoznaš že oddaleč po visokih, špičastih pokrivalih, lesenih mečih in biču. Dalje. I za mesta sodnikov, ki so jih neupravičeno presko-I čili, dobili te dni obvestilo o odklonitvi svojih , prošenj. Razen tega pa je izšel še ferman justič-nega ministra z dne 26. avgusta 1913, ki določa, ; da morajo biti vse vloge na justično ministrstvo, ki gredo sicer skozi podrejene oblasti, ki pa se morajo po predpisih predložiti v rešitev železniškemu ministrstvu, pisane v nemškem jeziku, ker bi se morale te vloge sicer vrniti prosilcem, da ■ jih prestavijo v nemščino. Tako se pretvarjajo značaji v državniški službi. Oni Hochenburger, ki : je kot graški odvetnik še govoril, da naj se mini-; stri pobesijo po cestnih svetilkah, je, ko je prišel j do vladnega korita, prav temeljito izpremenil svoja načela in je sedaj gotovo sam najbolj potreben, da se ga — kakor mu je to zaklical v zadnjem za-sedanju drž. zbora posl. Verstovšek — obesi na ! svetilko. Grof Berchtold in marchese de San Giuliano. ■ Kakor znamo se je namenil italijanski zunanji [ ! minister San Giuliano obiskati našega zunanjega ministra grofa Berchtolda. Ali vmes so prišli znani ukazi tržaškega namestnika grofa Hohenloheja, ki uveljavlja v Trstu že skoro pozabljene državne osnovne zakone, da smejo javne službe v Avstriji j zavzemati le avstrijski državljani. Poleg tega noče ' centralna vlada potrditi kot župana mesta Trienta iredentista grofa Marrija. To je napotilo zunanjega I ministra naše „zaveznica" Italije, da je svoj obisk I odložil na nedoločen čas. Ta korak italijanske vlade 1 se sedaj z veseljem odobrava po vseh laških listih, 1 obenem pa je tudi dokaz, kako zelo je naša država že zgubila ugled pri vseh državah. Pa tudi res ni čudno. Ako naši mogotci v zunanjem ministrstvu 1 le morejo napraviti kako nerodnost, jo sigurno napravijo. Tako je izšel sicer popolnoma upravičeni I ukaz tržaškega namestnika ravno ob času, ko se ; je mudil na Dunaju v posetih laški generalisimus j armade in zmagalec Turkov v Libiji, general Ca-| neva. Da je to moralo slabo uplivati na Italijo, je očividno. Zatorej pa tudi toliko veselja v laških ! listih, ki pišejo na primer: Veselimo se, da moremo enkrat pohvaliti našega ministra San Giuliana za energijo, ki jo je pokazal, Marchese de San Giuliano ne bo vrnil avstrijskemu zunanjemu ministru I grofu Berchtoldu obiska. Pri vladi so sicer zelo j rezervirani, toda dobro vedo, da je bil poset sklenjena stvar, da pa je pred par dnevi italijanski I veleposlanik na Dunaju, vojvoda Avarno, sporočil ! zunanjemu ministru grofu Berchtoldu, da San Giuliano v tem trenutku ne more zunanjemu ministru i vrniti obiska. Ta avstrijsko-italijanski dogodek vzbuja splošno presenečenje in razumljivo je, da prese-[ nečenje na Dunaju ni bilo majhno, ker tam vzpričo I italijanske popustljivosti niso bili vajeni takih ener-I gičnih korakov. Začetkom libijske vojne smo imeli neljub dogodek s Francosko, sedaj imamo neljub dogodek z Avstrijo, ta pa je mnogo težjega značaja, ker ne gre samo za nesporazumljenje, marveč za dejstva, ki kršijo interes in dobri glas Italije. Ne ojačene vojne moči Italije, marveč diplomatične odločnosti nam je treba v takih slučajih. Mi tedaj prekinemo vljudno razmerje. Bolgarsko-turška pogajanja. Med bolgarskimi in turškimi delegati so se pričela sedaj neoficijalna pogajanja. Turki zahtevajo, da naj se meja pri mestu Sufli loči od Marice in gre preko Ortakeja do Mustafe Paše, od tam pa naj sledi stari bolgarsko-turški meji do Črnega morja. Bolgarski delegati izjavljajo, da vztrajajo vsekakor na posesti Ortakeja, sicer pa so pripravljeni na vse mogoče žrtve. V železniškem vprašanju se pripravlja kompromis, ki bo zasigural Bolgarski souporabo železniške proge Odrin-Dimotika. Bolgarski delegat Načovič se je izrazil napram nekemu časnikarju, da je Bolgarska glede desnega brega reke Marice neizprosna. Odločila pa se je konce-dirati Turčiji Lozengrad, če dobi vsaj Svilen. Ko je general Savov obvestil o tem velikega vezirja, je ta sklical takoj ministrski svet. Kakor zatrjujejo diplomatični krogi v Sofiji, sta posredovali dve velesili v Carigradu in v Sofiji v tem zmislu, da se doseže kompromis na podlagi turških zahtev dne 16. julija. V Carigrad pa je dospel tudi Enver bej in izjavil, da prinaša nove instrukcije in zahteve armade za turške delegate. Turški delegati so zato takoj prekinili pogajanja. Pred svojim odhodom iz Odrina je dal Enver bej na lastno pest aretirati celo vrsto odličnih staroturških častnikov. Turki med seboj. Prvi dan bajramskih praznikov so se sestali vojni minister generalisimus Izzet paša, generala Huršid in Abuk paša ter mnogo drugih turških častnikov v salonu konaka v Odrinu, da sprejmejo običajne čestitke povodom praznikov. Tudi Enver bej se je zglasil in čestital vsem, samo generalu Abuk paši ne, ker je njegov osebni in politični sovražnik. Huršid paša je skušal nasprotnike z oziroin na verske predpise bajramskega pravnika sprijazniti ter je skušal Enver beja pripeljati Abuk paši. Ko se je Enver bej upiral, je zaklical Abuk paša: „Pustite mi tega pohotneža! Od zločinca ne potrebujem čestitk! Enver bej se je nato revan-žiral z enako krepko psovko sovodnik, nakar je Abuk paša ves razjarjen poskočil proti Enver 'beju in iz revolverja streljal na njega. Ena krogla je zadtia Enver beja v roke in ga ranila. Zadevo so takoj naznanili v Carigrad, nakar je mladoturška vlada zapovedala, da se Abuk paši vzame sablja in general sam vtakne v ječo. Ko so prišli častniki, pripadniki komiteja k Abuk paši, da izvedejo povelje, so se uprli častniki njegove divizije njegovi aretaciji. Prišlo je do ljutega boja s sabljami in revolverji, pri čemer je bilo pet častnikov usmrče-nih in kakih 20 častnikov ranjenih. Vojni minister Izzet paša je dospel še isti dan s posebnim vlakom v Carigrad, da poroča o dogodku. Neodvisnost odrinskih vilajetov. Muftiji, veljaki in uleme v Gumuldžini in okolici so brzojavno sporočili carigrajskim listom, da hočejo proglasiti neodvisnost ter utemeljujejo ta svoj sklep s tem, češ, da so izpremenili Bolgari mošeje v cerkve, s silo spreobračali muzlimane h krščanstvu, posiljevali deklice in vršili še druge, grozovitosti. To bi se ponovilo, če bi Bolgari zopet prišli v deželo. Muzlimani izjavljajo, da bodo nadaljevali boj, pri čemer jih Grki podpirajo ter upajo, da porta teh pokrajin ne bo predala Bolgarski. Neka grška deputacija iz sandžaka Gumuldžine je izročila ekumenskemu patriarhatu memorandum, v katerem zahteva, da naj turška vojska zasede te pokrajine. Če bi razširjenje otomanske suverenitete ne bilo mogoče, naj se te pokrajine proglase za avtonomne. Sef in štirje člani provizorične vlade so prišli v Odrin kjer so izjavili francoskemu konzulu kot doženu konzularnega kora, da bodo svoje pokrajine branili z vso močjo, da ne pridejo pod Bolgarsko. Kitajska in Japonska. V Nankingu so Kitajci umorili nekaj Japoncev. Japonska vlada namerava sedaj zahtevati razen kazni za umorjene Japonce v Nankingu in odškodnine, še posebne kompenzacije. Japonski ministrski predsednik je o tem poročal cesarju. Domneva se, če ne bodo imela tozadevna pogajanja s Kitajsko uspeha, da bo del XII. divizije odkorakal v Konah-Kokuro. V Tokiju se pojavlja močno gibanje, ki stremi za tem, da zasede Japonska Nanking in vse strategične točke na Mongolskem in v južni Mandžuriji. Narodno-gospodarstvo. Tržne cene na tedenskem semnju v Kranju, dne 25. avgusta 1913 Pšenica 100 kg.........K 23-— rž . „....;.„ 19 — Ječmen „' „ . . . . .'..'„ 18'— Oves „ „.........■„ . 18'— Koruza stara „ „.........„ 20-50 Koruza nova „ „.....'....„ 19-50 Ajda • „ „......... „ 24 — Proso „ „....... . . „ 21*— Deteljno seme „ ,..........„ —■— Fižol ribničan „ „.........„ —•— Fižol koks „ „......... —•— Grah. „...........„ —•— Leča „ .„ ........„ 20"— Pšeno „ „..... . . . „ 30"— Ješprenj „ „ .....'....„ 28 — Krompir „ „.........„ 5-— Mleko 1 /..............„ —-20 Surovo maslo 1 kg.........„ 3'50 Maslo 1 „ .........„ 3-— Govedina I. 1 „ .........„ L80 Govedina II. 1 „ .........„ 172 Teletna I. 1 „........... 2 — Teletna II. 1 „ .........„ L80 Svinjina I. 1 „ .........„ 2"— Svinjina II. 1 „ .........„ L80 Prekajena svinjina I. 1 kg......„ 2-20 Prekajena svinjina II. 1 „......„ 21— Slanina I. 1 „......„ 2.— Slanina II. 1 „......„ 170 Jajca 5 kom.............„ —-40 Na tedenski semenj v Kranju, dne 9. septembra 1913 se je prignalo: 95 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 2 teleta, 112 prešičev, 14 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 50 glav domače govedi, 0 glave bosanske govedi, 5 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 86 v za pitane vole, 78—80 v za srednje pitane vole, 74—76 v za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K L08 za teleta, K L22 za prešiče pitane, K 1*60 za prešiče za rejo. Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah. Za letošnjo skupščino, ki se je vršila minoli pondeljek, si je naša šolska družba izbrala prav primerno naše prijazne Domžale. Zjutraj ob pol desetih je šel iz Ljubljane posebni vlak, bila je dolga vrsta voz, polnih skupščinarjev od vseh strani slovenske zemlje. Na Domžalskem kolodvoru je bilo polno narodnega občinstva. Domače gospodične so obsule došle skupščinarje s šopki, domžalska godba je igrala narodno koračnico, Domžalski Sokol je prišel na sprejem gostov, na celem kolodvoru je zavladalo naenkrat veliko navdušenje. Došle skupščinarje je pozdravil v imenu podružnice njen predsednik g. Slokar. Za pozdrav se je v imenu skupščinarjev zahvalil prvomestnik gosp. Senekovič. Nato so stopile pred prvomestnika tri deklice v belih oblekah. Deklica Cilka Adamičeva je izročila prvomestniku šopek in ga pozdravila. G. prvomestnik se je deklicam zahvalil s toplimi besedami — na kar so skupščinarji z godbo na čelu odšli čez Domžale pred Sokolski dom. Pred Sokolskim domom je pozdravil skupščinarje načelnik Sokola br. Petrove. S krepkimi sokolskimi besedami je povdarjal skupen boj so-kolstva ob strani C. M. Družbe. Za pozdrav se je zahvalil prvomestnik svet. Senekovič. Ob pol 12. uri se je začelo v telovadnici „So-kolskega doma" glavno zborovanje. Telovadnica je bila do zadnjega kota polna. Zborovanje je otvoril prvomestnik svetnik Senekovič s pozdravnim govorom, pri katerem je pozdravil nekatere zastopnike, župana dr. Tavčarja, posl. Ravniharja in dr. Trillerja ter dva zastopnika Cehov, gosp. Skalo in Skalickega, katerih prvi zastopa „Ustr.- Matico Šolsko" v Pragi. Češki gostje so bili pozdravljeni z navdušenim ploskanjem. Na to je prvomestnik pozdravil izmed skupščinarjev prav posebno tri navdušene cirilmetodarje, ki so se udeležili poleg drugih vnetih delavcev za blagor naše družbe, to so: Luka Svetec, ki je prvi po letih in se je udeležil vseh skupščin, gdč. Mankučeva iz Trsta, ki marljivo dela za „Družbo" in Dimnikova mati, ki se je borila za Družbo že v viharnih ptujskih dneh. Vsi ti pozdravi so bili sprejeti z viharnim ploskanjem. Na to je podal prvomestnik daljši pregled delovanja v zadnjem letu. Ta pregled kaže, da je Družba vestno vršila svojo dolžnost. Dohodki so se razmeroma nekoliko znižali, ker smo v težkem času priskočili na pomoč svojim južnim bratom, ki so bojevali odločilni boj za osvobojenje. To se je poznalo tudi pri C. M. Družbi za Istro in pri češki Šolski Matici. Kljub temu so šle podružnice marljivo na delo in tudi občinstvo je storilo svojo narodno dolžnost. Na koncu govora se je spomnil prvomestnik onih članov, ki so tekom leta umrli — posebno pa onih dobrotnikov Družbe, ki so se na smrtni postelji spomnili Družbe z volili, oziroma njih sorodniki o priliki njih smrti. Trije največji dobrotniki preteklega leta so: Fabijančič, Košmelj in Babic. Skupščinarji so zaklicali pokojnikom „slava" in se dvignil s sedežev. Na to se je priglasil k besedi Ceh Skala,-ki je v krepkih besedah pozdravil skupščino v imenu češke Šolske Matice in je pokazal na avstrijski sistem, ki dela nemške šole po Solunu, Carigradu, in v Albaniji — svojim državljanom pa ne da niti toliko pravic, da bi si mogli doma sami za svoj denar postaviti šolo za svojo mladino. Za njim je pozdravil zborovanje zastopnik češkega učiteljstva gosp. Skalickv. Opozarjal je na razmere na Dunaju — kjer je vlada zaprla češko šolo, ki je prava palača — češki otroci pa se morajo sedaj po 5—10 skupaj učiti kje v kakih sobah, po trgovinah itd. Po Češkem vzdržuje vlada neko nemško šolo za pet nemških otrok — na tisoče čeških otrok pa je brez šol. Želi Družbi uspeha, ob enem pa tudi izpremembo sistema v Avstriji, da bo konec takim razmeram, da bo država, ki jo tvorijo lastni državljani, sama sebi, t. j. državljanom skrbela za šolstvo. Burno ploskanje je pritrjevalo tem besedam. Na to je pozdravil skupščino cand. iur. Kolar vimenu tržaškega akad. društva „Balkan", v imenu celjskih akademikov pa iur. A. Radej. Za „Prosveto" in nar. rad. dijaštvo je pozdravil zborovanje cand. iur. Pekle. Opozarjal je na lansko „Obrambno razstavo", letos se razstava izpopolnjuje in se prihodnje leto ob priliki skupščine zopet priredi. Priporoča skupščinarjem, da se spominjajo razstave in po-skrbe za gradivo, ki je dokaz našega narodnega boja. Tajnik „Družbe" prof. Šlebinger poda na to pregledno tajniško poročilo. Najlepši dogodek pret. leta je otvoritev šole pri Sv. Jakobu v Trstu. To je bil gotovo najlepši spomenik 25 letnice Družbi-nega dela. Začelo se je v Trstu z majhnim številom, danes je v Družbinih šolah 1730 učencev. Država plačuje sedaj 15 učiteljskih sil. Otroških vrtcev je v Trstu 8 in so prenapolnjeni. Družba ima sedaj 53 učnih sil. V njenih šolah je 2206 otrok (309 več nego lani) v 20otroških vrtcih je 1486 otrok. Tako skrbi Družba za 3692 slovenskih otrok. — Podružnice po večini marljivo delujejo. Vseh članov je nad 18.(.XX). Vseh pokroviteljev je 616. — Obrambnih kamnov je plačanih 724. Treba bo, da gredo vrli cirilmetodarji vneto na delo za družbo. Blagajnik notar Hudovernik je podal daljši pregled o „Družbinih dohodkih in izdatkih. Dohodki so razmeroma padli. Računski listki in nar. listki so nesli manj nego lani. Podružnice so marljivo zbirale. Prvenstvo ima moška podružnica v Trstu, ki je sama dala čez 9000 K. Sploh je Trst sam mnogo prispeval. Štajerska je padla za par tisoč kron. Svoj primanjkljaj je Družba krila iz Karola Kotnikovega zaklada. Proračun kaže 300.000 K stroškov. Od teh je kritih L16.000 kron, manjka še 160 tisoč, ki jih bo treba nabrati. Blagajnik vabi vse na delo za Družbo. j Dr. Ravnihar predlaga kot preglednik odbor-| nikom absolutorij. Sprejeto s ploskanjem. Gosp. posl. Ferluga svetuje, naj se porabi ! vsaka prilika v družbi, da se zbira za „Družbo". Tudi igralci, tarokarji in drugi naj plačajo svoj del. i Gosp. Rebek svetuje, naj se pri vseh računih , zahteva narodni kolek. Računi brez narodnega ko-i leka naj se ne likvidirajo. (Z odobravanjem spre-I jeto.) Nato so se vršile volitve z vzklikom in sicer j v vodstvo: A. Senekovič, dr. Iv. Tavčar, Iv. Kejžar, j dr. Koderman in za Trst dr. Abram; v nadzor- I j ništvo: dr. Ilešič, dr. Ravnihar, M. Rode in c. kr. okr. j š. n. Kante ter dr. Božič; v razsodništvo: dr. Hu- | delist, dr. Pahernik, dr. Tekavčič, dr. Triller in notar J Marinček. Zborovanje je bilo ob pol dveh končano, j na to so šli skupščinarji na obed v domžalske [ narodne gostilne — potem pa se je vršila veselica j ; na vrtu pri g. Kuharju. Bilo je prav veselo in ži-t vahno. Ob dveh so se pripeljali gostje iz Kamnika j s kamniško „Liro". Tudi avtomobil je pripeljal od i vseh strani mnogo gostov. Kmalu je zavladala vesela j j zabava, ki je trajala do večera, ko so se skupšči-j narji odpeljali. DNEVNE VESTI. Deželni zbor. Današnja „VViener Zeitung" objavlja cesarski patent, s katerim se kliče kranjski deželni zbor na24.septembral913. — Solnograški deželni zbor je sklican na 17. t. m., nižjeavstrijski in tirolsko - predarlski na 23. t. m., j goriški na 1. oktober. — Državni zbor bo menda ! I sklican šele 15. oktobra 1913. Sokolski cvetlični dan — prepovedan! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze je dobilo včeraj i od dež. predsedstva naslednji odlok: „Z vlogo z dne 4. t. m. naznanilo je cenj. pred-; sestvo, da priredite 14. t. m. splošni cvetlični dan i po vsem slovenskem ozemlju in sicer po vseh j mestih, trgih in vaseh, kjer obstoje sokolska druš- ; ! štva, v korist Vaši telovadni organizaciji „Slo- ' ' venski Sokolski Zvezi". Ker bi se tedaj imela ta : v obliki „cvetličnega dneva" nameravana javna \ \ zbirka raztezati na vse od Slovencev obljudene , , pokrajine, torej na več upravnih okolišev, se je to naznanilo predložilo c. kr. ministrstvu za notranje stvari, v pristojno uradovanje in razsojo. Navedeno c. kr. ministrstvo je na to z ukazom z dne 9. septembra 1913, št. 10.225 M. J., razodelo ! i deželnemu predsedstvu, da ni v položaju dovoliti | • nameravane javne zbirke, ker pri tej zbirki ne : j gre za take namene, zaradi katerih bi bilo upra- j ! vičeno, od prebivalstva nabirati darila s tako javno j prireditvijo. O tem se obvešča cenjeno predsedstvo I i „Slovenske Sokolske Zveze" s pristavkom, da se , v prigibu vrne kolek 2 K. Za c. kr. deželnega ! predsednika: Chorinskv I. r." Čudimo se le, da c. kr. vlada še dosedaj ni I uvidela vzgojevalnega pomena sokolskih društev ; : in da ne ve, da je za vsako vzgojo treba tudi gmotnih sredstev, da ji pa ugajajo vkljub temu ! pri c. in kr. armadi najbolj fantje, ki so že izvež- j bani v sokolskih društvih in teh je na leto veliko! j — Samoobsebi umevno je, da se je storilo takoj ; vse korake, da se ta — milo rečeno — brez-; miselni ukaz prekliče. Telovadba šolskega naraščaja. Kakor ču-\ jemo, prepoveduje tukajšnji okrajni šolski svet j , zopet telovadbo v sokolskih telovadnicah, dasi-ravno je telovadbo naučno ministrstvo dovolilo, j To preziranje odlokov višjih oblastev je nečuveno, in gospodje si najbrže domišljujejo, da Kranjska rje spada več v okvir v državnem zboru zastopanih dežel, ampak da je nekaka papeška provinca. ■ ! Opozarjamo stariše, da okrajni šolski svet nima j I nikake pravice prepovedovati telovadbe ter naj i svoje otroke brez ozira pošiljajo v sokolsko telovadnico. Za slučaj pa, da bi se šolsko vodstvo drznilo, izvajati kake konsekvence iz te nezakonite 1 ! odredbe, naj se takoj pritožijo na višje instance, j Vojaštvo v Kranju. V Kranju imamo sedaj vse \ ! polno vojaštva, ki imajo vaje v okolici. Za enkrat ' obstojajo te vaje v tem, da se uči konje voziti. Pri tem bi se bila kmalu pripetila v sredo precejšnja I nesreča. Nek kadet je vadil v Stražišču dva konja '• i voziti, ki pa sta se mu splašila in dirjala proti Ma-I tajcu. Dohitela sta s slamo naložen voz, na katerega I sta se s sprednjima nogama spela. Na vozu so i ; bili otroci in le sreča je bila, da so sedeli toliko spredaj, da jih kopita zdivjauih konj niso dosegla, i i V petek pa sta se vozila s čilim konjičem po | i mestu nek stotnik in nadporočuik. Konjiček se jima je splašil in dočim je stotnik še prasočasno j i skočil /. voza, je nadporočnik pri cerkvi padel raz j j voz ter se poškodoval na nogi. Konj je dirjal , naprej v Pungrat, ter se zaletel v mestno drvarnico, ± kjer so ga obdržali in vjeli. Omenimo' naj še, da trobijo zvečer ob 9. uri retraito in zjutraj ob 4. re- j i veillo po vseh predpisih in v vseh glasbenih legah i ter zbudijo tako na neljub način marsikaterega : j zaspanca in tudi nezaspanca. Značilno. Očividec nam poroča prizor, ki 1 ' jasno kaže, kako daleč je naša zbesnela duhov-i ščina že pripravila kmečko ljudstvo. Bilo je pre- i : tečeno nedeljo na trgu v Tržiču, ko je tržiški i Sokol obhajal desetletnico in razvil svoj prapor, i Ko se je razvil prapor, pričela je mnogobrojna množica navdušeno peti „Hej Slovani". Pred menoj stojita dva kmetica, ki sta pazno sledila slavnosti. Ko vidita, da so pri himni „Hej Slovani" mahoma izginili raz glave klobuki, se eden od teh dveh kmetičev tudi odkrije, drugi pa se plaho ozira okoli in potem vpraša mojega soseda: „Ali se moramo klerikalci tudi odkriti?" Se le ko mu je sosed prikimal, je izginil zadnji klobuk raz glavo med mnogobrojno množico. Mislimo, da komentarja ni treba. Nesreča pri vojaški vaji. Danes zjutraj je ponesrečil pri trenski vojaški vaji v Stražišču nek rezervnik trenskega polka. Padel je z voza ter prišel pod kolesa. Zlomil si je nogo in roko. Moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju priredi v nedeljo, dne 14. septembra ob 3. popoldne veliko gozdno veselico na Laborah pod naslovom „Peče se krompir". Obiskovalcem bodo na razpolago razna mrzla jedila, hrenovke, vino, pivo, kava. Posebna specijaliteta: lovski guljaš. Za zabavo: harmonika, petje ples. Vstopnina 20 vinarjev. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Gozdna veselica v prid družbe sv. Cirila in Metoda na Laborah se vrši v slučaju neugodnega vremena prihodnjo nedeljo, 21. t. m. Vaditeljski zbor Sokola v Kranju namerava izdati v prestavi vse dosedaj izdane in bodoče letnike „Ćvičebni priloha Vestniku S o kol-skeho". S I. zvezkom „Vaditeljske knjižnice" podava vadbeno snov za učence in učenke, kateri zvezek pa ne obsega redovnih vaj. Zato priporočamo za pouk v redovnih vajah „Dr. Murnik, Redovne vaje Cena K I;80", za druge telovadne vrste „Vaditeljsk list, I. in II. (1.—3.) letnik". Cena (obeh skupaj) K 2'—, s pzšto K 240. (V založništvu vaditeljskega zbora Sokola v Kranju). — Glede nazivoslovja opozarjamo na brošuro „Priprava za vaditeljske izpite", ki izide v kratkem v založništvu „Sokol-skega Vestnika Ljubljana I.— Sploh pa se obračamo na vse vaditelje-strokovnjake s prošnjo, da nam pismeno izrečejo svoje mnenje o nazivih in nam nasvetujejo v vseh slučajih morebitni boljši naziv, ker le tako je mogoč nadaljni razvoj in napredek našega nazivoslovja. I. zvezek stane K L80, s pošto K 2-— in se pošilja samo po poštnem povzetju ali proti naprej poslanemu plačilu. Ker je ravno potreba snovi za pouk našega naraščaja zelo velika, upamo, da bratje-vaditelji kaj pridno posežejo po tej knjižici. — Na zdar! Vaditeljski zbor „Sokola" v Kranju. Druga javna mestna tehtnica ob kolodvorski cesti se izroči prometu prihodnji teden. Tehtnica stoji na zelo pripravnem kraju, dvigne 3000 kg in je delo slovenskega obrtnika g. Ivana Rebeka. ključavničarja v Celju. Učiteljske vesti. Za začasoo učiteljico na trirazredni ljudski šoli v Cerkljah je imenovana gosp. Frančiška Urbančič na mesto na Dobravo premeščenega učitelja gosp. Petra Jocifa. Elektrarna Mayr v Kranju opozarja, da ima Diesel-motor v popravi v Gradcu. Radi tega deluje le vodna naprava na Kokri in se uljudno prosi, da bi cenjeni odjemalci z razsvetljavo do 18. t. m. po možnosti štedili. Uporaba motorjev, likal in drugih aparatov od 6. ure dalje ni dovoljena. Našel se je v petek zjutraj na glavnem trgu zveženj z več ključi. Kdor jih je zgubil, jih dobi v magistratni pisarni v Kranju. Cvet v jeseni. Polovico kostanja poleg mestne tehtnice je v polnem cvetju, vzlic temu, da se bližamo hitro jeseni. Dočim ima ena polovica že popolnoma rujavo listje, je na drugi polovici nebroj čisto razvitega cvetja. Gojenci za „Godbo prostov. požarne brambe v Kranju" se sprejemajo vsak večer od 9.—10. ure v učni sobi v Pungratu. Gojenci naj bodo stari 14 do 16 let. Prodaja konj. V pondeljek, dne 15, kimovca t. 1. se vrši ob 9. uri dopoldne na mestnem sejmišču v Kranju javna dražba 7 izrabljenih vojaških konj proti gotovemu plačilu. Kupci imajo plačati v to določene koleke in 1 ",'„ kupne svote v prid mestnemu ubožnemu zakladu. Desetletnica. Deset let je preteklo dne 31. avgusta 1913 odkar se je mestna klavnica v Kranju izročila svojemu namenu. V tem času se je zaklalo vse živine 23.763 in sicer: goved 6863, od teh volov 3920, krav 1725, telic 1084, bikov 134, telet 7307, prešičev 6889, ovac 2378, kozlov 114 in 212 kozličeV. V tem času se je pa tudi vpeljalo, zaklane nerazkosane živine 10.441 in sicer: gov. 19, prešičev 6503, telet 2997, ovac 562, kozličev 345, in 15 jagnjet, razkosanega pa, bohov slanine 827, slanine v kg. 3826, mesa v kg. 40.193, vampov v kg 29.691. Proslava 25 letnice učiteljske Zaveze. „Za-veža avstrijskih juguslovanskih učiteljskih društev" je imela svojo letošnjo skupščino dne 6. in 7. septembra v Ljubljani. Zavezi n srebrni jubilej je bil priča, kako odlično se vpošteva med nepodkupljivim razumništvom vsestransko delo narodnega in naprednega slovenskega učiteljstva, Impozantno uspelo slavlje ostane vsakemu udeležencu v neizbrisnem spominu. Slavnostna številka ,Učiteljskega Tovariša' in obširna brošura ..Spominski spis" izpričujeta orgauizatorično moč, kažeta na intenzivno delo in govorita o mnogih napravah, katere je ustvarilo marljivo učiteljstvo, z lastno močjo v prid sebi, I narodni šoli in slovenskemu narodu še posebej. V soboto zjutraj se je sestal upravni odbor, da | potrdi in uravna novi načrt za nadaljno delo. Po- ' poldne se je vršila seja delagatov in delegatinj, ki so prinesli s seboj želje in zahteve posameznih j učit. društev s Kranjske, Primorske in Štajerske. Iz obširnega tajniškega poročila, povzamemo, da i je štela Zaveza v pretekli upravni dobi 33 učiteljskih društev in 2 deželni Zvezi, ki imajo skupno j 69 častnih, 1460 pravih in 47 podpornih članov. Od j pravih članov odpade na Kranjsko 493 (od lani je priraslo 24 društvenikov), na Štajersko 630 in na j Primorsko 337. V tej Zavezi je torej letos 1576 \ društvenikov. Vsa v Zavezi stoječa učiteljska društva so imela tekom letošnjega društvenega leta i 118 zborovanj, pri katerih je bilo 91 hospitacij in predavanj razne vsebine. Zaveza je član „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, ki šteje nad < 27.000 članov. Za šolske in učiteljske interese nastopa skupno že nekaj let tudi z „Deutsch-dster-reichischet Lehrerbundom", koder je včlanjenih i 20.000 nemških učiteljev. Prav ietos pa se je zasnovala najdalekosežnejša napredna učiteljska orga- j nizacija, kamor so vstopili poleg omenjenih dveh Učiteljskih Zvez še napredni Romunci in Lahi. V tej organizaciji je vse napredno avstrijsko učitelj-stvo tako ojačeno, da zre lahko ponosno in brez strahu v boljšo, lepšo prihodnjost. Svoje slavje je otvorila „Zaveza" z jubilejnim koncertom, ki se je 1 vršil v soboto zvečer v veliki dvorani „Narodnega \ doma". Spored je obsegal domače slovenske pesmi, in lahko se reče, da je bil ta koncert, ki nam ga i je nudilo naše napredno učiteljstvo, triumf naše i slovenske narodne pesmi. Nastopili so moški in mešani zbori pod spretnim vodstvom g. Marolta, i nekdanja tovarišica, Ljubljančanom dobro znana j izborna koncertna pevka ga. Costaperaria-Devova, koncertni pianist in glasbeni učitelj g. Anton Trošt in njegov brat g. Ivan Trošt, gojenec c. kr. akademije za glasbo in uprizarjajočo umetnost. V nedeljo dopoldne se je vršilo v veliki dvorani „Narodnega doma" oficijelno slavnostno | zborovanje v proslavo 25letnega jubileja „Zaveže I avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani". Kot prejšnji večer pri koncertu je bila drugi 1 dan dvorana popolnoma napolnjena. Slavnostno j zborovanje je otvoril predsednik Luka Jelene, \ ki je pojasnil pomen zborovanja in podal kratko j zgodovinsko sličico ustanovitve in razvoja Zaveze. Združila so se v Zavezi vsa učiteljska društva na \ Kranjskem, Primorskem, Goriškem itd. in nam je tako ta učiteljska Zaveza predstavila prvič Zedin-jeno Slovenijo. V boju, ki je trajal več let in ki se še nadaljuje, je odpadlo več nezdravega, toda ostalo je jedro in suho vejo nadomesti tisoč čvrstih zdravih mladik. Predsednik pozdravi udeležence iz Kranjske, Primorske, Goriške in Štajerske splošno. Vršili so se potem pozdravni govori: Župan dr. Tavčar je pozdravil „Zavezo" v imenu mesta Ljubljane in ji častital k njenemu delovanju. Podžupan dr. Triller je pozdravil navzoče kot zastopnik kluba narodno-naprednih občinskih svetnikov in v imenu narodne stranke. Poslanec dr. Ravnihar je pozdravil zborovalce kot državni poslanec. Poslanec dr. Novak je pozdravil zborovalce v imenu kluba narodno-naprednih deželnih poslancev in kot deželni odbornik. Dr. Pipenbacher je pozdravil zborovalce v imenu Slovenske Sokolske Zveze. Vladni svetnik Senekovič pozdavlja Zvezo kot prvomestnik tri leta starejše posestrime Ciril-Metodove družbe in ji želi najlepši uspeh. V navdušenih pozdravih so jim sledili slovanski gostje. Dimitrij Sokolović kot zastopnik učiteljskega udruženja v kraljevini Srbiji, Jos. Kirin. zastopnik Zveze hrvaških učiteljskih društev v Zagrebu, Josip S k a v i ć, zastopnik hrvaškega pedagoškega zbora v Zagrebu, Josip Granec, zastopnik Zveze hrvaških učiteljskih društev v Zagrebu, Mat. H a j n y, zastopnik „Svaza slovanskih učiteljev" v Rokousku, Bohdan Skala, zastopnik Zveze učiteljskih društev v kraljevini Češki, Peter Skalickv, zastopnik Zveze meščanskih učiteljev na Češkem, poslanec J. Ha vi i k, zastopnik Zveze učiteljskih društev na Moravskem, Marija Talska, predsednica Zveze moravskih učiteljic, tržaški poslanec Štefan Ferluga in Strmšek, zastopnik akademikov. Nato je prebral predsednik resolucijo, ki je bila sprejeta na zborovanju Zavezinih delegatov, ki se je vršilo v soboto popoldne. Resolucija zahteva uravnavo učiteljskih plač in sicer pred vsem določitev minimalnih plač, ki se ne smejo-znižati v nobeni deželi in ki morajo biti tako odmerjene, da posvetijo .učitelji lahko Vso svojo moč svojemu poklicu in da vzdržujejo lahko tudi svoje rodbine. Kot take minimalne plače imajo veljati dohodki, ki gredo po vsakočasno Veljavnih določbah državnih uradnikov v štirih najnižjih činovnih razredih. Dalje se zahteva sanacija deželnih financ v svrho regulacije učiteljskih razmer kli eventualno državni prispevek, ki naj ga dobe dežeie v to svrho. 'Poživlja se deželne odbore in druge merodajne oblasti, da se končno reši učiteljsko materijalno vprašanje, in državne in devine poslance, da se zavzamejo za izpolnitev J£'teljskih zahtev. Slavnostni govor je govoril de-z^'"i poslanec in učitelj v Idriji g. E. Gangl. Po sli|Viiostnem govoru, ki je bil sprejet z viharnim °d<>bravnnjem, je sledil dolg in temeljit referat g. Bohdana Skale, nadučitelja iz Prage o učiteljevi državljanski svobodi in svobodi prepričanja. Sprejet je bil poročevalčev predlog, da naj se zbira po vseh kronovinah materijal, ki dakazuje, kako se krši učiteljstvu državljanska svoboda in prepričanje. Ta materijal, ki naj bi ga zbrali referenti ' posameznih kronovin naj bi otvoril trdno bazo za nadaljno delovanje v tem vprašanju. Predsednik ! se je nato zahvalil naprednemu meščanstvu, zastopnikom raznih organizacij, govornikom, slovanskim bratom in sploh vsem, ki so pripomogli, da je slavnostno zborovanje tako krasno uspelo, ter je zaključil zborovanje. Udeleženci so zapeli stoje slovansko himno „Hej Slovani" in se razšli. Popoldne ob 1. se je vršil v hotelu „Tivoli". banket. Udeležilo se ga je 175 oseb. Kuhinjo je prevzela gdč. Jerica Zemljano v a z gojenkami iz kuharskega tečaja, stregle pa so gospodične učiteljice. Vsem se mora izreči vsa pohvala, ki so jo popolnoma zaslužile za svoj trud in požrtvovalnost. Pri banketu je igral zelo dobro in pridno orkester „Sokola Ljubljana I." S tem je bil jubilej završen in vrnili so se zborovalci, obodreni za nadaljno delo v prid narodu in odnesli, kakor tuji slovanski gosti, tako domačini na svoje domove prisrčne spomine na belo Ljubljano. Tudi sad katoliške vzgoje. Na Srednji Beli pri Preddvoru je posilil 19 letni Miha Pemuš svojo 46 let staro slaboumno teto, ki mu pa je ta greh že odpustila. Tuj gost. Minoli teden se je mudil znameniti branitelj Skadra, Esad Paša s spremstvom (4 dame, mali fantek in en zamorec) na Bledu, in se nastanil v hotelu ..Louisenbad". Ustanova. Glasom razpisa c. in kr. 3. kor-nega poveljstva z dne 30. avgusta 1913, št. 1661 12, je razpisanih 6 mest Franc grof Codroi-pove ustanove za dekliško balo po 84 kron za uboga, možitve zmožna dekleta, katerih očetje pripadajo ali so pripadali kakemu nekdaj v notranjih avstrijskih deželah ležečemu polku, kakor tudi za dekleta invalidov vojaške invalidnice na Dunaju, katere izhajajo izza časa aktivne službe očetove po prvem razredu sklenjenega zakona. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, ubožno in nravstveno izpričevalo in dokazilo, da je bil oče prosilke po prvem razredu oženjen, predložiti je takoj pri predpostavljenemu polkovnem poveljstvu odnosno pri evidenčni oblasti. Prošnje so koleka proste. Strela je udarila v hlev posestnika Pavla Koširja v Golem Vrhu pri Trati, ki je povzročila nad 7000 K škode. Ogenj je v kratkem času vpepelil hlev, hišo, vse poljsko orodje in veliko sena in krme. Tudi je zgorelo 14 ovac in dve telici. Zavarovalnina znaša samo 2000 K. Roko je zlomil stroj v predilnici v Tržiču delavcu Janezu Megliču iz Tržiča. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Z Bohinja. Veliki bohinjski predor, ki združuje postaji Bistrica-Bohinjsko jezero in Podbrdo, preplavljajo včasih velike vodne množine. V pomladi, ko se v hribih topi sneg, vdere včasih v ta predor do dva tisoč litrov vode v eni sekundi. Umevno je, da ta množina vode marsikdaj prav občutno ovira železniški promet. A tudi ob hudem dežju in nalivih vdere večkrat voda v bohinjski predor. Da se temu odpomore, so zgradili na sosednih hribih vodoodvodno napravo. V juliju lanskega leta so pričeli železniški inženerji z merjenjem in že v jeseni so pričeli z delom, ki se utegne letos v oktobru dovršiti. Na Crni prsti v višini kakih 1350 metrov so našli inženerji kotel ter zgradili v njem okrogli vodni rezervoar, ki zbira vse vodne odtoke sosednih višin ter jih odvaja po zgrajenem žlebu nizdol. Ta žleb se razprostira kakih 1000 metrov globoko, kjer se voda odteka v normalne struge. Na nekem kraju se je moralo za ta betoniran žleb razstreliti skalovje, na drugem zopet se je vsekal v zgorne plasti skal vodovodni kanal. Izvrstno je zlužila pri tem podjetju pri letošnjem vednem deževju koča na Mangartu, ki leži v višini kakih 1400 metrov. Posebne težave je provzročal transport gradbenega materijala v to višino, ki so ga vseskoz morale prina-našati mule. V zadnjih tednih je delo hitro napredovalo in vodoodvodnega kanala je izgotovjenega že kakih 600 metrov, ki vodi množine voda ob pobočju Crni prsti. S tem bo preprečeno vedno oviranje železniškega prometa po vdirajoči vodi. Vilfanova koča na Begujnšici se je zaprla 9. t. m. Ključ od koče se dobi pri podružnici v Radovljici. Gostilniški hlevi. Deželna vlada za Kranjsko je izdala sledečo naredbo: Vsled mnogih slučajev smrkavosti, ki so se v zadnjem času pojavili v deželi Kranjski in ki so ponajveč nastali vsled okužbe v gostillniških hlevih, dopolnjujejo se, da se zabrani razširjanje te in drugih nalezljivih bolezni konj, predpisi glede trgovine s konji na Kranjskem, ki so se zaukazali z razglasom z dne 8. januarja 1813, štev. 27.152 12, s sledečimi predpisi: 1. Posestniki, kakor tudi najemniki gostilniških hlevov morajo tuje konje, ki se postavijo v njih gostilniške hleve, ločiti od domače živine. V vsakem gostilniškem hlevu morajo torej biti na raz- ! polago posebni prostori, kakor tudi priprava za krmljenje in napajanje za tuje konje in posebni I prostori, kakor tudi priprava za krmljenje in na- pajanje za domače konje. 2. Po tujih konjih upo-. rabljena stojišča, priprava za krmljenje in napajanje itd. mora se po vsaki porabi vedno takoj natančno očistiti. 3. Po vsakem živinskem in konjskem sejmu v dotičnem kraju ali v bližini morajo se vsi gostilniški hlevi, kateri so namenjeni za tuje konje, takoj, drugače najmanj po enkrat na teden natančno očistiti in primerno razkužiti z vročim lugom in živim apnom. 4. Posestniki in najemniki gostilničarskih hlevov morajo izvršitev razkužbe gostilniških hlevov občinskemu predstojniku naznaniti, ki se ima o izvršitvi prepričati in o tem voditi zapiske. 5. V gostilniških hlevih, kakor tudi na sejmiščih morajo biti konji ciganov, konji namenjeni za zakol, kakor tudi konji konjskih trgovcev, ločeni od drugih konj. 6. Posestniki in najemniki gostilniških hlevov morajo nadalje glede vseh konj, ki se jih postavi v njih hleve, voditi natančne zapiske. V te zapiske vpisati je ime in bivališče konjskega posestnika, število konj, kakor tudi dan vhlevljenja. Te zapiske shraniti je najmanj eno leto. 7. Posestniki gostilniških hlevov ali najemniki teh morajo, kakor hitro zapazijo pri vhlevljenih konjih znake kužnih bolezni (smrkavost, garje itd.) ali sum taistih, v smislu § 17. zakona o živalskih kugah z dne 6. avgusta 1909, drž. zak, štev. 177, o tem županstvu takoj naznaniti. Prestopki teh predpisov kaznovali se bodo po kazenskih določilih prej omenjenega zakona o živalskih kugah. Kranjsko okrajno glavarstvo razglaša sledeče: Vsako leto se ponavljajo pritožbe med občinstvom, da si neopravičena laste opetovano tuje sadje in kostanj, ki še visi na • drevesih. Posestniki imajo radi tega ne samo obilo škode, ker pogrešajo težko pričakovan zaslužek od sadnje kupčije, ampak tudi drevesa se pri tem mnogokrat tako poškodujejo, da skozi več let nimajo sadja, ker se ni sadje dosti varno odtrgalo. Občinstvo se opozori na § 3 zakona v varstvo poljščine, glasom katerega je med drugim prepovedano trgati tuje sadje in da se v slučaju, ako bi kdo bil naznanjen zaradi zgoraj navedenega prestopka postopa s strogo kaznijo v smislu § 3 navedenega zakona. Slovenska trgovska šola v Trstu (s pravico javnosti). IV. šolsko leto. Sola obstoji iz pripravljalnega in dveh trgovskih letnikov. V I. letnik se sprejemajo najmanj 14 let stari absolventje meščanskih ali nižjih srednjih šol ali pripravljalnih letnikov na trgovskih šolah Kdor nima te šolske predizobrazbe, dela lahko vsprejemni izpit iz slovenskega jezika, računstva in geometrije, zemlje-pisja, prirodopisja in fizike. V II. letnik se lahko sprejemajo absolventje I. letnika na kaki drugi trgovski šoli. V pripravljalni letnik vstopijo lahko najmanj 13 let stari učenci, ki so dovršili \saj I. razred meščanske ali srednje šole. Ako se oglasi vsaj 20 deklic, se otvori tudi I. letnik dekliške trgovske šole za tiste učenke, ki so dovršile meščansko šolo; ako se to število ne doseže, se uvrščajo deklice v deške razrede. Vpisovanje bo dne 16. in 17. septembra 1913. v novih modernih prostorih ul. Stadion 21 I od 9.—12. in od 3.—6. Vpisnina (za nove učence) znaša K 5, prispevek za učila (plačajo vsi učenci) K 4. Šolnina znaša za trgovske letnike K 200, plačljivih v mesečnih obrokih po K 20, za pripravljalni letnik K 80. Revnejši učenci se lahko deloma ali povsem oproste plačevanja šolnine, učenke plačujejo brez izjeme. Nadaljnje informacije daje ravnateljstvo šole. Razno. Nesreče v gorah. Iz Toblacha poročajo: Nedavno so našli truplo sina ravnatelja „Wiener Bankvereina", Markusa, ki so ga že več dni pogrešali. Pred osmimi dnevi se je ponesrečil na Monte Cristallo. — Iz Curiha poročajo: 231etni Janez Bahner iz Interlakna se je pri partiji na Sil-berhorn pred očmi svojega očeta in svojega brata ponesrečil ter se ubil. Oče in brat sta spravila truplo v dolino. Francoski antimilitaristi. Iz Pariza poročajo: Pri nedeljski vojaški budnici je prišlo do ekscesov, ki so jih povzročili antimilitaristi. Ekscedenti so izruvali kandelabre ter z njimi razbijali hišne duri in okna. Streljali so tudi z revolveri, vdrli v več kavarn ter demolirali vse, kar so dobili v roke. Razrušili so tudi eno policijsko postajo. Se le ko je nastopilo 3000 policistov, je nastal mir, toda pozneje je prišlo do manjših spopadov. Senzacionalna iznajdba za kinematograf. Znani iznajditelj prof. Luigi Cerebotani je sestavil aparat, s katerim se govorjenje, petje ali glasba posname istočasno s prizorom in tako tudi reproducira pri predstavah. Baje se lahko natančno urede tudi tempi petja in glasbe. Aparat je jako fino delo, podobno gramofonu. Patenti so že naznanjeni v vseh državah. Nezgode v gorah. Pri partiji na Grafleiten-| turno in na Grafleitenspitze sta se ponesrečila Fr. i fil. Luetjeus iz Freiburga in medicinec Eberhard ! Muller iz Planine. Oba sta mrtva. — Iz Krakova '• poročajo: Turist Jožef Hohmann iz Nemčije se je I ponesrečil na Polskem sedlu v Visoki Trati ter se I smrtnonevarno pobil. Umirajočega so prepe-: ljali v bolnišnico v Schmecksu. i Šolske knjige Sprejmejo se ter vse druae 138 3 gospodje Krepkega i učenca šolske potrebščine priporoča po najugodnejših cenah II finlon fidamic v Kranju. ||| I i i i i i i i i n i i Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman :: Kranj I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v.vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in j odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi j nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Pro- f spekti na razpolago. 120 52—4 Denarja ni! draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vin. in svoj 136 natančen naslov na: 6—1 to- Josip Batič Ilirska Bistrica št. 22, Kranjsko. 130 Izdelovalnica 4—1 damskih klobukov. Usojam si uljudno naznaniti, da sem svojo delavnico povečal za izdelovanje, popravljanje po najnovejši modi. Izdeloval bo moj sin, ki ima večletno prakso iz najmodernejših tovarn inozemstva. — Zagotavljajoč naročnike solidne postrežbe in najnižjih cen je priporoča klobučar v Kranju Pesi 13 mesecev star, nad pol metra visok, bele barve s črnimi lisami, se ceno proda. — Natančneje pove upravništvo „Save" v Kranju. na dobro hrano in lepo stanovanje. Vpraša naj se v novi hiši g. Fusa v Kranju. Trgovski pomočnik dobra in vešča ter zanesljiva moč sprejme se takoj in pod ugodnimi pogoji v večji trgovini tu. — Kaj več iz prijaznosti pove uprava tega lista. 2—2 134 ki ima vsaj dva razreda kake srednje šole sprejme takoj veletrgovina v Kranju. Vpraša naj se v upravništvu ,Save' v Kranju. Prevozno podjetje za Kranj in okolico je v Kranju, Kokriško ,o_9 predmestje pri ,Zvezdi4. m Tam se prejemajo vsa tozadevna naročila. FRANC KURALT. I Ideal gospodinje je Siiier šivalni strol airiaaaBpr dobivajo se v vsef) prodajalnah ki imajo poleg stojče «3Scsl d-fyvesek ali po našil} potnikij). Slnger Go. deln. družba Šivalnih strolev Kranj, Glavne trg št. 119. 75 19—10 l/a a»%*%«««-ftfl*2 I Nakupimo svoje OcvJilH Hnllpipll v Kranju na Glavnem IVUPOVaSCI • potrebščine pri UbVdlU trgu (pri Krisperju), kajti oiidi se dobijo raznovrstne suhe in oljnate barve, firnež, terpentin, lake vseh vrst, čopiči, krtače, otepati, ročne torbice, sesalke za otroke, predvratne slame, pipe i. t. d. Velika zaloga stekla, kakor steklenic, vrčev za vino, vodo in pivo, žepnih steklenic, kozarcev, solnic, steklenih skled in krožnikov, križev brez in s pokrivalom, stoječih, visečih, stenskih in hlevskih svetilk, svečnikov, belih in zelenili senčnikov, krogelj, likerjev in vinskih servic, vpletenih steklenic vseh velikosti i. t. d. Nadalje različnega porcelana, kakor umivalne, jedilne, čajne in kavine oprave v vseh barvah, robatih in gladkih skled, belih, pisanih in stenskih krožnikov vse velikosti, šalic za kavo, mleko in juho, loncev za juho, skledice za omako, posodice za jajca, kavnih strojev, loncev, brez iti z napisom, pljuvalnikov, vrčev za mleko, kavo in čaj, vžigalnikov, ročnih svečnikov, vaz za cvetlice, posodice za zobotrebce, kropivnikov, vse vrst prstenih skled, krožnikov, etažer, šalic i. t. d. Velika izber kuhinjske posode, emajliranih skled, loncev, kastrolc, mlečnih ponev v modri in rujavi barvi, mlečnih in petrolejskih kangel, pekve, ponovk, zajemalk, belih in medenih korcev, počinjenih skled za mešanje vse velikosti, belih loncev za perilo, ahiminiuni posode, vseh vrst tac, žehtarov, cedilnikov za mleko, juho in čaj, pokrovk, modlov za torte, lijakov, lesenih in emajliranih solnic, likalnikov, mlinčkov za poper in kavo, pbžigalnikov za kavo, smetišnice, modrih in rujavih škafov za vodo, emajlirane umivalne oprave ter različnih umivalnih miz, strojev za meso in 93 mandeljne, lite železne posode, žičnikov in žice, bešteka, kakor vilce, noži žlice i. t. d. 29—14 Vsi predmeti se prodajajo po najnižjih cenah. Gostilničarji in neveste imajo posebne cene. Na prodaj je tudi še malo rabljen Singerjev Šivalni Stroj za polovično ceno. Razglednice iz Kranja po 2 vin. ~?ar£ Postrežba točna in solidna. 1238 910225 58 9102 83Z 06 Tiskarna „SAVA" v Kranju se priporoča v vseh tiskarskih del. v 0\ IIIMmMIHHHHMMIHimilHMHtMtlHMIimiHIIUMMIMMm v 0 \ KOLESARJI, zahtevajte v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa in posamezne dele. Poglejte pa pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. 108 10—9 Karel Camernik $ Ko., Ljubljana, Dunajska cesta 9-12, S'tS motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža. ItlltMSMIHtlttMMMttHMtltlMHHHHMHIftMHMMMMHMIM« V i zobati dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik co v Kranju I v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne,izven velikih praznikov na razpolago. Vinska veletrgovina ! Rudolf Kokalj, Kranj Priporočam svoja izvrstna, zajamčeno pristna dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska vina v sodih in steklenicah Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, stekleničnih vin in mineralnih voda. f Veletrgovina H. Rdamič v Kranju priporoča galanterijsko, norimberško in modno blago, perilo in pletenine, klobuke, čepice. Velika zaloga in potovalnih kovčekov po tovarniški ceni. Lastna vrvarna v Ljubljani. M. Rant ■ Kranj troouina s špecerijski in gjlai Priložnostni nakup OfrOŠklll VOZIČKOV. Najraznovstnejše ŠP6C6NJSkO 01390. Nakup suhih gob in deželnih pridelkov. Kolodvorska restavracija priporoča vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo »r- Krasen senčnat vrt 4 52-38 1 l ■ 18-38 Eternit najboljše strešno kritje prodala najceneje tvrdka Merkur, Peter Maidic, Hrani ■ 1 l Kmetska posojilnica ljubljanske okolice "O JO N 'c > u N O o o © o registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 7—38 73 o N < s N 05 nT 62 Jamčeno čisto, jedrnato MILO 2 52—38 z znamko Solnce. najizborneje in današnjim cenam primerno fiajCGI1GJ€ zato na)'boli' nadomestek vsem dražiim vrstam.:: Prodaja se tudi na drobno. Tovarna: |g. Fock, Kranj Izdelki: Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmorirano Esch weger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila. Stearinske sveče. Kolomaz. m i i i i i Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarne Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Priporoča se si. občinstvu v nakup gramofonov in optičnega blaga. Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Tiskarna .Sava' v Kranju Vizitke, poročna naznanila, pisma, zavitke, račune, bolete, cirkularji, letake, vabila, lepake, posmrtnice, karsko stroko spadajoča izvršuje v najelegantnejši jukste, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, troškovniki, brošure, časopisi in sploh vsa v tis-dela v eni ali več barvah obliki, hitro in najcenejše. [ Nakup suhih jedilnih gob po najvišji dnevni ceni. I Veletrgovina ]4 H. MalđlČ Hrani Deželni pridelki, špecerijsko blago. Priznano najboljši dalma- CalANa^ tinski portland cement |f JOlOlla za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje Svetle sezamove tropine. :/;. Umetna gnojila. == Najstarejša trgovina Ferd. Saiovic v Kranju poprej C.PIeiweiss 10—38 priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno priporoča slavnemu občinstvu za poletno sezijo bogato izbiro oblek za moške in ženske. ini ■■i Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo ;g.is hranilne vloge od I. januarja 1913 naprej po 13 38 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. ini bHSi Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.