Polvikanje v slovenščini v luči starejših pisnih virov
Alenka Jelovšek
m
Cobiss: 1.01
V prispevku je predstavljen razvoj ujemanja ob vljudnostnem vi v slovenskih
pisnih virih od 16. do 19. stoletja z besednovrstnega vidika ob primerjavi s	N Comriejevo ujemalno hierarhijo. Obravnavano je tudi vprašanje družbenoraz -
likovalne vloge polvikanja z vidika govorečega in ogovorjenega.	^
Z
Ključne besede: polvikanje, pomensko ujemanje, skladenjsko ujemanje, uje-
malna hierarhija	^
O
Semi-formal address in Slovenian in the light of older written sources	j
This article presents the development of agreement associated with vi 'you	^ (pl.)' of formal address in Slovenian written sources from the sixteenth to	O nineteenth centuries from the perspective of part of speech and with a comparison to Comrie's agreement hierarchy. It also addresses the issue of the so-	„ cial differentiation role played by semi-formal address (Sln. polvikanje) from	^ the perspective of the speaker and the addressee.	^
Keywords: semi-formal address, semantic agreement, grammatical agree-	h^ ment, agreement hierarchy
0 Polvikanje,1 oblika vljudnega ogovora naslovnika, pri katerem sta deležnik in pridevnik v povedku v ednini in se spreminjata glede na spol ogovorjenega, je v slovenskem jezikoslovju znano že od slovnice Kraynska Grammatika Marka Pohlina iz leta 1768 (Pohlin 2003: 279) in že od Windische Sprachlehre Ožbalta Gutsmana (1777: 90) označeno kot nesprejemljivo v knjižnem jeziku. Kot neknjižni pojav tudi v poznejših obdobjih ni bilo deležno izčrpne obravnave,2 redki jezikoslovci, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, pa so ga pretežno obravnavali le z vidika sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti v sodobnem knjižnem pogovornem jeziku, pri čemer so
Prispevek je nastal na podlagi diplomskega dela Polvikanje v slovenščini kot vprašanje ujemanja: diahroni pogled, ki je nastalo na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom akad. dr. Janeza Grešnika.
To se kaže tudi v neusklajenost terminologije: v SSKJ je označen kot polovično ali pogovorno vikanje, v Toporišičevi Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 390) in Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 122) na pol vikanje oziroma napol vikanje, v novejših delih pa se večinoma uporablja enobesedno poimenovanje polvikanje, ki je tudi v širši rabi najpogostejše, zato bo uporabljeno tudi tukaj.

večinoma zanemarili njegovo dolgo zgodovino in ga obravnavali kot sodobno »napako« ali kot interferenco iz italijanščine.3 A kot je opozoril Anton Bajec (1958/59:
N	128), gre za pojav, ki ima vzporednice tudi v drugih (slovanskih in neslovanskih)
1	jezikih in lahko nastane tudi brez zunanjih vplivov. »Zavest, da govorim samo z eno
^	osebo, lahko vsak čas neodvisno pripelje do edninske rabe« (Bajec 1958/59: 128). Iz
O	te zavesti izvira razlika med množinskim, t. i. skladenjskim ujemanjem, ki se nasla-
s	nja na obliko osebnega zaimka v osebku, in edninskim pomenskim ujemanjem, ki je
L	skladno z njegovim edninskim pomenom oziroma denotatom.
0 V
N	1 Polvikanje kot vprašanje ujemanja
1
1.1 Nasprotja med pomenskim in skladenjskim ujemanjem se pojavljajo v števil-
Z	nih jezikih, pri čemer ti izbirajo različne načine ujemanja pri različnih kategorijah in
A	besednih vrstah. Tipološke študije jezikov so pokazale, da pri tem veljajo nekatere
P	zakonitosti. Bernard Comrie (1975: 406) je s primerjanjem ujemanja v različnih
1	jezikih ugotovil, da se predikati, ki so bolj podobni glagolom, pogosteje ujemajo
s	s površinskim osebkom, tisti, ki so bolj podobni samostalniku, pa z globinskim. S
^	tem je ustvarjen kontinuum od glagola proti samostalniku: 1
7	glagol > deležnik > pridevnik > samostalnik (Comrie 1975: 406)

1 Pri kategorijah, ki so bliže samostalniku, bo praviloma prevladalo pomensko ujemanje, če pri kategorijah, ki so bliže glagolu, prevlada skladenjsko ujemanje.
Od Kopitarjeve slovnice (1808: 288) do Bunčevega Pregleda slovnice slovenskega knjižnega jezika (Bunc 1940: 98) polvikanje niti v slovnicah ni bilo izrecno obravnavano, v petdesetih letih 20. stoletja pa lahko predvidevamo večjo rabo polvikanja v knjižnem pogovornem jeziku, saj se začnejo opozorila o tovrstni rabi pojavljati v slovnici štirih in njenih ponatisih ter tudi npr. v nekaj krajših prispevkih v Jeziku in slovstvu: France Je-senovec (1958/59: 30-31) ga je označil kot značilnost izobraženskega jezika in ga zavrnil kot italijanizem, Lino Legiša (1958/59: 128) in Anton Bajec (1958/59: 128) sta ga nasprotno opredelila kot značilnost podeželskega pogovornega jezika, njuno mnenje pa je bilo manj odklonilno. V zadnjih letih je bilo polvikanje večinoma obravnavano v poljudnoznanstvenih jezikovnih kotičkih, npr. pri Julijani Bavčar (2000: 17), Janku Modru (2002: 7) in Moniki Kalin Golob (2003: 135), ki nasprotujejo njegovi rabi v knjižnem jeziku, ter pri Viktorju Majdiču (2000: 15), ki se zaradi njegove razširjenosti in izrazne gospodarnosti zavzema za njegovo sprejetje v knjižni pogovorni jezik, in Nadi Pertot (1997: 79) , ki v svojem priročniku Pomagajmo si sami navaja ustaljenost tovrstne rabe v tržaški slovenščini in v romanih Borisa Pahorja ter opozarja, da ima lahko pomensko ujemanje prednost pred skladenjskim v primerih, kjer kontekst ne daje dovolj informacij za natančno določitev, ali gre samo za enega ogovorjenega ali se ta vi nanaša na več oseb. V znanstvenih razpravah se pojavlja npr. pri Vladu Nartniku (1993: 64), ki ga pripiše oblikoslovni naliki zaradi nemenja izglasnega samoglasnika, Petru Weissu (2003: 203), ki ga omenja v svoji raziskavi načinov ogovarjanja v Zadrečki dolini, Heleni Dobrovoljc (2005: 15-16, 127-128), ki ga na kratko obravnava v sklopu slovenske teorije jezikovne naravnosti, in Donaldu Reindlu, ki ga omenja v svoji razpravi o onikanju (2007: 154).
Alenka Jelovšek, Polvikanje v slovenščini v luči starejših pisnih virov 1.2 Takšen kontinuum lepo oriše ujemanje ob vljudnostnem vi v slovanskih jezikih: Preglednica 1: Ujemanje z vljudnostnim vi v slovanskih jezikih (Corbett 2000: 194)4
	Glagol	Deležnik	Pridevnik	Samostalnik
Zahodnoslovanski				
Češčina	mn	(mn)/ED	(mn)/ED	ED
Slovaščina	mn	mn/(ED)	ED	ED
Spodnja lužiška srbščina	mn	mn	mn/ED	ED
Zgornja lužiška srbščina	mn	(mn)/ED	(mn)/ED	ED
Poljska narečja	mn	mn/(ED)	mn/ED	
Južnoslovanski				
Bolgarščina	mn	mn (96 %)	ED (97 %)	ED
Makedonščina	mn	mn	(mn)/ED	ED
Srbščina/hrvaščina/bo-sanščina	mn	mn	mn/(ED)	ED
Slovenščina	mn	mn/(ED)	mn(ED)	ED
Vzhodnoslovanski				
Ukrajinščina	mn	mn/(ED)	(mn)/ED	ED
Beloruščina	mn	mn	ED	ED
Ruščina	mn	mn	kratka oblika dolga oblika mn (97 %) ED (89 %)	ED
m
hH NN
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H
Skoraj vsi slovanski jeziki vsaj v nekaterih zvrsteh poznajo podobna omahovanja v rabi množine in ednine kot slovenščina, le meje med prevladujočima rabama pri posameznih besednih vrstah so različne.
1.3 Ujemalna hierarhija pa ne opisuje le sinhronega stanja, temveč tudi diahrone spremembe ujemanja (Corbett 2006: 270-273), pri čemer je njihova smer lahko različna in se v času spreminja, kar pomeni, da se v določenem obdobju lahko širi pomensko ujemanje, nato pa drugačni dejavniki povzročijo obrat in pri elementih ujemalne hierarhije se spet začne širiti skladenjsko ujemanje. Takšen položaj lahko najdemo v zgodovinskem razvoju slovenskega polvikanja, kot se kaže v pisnih virih.
2 Ujemanje v slovenskih pisnih virih: besednovrstni pogled
2.1 Najzgodnejše besedilo, v katerem lahko najdemo oblike, pri katerih lahko pričakujemo razliko med edninskim in množinskim ujemanjem, so prisege mesta Kranj, nastale med letoma 1440 in 1550 (Mikhailov 2001: 95-99). Četrti in peti obrazec sta namreč predloga za mestnega sodnika, ki zaprisega priče. Četrti obrazec je v nemščini, peti pa je njegov slovenski prevod. Zaradi tipa besedila ne moremo z gotovostjo trditi, ali gre za primer vikanja ali za ogovor več oseb, saj je v nemškem
Male tiskane črke označujejo skladenjsko, velike pomensko ujemanje. Oklepaji pomenijo, da je različica manj pogosta ali manj sprejemljiva (Corbett 2000: 194).
naslovu navedeno, da gre za zapriseganje ene ali več prič. Tudi nemški prevod tega ne more razjasniti, saj je v njem prav tako uporabljen zaimek za 2. os. mn., ki N je bil v tem času tudi v nemščini prevladujoča oblika spoštljivega ogovora (Besch 1 1998: 93-94). K
O (1) Ich erman euch, das es Tollt Tagen [...] vnnd greifft alle, an den gerichTtab. s	(Mikhailov 2001: 98)
L
0	V besedilu najdemo množinske oblike tako za polnopomenski glagol kot za opisne v (pouedalli) in trpne deležnike (Vprafchanj).
1	(2) WIE EIN RICHTER. EINEM. ODER DER MER GETCHWORNEN BUR-
GERN IN 3EUGEN TAGEN DEN AID VORHALTEN TOLL. Z	JeTt VaT3 opomenin, da Vy wote pouedalli. per thi teleT3ni Rotwi, khatero
A	Ste Vy gori VTdignenimj prTtmi, naTchemu goTpodj Khreillu, deTchelllkhimo
P	Viuodj, Jenu thimu gmein meTtu perfeglj. Jenu Sturilj, tho. khar ye Vom
1	VedetTch. olli VeTtnu, Vtich re3hech, Sa khatere Vy wodete Vprafchanj,
s	da wodete pravo ReT3nit3o pouedallj, Jenu Ikhafalli, Nicomer khlubi. olli
^	khTchallimu, Ta enerj peryaTni, olli SouwraTchtua, Sa obeniga daru. olli VTchitkha
1	vollo, Janu, Sa obene Re3hi volo nickhar, TemetTch o3hte pravo ReT3ni3o poue-
7	dati, per vaTchi duTchi, Khoker vy tega o3hte prutj Wogu vTchiti, Jenu SeTyte na
to Richtno pali3o, Tduema perTtama. (Mikhailov 2001: 98)
0
Če gre res za primer vikanja, lahko sklepamo, da je v navedenem obdobju v gorenjskem narečju obstajalo enotno skladenjsko ujemanje.
2.2 Pomensko ujemanje najdemo prvič v Hišni postili Primoža Trubarja, ki jo je prevedel tik pred smrtjo leta 1586, izdana pa je bila devet let pozneje.
(3) raunu kakor de bi ena huda dekla k'Tvojej fravvi rekla: Ta lon fte vy meni oblubila, satu ga meni dajte, jeTt lih Tturym kar hozhem, [...] (Trubar 1595, II: 283)
Če bi predpostavljali, da je pri prisegah mesta Kranj res šlo za vikanje, je oblika nepričakovana: če bi Trubarjeva raba odražala realno stanje tistega obdobja v osre-dnjeslovenskem prostoru, bi to namreč pomenilo, da se je v enem stoletju ujemanje ob vljudnostnem zaimku spremenilo iz dosledno skladenjskega (deležnik v množini) v dosledno pomensko (deležnik v ednini), kar se zdi glede na razvoj v naslednjih stoletjih, ki bo predstavljen v nadaljevanju, malo verjetno. Možno je, da sta v tem obdobju v osrednjem prostoru soobstajali obe obliki ujemanja,5 lahko pa je šlo tudi
Iz nasprotja med množinsko obliko in edninskim pomenom je lahko posebej v obdobjih, ko še ni bilo eksplicitnega normiranja načina ogovarjanja, do take oblike prihajalo tudi brez zunanjih vplivov, vendar zaradi pomanjkanja virov tega ne moremo ne potrditi ne ovreči.
za vpliv govorov (oziroma govorcev) z zahodnega slovenskega jezikovnega področja, ki je bilo v stiku z italijanščino.	jh Enak način ujemanja je namreč uporabljen v slovarju Italijana Alasie da r^ Sommaripa Vocabolario italiano e schiavo iz leta 1607, ki je bil natisnjen v Vidmu. V njem najdemo primer polvikanja pri gostovem ogovoru krčmarja: ^
hH
(4) V. Hauete meffo i lenzuoli netti? vi fte poftaueu pugnaue chifte?	^
P. Signor H. ia gofpud. vi lafcio vna felice notte. vam puftim lacco noch. (Ala- ^ sia 1979: 201)
Tudi v drugih virih s tega območja iz 17. in prve polovice 18. stoletja, Svetem priročniku Janeza Svetokriškega (1691-1707) in Christianus moribundus Jožefa ^ Cusanija (1749), prevladuje pomensko ujemanje.
6 Primer 10 je zanimiv, ker v njem najdemo tudi pridevnik v odvisnem sklonu, ki ga ne nadzoruje osebek stavka, ampak vljudnostni zaimek v tožilniku, vendar je tudi v tem primeru v ednini in se ne razlikuje od pridevnikov, katerih ujemanje nadzoruje osebek.
(5)	kakor uni Meffar, kateri j e imel eniga koshlizha naprudai, fo nekotere dekelze ga hotele kupit, ena v'mej nimy je uprashala, sakaj takfti koshelz nima she roshizhe? odgovorij Meffar, sakaj she nej imel shene, vy pak kakor bote mo-sha vfela, mu bote fturila roge rasti. (Svetokriški V: 38)
(6)	Ozha gre Hzher obiskat, rekozh: Ti H en velik shpot fturila, fakaj pre hitru H porodila: Odgovorj ona; Jeft nej fim pre hitru porodila, ampak vy fte mene ® prepofnu moshu dal. (Svetokriški V: 87)	hi^
(7)	Sposnaste, de ni ste taku dobro shivel, Koker ste bil dalshan shiveti. (Bratuž ^ 2000: 86)
H
Svetokriški sicer občasno uporablja tudi skladenjsko ujemanje pri deležniku (8), ^
nikoli pa pri pridevniku (9, 10), kar je v skladu z ujemalno hierarhijo.
(8)	drugi dan Gofpud pele s'fabo Kuharia, ter fapudj Fashane, rekozh: pogledai de imaio duei nogi: Kuhar odgovorj, Gofpud sakaj nejfte tudi taiftiga v'skledi fapudili. (Svetokriški V: 43)
(9)	Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vfaj nej fte she taku ftara, inu garda de bi kateri she vafs neufel. (Svetokriški III: 69)
(10)	Vener fe skoraj nefmeim potftopit s' vamy fe refveffeliti, sakaj vafs vidim cilu shaloftniga, satoraj jeft bi hotel vejdit, sakaj vy fte shaloften, dokler vfy drugi fo veffeli, inu s' troshtam vafs sa fvojga Vicaria gori vfameio? (Svetokriški IV: 77)6
Deležniki se lahko pojavijo tako v ednini kot v množini celo v istem besedilu:
(11)	Mashnik pravi k'njemu Gospud fturite hitru de zhafsa vam ne bo premankalu: On pravi, kaj tedaj imam fturiti? Mashnik: Gospud imate kashnu faurashtvu?
odgovori ßm imel ali Hm uzhe odpustil. fte kejkaj dolshan? Hm bil, ali Hm ulhe vle plazhal. Vafs greva de fte G: Boga reshalil? me greva. shelite N	S:Sacramente preieti? shelim [...] Moj Gospud, S. Sacramenti vam nebodo
1	dani, ampak de bote Ilavu dali tej vashi priatelzi: Odgovory ta bolni letu ne-
^	morem Ituriti. Mashnik k'njemu, Gospud po Uli jo bote mogli sapustiti, sakaj
O	vasha ura le perblishuie. Nemorem. Sturite sa Boshjo volo: Nemorem. Valha
S	dusha bo fardamana do vekoma: Nemorem. Premillite kulikain je Ckriltus za
L	Isvelizeinie valhe dushe terpel: Nemorem. Sam Chriltus letukaj na Chrishu
o	respett vals prolsi Nemorem. bote tedaj sa volo te loterze Nebelhku krajleu-
v	stvu, inu G: Boga hotel sgubiti? nemorem. Bote do vekoma v'pakli gorel?
nemorem. Bugaite mene Guspud [...] Nemorem molzhite, nemorem. (Sveto-kriški I: 196)
Z
Z 2.3 Morda je vzrok za to omahovanje vpliv osrednjega jezika. V tem času je, kot A bo pokazano v nadaljevanju, v virih iz osrednjega slovenskega prostora pri dele-P žniku prevladovalo skladenjsko, torej množinsko ujemanje, kot na primer v drobcu 1 iz zapisnika ljubljanske škofovske komisije iz leta 1623 o preiskavi proti Gregorju S Bedalu, vikarju v župniji Št. Peter pod Gorami, zaradi njegove ljubezenske zveze z eno od vaščank. Med latinskim besedilom so tudi slovenski zapisi izpovedi 1 prič. Ena izmed njih je izjava domnevne vikarjeve ljubice vikarju v Pilštajnu Matiji 7 Štempferju, ki je bil tudi pisec zapisnika. Druga pa j e pričevanje enega od vaščanov o pogovoru med njo in Bedalom.
0
(12)	Vi, gospud Matthia, vi hodite druge faroushe pometati, debi vj suoy pometali, ker iemate farshke kurbe notri. (Rupel 1958: 126)
(13)	Mati, koku si oprauila? - Dobru. Pazh iemate eno dobro Mater nad mano, kadar ui mene sgubite, nebote nikuli tako mater iemeli. (Rupel 1958: 125)
V obeh primerih gre za skladenjsko ujemanje tako pri polnopomenskem glagolu kot pri predikatnem deležniku. To besedilo je dragoceno tudi zato, ker pri njem za razliko od predhodnih verjetno ne gre za tujejezične vplive, ampak za zapis živega slovenskega govora na podeželju v tem obdobju.
Podobno pričevanje o jeziku podeželskih prebivalcev je dopis Filipa Terpina, vikarja in škofijskega komisarja v Braslovčah, generalnemu vikarju v Ljubljani. Napisan je bil v Braslovčah 22. novembra 1651, govori pa o pritožbi faranov župnije Trbovlje zaradi incidenta, ki ga je zakrivil tamkajšnji vikar. Ta se je na poroki nespodobno vedel do mlade neveste in njene družice. Ko je poročni starešina vikarja opomnil, da je njegovo ravnanje nečastno in nevredno njegovega poklica, mu je vikar odgovoril: »Muzhi mi ty: ali ti bom dao terana piti.« Starešina pa: »Gohspod, ste se davi praeposnu umili, da bi mi vi dajali terana piti.« (Koruza 1972/73: 253) Obe besedili lahko uvrstimo v vzhodni del osrednjega slovenskega prostora, ki očitno pozna tako pri deležniku kot pri polnopomenskem glagolu množinsko, torej skladenjsko ujemanje z vljudnostnim zaimkom. V prisežnem obrazcu, označenem kot Windische oder Crabatische Lehenspflicht, ki je nastal sredi 17. stoletja in kaže značilnosti dolenjskega narečja, pa najdemo pomensko ujemanje predikatnega
pridevnika, kar kaže, da tudi v virih iz osrednjega prostora ujemanje pri vikanju ni bilo več enotno skladenjsko.
(14) Vi boste oblubili Inu persegli timu nay Svetlostimu, naymozhneschimu, inu	,!.,
naymogozhnimu R^mschimu Zesariu [...] Naschimu gnadlou^stimu gospudu,	^
inu nega Suetlosti Erbam suest inu Pochoran bitti. (J. J. 1911: 35-36)	^
2.4 Stoletje pozneje, iz srede 18. stoletja (1744-1765), imamo ohranjene pridige	^
Petra Pavla Glavarja, župnika v Komendi. V njih najdemo pomensko ujemanje za-	^
imka sam v imenovalniku in trpnega deležnika, medtem ko pri opisnem deležniku	^ opazimo neenotnost: v večini primerov gre prav tako že za pomensko ujemanje, v
enem pa je deležnik v množini. Razliko se da morda razložiti z oddaljenostjo od	^
osebne glagolske oblike v množini: pri deležniku, ki se z njo v besedilu stika, pre-	^ vlada skladenjsko ujemanje, pri tistih, ki so od nje bolj oddaljeni, pa pomensko.7
(15) Ta berč je pergovarja rekoč: Lubezniva frava! A kai pomaga tu vaše jokaine inu klagvaine? Na to vižo ne bodete vašim možu pomagala, še mene nega od smert obudila. Zašonaite za božjo volo vam sama sebe tar z ene nesreče ne sturite dve. Zakai kai je z'ena več pregreha, koker sama sebe umoriti? Spomnite, frava, na vašo mladost inu lepoto, s katiero od boga ste pognada- ® na. Ohladite se en malu iz frišno vodo, katiero iz celga serca hitru kot blisk vam očem pernesti j a, ne le samu letu, temuč use kar men bodete zapovedali, ^ iz velikem veselam sturiti, vam ne samu leta ura temuč tudi vus čas moiga ^ žouleina koker en nauredni služabnig postrečti. Ako pak vi mene za vašiga ženina, katierga jest se ne pastopim zavol moiga žleht stanova inu nasramne briške službe ne postojim prositi, očete gar uzeti, taku meni od boga, od svej-ta, od vas več gnada na mogla skazana biti. (Demšar 1991: 153)
2.5 V jeziku pisnih virov iz osrednjega slovenskega prostora (če ne upoštevamo Trubarjeve postile) lahko tako spremljamo postopno širitev pomenskega ujemanja: v drugi polovici 17. stoletja je izpričano pomensko ujemanje pridevnika in zaimka, ki se je najpozneje sredi 18. stoletja razširilo že tudi na deležnik. Tovrstna raba je bila normirana s Pohlinovo slovnico leta 1768, ki je temeljila na ljubljanskem govoru:
Osebni zaimek vi se uporablja zdaj za 2. osebo množine, zdaj za 3. osebo ednine, ste vi shlishali, habt ihr es gehört, ste vi shlishal, habt er es gehört, in tako se tvori pridevnik ali deležnik tudi v ednini. [...]8
Da je relativna razdalja med nadzorovalcem in nadzorovancem pomembna za izbiro vrste ujemanja, opozarja tudi Corbett (2006: 235-236), ki s statističnim izračunom na primeru nadzorovalca tipa committee kaže, da se verjetnost pomenskega ujemanja povečuje z relativno oddaljenostjo nadzorovanca od njega.
To razlago je mogoče razumeti samo z naslonitvijo na sočasno stanje v nemščini, kjer je v tem času še obstajal ogovorni zaimek v 3. os. ed. (Er), ki pa je imel nižji status kot zaimek v 3. os. mn. (Besch 1998: 94).
Alenka Jelovšek, Polvikanje v slovenščini v luči starejših pisnih virov Polvikanje se ponovi tudi kot eden od možnih prevodov za nemški Sie.
N	Za nemško obliko vikanja s Sie v kranjščini je treba povedati tole: da se gla-
1	gol postavi bodisi v 3. osebo ednine, ste shlishal (oče), ali shlishala (mati),
^	haben Sie (Vater, Mutter) gehört, ali pa je postavljen v množino: so shlishali,
O	haben sie gehöret, kot da bi jih bilo v resnici več, ki naj bi bili slišali (Pohlin
S	2003: 279). L
0	Pohlin za vljudnostni ogovor z vi navaja samo možnost pomenskega ujemanja pri-v	devnika in deležnika. To je v svojih komedijah upošteval tudi Linhart, ki je pisal za N	meščansko občinstvo tistega časa.
(16) MATIČEK (Budalu): Vi, Budalo, pojte en malu na stran; kader bote kej ludi Z	čutil, mi pridite povedat. (Linhart 1950: 111)
A
P 2.6 Vendar so sprejetje pomenskega ujemanja v knjižni jezik preprečili naslednji
1	slovničarji, ki so zavrnili Pohlinovo normo. Prvi ga je odsvetoval Ožbalt Gutsman S v svoji slovnici Windische Sprachlehre, ki je izšla leta 1777:
K
1	V posameznih krajih se govori tudi:
7	Vi rte piu, inu meni nizh ni fte dau, ihr (gre za osebo moškega spola) habet
•	getrunken, und habet mir nichts gegeben.
1	Vi rte pezh zhudna, ihr (oseba ženskega spola) seid wohl wunderlich.
•	Tega ni dobro posnemati. (Gutsman 1777: 90) 1
Odločilna pa je bila Kopitarjeva slovnica Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steiermark (1808). V njej je opisal ogovorno stanje v Ljubljani in ga zavrnil kot pokvarjeno rabo jezika zaradi tujejezičnih vplivov.
Kranjci v mestu prevzemajo nemški Sie (on^), in ga uporabljajo enako kot Nemci: kako re pozhutijo, wie befinden Sie sich? Njim re pozh dobro god^ Ihnen geht es wohl gut! Kaj marajo on^ Was kümmern Sie sich. Tudi ti meščani uporabljajo vi, ko naslavljajo služabnike, kmete ipd. po nemškem načinu, ter običajno tako, da je, kot pri italijanskem in francoskem vljudnostnem voi in vous, pripadajoči pridevnik v ednini: tako se sliši, da gospodarica reče kuharici: Predrago rte kup^la ihr habt zu theuer gekauft; ali na tržnici kmetu: O! rte predrag. O! ihr seid zu theuer. (Kopitar 1808: 288)
Da Kopitar polvikanje odsvetuje, je očitno iz opozorila, da je »naš«, torej pravi slovenski vi vedno moškega spola.
Naš vljudnostni vi se od običajnega vi razlikuje po tem, da se ob njem vedno uporablja moški spol. (Kopitar 1808: 288)
Po Kopitarjevem opisu bi lahko sklepali, da je bilo pomensko ujemanje v osrednjem
slovenskem prostoru še vedno omejeno na mesta, medtem ko so na podeželju upo-	jh
rabljali skladenjsko ujemanje. Iz njegove predstavitve stanja v mestih pa izvirajo	r^ tudi trditve, da je bilo polvikanje znak podrejenega položaja ogovorjenega. Pri tem
se očitno zanemarja Kopitarjev prvi del opisa, da je bilo za ogovor statusno višjih ali	^
enakovrednih oseb uporabljano onikanje in da se vikanje s skladenjskim ujemanjem	^
kot posebna oblika ogovora, ki bi imela drugačno rabo kot polvikanje, v mestih	^
(konkretno verjetno v Ljubljani) - po Kopitarjevih besedah sodeč - ni uporabljalo.	^
hH
2.7 Deloma neenotno ujemanje v virih iz 18. stoletja pa kaže, da se pomensko ^ ujemanje v pisnem jeziku na tem področju še ni tako uveljavilo kot na zahodu, kar lahko pojasni uspeh Kopitarjeve normativne prepovedi polvikanja, ki se je v knji- ^ žnem jeziku v 19. stoletju skoraj popolnoma uveljavila.9
Za primerjavo lahko navedemo onikanje, ki ga Kopitar prav tako zavrača kot germani-zem, vendar se kljub ponavljanju njegove oznake v naslednjih slovnicah v pisnih virih (in celo v primerih dialogov v samih slovnicah) uporablja še vsaj do srede 19. stoletja, medtem ko pomensko ujemanje praktično izgine.
2.8	Omeniti je treba še stanje na vzhodu slovenskega ozemlja. Besedila s tega področja, v katerih lahko opazujemo ogovorno normo, so redka, v vseh pa je ujemanje ne glede na obdobje enotno skladenjsko. Kot primer lahko navedemo leta 1780 izdani Slovenski silabikar Mikloša Küzmiča, kjer gre za pogovor med materjo in otrokom (17), in slovnico Petra Dajnka Lehrbuch der Windischen Sprache (1824), kjer najdemo primer ogovarjanja med gostom in krčmarjem; krčmar gosta vika, on ® pa njega onika (18).
hH
(17)	Spitavajouči pojbič. Oh draga moja Mati! gori je skričao te pojbič, gde ste se ^ navčili vsa eta? Z knig, pravi ona, dragi moj sinek! (Novak 1976: 129)	W
(18)	K. Vam smem staro vino natoqiti, ali te novo pili? G. Po qim kerqmarijo staro? [...] G. Naj mi prinesejo tiqas masel novega, poznej pä poliq starega. K. Xe dobro. Te tydi kaj jeli? G. Kaj majo za obed? (Dajnko 1824: 303)
2.9	Glede na besednovrstno razporeditev ujemanja lahko torej v glavnem potrdimo Corbettovo tezo, da se tudi zgodovinski razvoj ujemanja v pisnem jeziku ravna po ujemalni hierarhiji. Glede na stanje v virih se lahko deloma opredelimo tudi glede trditev, da gre za italijanski vpliv. Njegovo prevladovanje na zahodu slovenskega ozemlja in postopna širitev proti vzhodu (če domnevamo, da Trubarjeva raba ne odraža sočasnega stanja v osrednjem slovenskem prostoru) to tezo potrjujeta, vendar razlike med ujemanjem pridevnikov in deležnikov kažejo, da vpliv ni bil neposreden, ampak je verjetneje samo okrepil tendence v jeziku, ki so lahko vzniknile tudi samostojno zaradi nasprotja med oblikovno množino in konceptualno ednino pri vljudnostnem zaimku vi.
z
Alenka Jelovšek, Polvikanje v slovenščini v luči starejših pisnih virov J 3 Ujemanje v slovenskih pisnih virih: sociolingvistični pogled
N Kot je bilo omenjeno pri Kopitarjevi slovnici, verjetno iz njegove razlage izvirajo 1 domneve o posebnem družbenem pomenu polvikanja: po Enciklopediji slovenske-^ ga jezika Jožeta Toporišiča (Toporišič 1992: 122) naj bi razodevalo napol intimen O ali neprizadet poslovni odnos do nižjih. Vendar je ta trditev glede na stanje v virih s za starejša obdobja vprašljiva. L
0	3.1 Da gre pri polvikanju za izražanje družbene neenakosti, se domneva že za v navedeni citat iz Alasijevega slovarja (Stone 1986: 579), kjer gost pri ogovoru kr-
čmarja uporablja deležnik v ednini, pri krčmarjevem ogovoru popotnika pa je v primerih, ko je uporabljen opisni deležnik, ta v množini. Vendar je v teh primerih nejasno, ali gre za vikanje ali za pravo množino, saj gost uporablja množino tudi v Z prvi osebi. A
P (19) V. Buona Tera M. hoTto. dober vechier M. hoTt. Potremo queTta Tera alloggiar
1	qui da voi? bomo mogle dreue erpergat tu per vas?
s	P. Signor Ti, venite pure, che non Ttarete in altro luogo meglio. Ia goTpud,
^	puite pur, da ne bofte ftale bulTi nicamer, coi le tucai. (Alasia 1979: 197)
1
7	3.2 Hkratno rabo skladenjskega in pomenskega ujemanja najdemo tudi v Pohli-
•	novem delu Kmetam za potrebo inu pomoč iz leta 1789. V njem najdemo primer,
1	ko se kmet in graščak vzajemno vikata,10 vendar gre za različno vrsto ujemanja.
1 (20) Glejte Gospod! takeh leshke perjatlov fte vi pozh malu na useh svojeh rajThah narajmali, koker je leta Chrishtof. (Pohlin 1789: 410-411)
(21) Is nobenem, sem jeTt njemu odgovoril. Tu be mujo koshtalu, koga najdti, katir be toku kontent bil, koker vi, moj lube Chrishtof! inu kar meni poleg tega she posebno dapade; vi tudi nifte preufetn nad svojo srezho: temuzh se pruti slehernemu perjafn skaThete, ter spoTnate use Ta en Thegn. (Pohlin 1789: 410)
10 Kmetova izbira vikanja za ogovor graščaka je nenavadna, saj je bilo za ogovor plemičev v tem času običajno onikanje - tako za medsebojni ogovor kot v primeru, da jih je ogovarjala oseba z nižjim družbenim položajem (Dular 1989: 269; prim. tudi Jelovšek 2011: 200-203). Vendar primerjava z izvirnikom pokaže, da je bil tudi tam v obravnavanem primeru uporabljen enak ogovorni način, in sicer z zaimkom Er, ki je bil v sistemu vljudnostnih ogovornih zaimkov uvrščen med Ihr in Sie (Besch 2000: 51-52; glede slovenskega ustreznika za Er v 19. st. gl. Jelovšek 2011: 208):
»Seh Er mein guter Herr! Solche Menschenfreunde hat er auf allen seinen Reisen wohl wenig angetroffen, als der Christoph ist.« (Becker 1788: 433)
»Es sollte Mühe kosten, einen zu finden, der so zufrieden wäre, als Er, mein lieber Christoph! Und was mir noch besonders dabey gefällt: Er ist auch nicht hochmütig auf sein Glück: sondern begegnet jedermann freundlich und erkennet alles für einen Segen des lieben Gottes.« (Becker 1788: 432)
Pri pridevniku v primeru graščakovega ogovora podrejenega gre za pomensko ujemanje, medtem ko je pri kmetovem ogovoru graščaka pri deležniku ujemanje skla- jh denjsko. Vendar lahko v tem primeru trdimo, da ne gre za besednovrstno razliko, r^ saj je pri duhovnikovem ogovoru kmeta, kjer gre prav tako za razmerje družbene neenakosti, v ednini tudi deležnik.	^
hH
(22)	Shlishite Jochen! j e on djal; Ihganu vinu j e ena arznya. Jeft nimam nezh zhes tu, ^ de zhasi en frakelz poserknete, kader Ijutrej per meglenemu, ali defhqvnemu ^ uremqnu is doma grefte [...] vi bofte sam spofnal, de vam fhganje lusht k' ^ jedi odufame [...] meni nezh vezh toku pametn naprejnapridete odtehmal, ^ kar toku flo pyete, koker fte szer bil. (Pohlin 1789: 136)	^
N
Vendar tu ne moremo primerjati obratnega nagovora, saj kmet duhovnika onika.11 ^
Z
(23)	Bug njim lonaj zhaftite Gospud ozhe! ony so moj Angelz varh. Ony mene od pogublenja r^shejo! (Pohlin 1789: 137)
Pomensko ujemanje pa ni omejeno na ogovor oseb z nižjim položajem, ampak je uporabljeno tudi v vzajemnem ogovoru med kmečkimi veljaki.
>
O
hJ m O
(24) tok bodite toku dobr ozhe fhupan, ter berite ta lift soseski naprej. (Pohlin 1789: 379)
N
Verjetnejša kot družbenorazločevalna vloga polvikanja se zato zdi trditev, da se W pri ogovarjanju nadrejenih dejavnik vljudnosti izraža z dosledno uporabo množine ^ kot znamenjem večjega spoštovanja, kar nam kaže tudi ujemanje ob onikanju, ki je v slovenščini dosledno skladenjsko.12 Ker tovrstne razlike Pohlin v svoji slovnici ni opisal, se lahko vprašamo, ali gre v takšnih primerih za zavestno izkoriščanje razlik v ujemanju za izražanje različne stopnje vljudnosti ali za nezavedno prevlado množine v primerih, kjer bi glede na sočasno normo pravzaprav pričakovali oni-kanje. Zaradi omejenega števila primerov na to vprašanje ne moremo z gotovostjo odgovoriti.
3.3 To potrjuje tudi stanje v skoraj sočasni Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi, v kateri najdemo praktično celoten nabor ogovornih oblik tistega
Na tem mestu je tudi v izvirniku uporabljeno onikanje: »Gott vergelts Ihnen, ehrwürdiger Herr! Sie sind mein Engel! Sie retten mich vom Verderben!« (Becker 1588: 151) V pregledanem gradivu ni bilo primera, kjer bi bilo pri onikanju uporabljeno pomensko ujemanje, čeprav gre tudi pri njem za enako nasprotje med obliko in pomenom kot pri vikanju. Posebnost je raba ob vljudnostnih naslovih iz 16. stoletja, kjer gre za pomensko ujemanje z naslovom tako v številu kot v spolu, vendar se v tem primeru z njim ujema tudi osebna glagolska oblika, kar za ogovor z vljudnostnim zaimkom ni značilno: »Nerfuitleshi, Premogozhi Ceffar, Nermiloftiuishi Goffpud. Potehmal ie ta Vaša Ceffarieua Maiefteta vnuuizh, enu gmain vkupe Sbrane inu hoyene vsiga Rayha, v letu Meistu Aushpurg miloftiuu vunkai piffala inu fapovedala.« (Trubar 1562: 24)
11
12
obdobja. V njem je vikanje omejeno na spodnji del družbene lestvice: najdemo ga pri statusno najnižjem liku, vrtnarju Gašperju, ki vika Matička, baronovega osebne-N ga služabnika, pri čemer so v ednini tako predikatni pridevniki kot deležniki.
(25)	GAŠPER (Matičku):
Jest vam povejm, Matiček; de potler ne bote mene kri-
O	viga delal. (Linhart 1950: 75)
S (26)	GAŠPER (Matičku): Ho, ho, Matiček! - Tok ste tačas groznu zrasil; ste bil
L	vse bol majhen inu tenak vidit. (Linhart 1950: 76)
0	(27)	GAŠPER (Matičku): Če ste vi bil, Matiček, tok vam morem vunder nazaj v	dati, kar vam sliši - Tole - to sim za vami pobral. (Linhart 1950: 76)
N
1	Tovrstno ujemanje ne more izražati podrejenosti ogovorjenega, saj je imel Matiček očitno višji položaj, o čemer lahko sklepamo iz dejstva, da Gašperja tika.
Z
A (28) MATIČEK (Gašperju): Pojdi, pojdi, lubi moj Gašper, pojdi spat! (Linhart p	1950: 75)
1
S Podobno lahko sklepamo pri drugem primeru polvikanja v igri, pri Matičkovem ^ ogovoru pisarja Budala, kjer najdemo edninski deležnik:
7 (29) MATIČEK (Budalu): Vi, Budalo, pojte en malu na stran; kader bote kej ludi čutil, mi pridite povedat. (Linhart 1950: 111)
0
Gre za podobno družbeno razmerje kot pri Matičku in Gašperju, vendar ima v tem primeru Matiček nižji družbeni položaj in ga Budalo tika:
(30)	BUDALO (Matičku): Al me nisi k-klical? (Linhart 1950: 121)
Pisar zaseda vmesni družbeni položaj med višjim in nižjim slojem, saj ga z vi ogovarjajo tako njegovi podrejeni kot tudi nadrejeni. Vendar v drugem primeru ne moremo ugotoviti, za kakšen tip ujemanja je šlo, saj so uporabljene samo osebne glagolske oblike.
(31)	BARON (Budalu): Pokličte Matička! (Linhart 1950: 81)
(32)	ZMEŠNAVA (Budalu): Imate zmiram dosti dela, Budalo! (Linhart 1950: 88)
Polvikanje torej pri Linhartu ne more kazati na nižji družbeni položaj ogovorjenega, lahko pa bi bila morda statusnorazločevalna sama njegova raba, saj jo imamo v tem delu izpričano samo pri govorcih iz nižjih slojev. Če bi osebe iz višjih slojev pri vikanju svojih podrejenih uporabljale skladenjsko ujemanje, bi lahko takšen položaj primerjali z današnjim nasprotjem med knjižnim in pogovornim vikanjem. Vendar zaradi odsotnosti zgledov z deležniki in pridevniki pri govorcih višjega sloja o tem iz Linhartove drame ne moremo sklepati, stanje pri Pohlinovem delu Kmetam za potrebo inu pomoč, kjer polvikanje uporablja tudi graščak, pa takšno tezo zavrača.
Z vidika sociolingvističnega pomena polvikanja lahko zatrdimo, da njegova
raba ni omejena glede na govorečega, manj jasno pa je stanje glede na ogovorje-	jh
nega: pojavljajo se namreč redki primeri, kjer obstaja razlika v ujemanju glede na	r^ družbeni status ogovorjenega, vendar noben primer ni tako jasen, da bi lahko to
trdili zagotovo, saj lahko to razliko v času, ko je bilo v slovenščini za ogovor oseb	^
višjega sloja značilno onikanje, razložimo tudi z njegovim vplivom.	^
m
4 Zaključek
Polvikanje kot posebna oblika vljudnega ogovora naslovnika, pri katerem gre za pomensko ujemanje deležnika in/ali pridevnika v predikatu, je v slovenščini izpričano	^ že konec 16. stoletja, njegov zgodovinski razvoj v pisnem jeziku pa poteka v skladu	^ s tipološkimi zakonitostmi, kot jih je predstavil Bernard Comrie. Viri ne potrjuje-	^ jo, da je imelo polvikanje poseben sociolingvistični pomen označevanja družbene	^ podrejenosti ogovorjenega, saj je treba za večino preučevanega obdobja upoštevati obstoj trodelnega ogovornega sistema z osebnim zaimkom oni kot najvljudnejšo	®
ogovorno obliko.	^
m
O
Viri	fc^
hH
Alasia 1979 = Gregorio Alasia da Sommaripa, Slovar italijansko-slovenski, druga ^ slovensko-italijanska in slovenska besedila, Videm 1607 = Vocabolario itali- W ano-sloveno, altri testi italiano-sloveni e testi sloveni, Udine 1607, Ljubljana: ^ Mladinska knjiga - Devin-Nabrežina: Občina - Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1979.
Becker 1788 = Rudolf Zacharias Becker, Noth- und Hülfsbüchlein für Bauersleute: oder lehrreiche Freuden- und Trauer-Geschichte des Dorfes Mildheim, Gotha: Becker, 1788. Bratuž 1999 = Lojzka Bratuž, Pridigarstvo in nabožno slovstvo na Goriškem v 18. stoletju, v: Zbornik o Janezu Svetokriškem, ur. Jože Pogačnik - Jože Faganel, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 1999, 77-95. Dajnko 1824 = Peter Dajnko, Lehrbuch der Windischen Sprache, Grätz: gedruckt
und verlegt bey Johann Andreas Kienreich, 1824. Demšar 1991 = Viktorijan Demšar, Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja, Celje:
Mohorjeva družba, 1991. Gutsman 1777 = Ožbalt Gutsman, Windische Sprachlehre, Klagenfurt: gedruckt
bey Ignaz Aloys Kleinmayer, 1777. J. J. 1911 = J. J., Dvoje slovenskih fevdnih priseg, Časopis za zgodovino in narodopisje 8 (1911), 33-46. Kopitar 1808 = Jernej Kopitar, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten undSteyermark, Ljubljana: bey Wilhelm Heinrich Korn, 1808.
Koruza 1972/73 = Jože Koruza, O zapisanih primerih uradne slovenščine 16., 17. W	in 18. stoletja (nadaljevanje in konec), Jezik in slovstvo 18 (1972/73), št. 7-8,
Z	244-254.
1	Kotnik 1913 = Franc Kotnik, Dvoje slovenskih fevdnih priseg, Časopis za zgodovi-^ no in narodopisje 10 (1913), 26-35.
0	Linhart 1950 = Anton Tomaž Linhart, Zbrano delo 1, Ljubljana: Državna založba S Slovenije, 1950.
L	Mikhailov 2001 = Nikolai Mikhailov, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine: ro-Q kopisna doba slovenskega jezika, Trst: Mladika - Knjižnica Dušana Černeta, v 2001.
N	Novak 1976 = Vilko Novak, Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana: Zadruga
1	katoliških duhovnikov, 1976.
Pohlin 1789 = Marko Pohlin, KMETAM SA POTREBO INU POMOZH ALI UKA Z	POLNE VESELE, INU SHALOSTNE PERGODBE TE VASY MILDHAJM,
A	Dunaj: per Christianu Grosserju, 1789.
P	Pohlin 2003 = Marko Pohlin, Kraynska grammatika - Bibliotheca Carnioliae, Lju-1 bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003.
S	Rupel 1958 = Mirko Rupel, Prispevki k protireformacijski dobi, Slavistična revija K 11 (1958), št. 1-2, 122-127.
1	Svetokriški I-V = Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium I-V, Ljubljana: Slo-7 venska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne • vede, 1998.
1	Trubar 1562 = Primož Trubar, ARTICVLI OLIDEILI, TE PRAVE STARE VERE 1 KERSZHANSKE, Tübingen: [Ulrich Morhart], 1562.
1	Trubar 1595 = Primož Trubar, HISHNA POSTILLA D. MARTINA LUTHERIA, Tübingen: SKUSI Georga Gruppenbacha, 1595.
Literatura
Bajec 1958/59 = Anton Bajec, Opomba uredništva (k članku Lina Legiše Pripomba k obliki vikanja), Jezik in slovstvo 4 (1958/59), 128.
Bavčar 2000 = Julijana Bavčar, Če vikate, pojdite do konca!, Delo (29. 6. 2000), 17.
Besch 1998 = Werner Besch, Duzen, Siezen, Titulieren: zur Anrede im Deutschen heute und gestern, Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1998.
Bunc 1940 = Stanko Bunc, Pregled slovnice slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1940.
Comrie 1975 = Bernard Comrie, Polite plurals and predicate agreement, Language 51 (1975), 406-418.
Corbett 2000 = Greville G. Corbett, Number, Cambridge - New York: Cambridge University Press, 2000.
Corbett 2006 = Greville G. Corbett, Agreement, Cambridge - New York: Cambridge University Press, 2006.
Dobrovoljc 2005 = Helena Dobrovoljc, Slovenska teorija jezikovne naravnosti s
slovenskim (obliko)skladenjskim gradivom, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC ^ SAZU, 2005 (Linguistica et philologica 12).	^
Dular 1989 = Janez Dular, Slovenska plemiška etiketa, v: Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989 ^ (Obdobja 9), 267-273. Jelovšek 2011 = Alenka Jelovšek, Razvoj zaimenskega ogovornega sistema v slov- ^ enskih pisnih virih do leta 1850, Slavistična revija 59 (2011), št. 2, 195-211. ^ Jesenovec 1958/59 = France Jesenovec, Ali ste prišel (prišla)?, Jezik in slovstvo 4 ^ (1958/59), št. 1, 30-31.	^
Kalin Golob 2003 = Monika Kalin Golob, Jezikovne reže 2, Ljubljana: GV Revije
- Pravna praksa, 2003.	^^
Legiša 1958/59 = Lino Legiša, Pripomba k obliki vikanja, Jezik in slovstvo 4
(1958/59), št. 4, 127-128. Majdič 2000 = Viktor Majdič, (Pre)strogo do pogovornega vikanja, Delo (13. 7. 2000), 15.
Moder 2002 = Janko Moder, Polovično vikanje, Nedeljski dnevnik 12. 5. 2002, 7. Nartnik 1993 = Vlado Nartnik, Govorna slovenščina med knjižnostjo in neknjižnostjo, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 29 (1993), 61-67.	O Pertot 1997 = Nada Pertot, Pomagajmo si sami: jezikovni priročnik, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1997. ^ Reindl 2007 = Donald F. Reindl, Slovene Ultra-Formal Address, Borrowing, Innovation, and Analysis, Slovenski jezik 6 (2007), 151-168. W SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika na CD-romu z Odzadnjim slovarjem ^ slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - DZS, 1998. Stone 1986 = Gerald Stone, Die Pronominalanrede im Slowenischen, Festschrift für Herbert Bräuner zum 65. Geburtstag am 14. April 1986, ur. Reinhold Olesch - Hans Rothe, Köln - Wien: Böhlau, 1986, 575-583. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe: Sopotnik). Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 42000 (11976).
Weiss 2003 = Peter Weiss, Načini ogovarjanja in govorjenja o odsotni osebi v govorih spodnje Zadrečke doline, v: Glasoslovje, besedoslovje in besedotvor-je v delih Jakoba Riglerja, ur. Zinka Zorko - Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo, 2003 (Zora 25), 199-215.
z
J	Semi-formal address in Slovenian in the light of older written sources
w
Summary
I
^ Slovenian semi-formal address (Sln. polvikanje), in which the participle and the adjective in the predicate are in the singular and are inflected with regard to the s sex of the addressee, first appeared in Slovenian written sources at the end of the L sixteenth century. In the seventeenth century it was the predominant form in sources
0	from western Slovenian linguistic territory, whereas in the central area agreement v was split: for predicate adjectives, singular semantic agreement dominated, and
with the participle plural grammatical agreement. By the eighteenth century, semantic agreement had also expanded to the participle. Such usage was standardized in Pohlin's 1768 grammar, which was based on the Ljubljana subdialect, although Z it was rejected and later grammars standardized consistent grammatical agreement, A which was universally established in general use by the beginning of the nineteenth P century. Texts from the eastern Slovenian ethnic territory are rare, and in all of
1	them agreement is uniformly grammatical regardless of the time period. The histori-s cal development of agreement in Slovenian thus took place in line with Comrie's
agreement hierarchy.
1	However, the sources examined do not confirm the assertion in scholarly
7 literature that semi-formal address expresses that the a addressee is in a subordinate
•	relationship. In rare cases, when there is an opposition between plural and singular 1 agreement with the pronoun vi 'you (pl.)', this involves atypical usage because dur-
•	ing the period when there was a three-part pronominal address system in Slovenian 1 it would be expected that one would use the highest-ranked pronoun when addressing a person with higher social status; namely, oni 'they'.