Leto X. 1912. St. 7, URKl>EN LIST ZA SLOfEmE Izhaja začetkom vsakega mesca Izdaja Katoliška bukvama Tiska Katoliška tiskarna Stane: za celo leto K 2--; za Nemčijo K 2-50; za Ameriko in vse ostale zunanje kraje K 3 -. Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu; naročnina in darovi pa upravništvu Bogoljuba v Ljubljani Spisi se morajo poslati do lO., dopisi do 15. prejšnejra mesca. - Vrv II ^NtfHi.m h i i , .,36,. , »„ . „ 12 60 K 12 „ „ 48 ....... 16 20 K Dobiva se samo pri meni. Prosim naj se točno naslavlja: Lekarna pri Spasitelju. Koprivnica, Hrvatsko. Pri nakupu gvantnesa blaga v Ljubljani najdete veliko zalogo za moške in žens :e obleke, kakor tudi peril-nega blaga, novosti v rutah in šerpah, kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago v doli imenovanih trgovinah kjer je vsakdo dobro in prijazno postrežen R. Mikiauc Stritarjeva (Spitalska) ulica št. 5 Pri Škofu odslej Pred škofije štev. 3 poleg knezoškofijske palače Pri Miklavžu Medena ulica zraven loterije 2682 15 IB II g m D Naročajte in priporočajte Petra Barbariča! Nevezan 1 K, vezan 1'50 K, lepše 1'90 K. D m m m 1! Koledar in nameni apostolstva molitve. I. Namen molitve od sv. Očeta odločen za mali srpan: Spreobrnjenje Kine. II. Posebni nameni za vsak dan: 1 Ponedelj. Teobald puSč. Julij Ognja in domačih nesreč, reši nas, o Gospod 2 Torek Obiskovanje B. D. Marije Da bi B.D.Marija tudi nas in naše hiše obiskala. 3 Sreda Helijodor škof Ugodno vreme 4 Četrtek Urh škof Naši škofje in duhovni pastirji 5 Petek Ciril in Metod Zedinjenje iztočne cerkve z zapadno 6 Sobota Izaija prerok Mlačni v veri 7 Nedelja Vilibald (Sv. Kri) Večne smrti reši nas o Gospod 8 Ponedelj. Elizabeta kraljica Kat. cerkev na Portugalskem 9 Torek Veronika dev. Naši cerkveniki in ključarji 10 Sreda Amalija Naši župani 11 Četrtek Pij I. papež Cerkvene razmere v Istriji 12 Petek Mohor in Fortunat Družba sv. Mohorja 13 Sobota Marjeta dev. Vse sv. Marjeti posvečene cerkve in fare 14 Nedelja Bonaventura Sinovi sv. Frančiška 15 Ponedelj. Henrik cesar Krščanski vladarji { 16 Torek Škapulir Karmelski Širjenje škapulirske bratovščine 17 Sreda Aleš Domači reveži 18 Četrtek Friderik, Kamilo Lel. Bolniki in bolnišnice 19 Petek Vincencij Pavi. Sinovi in hčere sv. Vincencija 20 Sobota Elija prerok Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod 21 Nedelja Praksedis Družbe sv. Vincencija 22 Ponedelj. Marija Magdalena Spreobrnjenje očitnih grešnikov 23 Torek Apolinar, Liborij Krščanski pisatelji 24 Sreda Kristina Krščanske služkinje 25 Četrtek Jakob ap. Krištof Kat. cerkev na Španskem 26 Petek Ana, mati Marije D. Krščanske matere 27 Sobota Natalija muč. Katoličani, kateri živijo med razkolniki 28 Nedelja Viktor Potrpljenje v nadlogah 29 Pondelj. Marta Dela usmiljenja 30 Torek Abden in Senen Katoličani v Perziji 31 Sreda Ignacij Lojojski Sinovi sv. Ignacija. Umrli v malem srpanu. Odpustki mesca julija 1912. 2. Torek, Obiskovanje Marije Device. Tretjerednikom vesoljna odveza. Popolni odpustek udom rožnivenške bratovščine. 4. Četrtek, prvi v mescu. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnj. Telesa v bratovski ali farni cerkvi. 5. Petek, prvi v mescu. Sv. Ciril in Metod. Popolni odpustek: a) udom apostolstva sv. Cirila in Metoda, danes ali v osmini; b) vsem vernikom, ki gredo k spovedi in spravnemu sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo v namen sv. očeta; c) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega danes ali prvo nedeljo pod navadnimi pogoji; d) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor četrti dan. 7. Nedelja, prva v mescu. Sv. Lov-rencij Brindiški. Popolni odpustek: a) udom bratovščine sv. rožnega venca, 1. če v bratovski cerkvi molijo na namen svetega očeta, 2. če so pri mesečni procesiji, 3. če nekaj časa molijo v bratovski cerkvi pred izpostavljenim Najsvetejšim; b) tretjerednikom. 8. Ponedeljek. Sv. Elizabeta, kraljica portugalska. Popolni odpustek tretjerednikom. 9. Torek. Sv. Nikolaj in tovariši. Popolni odpustek tretjerednikom. 14. Nedelja. Sv. Bonaventura. Popolni odpustek: a) Tretjerednikom; b) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 4. dan. 16. Torek. Marija Devica kar-m e 1 s k a. V karmelskih cerkvah popolni odpustek tolikrat, kolikorkrat obiščemo cerkev in molimo v namen svetega očeta. Odpustke moremo obrniti vernim dušam v prid. Udje škapulir-ske bratovščine dobe en popolni odpustek v farni cerkvi, če ne morejo obiskati karmelske redovne cerkve. 19. Petek. Sv. Vincencij Pavlan-ski. Popolni odpustek: a) Udom družbe sv. Vin-cencija danes ali v osmini; b) udom svetega De-tinstva, ako po prejemu svetih zakramentov molijo za razširjanje »Dejanja sv. Detinstva«. 2 0. Sobota. Sv. Elija, prerok. Popolni odpustek udom škapulirske bratovščine M. b. v bratski ali farni cerkvi. 2 2. Pondeljek. Sv. Marija Magdalena. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 4. dan. 2 4. Sreda. Sv. Frančišek So.lan. Popolni odpustek tretjerednikom. Leto X. Stev. 7. Po kaj na Dunaj? Velika važnost evliarističnega kongresa za nas Slovence, Priprave za evharistični kongres so v polnem tiru. Po celi Avstriji in tudi izven nje se pridno pripravljajo na to veliko prireditev. Pa ne samo Evropa, marveč tudi Amerika in Afrika, da, vsi deli sveta bodo na kongresu zastopani. Iz Egipta (Afrika) je že priglašenih 50 udeležencev. Kolikor se da po pripravah soditi, bo dunajski evharistični kongres cerkvena slavnost, kakršne svet še ni videl. Spričo tega splošnega zanimanja za kongres se zdi, da med nami Slovenci ni posebnega ognja za udeležbo. Vzroki so različni: Ta nima denarja, oni ne časa, tretji ne gre rad med Nemce, četrti bi šel rajši na kako božjo pot itd. Sprva se je napovedovalo drugače. Zato tudi nismo hoteli posebno pritiskati za udeležbo in ljudem sile delati. Tega tudi zdaj nočemo. A toliko naj bi nas pa le bilo, da bomo vsaj častno zastopani. Za zborovanje nam je odločena frančiškanska cerkev, ki je menda nekako tako velika kakor frančiškanska v Ljubljani ali le nekaj manjša. To cerkev naj bi vendar — Slovenci iz vseh škofij vsaj za silo napolnili. Šli naj bi na Dunaj predvsem taki, ki lahko zmorejo in utegnejo in ki so nekako poklicani ter posebno pripravni in sposobni za kaj takega. To je — poleg duhovnikov, ki se morejo od doma odtrgati — najprej naša katoliška inteligenca, pcdomače: naša gospoda. Ta naj bi bila na kongresu navzoča kolikor mogoče Polnoštevilno, Dalje zlasti bolj premožni in veljavni možje: posestniki, trgovci ali obrtniki, posebno še župani, občinski za- stopniki naših mest in vasi, oziroma kdo drug iz njih družin. Potem pa posebno mladi ljudje (seveda ne otroci), ako jim »cesar dovoli«; bogoslovci, dijaki, pa tudi drugi mladeniči (družbeniki, Orli in drugi). Istotako dekleta, katere zmorejo in utegnejo. Želeti bi bilo, da bi bil zbran na kongresu cvet našega naroda! Mimogrede bodi povedano: Iz katerekoli družbe ali društva bo kak zastopnik, je prav, če vzame s seboj zastavo. Osrednji dunajski odbor vabi, da naj pridejo udeleženci z zastavami. Zastava je viden znak organizacije; in ker imamo Slovenci zelo razvito organizacijo, je prav, da to tudi na Dunaju pokažemo. Seveda izključen od udeležbe ni nikdo, marveč povabljen vsak, kdor more in ga veseli. Odločno odsvetovati bi bilo le starim, bolehnim in betežnim, ker naval ljudstva bo velik; in za take v toliki gneči ni. Gospoda lahko gre v svoji navadni obleki; priprostim ljudem se priporoča narodna n o š a , če si jo morejo preskrbeti. Če pa ne, naj pa to nikogar od udeležbe ne zadržuje. Nikakor pa ni potrebno znanje nemščine. Brez nemščine se bo čisto lahko izhajalo. Nemških, francoskih, angleških in druge vrste govorov itak ne bomo mogli poslušati. V cerkev sv. Štefana, kjer bodo glavna zborovanja, gre, če^e do zadnjega kotička napolnf, kakih 10.000 ljudi. Na kongresu pa bo nekaj stotisoč ljudi. Torej ne bo niti vsak deseti mogel priti v to cerkev. Zato so pa raznim narodom odločene posebne cerkve, in nam Slovencem, kakor za povedano, tudi. Pri procesiji bomo skupni; cerkvena opravila pa bomo imeli zase. In s tem pridemo do glavne stvari, ki jo imamo danes povedati: Skrbeti moramo, da bomo imeli kar največ mogoče duhovnega dobička od kongresa. In sicer najprej oni, ki bodo sami tam, potem pa tudi vsa naša domovina. To je glavna stvar pri celem kongresu! Prav je, da čedno nastopimo; a samo postavljat se hoditi na Dunaj, je premalo, — Tudi ogledali si bomo Dunaj in njega glavne znamenitosti. Razdeljeni bomo v več skupin, in vsaka skupina bo imela svojega vodnika in razkazovavca. A samo Dunaj hoditi gledat in samo preljubi »ferbe« pasti, to tudi ne sme biti končni cilj našega pota. Kdor si hoče Dunaj prav temeljito ogledati, ta naj bi šel par dni prej tja! Nikakor pa bi ne bilo prav, da bi medtem, ko bodo v »naši« cerkvi govori in pobožnosti, naši ljudje samo po mestu štrkali, govorniki pa prazni cerkvi govorili. To bi ne bil evharistični kongres. Sajnebomo turisti, ampak kongres i s t i. Mimoramo odshodakaj imeti! Le potem se v resnici izplača hoditi na Dunaj. In priložnost, da duhovno kaj pridobimo, bo lepa: Cel kongres bo nekak velikanski mednaroden katoliški shod. Za nas Slovence bo pa v naši cerkvi posebe slovenski katoliški shod, V nečem se bo sicer ta shod ločil od navadnih »katoliških shodov«. Pri drugih katoliških shodih se namreč govori o vseh zadevah in panogah katoliškega življenja. Tu se bo pa govorilo le o strogo cerkvenem, verskem življenju. •j. Presveta Evharistija je središče vsega verskega življenja. Če živega Boga, med nami pričujočega, vredno častimo, moramo biti sploh dobri kristjani. Saj okoli njega se suče in nanj meri končno vsaka pobožnost. Zato bomo na shodu imeli priložnost govoriti in razpravljati o verskem življenju med nami sploh. To bo v resnici katoliški shod v ožjem, pa prav pristnem pomenu. Takega shoda Slovenci še nikdar nismo imeli. Nikdar še nismo iz tega namena od vseh strani naše domovine duhovniki in lajiki v tolikem številu prišli skupaj, da bi se posvetovali, kako bi mogli versko življenje in božje češčenje med nami povzdigniti. Sicer je nekako čudno, da se gremo o tem posvetovat na Dunaj, ki je izven naše ožje domovine. Prav bi bilo, če bi se tudi doma v ta namen in v tolikem številu sešli. A doma doslej ni bilo nikdar take prilike, ali pa je nismo znali poiskati. Dunajski kongres nam daje to priliko. Porabimo jo! V cerkvi frančiškanski bomo imeli torej skupna sv, opravila: sv. maše, litanije, ki jih bodo imeli naši škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki; primerne govore bodo pa imeli izbrani govorniki iz vseh slovenskih škofij. Kakega programa danes še ni mogoče objaviti. Toda neke misli, nekak začasen načrt, o čem naj bi se govorilo in razpravljalo, bodi dovoljeno tukaj javnosti predložiti: 1. Kaj vidi Jezus iz tabenakeljna po Slovenskem. 2. Kako povzdigniti med Slovenci češčenje sv, R. T. in s tem versko življenje sploh. 3. V n a n j e ravnanje z Najsvetejšim. 4. Vzgoja novega rodu (mladine) s pomočjo pogostega sv. obhajila (Marijinih družb in vrtcev). 5. Kako pridobiti moške za pogosteje prejemanje sv, zakramentov. 6. Katoliška inteligenca in.versko življenje (praktično katoličanstvo). 7. Karitativno delo — sad sv, obhajila, To so nekatere misli, nekateri predmeti, o katerih bi bilo vredno in primerno na kongresu govoriti. Kdor ima še kako drugo misel in željo, naj jo naznani pripravljavnemu odboru. Visoko znanstvenih in teoretičnih razprav menda na našem slovenskem zborovanju ne bo kazalo imeti. Te bodo po drugih sekcijah, kamor bodo lahko prišli tisti, katere bodo zanimali. Nam najbolj kaže, da smo praktični. Sklepe teh razprav pa bomo ponesli z Dunaja domu, da bo — kakor rečeno — vsa naša domovina sploh imela kaj sadu od ev h ar i s t ičneg a kongresa, — Če kongres v tej luči pogledamo, dobi za nas še vse večji pomen in veljavo. Obenem pa naj udeleženci vzamejo s seboj tudi »Večno molitev«. Ker podnevi ne bo časa mnogo moliti, bomo napravili če ne več, vsaj eno noč ponočno skupno češčenje, pri katerem se bo molilo iz imenovane knjige in — pelo. Da, tudi petja ne smemo pozabiti! Kakor je vselej in povsod, kadar in kjer smo skupno nastopili, donela naša pesem, tako piora na Dunaju še posebno. Ni dvoma, da spravimo skupaj prav čeden zbor." Ker se nekateri bojijo tiste dni prav hude draginje, bodi povedano, kar in kakor so sporočili z Dunaja pripravljavnemu odboru v Ljubljano; namreč: da se ni bati nič posebne draginje. To nam daje upanje, da to pot ne bo veljal znani rek: Kdor gre na Dunaj, — naj pusti nekaj . . . zunaj! Zakaj brez tistega »nekaj« je malo težko po Dunaju hoditi. Dodati je treba še to: Hrana in stanovanje se ne bosta naprej plačevala, ampak sproti. Sicer se bo skrbelo, da bomo kolikor mogoče skupaj prenočevali in skupaj obedovali, a plačevalo se bo posebe. Kdor ne bo zadovoljen s skupno mizo in si bo hotel kaj boljšega privoščiti, ali pa kdor bo v torbici prinesel kake »dobrote« z domačega ognjišča, oba si bosta lahko po svoje postregla. Končno še to: Ker naši verni ljudje hodijo rajši na božja pota kakor pa v velika mesta — kar je le hvale vredno —- zato bo dana po končanem kongresu tudi priložnost, poromati v Marijino Celje. Ta božja pot je kot zadnja točka že na splošnem programu celega kongresa. Pripravljavni odbor sicer ne more sprejemati že zdaj kakih prijav za to romanje. A vsi tisti naši rojaki, ki bodo to želeli — in teh bo gotovo več — se bodo v pravem času združili v eno skupno romarsko trumo in pohiteli k Materi božji marijo-celjski. Saj bo res potrebno, da bo Ona s svojim božjim Sinom blagoslovila delo kongresa, da to ne bo samo pardnevna slavnost, ampak da bo kongres rodil trajne zlate sadove globočjega češčenja in poživljenega verskega življenja za vso Avstrijo, posebe pa še za našo slovensko domovino. Obrok za priglašanje je podaljšan (v ljubljanski škofiji) do 15. julija. V tem času se lahko še marsikdo odloči za udeležbo. —-Imajo, pa ljudje to navado, da se prav hitijo oglašat šele takrat, ko gre določeni čas že h koncu, ali pa šele, ko je ta čas že minul. In če se jim tedaj sprejem odreče, pa tožijo in žalujejo. Bo že mogoče pozneje tudi še iti na Dunaj; a vprašanje je, če se bo stanovanje dobilo. Zato opozarjamo, da naj se vsak dosti začasa premisli, da se ne bo pozneje kesal. Gotovo je, da Dunaja ne bo mogoče več zlepa kdaj za tako nizko ceno videti, kakor Vsi pevci, ki bodo šli na Dunaj, so lepo prošenj, da naj se vkratkem priglasijo g. L o v r u Hafnerju, organistu v Št. Vidu nad L j u b 1 j a n o , ki je vodil naše petje tudi pri ma-rijanskem kongresu v Solnogradu, kjer se je naša Pesem posebno odlikovala. Vsak naj pove, kateri glas da poje. sedaj. Ravnotako je gotovo, da tako veličastne, velikanske, prekrasne in vzpodbudne cerkvene slavnosti ne bo več prilike gledati kakor bo ta. Ženske imajo nekaj pomisleka zoper udeležbo, ker ne bodo smele iti v procesiji. Seveda se ženskam čudno zdi, da bi one enkrat ne smele biti zraven, kjer je kaka pobožnost. A ta pomislek prav nič ne velja. Tudi v Lurdu ženske ne gredo v procesiji, pa se niso nič pritoževale, saj so procesijo — še bolje videle. Ceste, po katerih bo šla procesija, so dolge in široke; in gotovo je, da bodo vse, katere bodo imele znake in še posebno one, ki bodo v narodni noši, dobile tak prostor, da bodo lahko vse videle. Pomislite, da je bilo na kongresu v Kolinu samih moških 60.000 v procesiji. In na Dunaju jih gotovo ne bo manj, ampak rajši več. Če bi še vse ženske šle v procesiji, bi procesije ne bilo konec. Zatorej se le potolažite in pomirite; za to boste ravnotako zadovoljne. Do 15. julija je torej čas odločitve. Med tem časom naj se še krepko poagitira za udeležbo. Kdor še misli iti, naj se priglasi brez odloga! Nekaj podrobnih naznanil o kongresu. Otroška slavnost skupnega sv, obhajila o priliki kongresa bo gotovo posebno mikavna, in ganljiva; skupno obhajilo mladine je določeno za 13, dan septembra. Za vsako župnijo so izbrali prav v ta namen poseben odbor, ki bo skrbel, da bodo otroci v domači župnijski cerkvi prejeli sv, obhajilo; poleg tega bo pa še skupno obhajilo na zato prirejenem vrtu kneza Schwarzenberga. Tu sem bodo povabljeni v prvi vrsti otroci raznih zavodov in vzgojevališč. Na vrtu bo prirejenih več oltarjev; otroci s posebnimi znaki na prsih se bodo porazdelili v oddelke po 200 in 200. — Tuji udeleženci. Iz Angleške je prijavljenih že čez 1000 gostov; tudi Amerika bo imela svoje zastopnike. Iz Pariza bo došlo 300 oseb z nadškofom Amette. Belgijcev se je prijavilo 500; več oseb bo prišlo iz Carigrada, iz Španije, iz Egipta, Male Azije itd. — Kardinali na kongresu. Doslej so priglašeni: Kardinal Amette iz Pariza, kardinal Ferrari iz Milana, kardinal Fischer iz Kolina, kardinal Skrbensky iz Prage, kardinal Katschthaler iz Solnograda, kardinal Bauer iz Olomuca, kardinal Kopp iz Breslave. — O g r i. 18. maja so imeli v beli dvorani katoliškega kluba v Budimpešti veliko zborovanje radi udeležbe na kongresu. Navzočih je bilo pet članov cesarske hiše, mnogo škofov in dostojanstvenikov. Krasen je bil govor nadvojvodinje Izabele, ki je rekla ob sklepu: »Kongres naj nam bo skupna mogočna molitev, v kateri se bodo združili avstrijski narodi, da počaste svojega evharisti-čnega Zveličarja!« — Kot zastopnik svetega očeta na kongresu je imenovan kardinal Viljem van Rossum, Rojen je bil leta 1854. na Holandskem; za kardinala v Rimu je bil imenovan 27. novembra 1911. — Lepo uspelo zborovanje kot pripravo za evharistični kongres na Dunaju so imeli tudi v Pragi; enako sporočajo iz Celovca, iz Inomosta, Gradca in drugih avstrijskih mest, da je navdušenje za evharistično slavlje na Dunaju prešlo med vse sloje. — Veliko udeležencev se je oglasilo osobito na Bavarskem. V Rimu deluje posebna sekcija za mnogobrojno udeležbo; na čelu ji je princ Hohenlohe. — Cerkev vednega če -š č e n j a, ki naj bi se po želji kardinala Nagla zidala na Dunaju, naj bi bil spomin na veliki evharistični kongres. V to bi se porabili darovi in pa preostanek dohodkov pri evharisti-čnem kongresu. Seveda je vprašanje, če stroški ne bodo večji od prejemkov. Vsekako pa se misli nasvet kardinalov izvesti tako ali tako. Red pri procesiji evharističnega kongresa. O priliki evharističnega kongresa na Dunaju bo dne 15. septembra tudi procesija. Procesija bo šla po raznih dunajskih ulicah. Na Ringu bo sv. maša na prostem, pri kateri bo tudi cesar s svojim spremstvom. Odbor je izdal za to procesijo sledeča pravila: Za procesijo smejo iti samo moški; otrok ne bo dovoljeno seboj jemati. Prijavljajo naj se za procesijo skupine, ne posamezniki. Take skupine so društva, ki prijavijo svojo udeležbo, potem osebe, ki se hočejo procesije udeležiti iz kakega kraja ali okoliša pod vodstvom kake osebe, osebe, ki pridejo skupno s kakim posebnim vlakom in take proste družbe. Posamezne osebe, ki se hočejo procesije udeležiti, naj se pridružijo kaki skupini. Vsem skupinam bodo prideljeni reditelji. Ti reditelji bodo udeležence sprejemali na kolodvoru in jim pokazali stanovanja. Vsaki skupini se bo odkazalo posebno zbirališče, kjer se bodo udeleženci zbirali, da odkorakajo potem skupno na mesto, kjer počakajo procesije. Ta mesta bodo v stranskih ulicah, tako, da bo udeležencem omogočeno vstopiti ob dotičnem trenotku v procesijo na zanje določeno mesto. Red procesije se bo seveda šele pozneje natančno določil, kadar dospejo vse prijave. Določeno pa je že, da bodo prva v sprevodu dunajska društva. Za temi nastopijo skupine iz dunajskih župnij. In nato pridejo skupine iz posameznih avstrijskih dežel po abecednem redu. In v teh skupinah se udeleženci zopet lahko raz-dele po skupinah v abecednem redu posameznih krajev. Posamezne osebe, če se ne pridružijo kakemu društvu, naj se udeleže sprevoda pri skupini svoje dežele. Za skupinami iz avstrijskih dežel pridejo skupine iz dežel ogrske krone, Bosne in drugih držav. Nato pride glavna skupina procesije, katere središče bo duhovščina, opati in prelati, škofje in kardinali z Najsvetejšim. Nato cesar in cesarski dvor. Procesijo sklenejo potem velike dunajske društvene organizacije. Po skušnjah s prejšnjih kongresov se pričakuje do 100.000 udeležencev. Ker dajo natančne priprave za procesijo, določitev prostorov za posamezne skupine in uvrstitev v sprevod, določitev rediteljev in drugo odboru silno veliko dela, prosi odbor, da se prijave h kongresu čim prej dopošljejo, in sicer najkasneje do 15. julija. Društva naj vzamejo seboj zastave. Glede obleke ni nobenih predpisov. Priporoča se pa udeležba v narodni n o š i, da se pokaže tako tudi na zunaj značaj dežele, h kateri pripadajo udeleženci. Drugi naj pridejo v praznični, če mogoče temni obleki. Katoliški visokošolci za evharistični kongres. Katoliška dijaška društva, med njimi tudi slovenska »Danica«, so izdali sledeči poziv svojim tovarišem: Sobojevniki! Evharistično leto se je za nas pričelo, čas velikega kongresa se približuje. Povsod se vzbuja velikansko zanimanje. Avstrijski narodi se pripravljajo za to veliko slavnost krščanske vere. Dijaštvo Avstrije, dijaštvo celega sveta! Obračamo se na vas v imenu dunajskih visokošolcev. Dijaki so bili, ki so 12. septembra 1683. s svojo hrabrostjo na dunajskih okopih pomogli odbiti zakletega sovražnika in rešiti zapadno kulturo pogina. Dijakov ne sme manjkati 12. septembra 1912., ko se bo na zgodovinskih tleh, slavnih radi zmage nad tedanjim sovražnikom, praznovalo zopetno prebujenje krščanskega duha. Z ozirom na to je v programu kongresa pripravljeno sekcijsko zborovanje visokošolcev za razgovor o dijaško-verskih problemih; na-daljna posvetovanja se lahko priklopijo. JVlednarodnost Cerkve mora najti svoj izraz jn svoj vzor v vzajemnem stiku in pomenkovanju akademičnega dijaštva raznih dežel in narodov. Za ureditev vseh dijaških zadev pred kongresom in na njem se je ustanovil komite, obstajajoč iz zastopnikov vseh katoliških dijaških organizacij na Dunaju. Ta ima nalogo "določiti zgoraj omenjene prireditve v njihovih podrobnostih, iti zunanjim tovarišem že sedaj na roko z nasveti in jim pozneje oskrbeti bivanje v cesarskem mestu, bogatem zakladov umetnosti in kulture, spomina vredno in prijetno. Komite si bo prizadeval, da bo po možnosti olajšal revnejšim tovarišem udeležbo. Prosi se, naj se vsa vprašanja radi kongresa naslavljajo na dijaški komite (Osrednja pisarna za evharistični kongres, Dunaj I., Stephans-p 1 a t z 5), ki bo rad dajal vsa zaželjena pojasnila in bo gostom v vsakem oziru na razpolago. Vprašanja se pošiljajo komiteju lahko v vseh jezikih monarhije, v vseh svetovnih jezikih ali tudi v esperantu. Katoliške visokošolske organizacije ! Na vas, poklicane zastopnike velikega dela dijaštva, apeliramo, da skrbite za vas vredno in pomenu svetovnega kongresa primerno zastopstvo, da v vašem krogu poudarjate pomen te velike slavnosti in omogočite udeležbo kolikor mogoče številnim tovarišem. Sobojevniki katoliškega svetovnega naziranja! Od vas zahtevamo, da tukaj svoje versko prepričanje v dejanju pokažete in veliki stvari na ljubo prevzamete nase težave, ki so v zvezi z udeležbo kongresa. Spominjajte se svojih visokih idealov! Vas pričakuje katoliško ljudstvo v prvi vrsti med trumami onih, ki bodo s svojim dohodom pripomogli do uspeha velikanskemu podjetju. Katoliško dijaštvo celega sveta naj bo 12. septembra 1912. s svojim zgledom voditelj in vzor katoliški Avstriji. Vse dunajske katoliške dijaške organizacije, V svitu Kje sta srečala se prvič, Jezus, tvoj pogled in moj? Kje so moje vroče želje prvič našle pokoj svoj? Tam, kjer luč samotna, mila tabernakelj je zlatila — v svitu svete hostije. . hostije. Kje si me v ljubezni svoji izmed tisočev izbral? Kje zvestobo sem prisegla? Kje si prstan zlat mi dal? Kjer so rože se sklonile nad ciborij in molile — v svitu svete hostije. Kje sem prvikrat spoznala, kdo si ti in kaj je svet? Kje sem tebi poklonila rosnih juter prvi cvet? Tam, kjer limbarji so beli □b monštranci koprneli — v svitu svete hostije. Kje še zdaj me čaka sreča, čista kakor gorski vir? Kje po solzah in trpljenju v dušo se naseli mir? Kjer kadilo se dehteče vpleta med voščene sveče — v svitu svete hostije, Kje najslajša bo selitev z grenke zemlje v božji vrt? Kje in kdaj bo najmilejša in najblažja moja smrt? V celici, ko boš posetil zadnjikrat me in posvetil — v svitu svete hostije. M. Elizabeta, Evharistični cveti. Pij VI. in njegova tolažba. V noči 19. svečana 1798 so prekucuhi v Rimu ujeli blagega papeža Pija VI. ter ga šiloma tirali iz mesta. Oropali so ga popolnoma, celo ribiški prstan so mu potegnili s prsta. Ko je sveti oče prosil, naj ga vendar puste umreti v Rimu, so mu surovo odgovorili: »Umrje se lahko povsodi«. Nato so pogumnega, sivolasega zagovornika cerkvenih pravic prepeljali v Sieno, potem v Florenco in naposled v Valence na južnem Francoskem. Pero ne more popisati, koliko je pretrpel ta častitljivi, od starosti že ves oslabeli mož. Kje pa je iskal in našel namestnik Kristusov tolažbe in pomoči? Nosil je po stari papeški navadi presv. Rešnje Telo v mali puščici na prsih. Iz tega nebeškega vira je zajemal slabotni starček junaštvo in pogum, dokler ga ni rešila smrt nadaljnega trpljenja dne 29. avgusta 1799. Pij IX. in njegova moč. Približno pol stoletja pozneje je moral papež Pij IX. enake muke trpeti, kot njegov prednik Pij VI. Mesca novembra 1848 je v Rimu izbruhnila prekucija. »Proč s papežem! Živela republika!« tako so rjoveli prekucuhi. Že so krvoločneži zabodli papeževega ministra Rossija in ga umorili. Kričeč in jeze pihajoč dere druhal pred papeževo palačo Kvi-rinal ter jo srdito naskakuje. Vse izhode zapro, pri vratih zažgo ogenj, v okna začno metati kamenje; streli se čujejo; pred stanovanje papeževo postavijo topove. Papeževega tajnika Palma zadene kroglja, da se zgrudi mrtev na tla. Kardinal Lambruschini se reši z največjo težavo. Svetemu očetu žuga smrtna nevarnost. Kroglje frče v njegovo sobo. Celo popoldne 16. novembra 1848 stoje štirje prekucuhi pred papeževo sobo z napetimi puškami ter čakajo, da streljajo na papeža, ako bi ga v sobi opazili. In Pij IX.? Kje se mudi v teh groznih trenutkih, zapuščen od vsake človeške pomoči? Poglej tje v njegovo zasebno kapelo! Pred tabernakeljnom kleči namestnik božji ter goreče moli k njemu, ki je obljubil: »Jaz ostanem pri vas do konca sveta«. Tukaj pred Zveličarjem najde blago srce višjega pastirja tisto vzvišeno moč, da moli s svojim nebeškim Učenikom: »Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Blagi mož se v svojem upanju ni zmotil. Zadnji čas je bil, da je papež zbežal ter rešil svoje življenje. Kako zlodejstvo bi bilo, ko bi umorili divjaki maziljenca Kristusovega! Ravno se pripravlja Pij IX. na beg, kar sprejme 21, novembra mal zabojček, ki ga mu je poslal Peter Chertrouse, škof iz Vajence. V zabojčku je bila spravljena srebrna puščica, v kateri je Pij VI. med svojim pro-gnanstvom na Francoskem nosil presveto Rešnje Telo na prsih. Priloženo je bilo pismo, ki se je glasilo: »Kot dedič imena, vere, čednosti, poguma ter morda tudi trpljenja papeža Pija VI. bo Vaša Svetost gotovo rada sprejela ta sicer priprosti, vendar pa obenem dragoceni spominček, ki pa morda ne bo prišel zopet v rabo, tako upam. Toda kdo pozna tajne sklepe božje in preskušnje, ki jih je namenila božja previdnost Vaši Svetosti?« -p. Tako je pisal škof. Ni li bila morda ta srebrna, za sv. Rešnje Telo namenjena puščica migljaj božji, ki naj opomni sv. očeta, da naj zapusti večno mesto? Dejstvo je: Takoj po sprejemu te puščice se je odločil Pij IX. za beg, V noči od 24. na 25. novembra je ubežal papež na prav čudovit način s pomočjo francoskega in bavarskega poslanika. Sv. oče je položil presv. Rešnje Telo v puščico ter jo skril na prsih. Pod vidnim božjim varstvom je dospel namestnik božji srečno do Gaete, neapolitanske trdnjave, kjer ga je kralj Ferdinand II. sprejel pod svojo zaščito. Iz črtice se uči tudi ti to-le: Išči tolažbe in moči pred tabernakeljnom, kjer biva tvoj najboljši prijatelj. On ti lahko pomaga in ti bo pomagal v najhujših stiskah. Krasen zgled žive vere. V bližini divnega »Gmiindenskega« jezera na Zgornjem Avstrijskem stoji cesarski grad Ebenzweier, Pred petdesetimi leti je na tem lepem gradu kaj rad prebival nadvojvoda Maksimilijan, veliki mojster nemškega viteškega reda. Zvesto je spolnoval nadvojvoda svoje krščanske dolžnosti ter je dajal vsem najlepši zgled. Kot dobrega očeta so ga ljubili častniki, najemniki, služabniki. Med služabniki se je nahajala tudi Josi-pina, mala kravja pastirica. Od otroških let sem je pasla grajske kravice in voliče; prebivala je v kravjem hlevu, kjer je tudi imela svojo priprosto posteljo; samo lesena pre-graja je njeno ležišče ločila od ljubljene ži« vinice. Nekega jutra male Josipine ni bilo na spregled. Gredo gledat. Pastirica je ležala zelo bolna na postelji; tresla jo je huda mrzlica. Za drugi dan so pripravljali veliko pojedino na gradu. Nadvojvoda je povabil na 0bed vse bližnje častnike ter hišnega duhov-pika-redemptorista. Pri obedu je prišel pogovor tudi na Josipino; hišni duhovnik je opomnil: »Opravila je danes sveto spoved; jutri ji bom prinesel sveto popotnico; pa sem v veliki zadregi.« »Zakaj pa?« povpraša nadvojvoda. »K bolnici morem edinole skozi kravji lilev, Vaša cesarska visokost morda komaj veste, da biva uboga deklica med svojo ljubo živinico; tak kraj pa ni posebno prikladen za presveto Rešnje Telo.« »Prav imate,» odgovori nadvojvoda, »prenesite bolnico v grad!« Po kratkem molku se ojunači dvorni maršal ter omenja, da bi to ne soglašalo z dvorno etiketo itd. »Moj ljubi maršal,« reče nato nadvojvoda, »ako za kralja nebes in zemlje ni ni-kako ponižanje, da gre tje obiskat ubogo deklico, potem to ni zame nobena nečast, ako ga spremim tja. In mojim častnikom tudi ne bo škodovalo na časti, ako gredo z menoj.« Nato se obrne nadvojvoda k duhovniku, rekoč: »Ob kateri uri boste nesli sveto popotnico bolnici?« »Ob sedmi uri, cesarska visokost.« »Dobro. Jaz vas bom že čakal v kapeli. »Mislil sem že na to,« odvrne duhovnik, »toda zdravnik odločno brani; on trdi, da bi bila to njena smrt,« Nadvojvoda se je nato zamislil. Videlo se je, da išče dobre misli. Tudi častniki, ki so poslušali razgovor, so molčali. Po kratkem molku nadvojvoda živahno spregovori: »Tako bomo naredili. Ako mora naš Odrešenik na vsak način iti v hlev, ne sme iti sam; spremljali ga bomo jaz in vi, gospodje častniki kot častno spremstvo; odškodovati ga hočemo na ta način.« Častniki so se začudeno spogledali; saj Po večini niso imeli žive vere svojega gospoda. In vi, moji gospodje« — je nadaljeval obrnjen proti častnikom — »se boste zbrali pet minut pred sedmo uro pri vratih kapele kot častno spremstvo, toda vsi, in sicer v gala-uniformi s svečami v rokah.« Tako se je glasilo mirno, toda odločno povelje, kakor je navadno poveljeval nadvojvoda vojaškim četam. Ni kazalo torej drugega kot ubogati. Častniki so se nato razšli; nadvojvoda pa je dal dvornemu maršalu natančna povelja za drugo jutro, »Vsa služinčad,« je ukazal, »se zbere na dvorišču. Na vse zgodaj naj vhod v hlev okrase z zelenjem; kraj, kjer leži bolna deklica, naj ozalšajo z najlepšimi cvetlicami mojega vrta; tik postelje naj pa moj strežaj postavi mal oltarček ter ga olepša, kar le more.« Dvorni maršal je nato odšel ter hitel, da izvrši naročilo v kratkem času, ki mu je bil še na razpolago. Jutro naslednjega dne je bilo pusto in megleno; bilo je že v mescu novembru. Ob določeni uri zapusti duhovnik z Najsvetejšim kapelo. Takoj za njim stopa nadvojvoda tiho, zbrano. Visoki gospod, ki je sicer ljubil največjo priprostost, je bil to jutro opravljen s krasno uniformo kot veliki mojster nemškega viteškega reda; na prsih so se mu bliščali vsi njegovi redovi; ogrnjen je bil s prostornim, belim viteškim plaščem. Za njim gredo častniki v bliščečih uniformah z gorečimi svečami v rokah. Sprevod se pomika preko dvorišča, skozi vrtove in gospodarska poslopja proti hlevu. Milo se oglaša zvonček. Hlapci in dekle puste delo ter se pridružijo ginjeni sijajnemu sprevodu. Že so dospeli do lepo okrašenega hleva. Ležišče bolne deklice je bilo v samih lučih in bogato ozaljšano. Prišel je trenutek obhajila. Ko spregovori mašnik, sv. Rešnje Telo v roki držeč, besede; »Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta« — so klečali nadvojvoda in častniki ponižno moleč na slami, ki so jo natresli tja v naglici; vsi pomisleki prejšnjega dne so izginili. Ta po- nižni in vzvišeni čin je spodbodel najmrzlejša srca. Ko je sveto opravilo minulo, je nadvojvoda spregovoril še nekaj tolažilnih besed bolni, toda presrečni Josipini. Nato se je vrnil sprevod nazaj na grad. Marsikaterega dobrega kmetiča in delavca so zalile solze, ko so videli nadvojvoda in častnike v bliščečih uniformah z vojaškim korakom mimo korakati. Teotim. Oče Damijan in njegovo veselje. Leta 1889, je umrl na daljnem otoku Mo-lokai O. Damijan, slavni apostol gobavih. Prostovoljno se je podal v cvetoči mladosti na ta otok, da bi posvetil vse svoje moči nesrečnim gobavcem. Celih 16 let je neumorno deloval med temi nesrečneži. Nobena žrtev se mu ni zdela pretežka, samo da je svojim ljubljencem mogel napraviti kakšno veselje. Vedel je, da bo prej ali slej tudi sam zapadel grozoviti gobavi bolezni, toda to ga ni plašilo. Ostal je na svojem mestu ter ,je hotel biti tudi pokopan na otoku, kjer je žrtvoval svoje življenje za uboge bolnike. Odkod pa je ta apostol črpal svojo občudovanja vredno požrtvovalnost in gorečnost? Sam piše: »Brez sv. Rešnjega Telesa bi nikakor ne mogel tukaj ostati; ker pa imam ljubega Zveli-čarja tako blizo, sem vedno vesel ter lahko delujem za blagor svojih ljubljenih gobavcev.« Naročilo. Hej, rumeno žitno polje, radost mojega srca! Gledam te, in dobre volje kri po mojih žilah polje in srce se mi smehlja. Glej, pšenični polni klas s trudno glavo se priklanja, bližnje žetve sladki čas težko pričakuje, sanja, — ko po poljski stezi v vas pride kakor tih šepet pesem radostnih deklet. Oj dekleta, kadar žele boste zlato mi pšenico. naj odmeva vaša pesem preko polja tja v gorico, preko njiv v zeleni log, daleč, daleč naokrog! Naj hvaležna vaša pesem se spominja vseh darov, ki rodila jih je zemlja, dal jih božji blagoslov! A predvsem pa naj spominja na skrivnostno se daritev, kjer pšenično bode zrno svečenikova molitev spremenila v kruh neba, v kruh življenja^ — v Jezusa! Fr. M, Apostol Marijin. (Jurij Belanže.) (Dalje.) Preden je Kristus Gospod razposlal apostole po svetu, jim je dal potrebna navodila za apostolsko delovanje. (Mat. 10. pogl.) In preden je naš junak nastopil dušno-pastirsko službo, si je poleg danih navodil sestavil še sam nekaj praktičnih načel, po katerih se hoče ravnati pri svojem delovanju. Navedemo jih par, da natančneje spoznamo ojegovo globoko pobožnost in gorečnost: 1. Cilj vseh mojih misli, besed in dejanj tii nobena druga stvar, kakor edino to, da bi jaz sam in drugi ljudje vedno bolj ljubili našega Zveličarja in preblaženo Devico Marijo. 2. Hočem biti vsem vse. Zato se hočem tudi potruditi, da bom vedno enakega značaja: vesel tudi v trpljenju. 3. Prizadevati si hočem za veliko ljubezen do grešnikov in nesrečnih ljudi, 4. Pogosto se hočem zmisliti na Jezusa v najsv. Zakramentu in njegovo sveto Mater in tako ostati z obema v nepretrgani zvezi. 5. Noben dan nočem opustiti sv. rožnega venca. . 6. Vselej hočem pozdraviti angela variha tistih oseb, s katerimi bom imel govoriti; da mi tako njihovi angeli pomagajo pri zveličavnem delu za njihove duše. Te vrste —- mislim — da dovolj jasno kažejo njegovo zlato, dobro, goreče srce. Pa je tudi držal, kar je sklenil. Zdaj pa v svet na delo! Imenovan je bil za profesorja v malem deškem semenišču v mestu Aras samem. Za ta poklic sicer niso govorile niti njegove zmožnosti, niti njegovo srce, pač pa njegova vera v božjo previdnost. Prepričan je bil: Bog je govoril po mojem predstojniku škofu; tu torej ni pomisleka. Ubogaj in delaj, Bog pa bo dal svojo pomoč in blagoslov! Kdor tako ravna, se nikdar ne vara in ne kesa. Za človeka je najboljše tam, kamor ga Bog postavi; ne pa, kamor se sam postavi. Kdor si službe sam izbi/a, dobi navadno iz-birek, kisel in grenak. Za Belanžeja je bil škofov glas božji glas. Ubogal je brez ugovora in z veseljem nastopil svojo prvo službo. — Krepko je prijel za pljug in se ni oziral nazaj, ampak gledal je naprej, kako bo oral ledino mladih src in sejal vanje dobro seme krščanske vzgoje. Temeljito je premislil vso pomenljivost svoje službe in si takoj začrtal pravec, po katerem se je hotel kot profesor ravnati. Evo, nekaj točk: 1. Profesor mora biti vedno združen ^ Bogom in ne samo ob času molitve. Vedno mora zajemati iz tega vira vsega dobrega, da zamore z vsem dobrim ter lepim napajati svoje učence. 2. Mora biti svojim učencem zgled vsake čednosti. Prešinjati ga mora ljubezen do bližnjega in pa ponižnost, ki ga dela ljubega Bogu in ljudem. 3. Prost mora biti vsakega nerednega nagnjenja, da more pravično soditi svoje učence. Vsa njegova zunanjost in vedenje mora biti tako, da je v spodbudo mladim ljudem. Po tem lepem vzorcu se je natanko ravnal in njegovi dijački so kmalu spoznali, da je njihov profesor svet mož. Še sedaj po preteku skoraj 30 let se ga njegovi učenci z ljubeznijo spominjajo in enoglasno priznavajo: »Gospod Belanže je bil mož božji.« Vsako priliko med razlago šolskih predmetov je modro porabil, da je vzgojno vplival na svoje učence. Kar tako mimogrede je vrgel par besed, ki so se globoko vtisnile v mlade duše. Posebno jim je vcepljal v srce te tri reči: ljubezen do Matere božje, ljubezen do molitve in pa gorečnost za spreobrnenje grešnikov. Lahko mu je bilo to, ker je sam plamtel od te trojne ljubezni, posebno od ljubezni do Matere božje. Njej v čast je opravljal vse svete maše, njej v čast daroval svoja dobra dela, širil med ljudmi podobice in knjižice o Materi božji. Iz ljubezni do nje si je na vso moč prizadeval ohraniti na potu poštenosti mladino, ki mu jo je Bog izročil. Njej v čast je silno veliko molil, posebno rožni venec, ki mu je bila najljubša molitev. O njegovi ljubezni do te lepe molitve bomo kasneje obširneje pisali. Leta 1887. je postal vodja zavoda »Svetih angelov«. Tu so sprejemali dečke najboljših družin, da so se v zavodu dobro krščansko vzgojili in temeljito pripravili na prvo sveto obhajilo. Deloval je tudi med vojaki, o čemer bomo kmalu več slišali. Seveda so bili med njimi mnogi zelo izgubljeni reveži. Za njihovo spreobrnenje je porabil svoje male gojence, katerih je imel v zavodu 50 do 60. Priporočal jim je te nesrečne siromake v molitev. In kadar se mu je posrečilo katerega na dobro obrniti, je to otrokom ves vesel sporočal ter pripisoval lepi uspeh njihovi nedolžni mo- litvi. Tega so bili seveda otroci jako veseli, dobili so veliko zaupanja v moč molitve in so zanaprej še rajši in še bolj goreče molili. Vsak uspeh jih je podžgal k še večji gorečnosti. Tako si je ta apostol na ljubezniv in moder način vzgojil mladih sodelavcev pri svojem apostolskem delovanju. Zelo priporočljivo vzgojno sredstvo, ki se da lepo uporabiti tudi v naših družinah in šolah! — Pogosto se opaža, da molijo otroci nekam mrtvo, mehanično, brez misli. Ako se jim pove, za kak namen naj molijo, jih bo to spodbudilo k večji zbranosti in gorečnosti. Z veliko gorečnostjo je navajal svoje gojence k pogostnemu sv. obhajilu. Dobro se je zavedal, da vzgaja mladino najbolje tisti, ki jo vodi k Jezusu — vzor-učitelju in vzor-vzgojitelju. Zavedal se je, da bo ta mladina le tedaj hodila po poštenih potih življenja, ako bo hranila in krepila svoje mlade duše ž njim, ki je pravi kruh življenja. Tudi pri nas se — hvala Bogu — v tem oziru zadnja leta mnogo stori v šoli in v cerkvi, in ne brez uspeha. Največ bi pa tu lahko storila domača hiša, starši. Če bodo svoje otroke pridno pošiljali k obhajilni mizi, jim bodo tudi doma veliko bolj pridni in v tem večje veselje svojim staršem. Koliko moč je imel do mladih src Be-lanže kot spovednik, nam priča ta-le odkritosrčna izjava predstojnika nekega drugega zavoda, kjer je gospod Belanže spovedoval gojence. Dotični ravnatelj zavoda je nekoč s svojim prijateljem srečal g. Jurija, in nato pravi ravnatelj svojemu spremljevavcu: »Vidite tega majhnega, nekoliko šepastega duhovnika. Ne dal bi ga za toliko zlata, kolikor sam tehta! On je spovednik polovice mojih gojencev. Ne morete si misliti, koliko dobrega stori pri njih. Ako se kak učenec nanj obrne, sem glede njega popolnoma pomirjen. In ni se mi več treba brigati niti za njegovo obnašanje, niti za njegov dušni stan. Da gre vse tako lepo v redu in po sreči v našem zavodu, se imam večinoma zahvaliti temu gospodu.« Dasi je Belanže mnogo in uspešno deloval v lastnem zavodu in kot spovednik po drugih zavodih in tudi samostanih, si je vendar v svoji gorečnosti želel še več dela. In Bog mu je kmalu naklonil široko in silno zapuščeno polje za novo apostolsko delovanje, namreč pri vojakih. Večini »Bogoljubovih« bravcev je znano, da so na Francoskem grozno žalostne cerkvene razmere. Cerkev je tam bolj zaničevana in zatirana, kakor na Turškem. Že za časa revolucije leta 1789. so odpravili vojaške duhovnike, in tako so postale francoske vojašnice, odtegnjene vsakemu blagemu vplivu, prava gnezda vsakovrstne spačenosti in hudobije. Neki dosluženi vojak jih imenuje v svojem pismu na Belanžeja naravnost pekel, kjer se slišijo samo najgrša bogokletstva in najostudnejše razuzdanosti. Pobožni duhovnik je sam rekel nekoč z žalostnim srcem: »Ko bi hotel kdo nalašč ustanoviti zavod za pohujševanje, bi ne mogel hujšega napraviti, kakor so naše francoske vojašnice.« Srce mu je krvavelo, ko je videl, koliko mladih ljudi se pri vojakih pohujša, izgubi vero in poštenost ter nastopi pot večnega pogubljenja. Zaželel si je dela pri teh zapuščenih dušah. Bog mu je željo izpolnil. Leta 1880. je bila odpravljena postava, ki je zabranjevala duhovnikom delovati pri vojaštvu. Pa tudi sedaj jih država še ni sama nastavljala, pač pa trpela, ako se je kak duhovnik prostovoljno žrtvoval za zapuščene vojake. Tedaj je opravljal to službo poleg svojih farnih opravkov gospod Chatelain (izgovori Šatlen). Ker pa ni mogel vsemu kaj, je prosil Belanžeja, naj bi on prevzel skrb za vojake. Kdo rajši, kakor on?! In tako je prvič prišel med vojake mesca oktobra 1886., ne brez velikega strahu, ker je dobro vedel, kako so zanemarjeni in v kolikih nevarnostih so, toda še z večjim zaupanjem do Matere božje. Za shode jim je bila na razpolago le neka mala hiša brez kapele. Tu v preprosti sobi, brez vsake oprave, je postavil kip Matere božje in jo prosil, naj ona zavzame materino mesto in skrb v tem vojaškem društvu. Sebe in svoje vojake pa ji je daroval kakor otroke, V njenem materinem varstvu si je upal doseči vse, M. Štular, (Dalje.) Praznujmo praznike! Ko so poslale nekatere škofije prošnjo v Rim, naj bi ostali vsi ali pa vsaj nekateri prazniki, ki so bili dne 2. julija 1911 črtani iz vrste zapovedanih praznikov, kot zapovedani prazniki, se jim je iz Rima odgovorilo: »Sv, oče nimajo in niso imeli namena odpraviti slovesnega praznovanja dotičnih praznikov; nasprotno žele, da bi se z enako slovesnostjo in z enako udeležbo praznovali kot poprej. Namen sv. očeta je bil, samo olajšati strogo obveznost za sv. mašo in zdržnost hlapčevskih del ter s tem preprečiti, da ne bi nekateri kristjani Boga tako žalili, dočim ga drugi časte in molijo,« Čuli so se in se še čujejo glasovi: »Zakaj je papež odpravil praznike? Zakaj ne privošči delavskim slojem počitka?« Tu imate odgovor. Sv. oče niso odpravili prav nobenega praznika, ne slovesne službe božje, ne počitka ... To pravljico so trobili v svet svobodomiselni, liberalni, židovski in demokraški časopisi toliko časa, da bi bili skoraj verjeli ... Kaj so torej hoteli odpraviti sv. oče ? Nič drugega kot dolžnost vesti, ne pa praznikov. Po želji sv. očeta naj bi vse ostalo, kot doslej: prazniki v cerkvi in izvun cerkve. Služba božja in pa počitek naj bi se ohranila, samo toliko je olajšano, da tisti, ki bi ob onih dneh, ki so bili označeni kot odpravljeni prazniki, ne bili pri službi božji, ali bi opravljali kako hlapčevsko delo, ne bodo imeli greha zaradi tega. Ne smemo torej govoriti o odpravi praznikov, ampak o olajšanju praznikov. Torej praznujmo praznike, pa nam bodo ostali! Naša pomočnica. Svetloba mistična v cerkev lije, Pobožno ljudstvo moli litanije, med svečami monstranca se leskeče, v stoternih prošnjah srce mu trepeče, krog nje dehtijo rožice cveteče, kipe mu k nebu želje pregoreče, med njimi pa kadilni dim se vije. zaupno se obrača do Marije: 0 blažena in večnomlada ti Kraljica, s ponižnim srcem k tebi pribežimo in z duhom zbranim vneto te častimo. Ker naših src si zvesta pomočnica, zato v potrebah k tebi pribežiip-o, častitljiva ti Mati in Devica! Fr. Pavšič. Iskrice sv. Ignacija. (Dalje.) 52. Kdor preveč kaznuje, hoče raje ukazovati kakor red imeti. 53. Tistim, ki te obiščejo, ker je njim dolgčas, povej resno besedo o Bogu, o Kristusu, o smrti, o večnosti. S tem pomagaš njim ali pa sebi; ker ali gredo boljši od tebe kakor so prišli, ali pa ti ne bodo več kradli časa. 54. Od angelske mize ne izostajaj, če ne čutiš pobožnosti, ker to bi se reklo: raje za lakoto umreti, kakor jesti kruh brez medu, 55. Ne samo zvezdnato nebo, tudi najmanjša travica ogreje častilca božjega, da se zamisli v Boga. 56. Tistega, ki ne išče nič drugega kakor Boga žalostnega videti, ni nič nenavadnejši čudež, kakor veselega videti onega, ki mu je za vse drugo mar, samo za Boga ne. 57. Samozatajevanje ima dve stopinji: prva stopinja je, strasti ukrotiti, da ne vski-pijo, druga, strasti tako vladati, da ne ovirajo pameti, da ne bi izpolnovala zapovedi božjih 58. Knjig ne presojajte po tem, kar v uvodu obetajo, ampak po tem, kar ob sklepu pri bravcu dosežejo. 59. Bog ima za naš poduk dvojno šolo, eno javno, eno privatno; v javni uče tudi ljudje, v privatni uči Bog sam. 60. Dim ali pa plamen — to je skoro zmeraj nasledek zaupnega občevanja z žensko, in če je še tako duhovita. 61. Boljše je, da se služabniki Gospodovi odlikujejo bolj po čednosti srca kakor po številu; bolj po delu kakor po imenu in obleki, 62. Veljave predstojnikove ne oškoduje samo prevelika strogost, ki postavi steno med njim in podložniki, marveč že samo sum, da je prestrog, 63. Če bi Bog odrekel svojo pomoč tistim, ki so zapustili vse zavoljo njega, bi bil to največji čudež vseh čudežev. 64. Bogat naj se v tem vojskuje, da bo imel on denar, ne denar njega. 65. Na potu kreposti ne glej nazaj, kako daleč si že prišel, ampak glej naprej, kako dolga je še pot pred taboj, in vsak dan nadaljuj pot, kakor bi bil šele tisti dan začel. 66. Vihra, ki se brez naše krivde razlije nad nami, je znanilka, da nas bo Bog bogato blagoslovil, 67. Preganjanje je vevnica, ki čisti našo krepost. 68. Kar zamore le jezo in razdraženost napraviti, ne piši nikoli, 69. Kdor ima Boga v srcu, nosi paradiž seboj. 70. Klin s klinom; razvado z navado. 71. Človek ima pred Bogom le toliko vrednosti, v kolikor je ž njim združen, da mu služi kot orodje za kako dobro delo, 72. Mati, ki svoje bolno dete nežnejše ljubi kakor zdrave otroke, naj ti bo v vzgled, kako imaš ravnati z grešniki. 73. Svoje zadeve presojaj tako kakor bi bile tuje, da ne bo samoljubje zatemnilo sodbe, da bo mogla resnica in ne strast odločevati o tvojih zadevah. 74. Noben prevdarek nam ne odpre toliko resnice, kakor če se ponižno ozremo k Bogu. 75. Če strogo ravnaš s telesom, da ga slabiš, in če ga mehkužiš, da mu jemlješ možatost, za oboje se boš zagovarjal pred Bogom. 76. Kolikor bistrejše je oko za tuje napake, tembolj slep si za svoje pomanjkljivosti. 77. Kdor je ukrotil svoja nagnjenja, ima od četrturnega premišljevanja več koristi, kakor surov posvetnjak od mnogo ur. 78. Če podložni z veselo dušo Bogu služijo, ne da bi na skrivnem kritikovali predstojnike, je to najboljši dokaz za modrost predstojnikov. 79. Tuje napake naj ti bodo ogledalo za tvoje. 80. Najprej mora biti red v srcu, potem bo red zunaj. 81. Kdo bi mogel spoznati svoje napake, če ga Bog ne razsvetli s posebno lučjo, (Dalje.) Praznični oratorij * Praznični oratorij, kraj prijetnega zbirališča mladine, kjer veje duh svete vere in se deli krščanska in patriotična vzgoja, kakršne ne poznajo svetni vzgojitelji. Kdo more popisati velike koristi, ki jih prinaša ta vzvišena ustanova? Tu se vzgaja krščanski čut, najprej s poukom sladkih zapovedi božjih, ki so temelj zakonov, čut, ki edini pozna poštenje in zna ločiti dolžnost od pravice. Od malega katekizma se dviga stopoma kvišku do najtežjih verskih vprašanj, ki postavijo temelj, nemajen od krivih naukov. Deček je prejel orožje, ki bo služilo v borbah življenja. In zdaj je utrjen v krščanskem življenju, oborožen z orožjem zdravih načel. Naj se mu odkrije novo polje, da bo uvidel težnje narodov in vse ono, kar sreči narode in posamne družine in tudi vse ono, kar mori ljudstvo in nesreči človeštvo. Spoznal bo boje, ki jih bo moral bojevati v življenju, in pripravljen za boj bo stopil v svet. Z orožjem krščanskih načel, ki jih je prejel doslej v oratoriju, si bo lahko priboril srečno stališče; le eno še manjka: vaje v uporabi orožja. V to svrho shodi, posebne razprave, razna društva ... 1 Iz knjige: Desetletnica sal. zavoda v Ljubljani, — Dr. Jos. Valjavec. A ne le za dušni, tudi za telesni razvitek skrbi oratorij. Tu igre, godba, gledališče, telovadba, ki krepi in vabi in druži mladino raznih stanov s srčno vezjo krščanske ljubezni, z resno bratsko ljubeznijo, ki jo bo bodočnost lahko utrdila, a težko razdrla. Zato to delo prospeva, se širi in povsod najde občudovanje in ljubezen. In v Ljubljani? Tudi tu niso zaostali. Komaj so se utrdili, da so začeli mirneje dihati, že so začeli vabiti mladino. Na pomlad leta 1903. so začeli prihajati rokodelski učenci. Hodili so radi, dokler je bilo vreme lepo, toda zima je vse podrla. Stvar je zaspala. Salezijanci so spoznali, da bo le v mestu mogoče doseči pravih uspehov in so se obrnili do nekaterih vplivnih oseb, proseč, da bi jim preskrbeli primeren prostor. Prejeli so obljubo, a dejstvo je zaspalo. Čakali so in čakali, zopet prosili, ne enkrat, ampak večkrat, spet jim je bilo obljubljeno, a spet je obljuba ostala na dolgu. Zastonj tedaj vsako čakanje? Z zaupanjem v božjo pomoč so leta 1909. začeli na Rakovniku, Daleč je iz mesta, toda ljubezen, ki jo uživa ondi mladež, in ono življenje, one igre, one zabave, vse to vabi in privabi mnogo. Vsako nedeljo in praznik se zbere krog 150 do 200 dečkov na Rakovniku. In kaj delajo tu ti mali, živahni otroci? Obvarovati mladino pohajkovanja po mestu in ji kazati pot poštenja, je glavni namen salezijanskih oratorijev. Koliko teh dečkov bi ne bilo ob nedeljah pri službi božji jn pri pridigi, v oratoriju pa vestno opravijo to versko dolžnost. Da jih pa privabijo, je treba pripomočkov, in to so igra, petje, gledališče .., Kako živahno igrajo na dvorišču. Vse je živo, vse vpije in kliče. Ti tekajo, oni skačejo, oni tam plezajo, tam se vrte na vrtiljaku, nihče ni miren, vse se giblje. Kako zanimiv prizor! Srce se mehča ob takem pogledu in se druži z nežno mladino. Kako se vesele v nedolžnem veselju, brez greha, pod nadzorstvom skrbnih nadzirateljev, ki jih navdušujejo, jih opominjajo, se jim smehljajo in ž njimi igrajo. Kdo pri takem prizoru ne vzljubi ora-torija? A to še ni vse. Zvonec zacinglja, vrišč potihne. Dečki se postavijo mirno v vrsto; ti tu, oni tam in se napote tiho k verouku. Vsak oddelek, ima svojega kateheta. Ti jim razlagajo, ti jih vprašujejo in rešujejo težave. Dečki se skušajo, kdo bo bolje odgovoril, vsak pohlepen po mali pohvali. In so pridni in mirni, ker tu se jim dele vstopnice za gledališče, in vsakdo pazi, da jo zasluži. Po verouku se napote vrstoma v cerkev. Mirno poslušajo božjo besedo, potem molijo skupaj, pojejo svete pesmi in prejmejo blagoslov z Najsvetejšim. Kakor čebele iz panja se vsujejo dečki spet na igrišče, še bolj veseli kakor poprej. Opravili so dnevno pobožnost: le igra in zabava jim še preostaja. Še kratek čas na dvorišču, da se dobro razgrejejo s tekanjem in igranjem in potem v gledališče. Kmalu se približa v želji pričakovani trenutek, najbolj željen med vsemi trenutki. Godba je pripravljena in je že v gledišču. Zvonček pokliče v gledišče. Kakor bi trenil, vržejo vsi igrače iz rok. »Gledišče! Gledišče!« se čuje klic, in vsi hite na odločeni prostor. Veselje kipi na obrazih, ker so bili pridni in so zaslužili to lepo zabavo. Le nekaterim je obličje temno in se skrivajo za svojimi tovariši, želeč zatajiti svojo prisotnost. A katehet jih vidi in jih pokliče iz vrste; prosijo, obljubljajo, jokajo, da včasih ganejo srce katehe-tovo, a ne vedno, drugače bi kazen ne bila več kazen. Ker se niso lepo obnašali ali ker niso bili pri verouku, jim je zaprt vhod v gledišče, in žalostni morajo ostati zunaj. Ta kazen jim je v dober pouk. Prihodnjo nedeljo bodo bolj pazljivi, in vhod v gledališče jim bo zopet odprt. Godba zabava živahno mladino, čakajočo željno, da se hitro dvigne zavesa ,,. Zvonček zacinglja, zastor se vzdigne, zateg-njeni »a-a!« pozdravi začetek, in na hip zopet vse tiho. Igra je smešna, da jim radost ziblje srca in jih širi; z odprtimi očmi in usti opazujejo smešne glumače in šaljive prizore in se smejijo iz polnih src. Včasih je igra žalostna, da jim pretresa nežna čuvstva in jim v očeh zabliščijo solze, in žalost jim senči obraz; —- a vedno poučna. Z živo domišljijo spremljajo prizore, kažoče, kam navadno pripelje poštenje, kam hudobija, in ob takih prizorih vzljubijo pošteno, delavno življenje in zasovražijo zlobno. Vse poučljivo, nič po-hujšljivega. Hitro potekajo veseli trenutki. Godba zasvira zadnjo koračnico. Še malo in bo veselja konec, A vsako nedeljo ni predstave. In tedaj? Tedaj pa skioptične slike, srečkanje ali pa tekma v letanju. Koliko zabave tudi pri tem. Vsak se veseli v sladkem upanju, da bo zadel ono škatlo, ono slaščico, ono knjigo..,, da bo zmagal nasprotnika in prejel znamenje zmage. Marsikomu se je izpolnila želja, večina pa je morala oditi, prevarana v sladkem upanju. Mrak že lega. Še par koristnih nasvetov, potem pa: »Z Bogom! Na svidenje v nedeljo!« In sto in sto rok sili v predstojnika, da ga pozdravi, in sto in sto rok se dviga kvišku in ž njimi veselo vpitje in ljubeznivi pozdravi,,., potem odidejo — veseli, zadovoljni, misleč na prihodnjo nedeljo, ko se zopet povrnejo. Ker je mesto nekoliko oddaljeno, jih spremljajo nadziratelji tja do Udmata, tja v Trnovo, Težka pot po trudapolnem dnevu, toda skrb za male otročiče jih sili k temu. Tako je življenje v salezijanskem oratoriju v Ljubljani, Malenkostno je še v primeri z drugimi mesti. Koliko več bi lahko storili, če ne bi manjkalo gmotnih sredstev in bi imeli oratorij v mestu. Sto in sto dečkov bi bilo zavarovanih v najnevarnejših dnevih. Sčasoma bi lahko imel večerni pouk za mladeniče, kakor po drugih salezijanskih orato-rijih, lahko močno godbo, močan pevski zbor, razna društva in še toliko in toliko. Kdaj bo vse to? Kadar se bo našlo srce, ki bo pripravilo prostor v mestu. * * A Zakaj smo ponatisnili to iz »Salezijanskih poročil«? Zato, ker bi bilo silno potrebno imeti take oratorije tudi pri nas, posebno v Ljubljani, v mestu samem; ker Ra- kovnik je predaleč. »Bogoljub« je o tem že pisal, pa doslej se ni zgodilo še nič. Koliko se v Ljubljani mladih ljudi, fantov pokvari in zgubi, ker nimajo dosti varstva! S takim ora- torijem bi se jih ohranilo na stotine in v teku več let na tisoče na pravem potu. Merodajni krogi, zganite se! Dobre roke, priskočite v pomoč Iskre. (Piše Angelar Zdenčan.) 7, »Od osmega decembra bom drugačen . . .« Dne 8. decembra 1881, na praznik Marijinega brezmadežnega Spočetja, je pogorelo na Dunaju velikansko Ringovo gledišče. Bila je očitna kazen božja, ker so tisti večer v igri sramotili Mater božjo. Na stotine ljudi je pri tem zgorelo, med njimi tudi mladenič iz imenitne plemiške rodbine, bivši jezuitski gojenec v Kalksburgu. Ta se je slabo obnašal, zato je bil iz zavoda odpuščen. Toda popolnoma pokvarjen še ni bil. Prejšnji večer, predno je Kalksburg zapustil, je prišel k svojemu profesorju p. Henriku Abelu in ga prosil, naj bi drugi dan zanj maševal; pri maši mu pa hoče mladi grofič ministrirati in sv. obhajilo prejeti. P. Abel obljubi. Predno pa je začel drugo jutro ma-ševati, mu pride na misel, česa naj bi prosil pri sv. maši za svojega gojenca. »Moli,« si sam pri sebi misli, »in izprosi mu srečno zadnjo uro!« Bilo je že povzdigovanje, kar naenkrat zasliši p. Abel za seboj votel padec, se ozre in vidi svojega ministranta na tleh ležati vsega v penah. Jezuit je moral od oltarja, da je poklical nekoga, ki je odnesel ministranta. Obhajati ga seveda ni mogel. »Za božjo voljo,« si je mislil pater, »da bi le ne bila to kaka slaba slutnja!« Grofič se je zavedel in okrepil in še tisti dan zapustil zavod. Pozneje pa je zašel na slaba pota in se ves pokvaril. Zato mu je pisal njegov oče ostro in svareče pismo. Sin mu odpiše: »Oče, odpusti mil Od osmega decembra bom drugačen!« Pismo je bilo datirano 3. decembra. Dne 8. decembra je srečal več svojih nekdanjih sošolcev iz Kalksburga, ki so ga s seboj vabili. On pa pravi: »Ah, kaj? Nocoj grem v Ringovo gledišče.« Ko so se vračali njegovi součenci iz Kalksburga na Dunaj, so .zagledali žareče se nebo. »Ringovo gledišče gori,« so vpili ljudje po mestu, »Za božjo voljo! Potem je ta tudi notri!« In res. Zgorel je tako popolnoma, da ni ostalo niti ene ko-ščice za njim. Oče je razpisal 5000 goldinarjev za njegove ostanke, a ostalo ni popolnoma nič. Res, od osmega decembra je postal — drugačen!« 8. Za šopek cvetlic . . • Pred leti je imel v Nancy na Francoskem neki redovnik duhovne vaje za krščanske matere. Med drugim je tole rekel: »Nikdar ne smemo obupati nad rešitvijo kake duše. O velikrat je kaka pobožna navada, ki je navidez popolnoma brezpomembna, še v zadnji uri vir in povod neskončnega usmiljenja božjega.« Ko je stopil pridigar iz cerkve, mu pride nasproti v žalni črni obleki neka gospa in začne: »Oprostite, velečastiti gospod! Kar ste v cerkvi ravnokar govorili, jaz lahko iz lastne skušnje potrdim. Jaz sem imela moža, ki je bil bodisi v javnosti, bodisi v zasebnem življenju brez madeža, a žalibog, zanemarjal je svoje verske dolžnosti. Molila sem zanj, svarila in opominjala sem ga, a zdi se mi, da nisem uslišana. Meseca maja pred njegovo smrtjo sem kakor vsako leto v svoji sobi napravila oltarček Mariji v čast. Krasila sem ga tudi s svežimi cvetlicami. Moj mož je hodil vsako nedeljo na deželo in mi prinesel domov šopek cvetlic, ki sem ga dela pred podobo Matere božje. Ali je mož to opazil? Ali je nosil cvetlice iz ljubezni do mene ali radi Marije? Tega ne vem. Toda nedeljo za nedeljo se je vračal s cvetlicami, ki jih je sam natrgal, V prvih dneh mesca junija pa ga je nenadoma zadela kap in bil je v trenutku mrtev, ne da bi bil prejel svete zakramente. Lahko si mislite mojo žalost. Resno sem se bala za svoje zdravje, zato so me sorodniki silili, naj grem na jug. Ko sem prišla v Lyon, sem hotela obiskati svetega arskega župnika. Pisala sem mu in ga prosila, če bi smela k njemu. Priporočila sem tudi svojega moža njegovi molitvi, ker je umrl brez svetih zakramentov. To je bilo vse, kar sem pisala. Komaj da sem prišla v Ars in vstopila k župniku Vianeju, mi je on zaklical: »Gospa, vi ste žalostni? Toda ste mar pozabili na cvetlice, na šopke vsako nedeljo maja mesca?« Ni bilo moči zatajiti mojega začudenja, ker o cvetlicah je moral sveti mož izvedeti samo po božjem razodetju, ker sama nisem o tem z nikomer govorila. Dostavil je Še: »Bog se usmili onih, ki časte njegovo mater. In zato je podelil vašemu možu na Marijino priprošnjo milost popolnega kesanja. Njegova duša je v vicah. Molimo in z dobrimi deli ga bomo rešili!« 9, Še enkrat šopek cvetlic. K nekemu redovniku v Parizu je prišla pobožna dama, ki je dejala: »Častiti pater, jaz poznam neko mlado gospico, ki mora vsled svojega stanu v nevarnem velikem svetu živeti. Kako je ž njo v srcu, ne vem; vem pa, da bi rada sprejela dobro in prijazno besedo iz vaših ust.« Pater je privolil, da jo sme dama pripeljati. Ta pride. Bila je igralka na enem največih gledišč v Parizu. Redovnik ji je prigovarjal, naj se pripravi na dobro spoved in sv. obhajilo. To je obljubila in čez nekaj dni tudi storila. Bila je vsa srečna, ker je zado-bila zopet srčni mir. Šla je tudi k svoji materi, ki je že 40 let brez vsake vere živela. Pregovorila jo je, da se je tudi mati z Bogom spravila. Redovnika je zanimalo izvedeti, kaj je dobrega storila ta igralka, da je zadobila od Boga tako milost. Zato jo vpraša: »Znabiti nosite škapulir?« — »Ne,« odvrne ona. — »Morda ste kdaj k Mariji kaj molili?« — »Tudi ne.« — »Ali pa imate pobožno mater, ki je za vas molila?« — »Ne. Moja mati ravno tako ni nič molila kakor jaz.« — »Pa niste prav nič Mariji v čast storili?« Na to vprašanje pripoveduje spreobrnjenka z ginje-nim glasom: »Kakor veste, prečastiti, je navada v gledališčih, da odlikujejo spretne igralke s šopki in z venci. Kadar so mene obsipali z venci, sem te cvetlice zbrala, dala jih svoji služkinji z naročilom, naj jih nese pred Marijino podobo v cerkev Naše Ljube Gospe od zmage. To je bilo vse, kar sem storila Mariji v čast...« 10, Ena sama češčenamarija. Dne 7. maja 1868 je ena največjih tovarn za milo v Berolinu pogorela. Razpočil je kotel, tovarna je zletela v zrak in mnogo ljudi je bilo na mestu mrtvih, drugi so bili težko ranjeni. Zvečer tistega dne je prišla k šmarnicam neka revna dekla in je položila vsa solzna lep šopek na Marijin oltar. Vprašali so jo, čemu joka, in ona pripoveduje: »Danes zjutraj me je poslala gospa po opravkih v tovarno za milo, katera je sedaj porušena. Gredoč tja sem šla mimo cerkve sv. Hedvike in neki notranji glas mi pravi: »Majnik je, stopi notri in pomoli eno češčeno-ftiarijo«. Tako sem tudi storila. Potem sem hitela proti tovarni. V trenotku, ko sem se bližala, se je tovarna razletela. Če bi ne bila stopila v cerkev, bila bi se zdaj najbrže ponesrečila v plamenu.« 11. Zadnja beseda. Leta 1870. je na vseučilišču v Bonu moral zdravnik nekega kmeta operirati na jeziku. Bil je silno nevaren slučaj in težka operacija; zato so se zbrali vsi dijaki-medicinci. Zdravnik je moža na vse opozoril in pristavil, da bo v najugodnejšem slučaju ostal za vedno mutast. Zato mu je rekel, naj sedaj še pove, če ima kaj sporočiti svojim domačim, kei potem bo za vedno nem; pove naj torej zadnjo besedo na tem svetu. Vsi so bili pozorni na to. Bolnik pa za trenutek pomolči, nagne glavo in počasi in pobožno spregovori: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Vsi dijaki — sicer tako lahkomiselni — so bili ginjeni globoko; zdravniku so stopile solze v oči vsled tako žive vere. Operacija se je posrečila, a mož je ostal mutast. 12. Kuga v Marzeju L 1720. Leta 1720. je divjala strašna kuga po Francoskem. Posebno hudo je bilo zadeto pomorsko mesto Marzej. Vsak dan je pograbila morilka do 1000 bolnikov; vsega skupaj je umrlo 40.000 ljudi, skoraj polovica prebivalcev. Med njimi 1800 duhovnikov, ki so previdevali bolnike. 7. septembra so mestni očetje storili obljubo, da bodo sezidali velik dobrodelen zavod, če odtegne Bog to strašno šibo od mesta. Zastonj. Kuga ni ponehala. V tej stiski je svetovala pobožna salezijanka Ana Magdalena Remiza (Remusat) ondot-nemu škofu Belsensu, naj posveti mesto in deželo presv. Srcu Jezusovemu. Škof je storil tako. Ukazal je spokorne in prošnje-pro-cesije. Sam je šel na čelu bos in s spokorne vrvjo okrog vratu. Po procesiji je v cerkvi posvetil vso škofijo Srcu Jezusovemu. In čudo! Kuga je takoj pojenjala. Še sedaj se vrši zato zahvalna procesija. Škofu pa so leta 1852. postavili v mestu spomenik. Na visokem podstavku je kip škofov v škofovski obleki, okrog vratu vrv, čegar konca segata skoraj do bosih nog. 13, Rihard Ada. Leta 1889. je umoril brezverni knjigo-veški pomočnik Rihard Ada iz samega sovraštva do duhovnikov in vere dekana For-derer iz Lara na Badenskem. Poprosil ga je miloščine, in medtem, ko je dekan odprl denarnico, zasadil mu je morilec nož v srce. Morilca so obsodili k smrti. V Ofenburgu bi bil imel 13. junija biti usmrčen. Kaznilnični duhovnik si je vse prizadeval, da bi ga spreobrnil, toda Rihard je bil zakrknjen in brez kesanja. V divjem obupu je venomer kričal: »Velika nemška država ima prostora za milijone, le za ubogega Ada, za revnega delavca, za zavrženega berača nima kotička, on mora proč, on mora strani« Toda čim bolj se je bližal dan obsodbe, tem mirnejši je bil. Ko je zopet prišel duhovnik k njemu, ga obsojenec vpraša, če se sme spovedati. 12. junija je prejel sv. zakramente skesano in pobožno. Sedaj je bil miren in vdan v voljo božjo. Kadar ga je duhovnik obiskal, je ž njim vred naglas molil. 13. junija ob 6. zjutraj je zazvonil zvonček ubogih grešnikov imenovan. Ada je šel na morišče s križem v roki, ob njegovi strani duhovnik. Še kratka molitev in — njegova duša je stala pred Sodnikom. Odkod ta sprememba? Usmiljene sestre so veliko zanj molile in ga priporočale presv. Srcu Jezusovemu. 14. Pod varstvom Srca Jezusovega. Bilo je leta 1896. v Ameriki. P. Giordani iz družbe Jezusove je bival takrat blizu Novega Jorka v redovni hiši. Nekega dne so mu sporočili, naj gre hitro k nekemu gospodu, ki je bil po celem okraju znan kot zagrizen brezverec. Pater hitro gre. Nekako tesno mu je bilo pri srcu, ko je vstopil v hišo. Kako se pa začudi, ko mu bolnik prijazno ponudi roko in pripravljen prejme sv. zakramente. Zato ga vpraša: »Kako ste si pač zaslužili to veliko milost? Morda ste še semtertje kaj molili?« »Tega ne. Že veliko let nisem nič molil,« odgovori bolnik, »toda imam pobožno mater, ki zame moli. Pred 12 leti sva bila zadnjič skupaj in ob slovesu mi je rekla: »Karol, vsi moji opomini nič ne izdado. Zato te postavim pod varstvo Srca Jezusovega; to bom neprenehoma zate prosila.« — Tudi imam brata, ki je duhovnik in jezuit. Gotovo tudi on moli zame; sicer pa ne vem, kje sedaj živi.« Nato izvleče izpod vzglavja umirajoči pismo in pravi: »To pismo sem še napisal s tresočo roko svoji materi, da bi jo razveselil, da njena molitev ni bila zastonj. Bodite tako dobri in oddajte ta list na pošto:« Duhovnik vzame list, pogleda naslov in vzklikne: »Kako? Saj to je moja mati! Žali-bog, da je že dve leti mrtva. A njene zadnje besede so bile: Srce Jezusovo bo gotovo rešilo mojega Karla.« Brata sta se našla. 15. Pravi in navidezni mir. Julija mesca 1827 je ležal na smrtni postelji Robert de la Mennais (Delamne) proslavljeni zagovornik in branitelj sv. Cerkve, Pobožno je prejel svete zakramente za umirajoče, v roki je držal rožni venec, katerega mu je dal papež Leon XII. pri njegovem slovesu iz Rima. Ves miren, vdan, srečen in pripravljen za smrt, je še šepetal svojemu bratu Ivanu: »Jaz ti zapuščam najlepše na svetu: da braniš resnico.« Delamne ni umrl, ozdravel je. Še celo vrsto let mu je podaril Bog, let slave in časti. A ta slava ga je zaslepila. Silen napuh ga je prevzel. Postal je bogotajec in sovražnik Cerkve. L. 1854. je zopet zbolel. V revni sobici pod streho je ležal, zapuščen od sveta in razdvojen sam s seboj. Navidez mirno je določil svoje zadnje stvari: Truplo naj pokopljejo skupno z reveži, duhovnik ga ne sme spremljati, križa ne smejo postaviti na njegov grob, duhovnik ga ne sme pokropiti! Sovraštvo proti Bogu in svetu, upor in napuh se je bral na njegovem obrazu. Tako je umrl. Dvojna slika: mir v Bogu in mir brez Boga. Iz slovenske župnije Lorain v Hmeriki. Na obrežja velikega jezera Erie v državi Ohio leži mesto Lorain. Tukaj se nahaja slovenska naselbina, mala sicer, toda obstoječa iz zavednih Slovencev. Pred šestimi leti so si ustanovili faro, katera je v kratkem času svojega obstanka krasno napredovala, Slovenci imajo lepo cerkev, slovensko farno šolo in prostorno župnišče, Če bo šlo tako naprej, bode v par letih ves dolg plačan. Tudi v verskem oziru fara ne zaostaja. Ljudje prihajajo vedno bolj redno k službam božjim in tudi sv. zakramente bolj pogosto prejemajo, Da bi se pa versko življenje še bolj poživilo, smo imeli od 11. do 17. marca t. 1. sv. misijon. Vodil ga je P. Vencel Šolar iz reda sv. Benedikta. Že prvi večer je bila cerkev natlačeno polna. Vsak je bil ginjen, ko je zagledal veliki misijonski križ in zaslišal lepo pesem: »Srečni in zlati čas svet'ga misijona«. Najbolj pa so šle faranom do srca lepe pridige gospoda misijonarja. Z gorečimi besedami je opominjal rojake, naj ohranijo vero, katero so podedovali od svojih krščanskih prednikov in da naj tukaj ravnotako čed-nostno in pobožno živijo, kakor nekdaj v kato- liški stari domovini. Do petsto ljudi je prejelo sv. zakramente, med njimi tudi taki, ki niso bili že leta in leta v spovednici. V nedeljo 17. marca, na zadnji dan sv. misi-jona sta se ustanovili dve novi cerkveni družbi, in sicer družba presv. Srca Jezusovega za odraslo mladino obojega spola in pa Marijin vrtec za šolarje. Marijinih družb ni bilo mogoče ustanoviti, ker je odraslih otrok še premalo. Pozneje pride gotovo tudi to. V procesiji so se podali mali kandidatje in kandidatinje v cerkev, kjer je imel gospod misijonar podučljiv govor o pogostem sprejemanju sv. zakramentov. Po govoru je bil sprejem. Tudi k že ustanovljeni materni družbi sv. Ane je pristopilo veliko število novih članic. Po končanem obredu so se dali udje Marijinega vrtca fotografirati. Na sliki vidite male slovenske Amerikančke, rojene na prostih ame-rikanskih tleh. So pa tudi zavedni Slovenci in Slovenke, vešči materinega jezika, katerega se nikoli ne sramujejo. To dela slovenska farna šola. To je cvet tukajšnje slovenske fare in naselbine. Da bi ostali vedno zvesti svoji veri, svojemu narodu in svojemu materinemu jezikul Omenjeni sv. misijon je bil prvi v zgodovini te fare. Upajmo, da bo obrodil veliko dobrega sadu Bogu v čast in našim faranom v duševni blagor. V tebe, Gospod, sem zaupala. (Na Irskem leta 1877.; Vse tiho kakor grobna jama; po cerkvi se razliva mrak. — Le tam še deklica je sama sklonila se na mrzli tlak. Kaj hoče pač v tej uri kasni, dekletce, tako žalostno? A glej, očesci njeni jasni zaupljivo v oltarček zro! Ročica se z ročico sklepa v molitvi bogoljubni tej, in pot do Jezusa luč lepa, luč večna vodi, kaže jej. 1 am pred oltarjem luč trepeče, tja pelje jo, tja kaže pot... Otrok hiti, vsa polna sreče, saj tukaj biva njen Gospod. »Oj moli, moli za očeta ...« — jej mati tožno rekla je, — »da duša bila bi oteta . ..« Dekletce v cerkev steklo je. Noben se v cerkvi glas ne čuje, le večna luč razliva žar. Dekletce urno se sezuje in bosa spleza na oltar. Otroško, glej, pritisne lice na tabernaklja vratica. »Si, Jezus, tukaj? moje klice poslušaj!« vdano šepeta. Vse mirno, mrtvo, kakor preje, odgovora, glasu pa ni. Potrka v drugo še srčneje: »Si, Jezus, tukaj?« ponovi. In znova tiho. Trka v tretje in iste šepeta prošnje. Kako obraz in glas jej vnet je, kako v željah drhti srce! Mar Jezus tem željam, tej veri bi mogel se ustavljati? pustiti mogel svoji hčeri prošnje gorke ponavljati? Nikakor! Čuj, besede svete iz tabernaklja izzvene: »Da, tukaj sem, o moje dete, kaj hoče, kaj želi srce?« Prisrčno deklica odvrne: »Tega Te prosim, moj Gospod, da moj se oče spreobrne, da vrne se na pravo pot!« — — Po malo dneh do hiše božje z dekletcem oče njen hiti . . . Očetu je pri srcu ložje, obraz otroku ves zan! Angelar Zdenčan. Po svetu. Sv. oče Pij X. so praznovali dne 2. junija 77letnico rojstva. Došlo je ta dan v Rim veliko brzojavnih častitk, ki so jih poslali vladarji in drugi dostojanstveniki. Nastop novega nuncija na Dunaju. Apostolski poslanik msgr. Rafael Scapinelli je bil sprejet v slovesni avdienci pri cesarju na binkoštni torek. 2. sličica iz »Družbenika Marijinega«. f Škof dr. Lavrencij Mayer. Dne 13. maja je umrl na Dunaju v visoki starosti dvorni župnik, škof dr. Mayer. Bil je spovednik našega cesarja in njegov osebni prijatelj. Svoj čas je vzgojeval tudi več nadvojvodov in nadvojvodinj. Novi župnik na cesarskem dvoru na Dunaju. Namesto umrlega dvornega župnika dr. L. Mayer-ja je izbran kot župnik cesarskega dvora višji dvorni kaplan dr. Ernst Seydl. Star je 40 let. Dvorna župnija šteje 380 duš, to so cesarski uslužbenci i. dr. Dvorni župnik je tudi spovednik cesarjev. Katoliška unija je imela dne 29. in 30. maja osnovno zborovanje na Dunaju. Došlo je okrog 400 odposlancev, ki so v navduševalnih besedah poudarjali potrebo združenja in enotnega ravnanja vseh avstrijskih katoličanov. Da bi le kmalu sledila dejanja! Katoličani v Belgiji zmagali. Dne 2. junija so bile volitve za državni zbor v Belgiji. Združeni liberalci in socialni demokratje" so napeli vse moči, da bi dobili povodce v roko in da bi vladali po francoskem in portugalskem vzorcu. Toda opekli so se, četudi so delali in razbijali shode katoličanov tako, da kaj takega Belgija še ni videla. Vse laži in vse denarne množine niso nič pomagale. Katoličani so si priborili še večjo večino nad vsemi nasprotniki, kot so jo imeli poprej. — Večina katoličanov v belgijski zbornici znaša sedaj 20 glasov, dočim so poprej imeli samo 6 glasov več nego združeni nasprotniki. Zavednost in odločnost katoličanov se je izborno obnesla. Lurd. Početkom maja so zdravniki potrdili pet izrednih ozdravljenj. O priliki dunajskega romanja je sprejel v Lurdu duhovni voditelj Dunajčanov, P. Edv. Fischer S. J., javno v baziliki v katoliško Cerkev neko gospo, ki je bila pred 33 leti odpadla od vere in je bila poročena z nekim judom. Novo versko življenje na Francoskem. Odkar obstoji zakon, ki je oropal cerkve in duhovščino, se kaže vedno več vneme za versko in cerkveno življenje. Samo v Parizu so ustanovili v tem času čez 20 novih župnij, zidali 21 cerkva, 40 jih pa še nameravajo. Kjerkoli se dvigne nova cerkev, se ustanavljajo okrog tudi katoliška društva, klubi, socialne organizacije, ki imajo vse namen utrditi krščanstvo med mlačneži v milijonskem mestu. Katoliška društva rokodelskih pomočnikov v Avstriji so dobila novega pokrovitelja v osebi dunajskega kardinala dr. Nagla, ki je s tem prevzel dedščino svojega prednika kard. Gruscha. Namesto krščanstva — praznoverje. V Parizu, kjer hoče brezbožna vlada zatreti Francozom vse, kar je krščanskega, živi danes 34.607 vedeževavk in drugih takih sleparskih oseb, ki varajo ljudi s prorokovanjem iz kart, ki počenjajo »čudovite« reči itd. Vse te osebe žive prav udobno od svojega »poklica«. Po statistiki nekega uradnika izdajo ljudje tem čarovnicam na leto okrog 73 milijonov frankov. Cerkveni razgled m Katoličani na Kitajskem bodo — kakor soditi — pod novo vladno obliko, ljudovlado, enakopravni z drugimi državljani ter imeli dostop in pravico do vseh vojaških in drugih državah služb. Predsednik Juanšikai je sprejel zadnje dni apostolskega vikarja v avdienci ter se je zelo zanimal za napredek katoličanstva na Kitajskem, obenem pa je izjavil, da bodo dovoljene tudi katoličanom vse svoboščine. Nenravnost — vzrok narodnega propada. Že večkrat smo omenjali, kako se na Francoskem 0d leta do leta krči število prebivalstva. Zdaj zopet pišejo časopisi, da je leta 1911. francosko prebivalstvo nazadovalo v primeri s prejšnjim letom za 34.869 duš. Je pač stara resnica, ki jo potrjuje zgodovina, da se tam, kjer ponehuje vera, pričenja nenravnost, ki je glavni vzrok narodnega propadanja. Na Francoskem se razdere vsako leto okoli 10.000 zakonov. Kje je tu mogoče redno družinsko življenje, ki je podlaga družbi, državi in Cerkvi?! Napredek katoliške zavesti se opaža zlasti o priliki volitev. Katoliški možje so govorili z volilnim listkom v roki na Bavarskem, zmagali so na Dunaju; za Dunajem se je obnesla katoliška Belgija, vesela sporočila prihajajo tudi že iz Francije. Pri občinskih volitvah so katoličani prodrli povsod, kjer so občinski zastopi delali težave cerkvenemu življenju, procesijam, zvo-njenju itd. Izmed 27 takih občin, ki so bile v radikalnih rokah, jih je prešlo 22 v katoliške roke. Katoliško tiskovno društvo za Ogrsko s sedežem v Budimpešti ima premoženja 223.544 K. Namen mu je, izdajati in podpirati katoliške časopise. Času primerno. Father Bernard Vaughan, znamenit pridigar na Angleškem, si je oskrbel »avtomobilno cerkev« (avtomobil je nekdo imenoval »samodrč«), ker je v nekaterih krajih malo katoličanov, pa nimajo lastne cerkve. V avtomo-bilni cerkvi so štiri okna, oltarček in klečalniki za vernike. Po domovini. Duhovske izpremembe v ljubljanski škofiji: Premeščeni so bili čč. gg.: Karel Rupnik, kaplan v Preddvoru za ekspozita k Sv. Joštu nad Kranjem; Friderik Rodič, kaplan v Slavini za eks-Pozita v Matenjo vas. — V začasni pokoj je sto-Pil č. g. Mihael Bulovec, uršulinski spiritual in katehet v Ljubljani. — Podeljena je župnija »tanga č. g. Antonu Žnidaršič, župniku v Beli cerkvi; župnija Sava pa č. g. Andreju Širaj, kaplanu v Vodicah. Umrl je v soboto 15. junija preč. g. Lovro Gantar, dekan na Vrhniki. N. v m. p.! Birmovanje o binkoštih. V ljubljanski stolni cerkvi je prejelo zakrament sv. birme oba bin- koštna dneva 2341 otrok. — V stolni cerkvi sv. Justha v Trstu je bilo birmanih 1600 dečkov in deklic. V stiškem samostanu je bil 31. maja umeščen namesto odstopivšega opata Gerarda Maier kot predstojnik P. Bernard Widman, dozdaj prior v mehrerauskem samostanu na Predarlskem. Končal je. Pesnik Anton Aškerc, ki je svoj-čas služboval kot duhovnik lavantinske škofije, zadnja leta pa živel v Ljubljani kot mestni arhivar, je umrl dne 10. junija zadet od kapi. Brez poklica za duhovski stan, v duhovniški službi ni našel sreče, med svetom pa še manj. Krenil je nesrečnež med skrajno liberalno, svobodomiselno družbo ter živel nemirno življenje; na praznik sv. Reš. Telesa ga je pa zadel mrtvoud. Zdaj je obračunal z Bogom. Želimo mu milostno sodbo božjo. — Nekaj njegovih pesmi je prav lepih in dobrih; zadnja leta je pa pisal zmešano in v svobodomiselnem duhu. Za izseljence. Društvo sv. Rafaela je doseglo, da je paroplovno podjetje Avstro-Amerikana napravilo oltar na parniku »Cesar Franc Jožef«, na katerem bodo lahko maševali potujoči duhovniki, izseljenci pa zadostili svojim verskim dolžnostim. V soboto, dne 25. maja je bil oltar posvečen; prvi je opravil najsvetejšo daritev na njem tržaški škof dr. A. Karlin, ki je imel za izseljence tudi primeren nagovor v hrvatskem in italijanskem jeziku. Enaki oltarji se bodo napravili na vseh večjih parnikih. Iz plesnega vrtinca — v večnost. Dne 2. junija se je v Ljubljani v neki gostilni na Martinovi cesti med plesom zgrudil mrtev na tla krojaški pomočnik Al. Glinšek. Med plesno zabavo mu je prišlo slabo ter je v naglici izdihnil. — Tiha pridiga za veseljake ni plesavke, ki prav brez potrebe oskrunjajo nedelje in zapravljajo težko pri-služene novce. Duhovne vaje za može se bodo začele pri Sv. Jožefu nad Celjem v ponedeljek 5. avgusta ob 6. uri zvečer. V Kronbergu se je ustanovila v nedeljo dne 14. maja mladeniška Marijina družba. Fantje so se pripravljali na to lepo slovesnost s tridnev-nico, katero je imel č. g. Bonaventura Savec, kapucin iz Križa. Prav ganljivo je bilo, ko so fantje pred sprejemom vpričo cele cerkve obljubili Mariji zvestobo. Dal Bog, da bi se utrdile in razširile tudi drugod deške Marijine družbe. Primorski romarji na Brezjah. Mater božjo na Brezjah so obiskali in počastili romarji iz Kromberga, Grgarja in Ravnice 23. maja. Obenem so pohiteli tudi na Bled. Šolske sestre so prišle v Gorico in sprejele gospodinjsko šolo. Za sedaj se je oglasilo blizo 23 učenk. Slovenski starši lahko z veseljem iz-roče tem redovnicam svoje hčere. Torej vendar enkrat vsaj ene slovenske redovnice v Gorici! Dal Bog, da bi se njih delokrog razširil tudi na vzgojo druge šolo obiskujoče slovenske mladine! Upajmo, ako se bodo potrudili za to poklicani faktorji. Francoska je sicer izgnala redovnice, a ljudstvo in mirno sodeči jih pogrešajo. Cerkvena vest. Začetkom meseca junija je prevzvišeni knezonadškof goriški obiskaval goriške cerkve. Birmancev je bilo v Gorici na binkoštne praznike skupno 460. Tridnevnica se je vršila 7., 8. in 9. junija v kapucinski cerkvi za slovenske otroke, zlasti za višje razrede. Govore sta imela preč. g. Rafael Bogataj in o. Joahim Ferk. Skromno vprašanje. Kdaj mislijo poklicani faktorji v Gorici ukazati in priporočiti gojen-k a m nekaterih samostanskih šol, pozdravljati duhovnike tudi na cesti? — Dalje: Ali je prav, da kateheti slovenskih, laških in nemških javnih šol priporočajo in ukazujejo isto storiti svojim učencem in učenkam? ga je imel č. g. Krivec do prvoobhajancev. Lju ta dan smo blagoslovili novo družbino zastavo, obenem pa znatno pomnožili vrste naših Marijinih hčera. Obojno slovesnost je izvršil g. škofijski voditelj Marijinih družb, ki je imel imenovano nedeljo v župni cerkvi sv. Pavla tri govore. Po 11 letih svojega obstoja je dobila dekliška družba drugo — novo zastavo. Dragoceno delo je iz-gotovila v splošno zadovoljnost gospodična Satt-nerjeva. Bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so tako rade volje prispevali za prapor Marijin. Še prav posebno zahvalo pa je dolžna družba gospej Petričevi iz Verda, ki je kot poznana prijateljica in pospeševateljica našega gibanja kumovala novi zastavi ter s svojo velikodušno radodarnostjo veliko pripomogla do tako krasne zastave, ki bo fari v ponos in Mariji v čast. Novo zastavo je neslo v cerkev deset belo oblečenih deklic na višnjevih trakovih; tem je sledila družba v dolgem sprevodu. Po končanem govoru se je blagoslovila in razvila zastava. Nato se je vršil sprejem novih članic. Kako gin-ljivo je bilo videti, ko je 42 mladih junakinj neustrašeno priseglo pri pravkar blagoslovljeni zastavi zvestobo Mariji! Po končani slovesnosti v cerkvi se je podala družba v prostore stare šole, kjer ima mesečne shode. Tu se je zahvalila prednica g. škofijskemu voditelju Marijinih družb ter gospej kumici za njeno naklonjenost in požrtvovalnost. Naslednji dan, t. j. 20. maja, je pohitelo 120 naših deklet na Dobrovo, kjer so zopet v družbi svojih tovarišic iz vrhniške dekanije obnovile prisego deviški svoji Zaščitnici. Sv, Trojica v Halozah. Proslavili smo tro-jičko nedeljo na prelep način, ko je naša mladež slavila svojo mladinsko slavnost, prvokratnega slovesnega sprejema deklet v Marijino družbo in ustanovitev Mladeniške zveze. Čeprav so na naša dekleta sipali hudobni ljudje ognjeno žveplo psovk in obrekovanja, vendar še se jih je odločilo stopiti pod beli prapor Marijin 73 mladenk. Krščanska dekleta, ne ustrašite se klevetnikov in sovragov v človeški podobi saj en prijazen pogled na Brezmadežno, en ljubek smehljaj njenih ustnic vas odškoduje za vso slavo sveta! . . . Iz Šmihela pri Novem mestu. V naši dekliški Marijini družbi je nad 200 deklet. V Marijinem vrtcu se vzgaja nad 100 deklic. V nedeljo po procesiji sv. Rešnjega Telesa smo imeli skupen obed v samostanu. Pri kosilu se je lesketala mesto našega slovečega dolenjskega vinca čista voda v kozarcih. Prepevale smo lepe narodne pesmi ter slavile našo drago domovino. Nato smo se zbrale pred Marijinim kipom, zapele še par družbenih pesmi, katerim je sledilo srečkanje. Prečastiti gospod župnik voditelj naše družbe so poslali mesto sebe častitega gospoda kaplana, da so nam povedali v njih imenu nekaj prekoristnih naukov. Pri tej priliki smo ustanovile tudi družbo treznosti, ki šteje 25 članic. Sicer Vam pa spo- ročimo o tem obširneje prihodnjič. Pri nas imamo sedaj štiri odseke: za češčenje presv. Reš-njega Telesa, za pogosto sv. obhajilo, apostolstvo sv. Cirila in Metoda, pa treznostni odsek. Še enega nam manjka kajne, namreč odsek za razširjanje »Bogoljuba«. No, tudi tega preskrbimo. Pa prav pridno bomo agitirale. Kajne, gospod urednik, da nismo še zaspali, pa tudi ne bomo. ,Treznostni odsek Vas gotovo najbolj razveseli. Saj je pa ta družba res prava potreba v naši Dolenjski, ko skoraj vse nezmerno pije! Prihova. Z veseljem naznanjam vsem, ki se trudijo širiti bratovščino Marije kraljice src, da se tudi pri nas kaj lepo razcvita sad njihovega truda; z veseljem se Mariji izročamo in ena drugo spodbujamo k novi gorečnosti do Marije. Samo žal, da se še tupatam sliši, da katera pravi, jaz bi tudi vstopila v to bratovščino, ko bi ne bilo treba nazunaj svetinjice nositi. Predrage, ali bi nam Marija ne storila lahko nasprotno, ko bi me njo za kakšno pomoč prosile? Ali bi nam ne odgovorila: Jaz bi vam že pomagala, ko bi se ve mene ne sramovale? Pogum torej predrage! O, ko bi mogla, bi klicala na vse kraje sveta: Če še ima kdo kaj srca in ljubezni do Marije, izročite se njej! Oh, ko bi svet spoznal, kolika sreča in radost je, po Mariji z Bogom občevati! Pa to more razumeti le tisti: kdor se je že popolnoma v Marijine roke izročil. Ptujska okolica. V nedeljo, dne 19. maja, smo zjutraj spremili eno družbenico, Marijo Rašl, na pokopališče; popoldne pa dve družbenici z belima oblekama in venčki na glavi, okoli vratu na višnjevem traku Marijino svetinjico, k glavnemu oltarju k poroki. Po večernicah pri zborovanju »Dekliške zveze« pa se je uprizorila lepa šmarnična igrica s petjem. Lani so se podale tri družbenice v samostan; letos zopet dve, Vseh pet družbenic je šlo v Dunajsko Novo mesto. — Zopet se pripravljajo mladeniči in dekleta za slovesen sprejem v Marijino družbo. Svečina (Štajarsko). Pred kratkim sta bili tu ob narodni meji v Svečini ustanovljeni obe družbi: sinov in hčera Marijinih. Dekliška družba šteje 99 čvrstih dobromislečih braniteljic svete in narodne stvari. In četa mladeniška, še sicer mala po številu, 19, je vendar trdna v bojih za vero in domovino. Obe družbi sledita redno družbenim pravilom in izven cerkve v župnijskih prostorih prirejata sestanke, kjer se s pošteno izobraževalno in srce blažilno zabavo priučujeta potrebnega za življenje. Pohvalno omenjam posebno dekleta, ki pridno predavajo o gospodinjstvu. Ustanovili bodemo tudi odseke. Imeli smo v tekočem letu razne pobožnosti, kakor sv. mi-sijon, shode III. reda in evharistično pobožnost. Hvaležni smo duhovnemu voditelju g. župniku Vidu Janžekoviču za prireditve in mu tem potom kličemo prisrčni: Bog plati! Ker se ravno v obmejnih krajih naseljuje nemškutarstvo, košati liberalizem in protestantizem, je pre-potrebno, da se širi tudi naša krščanska organizacija in se bori z orožjem čednostnega življenja proti nasprotnikom vere in domovine. Sv, Jurij ob južni železnici. Imamo mlade-niško in dekliško zvezo, ki prav dobro delujeta. Meseca februarja smo imeli sveti misijon, in takrat smo pri svojih stanovskih naukih slišale, da se ustanovi dekliška Mar. družba v naši fari. Prva nedelja v majniku je bila odločena za slovesen sprejem. Prišli so č. g. superijor od Sv. Jožefa nad Celjem. Popoldne je bila pridiga za Marijine otroke in nato sprejem. Sprejetih je bilo 191 deklet. Predoslje. Tudi v naši mladeniški M, D. smo se malo zganili. Poživili smo treznostni odsek, h kateremu se je priglasilo 15 članov, med njimi dva popolna zdržnika. Dal Bog, da bi ti tudi drugim bili zgled zdržnosti od pogubnega žganjal Osnovali smo tudi evharistični odsek za češčenje presv. Rešnjega Telesa. V ta namen so se razdelili člani v pet skupin, ki se vrstijo ena za drugo ob nedeljah in praznikih. Iz Mekinj. Kaj veselo se razvija ter narašča tukajšnja bratovščina Marijinega prečistega Srca. Udov šteje že nad 4000. Vsako četrto nedeljo popoldne se zbirajo udje bratovščine k bratovski pobožnosti v mekinjski župni cerkvi, kjer se vnemajo v vedno prisrčnejši ljubezni do materinskega Marijinega Srca. Najveselejši dan za bratovščino in za celo okolico pa je vsako leto šesta nedelja po Veliki noči. Na to nedeljo se vrši krasna in ganljiva procesija s kipom Marijinega Srca, ki ga nosijo belo oblečene deklice. Letos je bila ta procesija izredno veličastna. Vreme je bilo krasno. Ogromno ljudstva se je zbralo iz cele okolice. Razlegale so se glasne molitve in pesmi. Marsikomu je porosilo oko ob pogledu te množice, ki jo je zedinila ljubezen do nebeške Matere. Kakor vsako leto, tako je tudi letos vodil procesijo č. g. kanonik J. Sušnik. Tudi ob-hajilna miza je ta teden zelo oblegana. — Taki veseli prizori nas utrjujejo v prepričanju: Dokler se bo naše slovensko ljudstvo s tako vnemo oklepalo svoje nebeške Kraljice, se ne bojimo zanj. Železniki. Pri nas se je binkoštni ponedeljek popoldne po litanijah sprejelo precejšnje število mož in žena v Marijino družbo, katera se je v naši župniji sedaj na novo ustanovila. — Naša dekliška Mar. dr. sedaj moli vsako nedeljo po litanijah molitveno uro. To bomo tudi me izpolnile, kar smo brale v »Bogoljubu«, namreč: Da bomo vsaj enkrat na mesec darovale sv, obhajilo za sv. očeta in enkrat molile zanje molitveno uro. — Bratovščina sv. Cirila in Metoda se je tudi pri nas ustanovila že pred par leti; toda videti je, da je nekako pozabljena postala. Zato kličemo sedaj, ko se približuje praznik sv. Cirila in Metoda, naj bi se mnoga srca vnela za to prekoristno bratovščino, ki deluje za blagor razkolnih Slovanov. Nalaga le malo vsoto za plačati na leto, namreč 24 vin., za moliti pa vsak dan en očenaš in češčenomarijo. — Podaje nam pa bogati zaklad sv. odpustkov, — Približuje se tudi praznik sv. Janeza Krstnika, patrona treznosti; torej fantje in dekleta na noge za abstinenco! Pomislimo, kako se žali presv. božje Srce Jezusovo ravno z nezmernostjo v pijači! — Zadostujmo mu vsaj mi na ta način, da stopimo v treznostni odsek, ki nam nalaga malo zatajevanja, pa obeta veliko plačilo v nebesih! Želimlje. 2. junija popoldne je prihitelo mnogo duhovščine v prijazno Želimlje k blagoslovitvi zastave dekliške Marijine družbe. Kumo-vala je g. Schantejeva. Preč. g. dekan Kolar je po primernem nagovoru blagoslovil zastavo in sprejel nekaj novih članic v družbo ob sviranju jorlovske godbe iz Št. Jurija in ob navzočnosti dekliških družb iz Sostrega, Iga, Šmarja, Št. Jurija in Roba z zastavami. K sklepu se je na odru pred cerkvijo spominjal g. dekanijski voditelj Plantarič desetletnice ustanovitve te družbe, žeieč ji, naj bi v pomnoženem številu obhajala drugo desetletnico. Globasnica na Koroškem. Na Kristusov vnebohod je bil za našo župnijo dan, ki ga je zares naredil Gospod. Bila je slovesna ustanovitev Marijine družbe, izročilo se je v Marijino varstvo 37 deklet. To je lep sad svetega misi-jona, ki se je obhajal koncem februarja. Ustanovili so družbo č. g. Martin Erlich, prelat v Celovcu. Da je bila slavriost še lepša, je prišla sosednja Marijina družba iz Št. Lipša s svojo zastavo navduševat naša dekleta s krasnimi družbenimi pesmi in lepim zgledom. Bodi omenjeno, da je sedaj že dvanajst Marijinih družb na Koroškem, kar je seveda proti Kranjski in Štajerski malenkost. Kvišku! kličem vsem koroškim poštenim dekletom, vzdramite se in združite se že enkrat pod Marijino zastavo, ki je potrebna za vsako župnijo koroško! Marijina hči. Solčava. »Bogoljubove« parole tudi pri nas po možnosti izvršujemo. Število »Bogoljubovih« naročnikov je poskočilo letos od 20 na 45, za našo malo gorsko župnijo (768 duš) gotovo častno število. Na trojiško nedeljo se je vršil slovesni sprejem 36 deklet v novoustanovljeno Marijino družbo. Tako hočemo z Marijino pomočjo poglobiti versko življenje. Sv. Križ pri Trstu. Od 3. do 10. decembra 1911 smo obhajali tukaj sv. misijon. V tem času nas je eden oo. misijonarjev spodbujal in opominjal za Marijino družbo, za katero smo se kmalu nato oglasile. Sveti binkoštni praznik pa je bil preveseli dan, po katerem smo goreče hrepenele. Ob 4. uri popoldne smo se zbrale v cer- kvici lurške Matere božje, od katere smo šle v procesiji v veliko cerkev. Tu je imel najprej preč. gospod dekan iz Opčine prekrasen in ganljiv govor. Po končanem govoru nas je isti gospod slovesno sprejel v Marijino družbo 12 deklet. Prišle so tudi dekleta Marijine družbe iz Zgonika. Po slovesnosti smo šle skupno v prostore otroškega vrtca »Slovenske Straže«, kjer smo imele par primernih nagovorov. Isti dan se je tudi ustanovil Marijin vrtec za deklice. Iz Marijinega Celja na Goriškem. Novo cvetko smo vpletli v venec Marijinih družb z ustanovitvijo dekliške Marijine družbe v naši duhovniji. Na praznik vnebohoda Gospodovega popoldne se je vršil prvi slovesni sprejem, pri katerem je bilo sprejetih 42 deklet. Za prvikrat že lepo število. Nad polovico deklet je zdaj v Marijinem varstvu. Kaj lepo se je vršil sprejem. Sprejemanke, vse belo oblečene in z višnjevim pasom prepasane ter s svečo v rokah, so se v procesiji podale iz domače kapele v župnišču v cerkev. Pred njimi so stopale v procesiji za svojo družbeno zastavo Marijine hčere iz Ročinja in Kanala, katere so v obilnem številu prihitele pozdravit in počastit svoje nove sestre ter so jih tako nekako peljale med prepevanjem Marijinih pesmi v cerkev pred Marijin oltar. V cerkvi je sledil primernemu nagovoru slovesni sprejemni obred, katerega je opravil preč. g. dekan iz Kanala ob asistenci še štirih drugih gospodov duhovnikov. Marsikatero oko je bilo med tem obredom vsled ganutja solzno. Le en glas se je širil o ti slovesnosti po duhovniji: »Bilo je res lepo.« Spominjajte se umrlih sosester. Frančiška Florjančič, 23. maja, Št. Vid nad Ljubljano. Ivana Srebot, 8. maja, iz III. Marijine kon-gregacije pri uršulinkah v Ljubljani. Terezija Šalamon, 7. maja, na Vranskem. Marija Glaser, Hoče pri Mariboru. Ana Ravbar, 10. junija, na Repentabru. Ana Dolinar, 11. junija, Poljane nad Škofjo Loko. Antonija Tomec, 23, aprila, Sv. Križ pri Litiji, j Marija Rašl, 16. maja, iz župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju. Marija Teršelič, 11. maja, Leskovec pri Krškem. Marija Vegelj, 27. maja, ravnotam. Ivana Šubic, 15. maja, Zg. Pirniče. Frančiška Česen, 8. maja, Sp. Pirniče. O nekaterih izmed teh je prišlo obširnejše poročilo; pa povedano je bilo že večkrat, da, če ni kaj izrednega, se obširnejša poročila o umrlih članicah ne more prinašati, ker se isto prevečkrat ponavlja. Zadostuj jim ta skromen spomin-ček; večja slava jih pa čaka pri Bogu. Klici z onstran morja. (Dalje.) Poslušajmo danes pod lem naslovom še nekaj hrepenečih klicev z onstran morja. Neki misijonar-jezuit piše iz svojega mi-sijona v Ameriki: »Mnogo trpljenja, nevarnosti in napora mora prestati misijonar na svojih potih. Toda kaj za to, ako le more vsaj nekaj duš rešiti iz krempljev satanovih! Res žal, število izvoljenih je majhno. Toda če bi se tudi ne posrečilo duhovniku več ko enega samega izpre-obrnjenca pridružiti temu skrivnostnemu številu, ali bi imel vzrok, da bi jokal nad tolikimi žrtvami, ki so bile potrebne? Gotovo ne. Spomnil se bo izreka sv. Frančiška Ksa-verija: »Iti tudi na konec sveta in rešiti le eno samo dušo in nato umreti, je zavidanja vredno«. — Vendar s trdnim prepričanjem rečem: kdor se posveti iz ljubezni do Boga in do duš, po božji podobi ustvarjenih in z božjo krvjo odrešenih, da pojde obdelavat zapuščeni del vinograda Gospodovega, ne bo se mu bati, da bi njegov trud ne prinesel sadov! »Črne suknje (tako imenujejo divjaki misijonarje), črne suknje, naj pridejo sem črne suknje in z obema rokama bomo objeli vero v Velikega Duha.« Tako vzdihujejo globoko iz prsi ti zapuščeni in zmoteni rodovi. In ti vzdihi pravzaprav že krščanskih duš odmevajo od skalovja do skalovja, dokler se ne porazgube ob bregovih kakega samotnega jezera, ne da bi kdo odgovoril nanje! In če slučajno zadenejo na uho misijonarja, blo-dečega po gozdovih, kako vzdihuje njegovo srce! In ker mu je nemogoče povsod pomagati, kakor bi bilo treba, pošilja nedopovedljive vzdihe v nebo in na onstran morja, da zopet nanovo obude apostolsko gorečnost: O, imejte usmiljenje s temi tisoči ubogih, razkropljenih divjakov, ki so nevedni ko živali po gozdovih in jih pokončavajo mraz, lakota, kuga, najgroznejša praznoverstva! Na široko odpira proti njim, da jih požre, svoje žrelo brezdno, kjer gore na večno tisti, ki jih je podjarmil. Le glejte na ta prizor, prizor, tako žalosten, a vendar resničen, glejte in nikar se ne utrudite; uprite vanj oči, nastavite ušesa, pošljite sem misli, srcu ukažite, naj se '.ukaj mudi, in kmalu bote imeli sočutje s temi ubogimi dušami. In ne boste imeli nobene druge želje več, kakor pohiteti semkaj na pomoč toliko nesrečnim, da razgrejete z nebeškim ognjem te mrzle kraje.« Naj dobi tukaj prostorček še kratko pisemce ubogih divjakov, in to tem bolj, ker nakratko a dobro označuje razpoloženje med divjaki; pisano je na predstojnika misijonov: »Veliki oče, pišemo Ti, ne da bi Te poznali, Vemo pa, da nas ljubiš. Pa tudi mi Te ljubimo, ker si Ti tisti, ki nam pošiljaš črne suknje. Mi smo se naučili svete vere, A onstran nas v gozdovih je še toliko naših bratov, ki je še ne znajo. Zelo so nesrečni. Ti imaš dobro srce, pošlji nam misijonarjev, da nas vodijo v nebo. Mi jih bomo z veseljem sprejeli in nič jim ne bo manjkalo, gospodarji nam bodo v naših kočah in mi jih bomo vedno ubogali.« Še en klic iz Afrike! Pater Borghero tako-le končuje svoje poročilo iz Dahomeja: »O, da bi se mogla mladina naših domačih krajev povzpeti v višine plemenite požrtvovalnosti! Mi smo po usmiljenju božjem prejeli milost svete vere, občutili smo, kako nebeška ljubezen razplamtuje srca. Ali bi se mogli veseliti teh tako velikih dobrot, ne da bi se čutili dolžne, podeliti jih tudi drugim? Nešteto ljudi, ustvarjenih od Boga, ječi pod krutim gospodstvom satanovim; ali smemo misliti, da res ljubimo bližnjega, če ostanemo brezčutni spričo tolikega gorja? Dobrotni Bog nas je kar obsul z vsakovrstno srečo in mi bi zapirali svoja srca in bi ne hoteli vsaj nekaj malega od te sreče podeliti toliko nesrečnim bratom?« (Dalje.) Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije. Letno poročilo. Letos je minulo 60 let, odkar je bila bratovščina sv. Cirila in Metoda od škofa Slomška ustanovljena (leta 1852.) in od papeža Pija IX. potrjena ter z odpustki obdarovana. Ker je »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« le v Slomškovem duhu prenovljena bratovščina, zato letos tudi Apostolstvo slavi šestdesetletnico svojega obstanka. Tri leta so pretekla, odkar smo Apostolstvo vpeljali v ljubljanski škofiji, in v tem času smo se prepričali, da smo mogli samo zato doseči toliko uspeha, ker smo delali v duhu škofa Slomška. Veliko pobožnih vernikov ljubljanske škofije se je še spominjalo Slomškove bratovščine sv. Cirila in Metoda; vsi ti so se radi oklenili Apostolstva. Sam odbor Apostolstva je ravno iz Slomškovih spisov o bratovščini sv. Cirila in Metoda ter o vzhodnih misijonih zajemal največ vneme za razširjanje naše apostolske bratovščine. Velikokrat smo verne Slovence z lepimi Slomškovimi besedami navduševali za misijonsko delo, in te besede, v katerih še vedno diha sveta gorečnost Slomškova, so res zbujale sveto navdušenje za našo misijonsko bratovščino. Le na ta način smo mogli doseči, da šteje Apostolstvo že nad 23,000 udov. Kakor lansko leto, tako se tudi letos izmed vseh župnij zunaj Ljubljane najbolj odlikuje Škofja Loka z 1200 udi. Zelo se odlikujejo župnije Cerklje pri Kranju (850), Križe pri Tržiču (533), Komenda, Mengeš, Dobrnič, Polica, Žužemberk in še mnoge druge; mala župnija Rakitna ima med svojimi 600 dušami 256 udov. Natančneje število udov je navedeno v knjižici »Kraljestvo božje na Jutrovem«. Splošno je doseglo Apostolstvo največ uspeha v onih župnijah, v katerih se je delo v zmislu pravil razdelilo med zaupnike in so se ustanovile skupine z nabiralcem ali nabiralko na čelu. V tem oziru so največ storili misijonski odseki Marijinih družb; temu se ne čudimo, saj smo v lepi knjigi »Marijino kraljestvo na Jutrovem« dokazali, da bo vsak Marijin častivec rad sodeloval pri našem misijonskem delu. Čisti dohodki 5947 K 55 vin, so se tako-le razdelili: za bolgarski katoliški tisk 1057 K 50 vin., za škofijsko cerkev v Odrinu 500 K, bolgarski duhovski zvezi v Odrinu za razne misijone 1580 K, za Macedonijo 1550 K, za bolgarsko misijonišče 170 K, za popotne stroške bolgarskim misijonarjem 135 K 40 v., za svetinjice in rožnevence za misijone 54 K 64 vin., za razne misijone na Jutrovem 350 K, za cerkvene potrebe Slovencev v tujini 300 K, za Bosno 250 K. Vrhutega je bosenski odsek zbral nad 1500 K za Bosno. Redni dohodki Apostolstva so se torej zvišali za kroglo 1000 kron, in sicer posebno zato, ker so mnogi udje začeli redno dajati po 30 vinarjev (namesto po 24 vinarjev), drugi pa po 40 vin, (tisti, ki želijo letno opročilo), nekateri celo po kroni. Par vinarjev se posameznemu udu skoraj nič ne pozna, pri toliko tisočih udov pa se na ta način podpora za misijone zviša za tisoče. Zato prosimo ude, da prostovoljno kaj več prispevajo kakor znaša neznatna udnina, ker s tem si povečajo zasluženje pred Bogom in hkrati olajšajo delo gg. poverjenikom in zaupnikom, UspehL Apostolstvo je doseglo velike uspehe v domovini, pa tudi v vzhodnih misijonih se očitno kažejo uspehi naše združene molitve in naše dejanske podpore, Resnične so besede Slomškove: »Večje ko bo naše število, večja bo naše združene molitve moč, tolikanj obilnejša ubogim oslepljenim razkolnikom razsvetljenja luč in pomoč; toliko lepše pa tudi naše veselje in plačilo,« Največji naš uspeh je, da smo bolgarske misijonarje združili v duhovsko zvezo sv. Cirila in Metoda. Ta duhovska zveza v odrin-ski škofiji, ki obsega velik del Turčije in celo Bolgarijo, bo poskrbela, da se bo odslej misijonsko delo vršilo po enotnem načrtu. Misijonarji se bodo medseboj podpirali in se večkrat posvetovali, kako bi se mogla sveta vera še bolj razširjevati; poskrbeli bodo tudi, da se bode podpora, poslana za njih misijone, pravilno razdeljevala in previdno porabljala, Slovenci smo zvezi bolgarskih misijonarjev obljubili posebno pomoč in s tem prevzeli veliko breme, ki ga bomo mogli le potem zmagovati, če se bodo darovi za bolgarske misijone še pomnožili. Misijonarji nam poročajo o veselem napredku misijonov, a prosijo nas tudi gmotne pomoči; posebno nujna je pomoč za cerkve v Derviški Mogili, Gadži-lovu, Ak-Bunarju in Lisgarju na Turškem. Velik uspeh smo dosegli tudi s tem, da sta se z našo pomočjo ustanovila dva bolgarska katoliška časopisa, ki bodeta veliko pri- pomogla, da se bo prava vera hitreje širila po Macedoniji, odrinski okolici in Bolgariji. A zato bomo morali za bolgarski katoliški tisk vsako leto darovati vsaj okoli 1500 kron. Te uspehe Apostolstva pripisujemo posebnemu blagoslovu božjemu na priprošnjo velikih svetih misijonarjev Cirila in Metoda ter Device Marije, Te uspehe pa pripisujemo tudi škofu Slomšku, ki nam je pomagal, da smo zadeli pravo pot v srca našega vernega ljudstva. Škof Slomšek je zadnjih deset let svojega življenja nežno skrbel in navdušeno delal, da bi se bratovščina sv, Cirila in Metoda pri nas udomačila in priljubila. S tem je pripravil pot Apostolstvu. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda ima torej zadosti vzrokov, da se navdušeno udeleži proslave petdesetletnice Slomškove smrti, ki se bo praznovala letošnjo jesen (Slomšek je umrl dne 24, septembra 1862). Molite posebno letos, da bi Slomškov duh med Slovenci vedno živel in napredoval. Prizadevajte si, da v letošnjem slavnostnem Slomškovem letu Apostolstvu pridobite kolikor mogoče veliko novih udov, vzhodnim misijonom pa novih prijateljev in dobrotnikov. Letošnje leto je pa za nas slavnostno leto tudi zato, ker se bode na Dunaju vršil mednarodni evharistični shod. V zadnji številki »Bogoljuba« berete, kolikega pomena je sv, Rešnje Telo za edinost in napredek svete Cerkve, za napredek katoliških misijonov. Spominjajte se torej še posebno letos Apostolstva in jegovih namenov pri sv, obhajilu in sploh pri češčenju sv, Rešnjega Telesa; udeležite se v obilnem številu ure molitve, ki se bo prvo nedeljo v juliju opravila v namen Apostolstva. Potem smemo upati, da se bodo letos naši apostolski bratovščini zelo razširile one peruti, katere škof Slomšek tako lepo opisuje z besedami: »Molitev in miloščina sta dve peruti, po katerih leti evangeljski glas po vsi zemlji«. Naš bosenski novomašnik Ivan Ribičič. Prijatelji bosenskega misijona že poznajo ime našega letošnjega novomašnika, ki smo ga na prošnjo očeta Puntigama sprejeli za svojega brata. Ko pišemo te vrstice, se ravno pripravlja razstava daril, ki so jih dobri Marijini otroci poslali od blizu in daleč. Vsem na čelu se je odlikovala dekliška Marijina družba v Trstu, V seznamku darov lahko vidi vsak, koliko so darovale te blage hčerke Marijine za novomašnika. Tem in vsem bodi tisočera zahvala za vso ljubezen in ljubeznivost! Kdor rad da, dvakrat da. Poslani darovi so lepi, dragoceni, a še dragocenejše so ljubeznive besede, s katerimi so dobre sestrice poslale dar svojemu najmlajšemu bratu v Bosni. Da bode Bog vsak vinar in vsak trud in sleherno stopinjo bosenskim dobrotnikom nagradil z napolnjeno, vrhano, nasipano mero, kdo bi dvomil o tem. Razstava za bosenskega novomašnika se je otvorila na praznik sv. Antona, mogočnega zaščitnika Bosne, in je bila odprta na praznik Srca Jezusovega in še dva dneva. To je dejansko češčenje božjega Srca, ako oskrbimo mladega, nadepolnega duhovnika z najpotrebnejšimi rečmi. Gotovo bo šel z večjim Pogumom in z večjim veseljem na misijonsko delo, in čeprav nima ne očeta ne matere, se bo čutil osamljenega, zapuščenega. Vračal bo ljubezen s svojo molitvijo. Kakor smo obljubili zadnjič, hočemo danes podati seznam darov, ne le tistih, ki so dospeli v Ljubljano za novomašnika, ampak sploh vseh, namenjenih za bosenski misijon, kolikor jih še ni bilo objavljenih v »Bogoljubu«, * * * I, Darovi v denarju od 1. januarja do 10, junija 1912: Neimenov. po č. P. Kunsteljnu 20 K. — Kolšek Franica, Sv. Peter v Savinjski dolini, 20 K. — Čatar Ivana za bosensko zemljo 4 K, — Grmek Nežika za bosensko zemljo 4 K. — Grmek Ana za bosensko zemljo 4 K, — Tomše Uršula za bosensko zemljo 4 K, — Uovar Marija za bosensko zemljo 4 K. — Marjeta Sprogar za bosensko zemljo 4 K. — Š. M. za bosensko zemljo 4 K. — Neimen. po č. dr. Merharju za bosensko zemljo 8 K. — Za razglednice č. g. dr. Jančič, Sv, Peter v Sav. dolini, 10 K. -— Za razglednice č. g. F. Koželj, Sv. Duh v Ločah, 10 K. — Za razglednice in podobice Marija Drev, Petrovče, 20 K 60 vin. — Za razglednice gospa Jul. Stern, Maribor, 6 K. — Za razglednice Kosec Ivana, Ljubljana, 3 K. — Za razglednice in podobice gdčna. Iva Jager, Zagorje, 36 K. — Za razglednice M. Št. 1 K, — Za razglednice T. Čuješ 1 K. — Za razglednice in podobice gdčna, Ang. Cerar 1 K, — Za razglednice Mar. Malovrh 5 K. — Za razglednice gdčna. Schoff 4 K 20 vin. — Iz nabiralnika pri Ničmanu koncem marca 7 K 20 vin. — Neka bolna oseba po č. g. P. Likarju, Št. Jernej, 15 K. F. Češnovar 2 K. — A. Češnovar 1 K. — H. Brvar 40 vin. — Gdč. Zorman 2 K. — K. Lavrič 2 K.__ Cilka Krek 1 K. — M. P. 1 K. — M. Sitar 1 K. Neim. po gospe Kurnik 1 K. — A. Trdic 1 K. U. Markovič 2 K. — F. Šubic 2 K. — M. Babič 1 K. — M. Črne 1 K. — N. Nežka 1 K. — I. Veber 1 K 20 vin. — N. Ivanka 1 K. — M. Jesih 1 K. _ Dr. A. Ratajc 1 K. — Neim. po gospe Kurnik 1 K. — Neim. po gospe Kurnik 40 vin. — H. Kalčig 20 vin. — M. Daks 1 K. — Gdčna Opeka 1 K. — F. Florjančič 1 K. II. Različni darovi za novomašnika: Gdčna C. Krek 1 svetilko, 1 svečnik. — I. šumi 1 pleh- — Neimenovan za sirote, Ljubljana, 10 K. — Helena Zagorc od dekliške zveze, 10 K. — Neimenovan za kruh sv. Antona, 2 K. — Dekl. Mar. družba Št, Jernej za piruhe bos. mladine, 41 K 52 vin. — Za Mar. dom dekl. Marijina družba Tržič, 20 K. — Neimenovan iz Hajdina za Mar. dom 13 K. — Iz nabiralnika pri Ničmanu do junija 11 K 40 vin. — Za novomašnika: Neim. 2 K. — Neim. oddala na porti pri sv. Jožefu 1 K. — Neim. iz Zavodne pri Celju 60 K. — Neim. po č. g, Potokarju, Tržič, 2 K. — Jožefa Belak, Maribor, 4 K. — Alojzij Seljak, Dule, 2 K. — Neim. iz Ljubljane 10 K. — M. R. 1 K. — Po gospe Gori- Misijonarji-lazaristi, duhovniki in bratje v semenišču v Zeitenliku (Macedonija). čanovi neimen. 2 K. — Slovenka z Dunaja 5 K. — Ga. Jeglič 3 K. — Ga. Zoreč 1 K. — Dekl. Mar. družba, Ježica, 15 K. — Dekl. Mar. družba v Kopanju 24 K. — M. Josin 1 K. — Neim. po P. Kunsteljnu 1 K. — Ter, Rozman 10 K. — Zbirka ge, Goričanove 20 K, — Jera Medja, Tuhinj, 1 K, — Dekl. Mar. družba pri sv. Jakobu v Ljubljani 21 K 72 vin. — M. Sadar 1 K 60 vin. — M. Šolar 1 K. — M. Jakopič 60 vin. — I. Vreček 60 vin. — J. Jernejčič 1 K. — Kati Črnič 1 K. — Neim. po gospe Kurnik 1 K. — P. Bucek 40 vin. — Neim. po gospe Kurnik 40 vin. — F. Mazollini 40 vin. nato škatlo. — Gčna M. Kessler 1 križ. — U. Markovič 1 stojalce za uro, 2 podobi v okvirju. — M. Mihelič 1 krtačo za obleko. — Neim. kip Mat. božje iz porcelana. — M. Blaznik 1 solnico. Neim. 2 angelčka iz porcelana. — A. Kocmur mlin za kavo. — M. Gregorač 2 svečnika, 1 ce-dilko, 1 kaserolo in pokrovčke. — A. Žibert 1 zim. srajco. — Ga. Hafner 2 plehnati škatlji. --K. Zoreč mizni prt. — Ga. M. Kurnik 1 steklenico in 6 kozarcev. — F. Kurnik 1 šatulo s pisalnim orodjem. — K. Trpin 1 kafindel. — Gospa Agnolla 2 lonca, 2 kozarca, 2 skledi iz porcelana, __A. Trdiš 2 para copat. — Dekl. Mar. družba v Trstu: 1 štolo, 1 plašček za obhajanje, 1 biret, 1 vrečico za hr., 1 kropilnik, 1 črnilnik, 4 podobe v okvirju, 6 srajc, 1 ducat spod. hlač, 6 jopičev, 1 duc. obrisač, 2 duc. žep. rutic, 1 duc. zim. nogavic, 1 zglavnik iz žime s tremi prevlakami. — Eliz. Brate, Ljubljana, 1 duc. žep. rutic. — Gdčna J. Pressl 1 kos kvač. čipk. — Ga. Ter. Šusteršič 1 kos sukna za celo obleko. -— Iv. Orehek, Ud-niat, 1 duc. žep. rutic. -— Neim. Marij, hči iz Vipave 1 oltarni prt. — Neim. pol duc. spod, hlač. — Preč. g. gen. vikar Flis od društva ved. češče-nja: 1 maš. plašč, popolna oprava za 2 ministranta, 3 humeralije, 6 korporalij, 6 purifikatorij. __Mar. Levstik, Travnik, 1 podobo, platno. — A. Čakš, Maribor, 1 mizni prt s 6 servijeti, 1 posteljno pogrinjalo. — Gdčna M. Šumi 1 rohetelj. — Vnanja kongregacija gospodičen pri Uršulin-kah v Ljubljani 1 rohetelj. — Neimenovana 1 albo. Razni darovi za sirotišnice in za bosanski misijon. Mih, Bergant, Škocijan, 1 star križev pot. — Gdč. A. Detela 1 krilce. — Lichtenturnični zavod: 8 komadov raznih starih paramentov, 1 star misale. — Ga. M. Kurnik nabrala: 61 kom. otroš. obleke, 9 parov čevljev, 2 zavitka podobic. •—• Dekl. Mar. družba Tržič 1 zaboj raznih oblačile in odrezkov. — Dekl. Mar. družba Št. Jernej 4 rjuhe, 1 moš. obleko, 3 rute, 12 klobas in za 3 K 5 vin. jajc za pirhe. — Hel. Zagorc, Žalec, 2 rjuhi. — Mater Mihaela, Škofja Loka, 1 zavitek igrač in drobnarij, 4 ruče za zvon pri žagredu. — Gdč. V. Šorn 5 knjig raznih sekiric za glasovir in za gosli, — Neimen. 3 svil. rute, 1 podkrilo, 1 obleko in nekaj drobnarij. — L Godiša 2 posteljni po-grinjali, 1 mizni prt. — T. Malovrh 2 dekl. kapici. — Neim. po gospe Kurnik 2 in pol metra klekla-nih čipk. Še enkrat vsem tisočerna hvala! M. Misijonsko potovanje P. Hristova. Bolgarski katoliški misijoni so letos napravili velik korak naprej. Najspretnejši bolgarski misijonar pater Hristov, naš znanec, je od odrinskega škofa imenovan za apostolskega vizitatorja ali nadzornika odrinske škofije; v škofovem imenu bo vsako leto po nekolikokrat obiskal vse misijonske postaje. To je posebno važno za one misijonske postaje, ki so bolj oddaljene cd Odrina in so bile doslej vsled oddaljenosti tudi bolj zapuščene. Pred Veliko nočjo se je P. Hristov vrnil s prvega misijonskega popotovanja. 0 svojem popotovanju nam je poslal naslednje poročilo : Vrnil sem se s prvega apostolskega popotovanja. Za začetek sem obiskal Pokrovan in Kajadžik; v vsaki teh dveh vasi sem se mudil po dober teden, se posvetoval z župnikom, obiskoval katoliške družine, katoličane zbiral v cerkvi in jim oznanjal besedo božjo. V Kajadžik, ki leži južno Odrina, sem se vozil štiri ure po železnici in potem sem imel še sedem ur pešpoti po hribovitem svetu. Župnik Kosta Genčev me ni pričakoval, ker ni dobil mojega pisma; turške pošte so počasne, in tako sem jaz prej prišel kakor moje pismo, ki sem ga pisal dober teden pred odhodom iz Odrina, Pa vseeno sem bil sprejet z velikim veseljem in z veliko prijaznostjo. Župnik Kosta že več kakor pol leta ni videl katoliškega duhovnika. Njegovo stanovanje slaba bajta z dvema tesnima sobama. Pri njem stanujeta njegov oče in njegova mati, ki sta prišla iz Bolgarije, da zadnja leta svojega življenja preživita pri svojem sinu; to sta pobožna starčka, ki sta celi vasi v lep zgled. Lansko leto je župnik Kosta sezidal lepo šolsko poslopje sredi vasi; v hiši je ena soba za župnikovo stanovanje. Za zidanje je dobil nekoliko podpore od slovenskih dobrotnikov, nekoliko so dali vaščani, a vendar se je moral še precej zadolžiti; nujno bi potreboval še 500 K, drugo bo že zbral pri domačih katoličanih. Katoličani v Kajadžiku so morali nekdaj veliko trpeti pred Turki in razkolniki; sedaj so se razmere nekoliko zboljšale in katoličani so se v boju zelo utrdili. Vseh katoliških družin je 35, skupaj približno 160 duš. Pet dečkov iz Kajadžika je v misijonskem semenišču v Kara-Agaču pri Odrinu, nekoliko deklic pa pri zagrebških usmiljenkah v Odrinu, V Kajadžiku je poleg katoličanov še okoli 600 raz-kolnih Bolgarov, Polagoma se bo večina raz-kolnikov spreobrnila, a doslej je bilo težavno, ker so bili katoličani preveč zapuščeni. Iz Kajadžika sem poldrug dan hodil čez hribe proti severu v Pokrovan. Domačini rabijo za to pot kakih devet ur, ker bolj poznajo pota in hitreje hodijo kakor Vaš služabnik, ki je že star in bolehen. Med potjo sem zadel na razkolni samostan sv. Konstantina. V tem samostanu je en sam menih, oče Van-gelos; razkolni samostani na Turškem so po večini skoraj izumrli in imajo navadno samo po enega meniha. Dobri oče Vangelos z dvema hlapcema obdeluje polje in redi prašiče. Sprejet sem bil zelo gostoljubno, a vse je bilo po jutrovsko; jedli smo iz skupne sklede, sede na tleh, pili iz skupnega kozarca in šli spat kar oblečeni. V vzhodnih deželah se mora človek tega privaditi. Hrana je bila povsod strogo postna; navadne jedi so bile: paprika z jesihom in oljem, nezabeljeno kislo zelje, včasih fižol ali bob s čebulo. Mleko, jajca in ribe se v postu ne smejo jesti. Naše sestre so mi pred odhodom dale v bisago dve škatlji sardel; jaz sem jih pa na potu prepustil nekemu župniku, ki jih bo po Veliki noči pojedel na moje zdravje. Pokrovan leži v hribovitem gozdnatem kraja. Skoraj vsi prebivalci so oglarji. Vsi so katoličani, skupno nad 300 duš. Niti en raz-kolnik ni več ostal in razkolna cerkev tam na koncu vasi že razpada v razvaline. Nova katoliška cerkev je majhna, pa pripravna. Za šolo rabijo veliko sobo v župnišču. Za učitelja je sedaj sam župnik pater Hrizant. Lansko leto je bil za učitelja mladenič iz domače vasi; znal sicer ni veliko, a ljudje so bili z njim zadovoljni in mu plačevali po 200 K na leto. Žalibog so tega učitelja Turki vzeli k vojakom in župnik je ostal sam. Po Veliki noči bom obiskal še druge vasi in Vam bom o svojem popotovanju poročal. Danes Vam priporočam posebno novo cerkev v Ak-Bunarju, Cerkev je nujno potrebna. Katoličanov je v Ak-Bunarju nad 700 in so zelo goreči ter zavedni. Župnik Bonev je med svojimi katoličani zbral že 4000 K za novo cerkev; katoličani bodo vse zastonj zvozili, a vendar bo treba dobiti še okoli 6000 kron. Treba bo iskati posojila, a na Turškem ga ni mogoče dobiti drugače kakor po 12 do 20 odstotkov. Zato me župnik Bonev prosi, naj bi mu pri slovenskih ali hrvaških dobrotnikih izposloval 6000 K posojila po 5 odstotkov; če bi se dobilo brezobrestno posojilo, bi bilo seveda še boljše. Župnik bi posojilo vra-čeval z zbirkami svojih vernikov; v desetih letih bi vse vrnil. Katoliški posestniki se bodo skupno z župnikom zavezali, da bodo dolg z obrestmi vrnili. Dolžno pismo bo podpisal župnik in sedem posestnikov; eno dolžno pismo bo shranjeno pri škofu, drugo bi pa dobil dotični dobrotnik, oziroma dobrotniki, ki bi poskrbeli posojilo. Misijonar Bazilij Gešev v Derviški Mo-gili tudi pripravlja zidanje nove cerkve. Lansko jesen je kupil stavbno zemljišče in dal navoziti kamna za cerkev. To je stalo že 800 kron. Letos je moral kupiti še za 300 K lesa in plačati prevažanje. Za to mu ne bo skoraj nič ostalo za zidanje. Delavci so se zelo podražili; prej so zahtevali po 2 K na dan, zdaj zahtevajo po 3 K. Opeka se je podražila od 20 na 50 K za tisoč. Skupni stroški bodo znašali okoli 4000 K, kar seveda ni veliko za cerkev in župnišče skupaj. Zbranih je bilo 2000 K; treba bo torej še precej pomagati, ker je domačih katoličanov še zelo malo in še ti so siromašni. Iz Mostratlija mi poročajo, da je razkolni župnik iz bližnje vasi Levka nevarno zbolel in v bolezni poklical našega patra Hieronima, da ga je previdel; razkolni župnik torej hoče umreti kot katoličan. Tudi po drugih vaseh je nekaj takih zgledov, ki nam dajejo upanje, da bomo kmalu pridobili še več duš za katoliško cerkev. O Veliki noči bom šel misijonarit v oddaljeno katoliško vas Lisgar in potem še v druge vasi. Vsem znancem, dobrotnikom in prijateljem naših misijonov voščim vesele in svete velikonočne praznike ter jim naše misijone priporočam v molitev. Vaš vdani služabnik v Jezusu Kristusu P. Pavel Hristov. Kara-Agač pri Odrinu, dne 20. marca 1912. LISTNICA UREDNIŠTVA. T. M,, Rečica. Ni vse eno, če se kdo da vpisati v družbo treznosti ali ne. Če bi vsi tako delali, bi eden za drugega nič ne vedeli. Za do-tičnika samega že zadostuje, pa za druge ne. Človek pa ni sam na svetu, ampak je ud družbe, do katere ima tudi dolžnosti. V družbi je moč, in veliko število daje pogum! — Č a s t i t a M. M., Gorica. Prav, da ste se oglasili in malo po- jasnili, Dobro! Veseli nas, da Vas je nekaj »zavednih« tudi v Gorici. Priznamo, da na Kranjskem ni prav nič boljše. Pozdrav v Gospodu! — Št. Vid, Pirniče, Reteče, Podzemelj, »Čudovita pomoč« pridejo prihodnjič; izostalo po neki zmoti. Istotako Vatovlje in Vitanje; zmanjkalo prostora. Več drugega se je moralo odložiti iz istega vzroka ali ker ni dosti zrelo za tisk. Urejuje: Janez Ev. Kalan. 2 6. P e t e k. S v. A n a, m a t i Marijina, popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo sVete zakramente in molijo po namenu svetega očeta. e 2 8. Nedelja, zadnja v mescu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno golijo z drugimi sv. rožni venec. 2 9. P o n d e 1 j e k. Sv. Marta. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor 4. dan. 3 1. Sreda. Sv. Ignacij Lojolanski. popolni odpustek udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa, Darovi. Za bolgarske misijone: Č. g. M. Ulčnik 7 K; Uršula Preindl 10 K (v zahvalo); iz Središča 1 K 60 vin.; Neimenovan 2 K; Neimenovana 2 K. Za bolgarski vsakdanji kruh: Lovrenc Bolta 20 kron. Za najpotrebnejše misijone: M. Drenik 4 K; Neimenovan 80 K. Za kapelo v Kukušu: L. Čadež 40 K. Za armado sv. Križa: Župnija Boh. Bistrica 20 kron. Za sirote v Bosni: M. Bobnar 2 K 50 vin.; Mar. Slanovc 15 K; Neimenovan 10 K; Nekaj otrok z Vrhnike 12 K; iz Budine pri Ptuju 10 K 54 vin., Ana Sedej 4 K; Dekliška Mar. družba v Kamnjah 7 K 40 vin.; Neimenovana 5 K. Za »Dejanje sv. Detinstva« so do 14. junija poslali čč. gg.: Jakob Fon, vikarij v Kredu, 18 K; Jakob Aljaž, slovenski skladatelj in župnik na Dovjem, 42 K; Fran. Onušič, mestni kaplan v Idriji, 100 K; Val. Jerše, kaplan v Poljanah nad Škofjo Loko 10 K 42 vin.; Fran Franke, župnik, Osek na Goriškem, 8 K; Anton Oblak, župnik v Št. Lovrencu, 25 K; L. Schiffrer, župnik v Žalini, 31 K 36 vin.; Ign. Fertin, župnik, Zasip na Gorenjskem, 15 K; Ign. Zupane, župnik, Predoslje, 6 K; j Šmit Marija 90 K; Narobe Marija 2 K; I. Bider 11 K 35 vin. š Za cerkev sv. Antona v Bosni: Iz Doba 5 K. Za misijone na Kitajskem: Jernej Marolt 10 kron. Za novomašnika v Bosni: M. Minkuš, Trst, 5 kron. Za odkup poganskega otroka (Janez, Marija): Dekliška Mar. dr. v Križah p. T. 40 K. MOJA STARA izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti le Stecken-pferd lilijino mletno milo Bergmanna & Co. Tešin ob I.abi. komad po 80 vin. se dobiva povsod. 443 10—1 in modno blago za gospode in gospe prip. izvozna hiša PROKOP SK0RK0VSKY in SIN v Humpolcu na Češkem. Zelo zmerne cene. Vzorci na zahtevo franko. Na željo hočem dati tako) lzgotoviti gosposke obleke. Za dobo hašlja. - THVmOmEL SCILLHE preizkušeno, zdravniško toplo priporočeno, točno učinkujoče in prijetno dišeče sredstvo za otroke in odrasle, 1 steklenica kron 2-20. Zaloga v lekarnah. Po pošti franko proti predplačilu K 2 90, 3 steklenice za K 7-— in 10 steklenic K 20-— 3130 (10) Izdeluje B. FRAGNER, c. kr. dvorni založnik, Lekarna Praga 203-111. Mate Hafner c. kr. notar v £|ubliani naznanja, da je preselil svojo notarsko pisarno z ^Dunajske ceste št. 32, v hišo g. 3osi-1523 - pine JCos Sodna ulica št. 5 v pritličju, vhod z ulice. j\£oben somišljenik naj ne prezre 25letnice „5)orooliuba" Slavnostna številka izide dne 4. julija. 3*teberite tudi uvodnik v 24. številki in potem na delo! protin, nralgila in ozeblina. DGkliCS točno boli lajšajoče vribalno sredstvo. Pušica 1 kroua. Zaloga v lekarnah. Po pošti proti predplačilu K 1'50 frauko 5 pušic „ „ K 5;— '„ Izdeluje B. FRAGNER, c. kr. dvorni založnik, Lekarna Praga 203-III. 3130 (10) Hgltirajte za nale časopise! Grozno visoke cene se plačujejo pogosto za moška in ženska sukna, česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroea^sukna, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. Zahtevajte toraj, da se vam brezplačno do-pošlje moja pomladna in poletna kolekcija. Trgujem samo s prvovrstnim bJagom. Razpošiljalnica sukna 833 3 FRANC ŠMID Jagerndorf Nr. 211 avstr. Šlezija 1 kg sivega skubljenega K 2 —, boljšega K 2-40, pol belega prima K 2'SO, belega K 4'—, linega mehkega puha K 6, prvovrstnega K 7 —, 8'— in 9 00. Sivega puha K 6 —, , belega finega K 10-—, prsnega puha K 12-- , od pet kg naprej franko. Dovršene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega, rudefega modrega ali belega inlet (nan-king) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema vzglavnicama, vsaka ca 80 cm dolga, 00 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnim perjem K 16-—, s polpuhom K 20'—, s puh perjem K 24-—. Posamezne pernice K 10-—, 12-—, 1t-—, 16 -. Posamezne vzglav-nice K 3-—, 3 50, 4 —. Pernice 200X1-«) cm velike K 13 — 15'—, 18 —, 20 —. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50, 5 —, 5-50 Spod. pernice iz najbolšega gradla za postelje. 180X116 cm velike K I3-— in 15 —, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu Maks Berger Dešenica št. 413 a Češki les. — Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati jlustrovani ceniki vsega posteljnega blaga zastonj 2118 želi vstopiti v kako krščansko liišo kot yfenka k šiwiB!L Naslov pove uprava lista pod 1828. 500 kron Vam plačam, ako vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 893 3 Kemeny, (Kaschau) I. Poštni predal 12 162, Ogrska Mirno lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka »Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schichf" belita perilo kakor solnce. t POZOH! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko „ UNION" ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čnifflu urarju in trgovcu v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Genovi in Bielu. Elhassi, prstani Bogata zaloga m (12) šivalnih stroleu, koles, pisalnih strojev pri vi k « i Ljubljana, Dunajska cesta 17. I Gričar & Hejnč Ljubljana. Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke in ^novosti v konfekciji za : :: dame. :: :: cM// sfe že proGrali uvodni člane R fi)omolju6a št p □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Svetovncznanonajtinej-še blago po najnižjih o enak. 190(12) nsn« Posfeilnp perje znamka Avstrija priporočajo najbolje 5 kg K 9-6:i boljše K 12 —, beljo K 15--, snežnobelo K 30- —, K 36- -, najfinc še K 42'—, K 4S' —, naredi polne in najlažje postelje, zato velike pernice .z dvema blazinama od 16 K naprej. Dobiva se le D. Schnurmacher, Taus 336 Češko Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. Pošilja poštnine in carine prosto po povzetju. Konji zaslužijo krmo z nogami! iso? Hrom konj ničesar ne zasluži, marveč stane le denar. Zdrav, močan konj ne potrebuje več krme kot bolan, in vendar je veliko več vreden. „Pegasol" živinozdravnika Grofia napravi j a kite, žile in členke prožne in naglo ozdravi ohromelost in obolelost, neglede na to, ali izhaja od izpahnjenja. revma-tizma ali obtolčenja. Izboren je tudi proti vsem drugim slabostim konjskih nog. Otožni konji postanejo zopet močni in iskri, ker zopet redno lahko rabijo svoje noge. Tako piše pisarna nadvojvode Otona o učinku fluida: Pisarna Nj. c. in kr. visokosti presvitlega~ nadvojvode Otona. Gospodu Ph. Mr. Paraslcovich, lekarnar. Prosim, pošljite še 10 zavojev Vašega fluida za konje. Obenem mi je čast naznaniti, da ostane Vaš fluid za konje, ki je zelo koristen kot umivalno sredstvo, vedno in izključno v jahalnici Nj. c. in kr. visokosti presvett. nadvojvode Otona v porabi in morem tO izborno umivalno sredstvo najbolje priporočati vsakomur. Velespoštovanjem O. Romwalter, nadvojvodski lilevni mojster. „Pegasol" je ojačen fluid v suhi obliki in je posebno pripraven za rabo med potjo. Vzdrži se več let in naj bi ga imel vsak lastnik konj. Velik zavoj stane le 2 K 50 vin. En dan stane hromi konj mnogo več. Poskušnje na željo zastonj ! Pišite torej nadvojvod, dvorn. dobavitelju M. Paraskovich, dr. 20., Dunaj VI., Mariabilfer-strasse 51. Poštni predal Kr. 4. „Pegasol" se dobiva tudi v glavni zalogi za Kranjsko: Anton Kane, drožerija, Ljubljana, Židovska ulica 1. (Za naše gospodinje, matere, žene in dekleta Blagostanje družine je odvisno od gospodinje. Skrbna gospodinja, verna in razumna mati, je prva in prava vzgojiteljica ljudstva! Blagor narodu, ki ima skrbne dobre n varčne gospodinje! Le narodi, ki skrbe za vzgojo dobrih gospodinj in mater, imajo 1 rihodnjost. Tudi pri nas se v zadnjem času uvažuje skrb za umno gospodinjstvo, usta-Pavljajo se ..Gospodinjske šole" in snujejo gospodinjski tečaji; manjkala pa je strokovna "njiga, ki bi služila objednem tudi gospodinjam, ki ne morejo v šolo. Vsaka slovenska "ospodinja bodi torej vesela nove knjige: Gospodinjstvo Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila .'. Šolam in gospodinjam sestavila .•. S. M. Lidvina Purgaj voditeljica ,.Gospodinjske šole" v Ljubljani. Za to knjigo je deželni odbor kranjski, svest si. da je blagostanje cele dežele odvisno od naših gospodinj, dovolil podporo, tako, da ima knjiga nizko ceno K 2'20 za broširan in K 2'80 za vezan izvod, po pošti 30 vinarjev več. Pisateljica sama je dolgoletna praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici „Gospo~ dinjske šole, tudi teoretične naobrazbe. Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva tako za preprosto, kakor tudi obširnejše gospodinjstvo. Le podrobnosti o kuhinji in kuhinjsko umetnost ni bilo mogoče obrazložiti v splošni knjigi o gospodinjstvu. To poglavje je preobširno; zanj je treba posebne knjige, v kateri gospodinja lahko hitro poišče, kako se pripravi vsaka jed okusno, na priprost način, ter z malimi izdatki. Vsakdo ve, da zna izkušena in varčna kuharica s skromnimi sredstvi pripraviti boljša in tečnejša jedila, nego slaba gospodinja z bogato izabranimi pripomočki. Kuhinja zahteva od gospodinje največ izdatkov, zato si tudi gospodinja, ki zna živila pravilno uporabiti pri kuhinji, največ prihrani. Vsa ta umetnost je z največjo natančnostjo obrazložena v naši novi knjigi: Magdalene Pleiweisove Slovenska kuharica Sesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek šolska sestra in učiteljica na ..Gospodinjski šoli" v Ljubljani. Sesti natis te splošno razširjene knjige je izšel v najpopolnejšem, vsestransko ustrezajočem obsegu. Temeljita naobrazba in dolgoletna izkušnja je prirediteljico tako usposobila, da bi bilo težko najti sposobnejših moči za tako delo. Ta dragocena knjiga ;e izšla v dveh izdajah: Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in s 16 finimi barvnimi tabelami, v velikem tudi najmodernejšim zahtevam odgovarjajočem obsegu. Cena broširani knjigi K 5'20, fino vezani K 6'—, po pošti 30 vinarjev več. Okrajšana izdaja brez slik za navadno rabo in vsakdanje potrebe K 3'—, lino vezana K 3'60, po pošti 30 vinarjev več. k Katoliška Bukvama v Ljubljani.