Poštnina paviiUrmi.
Strokovni list m povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani4*.
—	-■■■ = Ust Izhaja 20. vsakega meseca —			 Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din 5’—; posamezne številke 2 Din.		Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. . Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8—18.’ure. — Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-	
»——	= v-cnn, inscraiom. v48 strani u o*— vključno davek. ... .-u=			
Štev. 8.	V Ljubljani, 20. avgusta 1926.		Leto XIII.
Obrtnikom ljubljanske in mariborske oblasti.
Volitve v Zbornico za trgovino, obrt Jp industrijo v Ljubljani so razpisane.
Dne 22. septembra t.1. bodo volili obrtniki svoje zastopnike v zbornico, ki je najvišji gospodarski forum Slovenije.
23.000 obrtnikov bo oddalo svoj glas in določilo one tovariše, ki naj zastopajo obrtništvo v obrtnem odseku zbornice.
Obrtništvo, organizirano v obrtnih in gostilničarskih društvih in zadrugah, ki so včlanjene v »Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju«, »Zvezi obrt. zadrug v Ljubljani«, »Splošni zvezi obrtnih za* drug v Mariboru«, »Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani« in »Zvezi gostilni* čarskih zadrug v Celju«, je sklenilo na* stopiti pri teh volitvah z enotno in skup* no »Stanovsko listo obrtniških organi* zacij ljubljanske in mariborske oblasti«.
To organizirano obrtništvo odločno odklanja vsako vmešavanje političnih strank in skupin s politično primesjo in vseh izvenobrtniških elementov v te vo* litve, katere imajo popolnoma stanov* sko gospodarski značaj.
Obrtništvo odklanja pri teh volitvah vsa dnevna politična gesla in fraze, ka* tere imajo edino le ta namen, da zasuž* njujejo obrtništvo političnim strankam.
Zbornica za trgovino, obrt in industri* jo ima namen obravnavati in pospeše* vati vsa pereča vprašanja pridobitnih slojev in ščititi posameznika ne glede na njegovo eventualno strankarsko pripad* nost.
Boj za obstanek vseh slojev in stanov v državi je vslcd razmer, ki jih je ustva* rila svetovna vojna, silno težak in obu* pen, zlasti je ogrožen obstoj obrti vslcd konkurence inozemske industrije, kateri se odpirajo vrata na stežaj.
Vsled nerazumevanja potreb pridobit* nih slojev, zlasti obrtništva, so se ustvar* jali zakoni, ki SO' tem slojem naravnost sovražni in škodljivi.
Socijalni zakoni so zadeli obrtništvo z vso krutostjo. V teh zakonih predpisa* ne dajatve ogrožajo obstoj obrtništva. Zakon za socijalno zavarovanje se mora nujno reformirati tako, da bo država na teh dajatvah soudeležena sorazmerno z delodajalci in delojemalci.
Dosedanja carinska in tarifna politika je našo obrt zavirala in skoraj da uničila. Državne dobave so za obrtništvo vsled nesmotrenih predpisov nedosegljive, kar povzroča vidno naraščajočo brezposel* nost obrtnikov in pomočnikov. Sedanji sistem pri oddaji državnih dobav je tre* ba revidirati in ga usmeriti tako, da bo obrtništvo v polni meri vpoštevano.
Davki, ki tlačijo obrtništvo, so krivič* no razdeljeni. Predpogoj pravične raz* delitve je izenačenje davkov v vsej dr* žavi. Prevelike točilne takse in trošarine ubijajo gostilničarsko obrt, zlasti v Slo* veniji, katera je po teh taksah in troša* rini dvojno prizadeta.
Stari obrtni zakoni so nepopolni in za posamezne dele države različni ter po* spešujejo šušmarstvo, katero se je po vojni neizmerno razcvetelo v največjo škodo obrtništva. Ustvaritev novega edinstvenega obrtnega zakona za vso dr*
žavo, ki bo vpošteval vse pravice obrtni* štva, je zanj predpogoj obstanka in pro* cvita.
Strokovno šolstvo je navezano v naj* večji meri na dobrovoljne prispevke de* narnih zavodov in posameznikov, vsled česar je slabo in nezadostno razvito. Dr* žava je po ustavi dolžna skrbeti za brez* plačen pouk. Pri vseh osnovnih šolah se morajo ustanoviti obrtno nadaljevalne šole, katere imajo namen, vzgojevati obrtniški naraščaj.
Obrtni krediti »Narodne banke« so ne* zadostni in vezani z velikimi zaprekami. Ti krediti sc morajo povečati in dati na razpolago obrtnim kreditnim zadrugam.
Slovenija, ker je obrt v naši državi naj* bolj razvita in katere blagostanje sloni na procvitu obrtništva, mora uživati od države posebno zaščito.
Vse v strokovnih organizacijah zdru* ženo obrtništvo si je v svesti, da zamore doseči vse te navedene zahteve le tedaj, ako bode v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo zastopano po tovariših, ki so že dolga leta neumorno delovali na stro* kovnem obrtniškem polju, ustvarjali in vodili organizacije in ki poznajo težnje obrtništva. Zboljšanje razmer je priča* kovati le potom nepolitičnih stanovsko strokovnih organizacij, katere morajo voditi obrtništvo ne glede na politične prilike v državi.
Zbornica je ono torišče, kjer naj go* vori le obrtnik za obrtnika in kjer naj preneha vsaka politična mržnja. Ven s politiko iz gospodarskih inštitucij in na* prej k cilju za dosego pravic in enako* pravnosti obrtništval
Tovariši! Vaše organizacije vas zove* jo, da oddaste svojo glasovnico za tiste sotovariše, katere ste sami predlagali na neštetih zborovanjih in sestankih in ka* terc priporočajo vaše stanovske organi* zacije.
Celje, dne 10. avgusta 1926.
Ivan Rebek, ključavničar in predsednik Občeslovenskega obrtnega društva v Ce* lju; Engelbert Franchetti, brivski moj* ster in predsednik Zveze obrt. zadrug v Ljubljani; Ivan Bizjak, krojaški mojster in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju; Franjo Bureš, sedlar* ski mojster in predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru; Drago Ber* nardi, hotelir in predsednik Zveze go* stilničarskih zadrug v Celju; Franc Kavs čič, gostilničar in načelnik Zveze gostil* ničarskih zadrug v Ljubljani; Miha Vah* tar, knjigovez in predsednik Slovenske* ga obrtnega društva v Mariboru ter pod* predsednik Skupne obrtne zadruge v Mariboru; Josip Rebek, ključavničar in predsednik Obrtnega dr«štva v Ljubja* ni; Kersnič Ivar\, krojaški mojster in na* čelnik Zadruge krojačev v Ljubljani, Špes Fran ml, zidarski mojster in pred* sednik Strokovne,,zidarske zadruge v Mariboru; Ogrič Filip, zobotehnik in predsednik Obrtnega društva Novo me* sto; Žurman Ivan, pekovski mojster in podnačelnik Kolektivne zadruge v Slov. Bistrici; Bernik Ivan, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Ljubija* ni; Florvat Janko, slikar in predsednik Obrtnega društva v Ljutomeru; Kuhar Rudolf, mizarski mojster in načelnik Mi* zarske zadruge v Mokronogu; Rozman 'Alojzij, gostilničar in predsednik gostil* ničarske zadruge v Prevaljah; Iglič Kas rol, krojaški mojster in načelnik Kolek* tivne zadruge v Logatcu; Miha Koren, zlatar in predsednik Obrtnega društva v Trbovljah; Josip Berlič, gostilničar in načelnik gostilničarske zadruge v Ptuju; Anton Štefe, čevljarski mojster in pred* sednik Obrtnega društva v Kranju; Kas rol Podhradski, kleparski mojster in na* čelnik Skupne zadruge v Slov. Bistrici; Josip Holy, brivski mojster in predsed* nik Obrtnega društva v Brežicah; Josip Klubička, čevljarski mojster in odbornik Čevljarske zadruge v Mariboru; Franc Dolžan, kleparski mojster v Celju, Štes fan Zukitš, krojaški mojster v Murski Soboti; Ivan Rozman, čevljarski mojster v Ljubljani; Josip Ambrožič, gostilničar v Ljubnem na Gorenjskem; Martin Kok šek, čevljarski mojster v Celju, Leopold, Turšič, mizarski mojster v Cerknici; Kas rol Hmelina, dimnikarski mojster v Slo*, venjgradcu; Štefan Rožič, pleskarski mojster v Ljubljani; Stjepan Čoh, gostil* ! ničar v Rogaški Slatini; Franc Nerad, zi*£ darski mojster v Celju; Miloš Rozin, kle*c parski mojster v Trbovljah; Josip Kolar,® mizarski mojster, Vransko; Ivan Virant gostilničar. Žalec; Jernej Golčar, sodar* ski mojster v Celju.
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo ter naše stališče.
Pred pol leta približno so doznale obrt* niške organizacije, da bodo volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo razpisane. Ministrski svet je izdal »Ured bo o reguliranju volilnih in ostalih pred* pisov Zbornice za trgovino, obrt in in* dustrijo v Ljubljani, izdanih v zvezi z odredbami za volitve, katera je bila raz* glašena v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 31. marca t. 1.
Takoj so se začele zanimati za volitve vse strokovne obrtne organizacije in pri* rejati obrtne sestanke, na katerih se je razpravljalo o nastopu pri volitvah.
Na poziv posameznih zvez obrtnih or* ganizacij so stavile njim podrejene čla* nice predloge, iz katerih je izzvenela od* ločna zahteva po depolitizaciji zbornice. Na nebrojnih sestankih in zborovanjih so se nominirale osebe, katere bi prišle v poštev kot kandidati pri volitvah.
Kakor omenjeno, so delovale vzpored* no vse organizacje v obeh oblastih v Sloveniji. Da pa se doseže enotnost v nastopanju, se je vršilo dne 30. maja t. 1. v Celju delegatsko zborovanje »Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju«, obeh zvez obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru ter obeh zvez gostilničar* skih zadrug v Ljubljani in Celju. Na to zborovanje so poslale vse omenjene zve* ze po šest delegatov.
Po vsestranskem razmotrivanju in de* bati so se sprejeli sledeči sklepi:
1.) Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so zgolj stanovsko * strokovnega značaja trgov* stva, obrtništva in industrijcev. Odločno sc vztraja na depolitizaciji zbornice in odklanja vsako vmešavanje katerekoli politične stranke, skupine in organizaci* je v volitve, pri katerih nastopi obrtni* štvo, organizirano v nepolitičnih stro* kovnih organizacijah, s skupno in enot* no listo za obe oblasti v Sloveniji.
2.) Kandidatna lista organiziranega obrtništva se imenuje:
Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti.
3.) Sprejme se predlagana kandidatna lista. Posamezne kandidate naj razdeli poseben odsek tako, da bodo, v kolikor je to mogoče po veljavnem volilnem rc* du, zastopani vsi srezi v obeh oblastih in vse stroke obrtništva.
4.) Za izvedbo organizacije volilnih od* borov in vodstvo pri volitvah se izvoli akcijski komite, kateri prevzame za čas volitev vodstvo organiziranega obrtni* štva.
5.) Da se varuje popolna neodvisnost od političnih strank, se objavljajo vsi sklepi in navodila glede volitev edinole v strokovnih listih »Obrtnem Vestniku« in obeh »Gostilničarskih listih«.
6.) V akcijski komite se izvolijo slede* či tovariši:
Predsednik Ivan Rebek, kjučavničar in predsednik »Občeslovenskega obrtnega društva v Celju«;
Ivan Bizjak, krojač in predsednik Zve* ze obrtnih društev za Slovenijo v Celju;
Engelbert Franchetti, brivski mojster in načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljub* ljani;
Miha Vahtar, knjigovez in podpred* sednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru;
Franjo Kavčič, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubija* ni;
Drago Bernardi, gostilničar in načel* nik Zveze gostilničarskih zadrug v Ce* lju.
'Kot člani tega komiteja toda le s po* svetovalno pravico se smatrajo vsi taj* niki teh zvez.
Ta akcijski komite je začel takoj de* lovati in je izvršil svojo nalogo v polni meri.
V	svrho tehnične izvršbe volitev se je osnovala v Ljubljani »Centralna volilna pisarna«, katera bode dajala vsem volil* nim odborom navodila. V Ljubljani in Mariboru so se osnovali »Akcijski pod* odbori« za izvršitev organizacijskega dc* la v obeh oblastih.
Akcijski komite v Celju je razposlal vsem uredništvom dnevnikov in tedni* kov dopise, v katerih jim je naznanil stališče organiziranega obrtništva in sklep nastopiti pri volitvah samostojno brez sodelovanja političnih strank. Ob* enem je prosil uredništva, da ga podpi* rajo v svojih listih. Del našega časopisja je objavil ta dopis brez komentarja, drugi del pa je začel prav nekvalificira* no napadati akcijski komite in ga nazval anonimnega. Pri tej priliki se je napa* dalo tudi one osebe, katere so vodile na* še obrtništvo že dolga leta in neumorno delovale za njegov prid ter ustvarjale organizacije. Gotovo so te osebe kakor Rebek, Bizjak, Franchetti, Bureš, Kav* čič, Bernardi in Vahtar poklicane, da vo* dijo obrtništvo tudi pri teh volitvah, ako so ga vodile v njegovem pokretu doslej. Te osebe so ustvarile obrtne organizaci* je s pomočjo svojih sopomočnikov in nihče drugi.
»Slovenec« je napadel vodstvo v Cc* lju, zakaj ni pozvalo na delegatsko zbo* rovanje tudi organizacijo gospoda Ogri* na. Tud o tem se je razmišljalo, a prišlo do sklepa, da prizadeta organizacija ni strogo stanovska obrtna organizacija, temveč da je le del politične organizacije, katera kot taka po mnenju organizirane* ga obrtništva nima niti moralne pravice do svojega obstoja, še manj pa pravico f se vmešavati v volitve v zbornico, f* V dnevnem časopisju se je vnela ostra p debata, v kateri se je očitalo akcijskemu £ komiteju, da je privesek demokratske fstranke. Da je potem odgovarjalo tudi i nasprotno časopisje, je samo po sebi ^umevno. Akcijski komite je doznal, da fso se začela v Ljubljani gotova pogaja*
nja med dvema političnima strankama, katero je danes popolnoma pojasnjeno. Akcijski komite ni nikdar izdal nikomur kakega pooblastila, da se v imenu njega pogaja, ker je stal že od počctka na stas lišču, da zavrača vsako vmešavanje po* litičnih strank in ker vsled stališča, ki ga je zavzel, takih pogajanj sploh ni bilo treba. Vsa časopisna polemika se je iz* vršila brez vednosti akcijskega komite* ja, kateri se je strogo ravnal po sklepu, da se poslužuje edinole strokovnih glasil.
Vsled navedenih dejstev ima akcijski komite v Celju popolno moralno podla* go, ker zastopa vse v nepolitično stro* kovnih organizacijah organizirano obrt* ništvo.
V Ljubljani se je vršila konferenca tr* Sovcev, obrtnikov in industrijcev, kate* ro sta sklicala gospoda Jelačin ml. in Ogrin. Jasno je, da ima vsakdo pravico sklicati take konference in zborovanja.
V	zadeve trgovstva in industrije se ak* cijski komite v Celju ne more vmešaVa* ti, odločno pa odklanja nastop dela obrt* ništva, ki stoji izven stanovsko strokov* nih organizacij. Ta konferenca v Ljub* ljani je sklenila, da nastopi pri volitvah v zbornico s posebno listo, katero pa je napovedala neka politična stranka na političnem zborovanju. Da se bo vsled tega razpasla v bližnji prihodnjosti naj* hujša časopisna gonja, je po bridkih iz* kušnjah o priliki vsakokratnih volitev pričakovati. Akcijski komite izjavlja, da se v to časopisno gonjo ne bo spuščal, ker je uverjen, da se da agitacija izvesti, v dostojni obliki in da je vsaka eventu* alna žalitev za obrtništvo ponižujoča. Na osebne napade in žaljivke akcijski komite ne bo reagiral, poiskal pa si bo zadoščenje tam, kjer ga po zakonu lah* ko dobi.
Obrtništvo naj se pri teh volitvah iz* razi, ali hoče, da ga zastopajo v zborni* ci one osebe, katerim je poverilo doslej vodstvo svojih organizacij, ali pa osebe, ki imajo namen iz politične mržnje in oblastiželjnosti yzeti zbornico v zakup.
Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti.
Na podlagi sklepov delegatskega zbo* rovanja vseh zvez obrtnih organizacij se predlagajo vsemu v teh zvezah organizi* ranemu obrtništvu sledeči tovariši kot kandidati za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani:
Z. KATEGORIJA.
Člani.
Franchetti Engelbert, brivski mojster in načelnik zveze obrtnih zadrug v Ljub* ljani;
Vah tar Miha, knjigovez in podnačel* nik Splošne zveze obrtnih zadrug v Ma* riboru ter predsednik obrtnega društva v Mariboru;
Iglič Karol, krojaški mojster ter načel* nik Obrtne zadruge v Logatcu;
Bizjak Ivan, modni atelje in predsed* nik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju.
Namestniki:
Kersnič Ivan, krojaški mojster in na* čelnik Zadruge krojačev v Ljubljani;
Spes Fran ml., zidarski mojster in na* čelnik strokovne zidarske zadruge v Ma* riboru;
Holy Josip, brivski mojster in pred* sednik obrtnega društva v Brežicah;
Dolžan Fran, kleparski mojster in od* bornik Občcslovenskega obrtnega dru* štva v Celju.
II. KATEGORIJA.
Člani:
Žurman Ivan, pekovski mojster in podnačelnik Obrtne zadruge v Sloven* ski Bistrici;
Kavčič Fran, gostilničar in načelnik Zveze gostilničar, zadrug v Ljubljani;
Horvat Janko, slikar in predsednik Obrtnega društva v Ljutomeru;
Ogrič Filip, zobotehnik in predsednik Obrtnega društva v Novem mestu.
Namestniki:
Szukitš Štefan, krojaški mojster v M. Soboti;*
Rozman Ivan, čevljarski mojster ' v Ljubljani;
Rozman Alojzij, gostilničar in načel* nik Gostilničarske zadruge v Prevaljah;
Kuhar Rudolf, mizarski mojster in načelnik Obrtne zadruge v Mokronogu.
III. KATEGORIJA.
Člani:
Ambrožič Josip, gostilničar in izdelo* valeč gredež v Ljubnem na Gorenjskem;
Kolšek Martin, čevljarski mojster in odbornik Zveze obrtnih društev za Slo* venijo v Celju;
Bernik Ivan, mizarski mojster in na* čelnik mizarske zadruge v Ljubljani; -
Berlič Josip, gostilničar in načelnik go* stilničarske zadruge v Ptuju.
Namestniki:
Turšič Leopold, slikarski mojster v Cerknici;
Hmelina Karol, dimnikarski mojster v Sloven jgradcu;
Anžič Franc, mesarski mojster v Ljub* ljani;
Čoh Stjepan, gostilničar in načelnik gostilničarske zadruge v Rogaški Slatini.
IV. KATEGORIJA.
Člani:
Klubička Josip, čevljarski mojster in odbQrnik čevljarske zadruge v Mariboru;
Rebek Josip, ključavničarski mojster v Ljubljani;
Nerat Franc, zidarski mojster v Ga* berjih;
Rozin Miloš, kleparski mojster in od* bornik Zveze obrtnih društev za Slove* nijo v Trbovljah.
Namestniki:
Podhraški Karol, kleparski mojster in načelnik obrtne zadruge v Slovenski Bi* strici;
Rožič Štefan, pleskarski mojster v
Ljubljani;
Kolar Josip, mizarski mojster in pred* sednik obrtnega društva na Vranskem;
Štefc Anton, čevljarski mojster in predsednik obrtnega društva v Kranju.
Vsi ti tovariši so se zavezali v slučaju izvolitve neumorno delovati v zbornici v prid obrtništva, ne glede na politične prilike v'državi.
Tovariši, obrtniki! Kakor ste se doslej oklepali vaših organizacij, katere so vo* dili trezni in za obrtniški stan vneti ljudjfe, tako glasujte strnjeno za predla* gano kandidatno listo. Nihče izven obrt* nikov nima pravice vtikati se v te vo* litve. Proč s politiko iz gospodarske in* stitucije, kakor je zbornica!
Za akcijski komite:
Ivan Rebek s. r.
Zat Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Celju:
Ivan Bizjak s. r.
Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani: Engelbert Franchetti s. r.
Za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru:
Franjo Bureš s. r.
Za Zvezo gostilničarskih zadrug za ljub* Ijansko oblast v Ljubljani:
Fran Kavčič s. r.
Za Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju:
Drago Bernardi s. r.
Vsem v zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani včlanjenim zadrugam.
Pri volitvah v zbornico za trgovino, obrt in industrijo nastopi obrtništvo or* ganizrano v svojih stanovskih organiza* cijah s popolnoma nepolitičnim gospo* darskim programom.
Naša dnevna politika, ki nam je že toliko škodovala, nima pravice, se vti* kati v tako važno gospodarsko institu? cijo, kot je zbornica.
Pozivamo vse včlanjene zadruge in njih člane, da disciplinirano podprejo in oddajo svoje glasove za «Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in ma? riborske oblasti».
Skupno z obrtnimi društvi in zadruga* mi osnujte v vašem kraju takoj volilne odbore, katere naznanite «Akcijskemu komiteju v Celju», kateri je prevzel pri teh volitvah vodstvo vseh obrtniških or* ganizacij. Vsa zahtevana pojasnila in dopise naslovite na Akcijski komite, tajništvo Celje, Na okopih 9/II.
Pokažite, da ste zavedni člani svojih organizacij in volite kandidate, katere ste sami postavili.
V	Ljubljani, dne 10. avgusta 1926.
Za «Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani».
Fran Kavčič s. r., t. č. načelnik.
Kdo je pravi zastopnik obrtništva.
Do razpisa volitev v Zbornico za trgo« vino, obrt in industrijo v Ljubljani je bilo celokupno obrtništvo trdno' prepri« čano, da so edini pravi njegovi zastopnic ki obrtna in gostilničarska društva ter zadruge in njih osrednje organizacije, zveze.
Te organizacije so prirejale nebroj zborovanj in sestankov širom Sloveni« je, na katerih se je razpravljalo O' vseh * važnih in perečih vprašanjih obrtništva. Na tisoče dopisov se je poslalo na me* rodajne oblasti in doseglo veliko uspe* hov. Težka je bila borba organizacij ra« di političnih prilik v državi, katere na« šemu obrtništvu nikakor niso naklon j e« * ne.
Volitve v zbornico so za naše organi« zacije težka preizkušnja. Nasprotniki hočejo uporabiti te volitve za razbitje organizacij, katere so jim radi svojega strogo stanovskega stališča trn v peti.
V naših društvih in zadrugah se ni nikdar uganjala politika in je bil sprejet kot član vsak obrtnik, ne glede na njego« vo politično prepričanje. Te organizaci« je so imele in imajo jasno začrtano go« spodarsko pot, po’ kateri edino je mogo« če doseči za obrtništvo boljše razmere.
Obrtništvo ima največjo konkurenco v inozemski industriji, katera preplavlja naše kraje s svojimi cenejšimi, a zato tu« di slabšimi izdelki. Tej inozemski kon« kurenci pomagajo' v obilni meri konzum« na društva, katera te predmete razpeča« vajo in na ta način škodujejo obrtništvu.
V raznih zavodih, kateri bi morali imeti popolnoma drug namen, se izdelujejo predmeti, kakor čevlji, obleka, pohištvo itd. z mladoletnimi močmi brez predpi« sane strokovne izobrazbe. Te konzume in zavode vzdržuje in podpira ona poli« Jtična stranka, katera je postavila sedaj s. pomočjo nezavednega obrtništva in skupno z g. Jelačinom nasprotno listo.
Naše organizacije so bile s temi kon« zumi in zavodi v najostrejšem boju, medtem ko jih organizacija, katero vodi g. Ogrin kot privesek politične stranke, kot taka vsaj molče podpira. O tej zad« nji organizaciji je bilo doslej v javnosti bore malo čuti.
Iz navedenega je razvidno, da so pra« ve zastopnice obrtništva zveze obrtnih in gostilničarskih društev in zadrug ter obrtna društva in zadruge.
Predpriprave za veliko Pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Poročali smo že, da se vrši od 4. do 13. septembra t. 1. na prostoru Ljubljanskega velesejma velika Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«, ki obeta biti po dosedanjih predpripravah sodeč za strokovnjake in za splošno občinstvo najzanimivejša prireditev te vrste v naši državi. Hvalevredno je, da se je zavzela
za razvoj našega kmetijstva, kulture, umetnosti baš gospodarska institucija kot je Ljubljanski velesejem, ki že skozi šest let dokumentira svojo zmožnost. Ljubljanski velesejem je oporišče za prireditev vseli mogočih razstav, njegova naloga s pospeševanjem razvoja industrije, obrti in trgovine še ni izčrpana.
Za Pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni« je združil ljubljanski velesejem stotine pridnih in agilnih kulturnih in gospodarskih delavcev, ki mirno, a za to s tem večjo vstrajnostjo delajo že mesece za bodoče razstave v največje presenečenje občinstva. Kmetijski strokovnjaki pripravljajo materijal za kmetijsko - poučno razstavo, organizirali so se posebni pododbori za poljedelstvo, travništvo, planšarstvo, podkovstvo, kleparstvo, sadjarstvo, za kmetijsko književnost itd. Posebna komisija že danes po deželi ocenjuje konje, ki pridejo v poštev za obsežno razstavo plemenskih konj dne 5. septembra. Posebni oddelek pripravlja vse za častno udeležbo naših mlekarn in siraren s svojimi izdelki; prijavilo se jih je že dosedaj nad 30, ki bodo razstavile najrazličnejše mlečne izdelke v poslad-kanje obiskovalcev. Poznavalci vin. bodo imeli priliko izrekati kritiko čez razstavljena buteljska vina iz naših slovitih slovenskih goric. Sledijo zanimive razstave za čebelarje, pred očmi gledalcev se bodo vrstili številni kmetijski stroji in orodje, moderna mlekarna v obratu bo gotovo vzbujala splošno pozornost.
Radio - amaterji in tvrdke pripravljajo obsežno razstavo radio - aparatov in nadoinestilnih delov. Zbira se materijal, pripravlja sprejemne aparate, ki se bodo demonstrirali praktično v poseb-I nem paviljonu, z navdušenjem so se lotili naši vrli radio - amaterji tega dela v pridobiten namen mnogih prijateljev te - skrivnostno - tehnične iznajdbe. Za premožnejše, pa tudi za one, ki gojijo v svojem srcu skrito željo, bo zanimiva pregledna razstava avtomobilov in motornih koles. Praktičnost tega vozila se uveljavlja tudi že pri nas.
Poskrbljeno je pa — tudi za naše dame, priredi se razstava, nežna, ki apelira na srčno kulturo, razstava cvetja. Naši vrli ljubljanski trgovski vrtnarji spreminjajo ogromni paviljon »J«, ki .meri 1000 m8, v krasen eksotičen vrt, kakor-šnega Ljubljana še ni videla. Ogromne palme bodo pričarale pravi čudodelni
tropični gozd, v katerih senci se bodo še-tali po peščenih potih obiskovalci, omo-teni po vzduhu teh tropičnih rastlin. Ob vznožju velikanov - palm pa se bodo vrstile najizbranejše cvetlice, prava umetnost vrtnarske vede. Cvetlične skupine v najpestrejših barvah bodo prava uteha za vsako utrujeno oko. Ozračje bo hladil lep vodomet, v bistrem potočku pa bodo rastle razne vodne rastline. Posebnost razstave pa je gotovo umetno vezenje. Ono šele pravzaprav prikazuje visoko stopnjo strokovnega znanja ljubljans_ke-ga vrtnarja.
V paviljonu »K« je nameščena Umetniška razstava, ki se pripravlja z veščini sodelovanjem ekspertov umetnikov, odnosno z umetniškim odborom. Po dolgem času bo dana prilika združiti v nadvse zanimivi reviji novejša dela skoro vseh slovenskih umetnikov. Javnost se bo zamogla seznaniti z vsemi smernicami in strujami v umetniškem ustvarjanju Slovencev zadnjih let. V složnem krogu nastopa starejša generacija Savanov z Mladini, najmlajšimi impresijonisti, neo-impresijonisti, ekspresionisti in veristi, konstrukcijonisti najmlajših veroizpove-danj. Olja, tempere, pasteli, afeVareli, risbe, grafika vseh možnih tehnik, silhuetni rez, kiparska dela v mavcu, kamnu, bronu, lesu. Nadalje plakati, male plastike, projekti arhitektov, vse to bo združeno v harmoničen pregled umetnostnega udejstvovanja in ustvarjanja Slovencev.
Paviljon »L«: obsežna in preurejena higijenska razstava, lld je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah, odnosno panogah medicine. Ker je namen razstave predvsem propaganden in poučen, je zastopana v glavnem profilaktična veda medicine.
Privlačna bo gotovo velika mednarodna razstava psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Številni agilni sodelovala, člani jugoslov. kinološkega saveza se mrzlično pripravljajo na 8. in 9. september. Prijavljenih je že čez 600 najlepših plemenskih psov vseh pasem. Ocenjevanje bo strogo, ali pravično, vsaj so poklicani za sodinike najboljši inozemski strokovnjaki, kinologi. Za to razstavo je največ zanimanja zlasti v južnejših pokrajinah naše državej znano je, da baš Slovenija dobavlja ostalim pokrajinam plemenske pse.
Razne nagrade, premije, diplome, bronaste, srebrne in zlate medalje bodo
^/^reiefon 747. Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno Telefon 74%^
B VINO |
je mogoče kupiti na debelo le pri
Centralni vinarni d. d.
j ubljmi^^p^iška^^rankopansk^jalic^^^^
zasluženo plačilo agilnim razstavljalcem. Sejmišče bo zasedeno do zadnjega kotička, razstava je tolikanj obsežna, da bo treba dva dneva za pregled. Vsi obiskovalci uživajo iste železniške, parobrodne, vizumske ugodnosti kot za velesejem. Poleg tega pa je znižano voznina tudi v Italiji, Avstriji, ČSKJ in Madžarski.
Anton Ferant:
Vrtnarska razstava.
V ikrogu Pokrajiiske razstave, katera se vrši od 4. do 13. septembra t. 1. na ljubljanskem velesejmu, se nahaja tudi vrtnarska razstava.
Je to tretja prireditev te vrste y Ljubljani, katera priča o agilnosti in smot-renem delu poklicnih ljubljanskih vrtnarjev, katrih namen je zanesti tem potom v čim najširše ljudske kroge zanimanje in ljubezen do te lepe panoge.
Ta razstava, za katero se prireditelji niso strašili ne truda, ne stroškov, nam priča, da se nahaja ta lepa obrt na; isti stopnji, kot pri drugih kulturnih narodih. Smisel in zanimanje za naravo in cvetlice je merilo o duševni kulturi vsakega naroda.
Glavna privlačnost Pokrajinske razstave bode brezdvomno vrtnarska razstava, katera bode zavzemala cel »J« paviljon ljubljanskega velesejma. Ves ta ogromni prostor bo spremenjen v eksotičen vrt, kakoršnega Ljubljana še ni videla.
Ogromne palme kot Latanje, Phoni-xi, Chamaeropsi, Cykasi, Dracaene, Lau-rusi bodo tvorile gozd, v katerega senci se bodo nahajale najizbranejše cvetlice, prava umetnost vrtnarske vede. Kraljeve begonke, Asparagus, Sprengeri, Plu-mosrs in Falcatus, Adianthum, Peeris i. t. d., te eksotične lončnice bodo drugo-vale nageljnu, rožmarinu, Pelargoniji, Cyclami, Primuli in marjetici.
Cvetlične skupine v najpestrejših barvah bodo prava uteha za vsago utru-
jeno oko. Prava posebnost te razstave bode umetno vezenje. Ta tako moderna stroka bode tudi pokazala višek strokovne znanosti.
Vrtnarske razstave se udeleže zaporedno sledeče ljubljanske tvrdke:	Ivan
Šime n c, umetno in trgovsko vrtnarstvo, Gradišče 12; Franja Kor sika, umetno in trgovsko vrtnarstvo, cvetlična in semenska trgovina, Aleksandrova cesta, Bleiweisova cesta štev. 3; Franc Herzmansky, umetni in trgovski vrtnar, cvetlična trgovina, Stari trg 3; Anton Ferant, umetno in trgovsko vrtnarstvo, cvetlična in semenska trgovina, drevesnica, Ambrožev trg 3; Pavel Š i -mene, cvetlična trgovina, trgovsko in pokopališko vrtnarstvo, Ljubljana, Sv. Križ; Ivan Bizovičar, umetno in trgovsko vrtnarstvo, Razlagova ulica 16.
Raznoterosti.
Poziv vsem radio - amaterjem. Ljubljanski Radio - klub priredi prilikom letošnje Pokrajinske razstave na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. septembra veliko razstavo radio - aparatov in nadomestnih delov. V to je določen že večji razstavni prostor, kjer naj bo pregledna revija od najstarejših do najmodernejših modelov. Ljubljanskemu Radio - klubu je zlasti ležeče na tems da se udeleže razstave radio - amaterji z aparati, ki so jih sestavili sami. Določene so že razne številne nagrade za najlepše razstavljene objekte. Naprošamo vse radio - amaterje, naj nemudoma prijavijo svojo udeležbo kot razstavljalci, najkasneje pa do dne 15. avgusta t. 1. na naslov: Radio - klub, Ljubljana, Velesejem.
Gospodarski stroji. Vse tvrdke, ki vodijo prodajo kmetijskih strojev in orodja, poziva uprava Ljubljanskega velesejma, da se takoj prijavijo za udeležbo velike Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra t. 1., ker je za to določen razstavni prostor malone ža zaseden. Vsa pojasnila daje Urad Ljubljanskega velesejma.
Iz Cerknice. Zadruga gostilničarjev za sodni okraj Cerknica ponovno poživlja svoje člane, da svoje yajence vpišejo pri zadrugi. Onim vajencem in vajenkam,
pBE
BBE
3F==1F=1E
E2EE3
4be
Brezalkoholne sokove vseh vrst bezgovec, ribezov, freS-
nJev, vISnjev, limonov in jagodov sok) brez saharinn In kemikalij, priznano najboljše,
PF* ne PMiilne za ktmiaile lotivja. sadja Id gnzdja, W priprave la ohranitev MtiMnega sadnega in grozdnega soka
(v steklenicah, pletenkah, sodih) za domače gospodarstvo In večje obrate.
Raznovrstne sušilnice za sočivje in sadje. Vsakovrstne stroje za brezalkoholno gospodarstvo
'dobavlja najceneje in v najboljši kakovosti
Brezalkoholna produkcija, tiMill
Poljanski nasip 10/72-
Zahtevajte bogato ilustrovanl cenik brezplačno! — Pri vsakem naročilu se sklicujte na naš list! — Ob priliki razstave „Ljub1janp v Jeseni" se vrši poseben tečaj, na katerega opozarjamo vse gostilničarje In hotelirje.
Prijavit« se takoj!	N« bo vam lal!
=11—II—IC
ŠIBE
■
=i&
ki ne bodo pravilno priglašeni in se ne bode učili predpisano dobo, J&ikor to predvidevajo zadružna pravila, se pod nobenim pogojem ne bo izdalo učnega spričevala. Pri .vpisu se zahteva rojstni list, domovnico in učno pogodbo, pdnos-no potrdilo gospodarja, kjer se bo vpisa-nec učil. Vpisovanje vajencev se lahko poljubno izvrši pri zadružnem načelniku g. Andreju Zgoncu v Cerknici št. 161. Taksa za vpis je 10 dinarjev.
Prodajanje tobačnih izdelkov po gostilnah. V interesu publike priobčujemo: Finančno - kontrolni organi naznanjajo po gostilnah in kavarnah v Ljubljani, da se tobačnih izdelkov cigaret itd. ne bo smelo v teh lokalih več prodajati ter se mora vsak gospodar obrata tudi podpisati, da je vzel to na znanje. Vsled tega so ljubljan. gostilničarji in kavarnarji na sestanku dne 23. t. m. soglasno sklenili, da se s cigaretami itd. gostom ne bode več postrezalo kakor doslej in da tudi nihče ne bo zaprosil za tako dozvolo, kar baje želi monopolna uprava, ker se zahteva v to 225 Din takse, dobička pa no-benega ne dovoljuje.___________________________
Beljakovino, citronovo in vinsko kislino gelatlno, rastlinsko oglje, parafin, tanin, sacharin v kristalih, žveplo, vodno steklo ter vinske barve ima stalno v za-logl tvrdka »TROLIST«, Logatec.
Antikis, najboljše sredstvo proti ldsanju vina, v letnem času neobhodno potrebno, pošilja proti povzetju ali predplačilu. Poskusni ovoj za 100 1 vina 10 Din. Laboratorij »TROLIST«, Logatec.
»Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski na^Jp 10/41 pošlje vsakemu naročniku »Gostilničarja« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal.
i
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TBNKOCZT
Ljubljana
1
Nesne izdelke
in prekajeno meso
vseh vrst, najboljše kakovosti praški način Izdelave priporoča
Centralna vnovčevalnica
tvornlca mesnih Izdelkov,
Ljubljana
Dolenjska cesta 23. Zeleni hrib.
Telefon 164.
Dnevno sveti Izdelki I Nizke cene.	Točna	postreiba.
J*
r
i*
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vrelec
In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno 1888.	Točna	postrežba!
■
[jli m m a	•	V»	_	•	*	1	X	_	_	V	•	§	•	*»	m	>	El
Hotno gina čistiti lo trpko ter prekislo omiliti je zelo enostavno! s
fj V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINE“ tvrdke Clermont & Ouigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno 0 J navodilo.	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	cene!	0
lij	Drogerija.	»SANITAS",	Celje	in Ljubljana.	J7|
EBa3EEgEBgEE13S3HIEl!EEEEEEngEEgFrinFIT»»MgEgEEHEEEEEEEEEm
Zaiota tlttla, pstcelaiia It snlll
Fr.Kollmann
v Ljubljani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
Peter Stepic
Mia Mika Itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, Istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon H. 262.
)0000000000000000000000000000000cx)000000000000000(
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
josip muc, uobum
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške štfone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na veliko in malo!	Na veliko in malo!
I ZH L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
ica za
Z a Mi j K E
oddaja
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduj« brezplačno u vso slnibo Iščoč«
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, •; z dežele 4 Din. --------------
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGHOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
m
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor t
marčno, dvojno marčno in izvozno v sodčkih in steklenicah!
tropino In sladno cime, ki so kot ilvlnska krma selo priporočljive.
Dobra vina, domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
= 3van Bricelj =
v Štepanji vasi jfo planirju.
Priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
J V <111 Jricdj Dunajska cesta 16 Selo solidno. Cene zmerne.
Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
Jedilno orodje
navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, šifonc, klote, čipke, Vezenino, razne tapetniške žnore, modno in toaletno blago, se kupi najugodneje le pri:
lini,
blizu Prešernovega sprmenika ob vodi.
Lilmnslia loma minerali voda, sniiavice iti.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
V
Jribuna“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika Izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo frankol
W
Is
H
Sl
m
H
imI
S
m
M
B
S
S
K
8
:f Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styria vrelec.
Donati vrelec, Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo, Hunyadi Janos grenko vodo, Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovira špecerijskega blaga in glavna zaloga domačih in inozemskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
U zalogi ie tudi najboljša francoska galerta za čiščenje vina po zelo nizki ceni.
NI
H
N
Ml
H
M
S
8
M
M
M
M
M
M
M
M
M
M
8
M
M
M
8
M
8
Dragi prijatelj samo to ti povem, da prav nikjer ne kupiš tako dobro in tako poceni nsanufakturno blago za moške in ženske obleke, kakor pri tvrdki
AWTOri?AVWKO
V ŠKOFJI LOKI
y Istotam dobiš tudi razno perilo, svilene rute, vsako-m vrstne servijete, namizne prte in nlatnene brisače, ter vsakovrstne čevlje. Ilustrovani
B
Dl
SL
S
63
63
vovinv va oihv vwvs|ve nuouv , «»**
kami zastonj, manufakturne vzorce pa na ogled za 8 dni.
62
IS
Z
BL
Z
a
faaElsafafBHiHBPassEgssačaKiaHcafSHCBis
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
m 141	m m g
m	m m
m	m ■
m	■ ■
'M	
m	
'M	
*	
m	
m	
m	
m	S
m	:
P	i
m	■ ■
*	
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolegijska ulica štev. 18.
I
Z vsemi v špecerijsko In delikatesne stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi In buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljnbl|?na, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Velepraiarna za kavo a olaktrl Snlm obratom.	=s=	-■	==:	Zaloga	mineralnih	vod.	---
Delniška pivovarna Laško		
marčno pivo	eksportni ležak b	temno Porter- pivo
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10> Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo; kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje h klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne In športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifonl, batistl in ceflrji za spodnje perilo, In sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdala, in zalaga Zveza gostllnKariklfi zadrug v Ljubljani. — Odgovorni grt&ilk Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Fr. Jezeršek.