Mnišfffo in npranništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti TWik dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. n S.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
19	Maribor, dne 16. februarja 1910.
Naročnina listu:
Celo leto...................12	k
Pol leta	6	K
Četrt leta...................3	K
Mesečno.................... |	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Nedeljska manifestacija.
Vedno in vedno nam dohajajo nova poročila, kako je bilo v nedeljo naše ljudstvo navdušeno za nastop poslancev S. K. Z. Tolažba nekaterih, da bodo ostali naši poslanci osamljeni, se je razblinila v nie. Ednotno in združeno stoji vse slovensko ljudstvo za svojimi poslanci in jim daje oporo, ki jo ne stre nobena še tako nasilna nemška večina. To je za gotove kroge sicer hudo, a se ne da spremeniti. Slovensko štajersko ljudstvo je glasno povedalo vsemu svetu, da hoče odstraniti nemško strahovlado in to drži in bo držalo. Kako je ta jasna in odločna beseda velevaž-nega pomena, kaže vtis, ki ga je napravila na javnost.
Slovensko ljudstvo vseh pokrajin z navdušenjem pozdravlja naš energičen boj. Sliši velepomembno geslo: Samouprava za Spodnji Štajer in se veseli. Gleda v bodočnost in vidi svit lepših dni, ker se je štajersko ljudstvo pričelo tako možato boriti z oholim nemštvom.
Naši kranjski somišljeniki so dali duška svojemu veselju na izvanreden način. V nedeljo dne 13. 1. m. je bil shod S. L. S. v Polhovem Gradcu na Kranjskem in na tem shodu se je z velikim navdušenjem sprejela resolucija, ki „odobruje boj poslancev Vseslovenske ljudske stranke zoper protislovansko vlado in občuduje, nastop poslancev Vseslovenske ljudske stranke v štajerskem deželnem zboru.“ Ta resolucija govori folij an te. Zastarele zgodovinske meje so padle in slovensko ljudstvo vseh pokrajin se čuti kot eno. Vsi napori naših nemških neprijäteljev, ki so nas s razcepljenjem v več delov, hoteli tem lažje vničiti, so se izjalovili; slovensko ljudstvo je enega duha, enih misli!
To čutijo nemški krogi in to jih boli. Ta bol posebno jasno odseva iz članka večerne „Tagespošte“, od 15. t. m. Najprvo člankar razlaga, kako je lah-o pridobiti naše nevedno ljudstvo za take resolucije, kakor so bile sprejete na nedeljskih shodih. Ako bi bil gospod zraven in bi bil videl nepopisno navdušenje, ki je spontano privrelo na dan, bi mislil drugače. Po-
PODLIOTEK,
Dve sestri.
(Dalje.)
V.	Nad vodo.
Nekdo potrka na duri.
Blagoslovljena roka! Sfastny gre iz sobe in ostavi v nji razburjeno devo, uničeno pred samo seboj, osramočeno, ponižno.
Na hodniku stala je Ana.
—	Bože moj, i vi trpite, pravi dekle, videč njega obličje, izražajoče obupanje.
—	Pred vami ni ničesar možno skrivati, Ana! Pred seboj imate blodnega, slabega moža! Toda on bo vse zopet popravil. Danes poskrbel sem vse, da se reši vaša čast. Ana, povem vam to zbog tega, ker ste močna deklica, sestri ničesar ne povejte. To bo moja poslednja usluga; to ni bahanje, to ni igra za junaka. Druge pomoči ni!
Vojteh žalostno pogleda Ano, toda z obličja mu je žarela odločnost.
Ani šine kri v glavo. IZopet nova zapletenost, zopet novi viharji.
—	Pokoriti hočem sramotilca vašega; kako rad darujem življenje za vas, katerega vam posvetiti ne morem — ker je hočem darovati sestri vaši.
Molče stisne Ana Vojtehu roko in odide iz sobe. Jedva so jo nesli nogi. Bala se je za oba; toda v boli in tesnobi ni omagovala, na površje je prihajala nje ljubezen do divjega jezdeca.
Zdrkne na koleni ter moli pred podobo Križa-* nega in goreče prosi pomoči iz nebes!
tem pa na dolgo razlaga, da je geslo: Proč od Gradca! za nas škodljivo in nas očetovsko svari, naj se ne damo zapeljati k takemu koraku, ki bi nas prisilil, da bi morali živeti samo ob kruhu in vodi. Hvala lepa, gospodje ! Časi so minili, ko smo se ravnali po vaših nasvetih; sedaj smo že dovolj dorasli in vemo sami najbolj, kje nas čevelj žuli, zato si bomo znali že sami pomagati.
K poročilu v pondeljkovi „Straži“ dodajemo še poročila o naslednjih shodih:
Pilštanj.
Političen shod v nedeljo se je obnesel prav dobro. Zbranih je bilo do 200 mož in fantov iz Pilštanja, Prevorja in Zagorja, in tudi nekaj iz Kozjega. Po pozdravu gospoda predsednika političnega društva za kozjanski okraj se je konstituiral novi odbor tega društva, ki je na tem shodu zopet oživelo.
Potem je govoril deželnega glavarja namestnik gospod dr. Jankovič. Najprej si je prav pošteno privoščil hinavskega „Štajerca“, ki lažnjivo zagovarja svoje nemške bratce in pravi, da so slovenski poslanci krivi, da se za ljudstvo ničesar ne doseže. Nato je gospod poslanec v dobro uro trajajočem govoru v prav jedrnatih besedah in na prav žalostnih vzgledih naslikal, kako se skrbi v Gradcu za Slovence, in kako se tam godi slovenskim poslancem.
Z velikim ogorčenjem so navzoči poslušali vse vnebovpijoce krivice, ki se nam godijo od strani nadutih nemških naeionaleev v deželnem zboru. Vsi zborovalci so z navdušenjem odobravali odločen nastop naših vrlih poslancev in vsi so za to, da se boj nadaljuje do skrajnosti.
Zelo živahna je bila debata o nameravani novi železnici, ki bi naj prerezala kozjanski okraj, in pa o novi cesti črez Prevorje.
Z velikim odobravanjem so se enoglasno sprejele od predsednika, gospoda dekana Tomažiča, predlagane sledeče resolucije:
1.	Mnogoštevilni zborovalci z največjim zadoščenjem sprejmejo poročilo gospoda ( dr. Jankoviča, našega poslanca, o obstrukciji in izrekajo njemu in vsem poslancem Slovenske kmečke zveze popolno zaupanje v nadaljnem boju za pravice slovenskega naroda.
2.	Zborovalci prosijo, da se poslanci tudi zana-prej potegujejo za naš ubogi, zapuščeni okraj, posebno naj po mogočnosti delujejo na to, da se cestni pro-
Ne da bi potrkal, vstopi notri oče.
Vidno se je postaral poslednje dni.
—	Veš!, pravi tihim glasom, da rad vidim jasno pred seboj! Somrak me umuči. Poznati hočem tvoje gorje in svojo nesrečo. Pripravljam se k baronu, toda slepo nočem tavati. Tu stojim pred teboj kot oče, na mestu božjem. Odpri mi svoje srce, meni treba poznati vse njegove želje!
Starec jezno in srpo zre na hčer.
Ana ga prime za roko in mu tihim glasom pove vse.
Starcu zaleskečejo oči, ko zve o možatem postopanju Sfastnega.
—	Boš li šla danes?, vpraša hčerko ljubeznji-vo in krotko.
—	Ne!, odločno odgovori Ana in srce ji koprni krčevito.
Pomirjen odide oče k svoji ženi. Dolgo sta govorila brez hrupa, brez razburjenosti. Konečno se pripogne starček k soprogi, prime jo za glavo z obema rokama in jo pritisne k svojemu licu. Imel je rosne oči.
Varinska se nasmeje vsled notranje blaženosti.
Prvič je občutila neko lahkoto v srcu! Mir je bil med njim in njo! Tih, svet mir, dosežen po neko-likoletnem pokornem zatajevanju.
Drugi dan je zopet govorilo vse mesto o Važen kem. — Kako bi tudi ne!
Zjutraj sreča na ulici Baranyja ter ga našeška z jahališkim bičem po ušesih in obličju. Vrhu tega so govoričili o novih dvobojih.
Celi romani so se kovali, cele historije vedeli so pripovedovati radovedni ljudje.
Važecki gre po izvršeni kaznitvi starega Fal-stafa naravnost k Šfastnemu.
gram okrajnega zastopa kozjanskega izvede, in v prvi vrsti cesta črez Prevorje. Nadalje naj se skrbi, da se v slučaju zgradbe nove železnice od Rogatca proti jugu ozira na želje večine kozjanskega okraja.
Sv. Peter v Sav. dol.
Takega shoda pa še videl Št. Peter. Danes smo se pa postavili Šentpeterčani z našim poslancem. Sedaj so videli liberalci možatost in korajžo naših poslancev. Tako in podobno se je govorilo v nedeljo dne 13. t. m. proti večeru po cestah in potih! med razhajajočimi se zborovalci.
Pa je bil tudi zares shod, na katerega je lahko ponosna S. K. Z. in njeni pristaši. Prostorna dvorana Žgankove gostilne je bila natlačeno polna vrlih, zavednih Savinčanov, gotovo nad 300, ki so se zbrali iz domače in vseh sosednih župnij. .Videti je zborovalce iz Polzele, Braslovč, Št. Pavla, Griž, Žalca, Petrove, Gotovelj in Ponikve.
Gospod poslanec Terglav je z njemu lastno korajžo živahno in obširno razkladal navzočim delovanje poslancev v zbornici v Gradcu. Pojasnil je tudi vzroke, ki so privedli naše poslance do skrajnosti, namreč do pota obstrukcije. Povedal je, kako se skrbi za gospodarski in kulturni napredek od strani deželne vlade za Srednji in Zgornji Štajer, in kako mačehovsko se delijo dobrote nam Spodnje-Štajereem, Omenil je tudi, da ima dežela približno 4 mil. kron primanjkljaja, in ker potreba dotično svoto pokriti, se je nameravalo zvišati doklade na zemljiški davek od 50 do 65—70%, čemur pa so se slovenski poslanci odločno po robu postavili, in posledica je bila: odgode-nje deželnega zbora.
Pojasnil je tudi, zakaj je glasoval za okvirni zakon glede davkov na pivo, ter je izrekel pri tej točki naslednje važne besede:	„Cenjeni mi volilci!
Pri volitvah meseca maja pretečenega leta ste šli vi zavedni Savinčani v boj za nas poslance, in sedaj pa gremo mi poslanci v Gradcu v boj za vas! Kar se moje osebe tiče, sem po resnem premišljevanju rajši se odločil glasovati za davek na pivo, kakor pa dopustiti, da se zvišajo doklade na zemljiški davek. Sicer pa, predragi mi zborovalci, danes stojim pred vašim sodnim stolom. Ako odobrujete moje postopanje v zbornici, vam je dana danes prilika, izkazati mi vaše zaupanje, ako pa obsodite moj nastop v Gradcu, ter mi izrazite nezaupanje, potem pa položim z mirno vestjo mandat v vaše roke nazaj in vi si lahko izberete drugega moža, ki bo boljše zastopal vaše koristi v Gradcu!“
—	Gospod, izvolili ste poslati k meni poziv!, de mirno, kakor bi šlo za šalo, prišel sem vas obvestit, da se midva ne bova bila!
St’astny obledi.
—	Še manje pa se bova tako pogajala!, odgovori silno jezno Vojteh St’astny ter razburjeno zaškriplje z zobmi.
—	A ne bodite tako strastni, gospod advokat. Cela stvar je treba mirno premisliti. S čim sem vas razžalil ^
—	Razžalili ste dekle in pa obitelj, katera mi je
blizu!
Baron se nasmeje.
—	Odpustite, kar je vam drago, dovolite, da bi bilo i meni. Vi ste se zagledali, istotako jaz; jaz pošteno mislim, nič manj nego vi. Cernu tedaj krvi? Od naji ne zavisi razsoditev tega spora. Predlagam sedaj vam: prosil sem gospodično polurnega razgovora ; ponosna gozdna vila ni prišla. Toda stvar se mora'dognati. Ce pa gora ni hotela priti k Mohamedu, šel je Mohamed k gbri. Na razpolaganje sem vam: voz moj stoji pred hišo! Pojdiva oba naravnost skozi vrata ter opustiva pot skozi okno. In kar dostaje raz-žaljenja, gospod, to ni tako hudo. Prepustiva najin razpor Ani Varinski. Prisegam, da mi bo nje beseda — povelje!
Sfastnega so kar presenečile baronove besede; videl je, kako razburjajo njega lice muka, čut in pa strast.
—	Da mi je poštenje Ane Varinske dragoceno, dokazal sem danes; razločnimi pismeni označil sem to na Baranyja rudečem licu; podajte mi svojo desnico, bodiva prijatelja!
Važecki je govoril odkritosrčno, jasno.
(Konec prihodnjič.)
Resolucija se je od vseh zborovalcev z velikim navdušenjem vsprejela, samo dva od štajerčijanske stranke sta bila proti. Enega, ki je bil proti geslu: „Proö od Gradca", je posebno skrbela norišnica. Ved' no je ponavljal vprašanje: Kako bi spodnještajerski Slovenci v slučaju samouprave zamogli norišnico vzdrževati. Dobil je pa od gospoda Cakša odgovor, da iz Statističnih podatkov ve, da se nahaja v norišnici v Gradcu primeroma več Nemcev, kakor Slovencev, in da si radi norišnice nam nikakohi' ni treba beliti glave. Pokazal je tudi svojo nevednost radi višjih šol. Rekel je, da bi jih Spodnja Štajerska ne mogla vzdrževati. Obžalujemo njegovo modrost; mi kot priprosti kmetje vemo, da višje šole vzdržuje država, ne dežela. Omenil je še več enakih kolobocij, a se je pri ljudstvu le osmešil.
Mi volilci odobravamo odločen nastop slovenskih poslancev v deželnem zboru ter jih prosimo, Ja vstrajajo na tem stališču, v boju za gospodarske in narodne pravice spodnještajerskih Slovencev.
v Št. Andreju v Trstu. Pristanišče se imenuje: Fran Josipovo pristanišče. K otvoritvi je došel trgovinski minister Weiskirchner, ki je imenom osrednje vlade izvršil otvoritev. Ob tej priliki je govoril Weiskirchner o važnem pomenu novega pristanišča in o koristi, ki bo imel od tega Trst, oziroma naša država. Prisostvovali so otvoritveni slavnosti različni visoki dostojanstveniki, med njimi tudi tržaški škof dr. Nagi. Naša država se je dosedaj ivse premalo brigala za povzdigo pomorske trgovine ter za potrebna trgovska pristanišča.
Velik javni shod v Celju priredi S. K. Z. v
nedeljo dne 20. t. m. dopoldne takoj po 8. uri v dvorani hotela „Pri belem volu" z dnevnim redom: Deželni zbor in samouprava za Spodnji Štajer. Govorila bosta državni in deželni poslanec gospod dr. Ivan Benkovič ter deželni poslanec gosp. A. Terglav. Vsi na shod!
Te besede gospoda poslance pa so izzvale pri ljudstvu hrupne in burne živio- in slava-klice gospodu Terglavu in S. K. Z.
Nato povzame besedo gospod predsednik shoda, župan Koren iz Petrovč, ter med drugim pravi, da ga jako veseli, da se nakana liberalnih kolovodji, spraviti ljudstvo Sav. doline v dvom nad poštenostjo poslancev S. K. Z., ni posrečila. Poživlja vse navzoče, da ljubljenemu rojaku poslancu Terglavu zakličejo trikratni živio, čemur so se vsi navzoči z navdušenjem odzvali.
Nato se je od gospoda dr. Jančiča stavljena resolucija, ki je bila sprejeta že tudi v Št. Juriju, soglasno sprejela.
Po zaključenju shoda se je oglasil k besedi neki naprednjak, in je zahteval, da se mu še bolj natančno razloži postavo o davku na pivo.
Gospod poslanec ga vpraša, ali je bil ves čas pri govoru navzoč, kar je pritrdil. Potem vpraša zborovalce, ali so ga drugi vsi razumeli, kar so vsi z navdušenjem pritrdili. Nato pravi dotičnemu: „Dru-gokrat pa si ušesa povrtaj, da bodeš razumel, kaj se govori, za samo enega se ne izplača zopet od kraja
pričeti!"	..
Tako jo je moral osramočen odkuriti proti Go-
tovljam.
Sv. Jurij ob Taboru.
Shoda, katera je sklicala Slovenska kmečka zveza v Savinski dolini, sta se izborno vršila.
Pri Sv. Juriju ob Taboru se je po ranem sv. opravilu zbralo v cerkveni hiši do 250 zavednih kme-tov-gospodarjev, ki so z vidnim navdušenjem sledili besedam govornika, kateri je v vznesenih besedah razpravljal o delovanju slovenskih deželnih poslancev v Gradcu.	_	. *
Gospod deželni poslanec Terglav je pojasnil razloge, na podlagi katerih so bili primorani nastopiti pot obštrukcije. Povedal je med drugim tudi, kako neznosno, prezira in zaničuje nemška večina spodnještajerske poslance ter sploh ves slovenski narod. Dogodek, ki se je prigodil v vozu graške poulične železnice, kjer se je imenovalo Slovence kanibale, to je ljudožrce, je izzval pri I zborovalcih silno ogorčenje in stud proti Nemcem.
Poslanec Terglav je obrazložil tudi okvirni zakon za zvišanje davka na pivo ter je povdarjal, da seje po temeljitem Studiranju tega vprašanja odločil glasovati rajši za davek na pivo, kakor pa da bi se zvišale doklade na zemljiški, hišnorazredni in obrtni davek, kar so mu vsi zborovalci-hmeljarji soglasno odobravali.
Priporočal je tudi, da bi se ljudstvo posluževalo ugodnosti, katere nam nudi nova postava glede regulacije potokov in rek ter gradnje novih okrajnih cest, ker se po novi postavi dobi iz melioracijskega zaklada prispevek do 70%.
Stavila so se na poslanca raznovrstna vprašanja, posebno glede podpore vinogradnikom, oziroma ustanovitve deželnih vzornih vinogradov in trsnic, na kar je gospod poslanec točno odgovarja
Predlagala se je na to sledeča resolucija, ka tera je bila z velikanskem navdušenjem soglasno sprejeta:
1.	Na shodu v Št. Juriju ob Taboru v nedeljo dne 13. svečana 1910 zbrani volilci odobrujejo možat nastop poslancev Kmečke zveze v deželnem zboru. Izrekajo jim popolno zaupanje in žele, da vstrajajo v težavnem boju za pravice slovenskega ljudstva.
2.	Zborovalci najodločneje ugovarjajo nizkotnemu vedenju nemško-liberalnih poslancev ! proti Slov. klubu. Vedno vladarju zvesto vdano slovensko ljudstvo zahteva enake pravice z nemškimi sodeželani, in če se te ne zajamčijo, zahteva ločitev od Gradca.
Nato je predsednik, vlč. g. župnik Zdolšek, za> ključil pribiižno dve uri trajajoči shod.
Šmarje pri Jelšah.
Shoda se je udeležilo nad 200 zborovalcev. Predsednikom je bil izvoljen kmet Stoklas, podpredsednikom kmet Grobelšek, zapisnikarjem Dragotin Zelič. Udeležili so se zborovanja tudi pristaši Narodne in štajerčijanske stranke.
Gospod poslanec Vrečko je v obširnem in temeljitem govoru našteval krivice, ki se gode od nemške liberalne večine v deželnem zboru Slovencem v narodnem in gospodarskem oziru.
Zborovalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in odobravali odločni in vstrajni nastop slo-venskih poslancev.
Predsednik shoda stavi sledečo resolucijo^ „Volilci zbrani na shodu S. K. Z. v Šmarju pri Jelšah dne 13. februarja 1910
odobravajo obstrukcijo slovenskih poslancev ter Jim naročajo, da vstrajajo na tem stališču, dokler ne izbojujejo gospodarskih in narodnih zahtev spodnještajerskih Šlovencev;
izrekajo deželnima poslancema gospodu Vrečku ln gospodu Pišeku, in sploh vsem poslancem S. K. Z. za njih energičen nastop v deželnem zboru popolno zaupanje;
javno protestirajo proti krivični vsenemški nadvladi in najodločneje obsojajo njeno surovo psovanje slovenskih poslancev in slovenskega ljudstva;
zahtevajo, da se upoštevajo zadeve slovenskih davkoplačevalcev, kakor tudi predlogi, katere stavijo naši poslanci v deželnem zboru;
ako pa nas in naših poslancev nočejo upoštevati, potem je naša parola: Proč od Gradca!, in zahtevamo samoupravo za Spodnji Štajer.
Polom koroških deželnih financ.
Koroška deželna blagajna je prazna. Kakor smo že zadnjič poročali, izkazuje letošnji proračun koroške dežele krasen primanjkljaj. Naše zadnje poročilo moramo v toliko popraviti, da deficit ne znaša samo 446.030 K, ampak nič več, pa nič manj kot 5 milijonov 42.101 K.
Tukaj imamo najbolj žalosten vzgled, kako vzorno znajo gospodariti nemško-nacionalne večine v vseh deželah z davčnim denarjem. Nemško-nacional-ni stranki se nikjer v nobeni deželi ne gre za to, kako bi z dobrim gospodarstvom pomagala ljudstvu do boljšega blagostanja, ampak ona kopiči dan za dnevom v deželah, kjer ima neomajno gospodarstvo, dolgove na dolgove.
Tako tudi gledajo sedaj nemški nacionalci na Koroškem, kako bi zadelali veliko luknjo deficita v deželni blagajni. Da primanjkljaj pokrijejo, bodo k itak že visokim davkom spet nove svote na rame ubogih davkoplačevalcev naprtili. Vendar vkljub nameravanim novim davkom še bode končni deficit vseeno znašal 846.000 K.
Koroško izdaje vsako leto ogromne svote za šole, ki so pa tako prikrojene, da se v njih en groš vzgajajo nemškutarji. V proračunu vidimo, da mogotci kar razsipajo denar za razne podpore svojim nemško-nacionalnim društvom in pristašem.
Skoraj nikdar pa nimajo ti dobri naši prijatelji denarja za gospodarske potrebe naših kmetov. Od kmetov hočejo samo, da sme biti zadovoljen z velikimi davčnimi bremeni, a da bi se skrbelo kaj za gospodarski napredek kmetijstva, o tem se tem gospodom še sanja ne.
Saj je glavno načelo koroških in štajerskih nemških nacionalcev:	Propagirati samo vsenemštvo, a
zatirati slovensko ljudstvo!
Politični pregled.
Državni zbor.
V	četrtek dne 24. februarja se zopet otvori državni zbor. INa dnevnem redu so sledeče točke: volitev dveh novih podpredsednikov, prvo branje re-krutne predloge in branje proračuna ter nove finančne reforme.
Kakor znano, se je v zadnjem zasedanju pred božičem sprejel predlog, po katerem se izvolita šesti ln sedmi podpredsednik zbornice. Ti dve mesti bosta pripadali ena Rusinom in ena Italijanom.
Goriški deželni zbor.
V	seji deželnega zbora goriškega dne 14. febr. je poslanec S. L. S. Marinič predlagal spremembo deželnega občinskega volilnega reda, ki obstoji še iz leta 1864. V predlogu se zahteva, da se novi občinski volilni red prikroji novim časovnim potrebam in zahtevam primerno. Predlog je bil sprejet.
V	tej seji je predlagal poslanec Bugatto ustanovitev laške pravne fakultete.
Poslanec Faidutti pa je zahteval spremembo goriškega mestnega Statuta.
Laški poslanec Petarin predlaga, naj se pri občinskih volitvah uvede splošni volilni razred.
Sklenilo se je tudi izvoliti posebno komisijo, ki bo nadzirala delovanje deželnega odbora in drugih deželnih uradov in zavodov.
Poslanec Berbuč je vložil predlogi za uvedbo električne železnice Trst—Opčina—Sežana.
Sporazum med Avstrijo in Rusijo.
Izšla je uradna spomenica, ki naznanja, da ostanejo predmeti pogajanj med obema državama sicer Še tajni, da se pa skoraj razglasi, na kakšni podlagi sta se Rusija in Avstrija sporazumeli glede balkanskih razmer. Važnemu sporazumu pritrdita tudi Angleška in Francoska.
Raznoterosti.
Otvoritev trgovskega pristanišča pri Sv. Andreju v Trstu. V pondeljek dne 14. februarja se je slovesno otvorilo novo avstrijsko trgovsko pristanišče
Kaj govore številke? Tajništvo rimske kurije
je priobčilo izkaz vseh darov, katere so darovali katoličani sv. očetu, naj jih porabi za uboge ponesrečence Kalabrije in Mesine. Iz tega izkaza se razvidi, da znaša svota vseh darov celih 6,000.000 kron. Papež sam pa je daroval iz svojega lastnega premoženja 1% milijona kron. Pa si upa še marsikdo trditi, da katoliška cerkev ni pogubljiva za narode.
Učitelji in slovenščina. Naši liberalni učitelji so glavni stebri Narodne stranke, kakor smo že večkrat poudarjali, v narodnem oziru jako malomarni. .Svoje vloge na višje šolske oblasti pišejo skoru izključno v nemškem jeziku; ne vemo, ali iz strahu, ali xz klečeplazuosti. Evo zopet dokaza! Šolski vodja I-van, ali kakor se nam podpiše Johann Kodermann je prosil pred kratkim celjski okrajni šolski svet, da naj otroci njegove šole prejemajo sv. zakramente v podružniški, in ne v župnijski gališki cerkvi. Seveda v nemškem, četudi so vsi udje okrajnega šolskega sveta sami Slovenci in se pri sejah istega razpravlja izključno vse v slovenskem jeziku. G. dr. Kukovec! Ali bi ne hoteli poučiti te narodne mlaeneže, da naj bolj spoštujejo svoj materni jezik. Seveda tega ne bodete storili, ker je Vaš program: več nemščine.
Nasledki svobodne šole. Na Francoskem je bilo v letih 1900—1905 5000 več zločinov, kot v letih 1896 —1900. Število zločinov, kojih krivcev niso zasledili, je poskočilo od 96.000 na 107.710. Mladih hudodelni-kov je okoli 30.000; pomnožili so se v 75 letih za 450%. In ti zločini rastejo vkljub vedno večjemu številu šol! Pred 75 leti je izdala država za šole 35 milijonov, v letu 1908 — 500 milijonov. Sola, ki hoče razvijati samo intelektuelne zmožnosti, pa popolnoma zametuje In zanemarja vzgojo značaja, ne zasluži imena vzgojevališča! Po pravici toži Foerster v svoji „Jugendlehre“ o sedanjih šolah, ki vtepajo otrokom v glavo bogve koliko znanosti, za vzgojo srca pa se ne brigajo čisto nič, ali pa zelo, zelo malo. In vendar je pravo poznanje in umevanje človeškega srca vir in pogoj sreče! Ali ni žalostno, če vidimo toliko ljudi, ki se ponašajo z vsem mogočim znanjem, ki vedo, kako se dajo ukrotiti in porabiti prirodne sile človeštvu v prid, elementarnih sil in strasti, ki divjajo v njih dušah, pa ne poznajo!
Miloš Stabler, od liberalne Zadružne zveze v Celju plačani agitator Narodne stranke, je po poročilu v „Narodnem Dnevniku" na shodu v Šmartnen* pri Slovenjgradcu napadal naše poslance, v zahvalo za to, da ga vzdržuje cela vrsta posojilnic, katere vodijo in vzdržujejo pristaši S. K. Z. Gospodje dr. Jankovič, P. Novak, kaj porečete k temu? Ali se pustite blatiti še celo v trenutku, ki je tako usodepolen za naš narod? [Pribiti moramo, da se na naših shodih ni niti omenjalo ne Narodne stranke, ne liberalcev, a politiki celjskega kalibra udrihajo po naših poslancih. S tem se vrši narodno delo in krepi naš odpor proti Nemcem, kaj ne? Posojilnice! Proč od take zveze, katere uradniki ne morejo niti v najodločnej-ših trenotkih brzdati svoje strankarske zagrizenosti! To si bo treba za volitve zapomniti!
v
Šoštanj — padel.
Kar smo pričakovali in izrazili odkrito v zadnji številki, se je uresničilo. Najlepši slovenski trg Šoštanj je prišel s svojo upravo zopet v nemčurske roke.
Šoštanj se je v zadnjih letih lepo povzdignil. Slovenstvo se je širilo, da je bilo veselje. Trg je imel skoraj docela slovenski značaj. Posvetna inteligenca, zlasti uradništvo, obrtništvo in tržani, so dali trga pravi pečat narodnega kraja. Saj je bilo še pri zadnjem ljudskem štetju 908 Slovencev in le samo 179 Nemcev.
Kako je mogoče, da so se spreobrnile razmere toliko na slabše? Ali so vsi ti Slovenci izumrli? Soli izginili s površja vsled gospodarskih kriz? Ali so se vsi poturčili, oziroma ponemškutarili ? Upamo, da ne! Toliko je gotovo, da jo slovenstvo trgu dajalo sijaj, toda bilo je veliko samega bleska, ker ni bilo pre • ve gospodarske podlage'. To slovenstvo primerjamo lahko nežni, bujni cvetki, ki stoji v svojem krasu za trenutek, pa tudi hitro usahni*. To slovenstvo ni bilo pristno in dovolj solidno; vsled tega bode v bodoče odločilno svarilo za marsikatere, ki rešujejo ,#jubo, drago domovino" z vstrajnim delom1, pri poliču vina. in se navdušujejo, razvneti po vinskih duhovih, za
„drago majko Slovenijo“ in blatijo druge treznejše kot brezdomovince. Taki rešitelji domovine evetejo na polju Narodne stranke.
Žal, da se je reševalo slovenstvo v Šoštanju le na ta način. Trezne, pametne, požrtvovalne može, ki 80 ,1ZV®ieva^. slovenstvo najlepši trg, so potisnili ti patentdomovinci v kot in hoteli zvoniti sami veliki zvonec. Ta zvonec je lepo donel, dokler je bilo še dovolj dobre pijače. Spominjamo se še živo, s kakšnim zmagoslavjem so hodili po trgu ti mladi „rodoljubje“, če se jim je le posrečilo dobiti kakega nemčurja v roke, da so ga pretepli. Prizori razgrajačev so bili na dnevnem redu; ti rešitelji domovine so bili tem bolj ponosni, čim večkrat so morali iti pred sodišče. Kdor razmere v Šoštanju od nekdaj pozna, ta mora pri-s znati, da je tako početje pahnilo slovenski trg nem-škutariji v žrelo, in da je to domovinsko delo odtujilo veliko vernih Slovencev slovenski materi in njenemu jeziku. Ni čuda, da mora zgubiti navadni posestnik, mali obrtnik zaupanje v tako slovenstvo — recimo lažislovenstvo.
Mi moramo namreč s stališča pravega slovenstva odločno zavračati tako delovanje in odreči taki stranki, kakor je bila v Šoštanju zadnji čas, pravico, da se nazivlja še slovenska stranka in si upa apelirati na volilce z navduševalnimi klici:	„Gre se za
obrambo slovenstva!“, „Izdajice naj ne bodo med nami ! “ itd.
Brez dvoma je poleg teh žalostnih prikaznih pripomogel do popolnega poraza tudi gospodarski polom. Ta točka je najžalostnejša v zgodovini šoštanj-skega trga; človeku se milo stori, 'jokal bi grenke solze, če pomisli, kako nekdaj procvitajoča slovenska obrt in napredujoče slovensko tržanstvo propada in gineva v kratki dobi. Gorje nam Slovencem, če se kaj takega še večkrat pojasni! Obupni klici se slišijo na vseh oglih poprej veselega slovenskega trga! Koliko kapitala se je žrtvovalo za to slovenstvo! Koliko premoženja je šlo po vodi! Vse zastonj, nobenega sadu. Slabo gospodarstvo z lastnim imetjem, slabo gospodarstvo z občnim premoženjem je rodilo v Šoštanju tako hude posledice, da nam spomini na neke! a nje dni in žalost ob teh grobovih ne dopuščajo, da bi še govorili o tem tužnem poglavju.
Na drugi strani vzdiguje svojo glavo nemšku-tarska nesramnost, grda brutalnost, nepopisno nasil-stvo in nepošteno delovanje nemškutarjev, kakor smo to opisali v zadnji številki. Nasproti takim silam se ne more braniti tisti slovenski živelj, kolikor ga je še ostalo trdnega; nasproti takemu početju mora obupati najtrdnejši slovenski mož, ki ima še tako dobro voljo in je voljen prinesti vse žrtve.
V	tretjem razredu bi vendar bila lahko zmaga še naša. Neverjetno je, kako se je moglo med kandidate sprejeti može, ki bi nikakor ne smeli iti med volilce, ker jim ne morejo zaupati nikdar več. Že z li stino kandidatov v tem razredu so pokopali docela uspeh volitve. To je vendar tako jasno, da se ne da o tem več pričkati. Prosimo vendar: More li biti kak gospod Volk privlačna sila za volilce? Pogrešek ste storili, priznajte, in se pripravljajte tem vestnejše za nadalnje boje.
Nismo tega zapisali, da bi komu kaj očitali, niti se ne bomo več pogrezali v žalostne opomine. Rajši prosimo merodajne kroge, da vzamejo sami zopet vodstvo v roke in s pazljivostjo in zmernostjo začnejo delovati na novo. Šoštanj še ni izgubljen za vedno in ne sme biti. Toda gorje vsem trgom, če jih bodo vodili kaki Goršek! in Volki! Šoštanj naj bo svarilen zgled!
Izid volitev. V tretjem razredu je razlike 43 glasov, in to vsled nediscipline v slovenskem taboru. 19 izdajic in 16 nezavednih je rodila tajna volitev, 6 jih je požrla pa volilna komisija. Ako sumiramo te glasove k oddanim 97, bi morali Slovenci imet! 138 glasov in nasprotaiki 121 glasov. Razun tega izgubilo se je 13 glasov vsled napačno vpisanih krstnih imen.
V	drugem razredu rešili so v zadnjem trenutku ustvarjeni „Wosehnaggs Reisende“ s klakom v roki. Glasovno razmerje je: 13 slovenskih, 17 nemških. — V prvem: 7—10.
Štajersko.
Slovensko gledališče v Mariboru. Dne 20. svečana t. 1. se uprizori ljudska igra s petjem v 5 dejanjih „Revček Andrejček.“ Začetek točno ob %8. uri zvečer.
Hoče. Rajlajznova posojilnica v Hočah ima v nedeljo dne 20. februarja ob 10. uri dopoldne svoj letni občni zbor.
Hoče. V nedeljo dne 20. februarja, takoj po rani maši, priredi katoliško kmetijsko bralno društvo v Hočah poučno predavanje. Govori gospod dr. Jožef Leskovar iz Maribora o političnih državljanskih pravicah. Možje in mladeniči, udeležite se tega zborovanja za gotovo!
Fram. V pondeljek dne 14. februarja ponoči so se stepli fantje v gostilni gospoda Štampfla. Težko poškodovan je bil z nožem na glavi, na prsih in nogi Franc Hojnik, posestniški sin v Rančah. Pripeljali so ga v torek z rešilnim vozom v bolnišnico v Maribor.
Bače. Tudi v Račah so isto večer v gostilni Brglez stepli in ranili pet fantov.
Iz Dogoš pri Mariboru. Pri brodu v Dogošah se je v petek zvečer vsled neprevidnosti pripetila velika nesreča. 'Anton Pesek, 611etni hlapec pri kmetu
STRAŽA.
A. Koserju v Zgornjem Dupleku, je peljal z par konji poln voz blaga iz Maribora. Pri gori imenovanem brodu je hotel Pesek zadnjo kolo radi strmine zavreti, a veriga je v zadnjem trenutku popustila in vsled velike teže je voz pognal konje v Dravo in pri tem povozil hlapca preko obeh nog. En konj je v Dravi vto-nil, a drugi je kakor privezan v vodi obtičal. Pesek pa, katferi si radi zlomljene noge ni mogel pomagati, je na cesti obležal. Se-le črez dolgo časa je neki kmet v Dogošah zaslišal klic ponesrečenca in mu potem z drugimi sosedi prihitel na pomoč. Hlapca so še isti večer odpeljali v bolnišnico, rešenega konja in voz pa so izročili gospodarju.
V Žalcu je dne 15. t. m. preminula blaga gospa Lucija Baznič. Ranjka je bila velika dobrotnica revežev. N. v m. p.!
Konjice. Gostilno v Narodnem domu je prevzel gospod Fran Košar. Ker se bode novi gospod gostilničar gotovo tudi povsod kazal zavednega Slovenca in ker je gostilna v Narodnem domu edina slovenska gostilna v Konjicah, jo toplo priporočamo.
Sv. Jurij ob Taboru. Veselo pokanje s topiči je v nedeljo naznanjalo, da je izvoljen županom Franc Lesjak, svetovalcem pa Lukman Franc, Juhart Jožef, Perca Franc, Culk Alojz, vsi vrli pristaši S. K. Z. — Ob istem času je imel poslanec Alojz Terglav dobro uspel shod, kjer je volilcem poročal o deželnozborski obstrukciji. — Za nameček je moral popoldan Še Rob-lok liberalnim kozličkom po Kukovcevem receptu peti pesem o obstrukciji, ki je pa sam ni doživel.
Sv. Lovrenc na Drav. polju. Kmetijska podružnica priredi prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. po ranem opravilu shod s podučnim predavanjem v Majšbergu. Popoldne ob 3. uri tega dne pa ima v Sv, Lovrencu na Drav. polju v citalniški sobi svoj občni zbor z običajnim vsporedom in z volitvijo odposlancev na glavno skupščino v Gradec.
Sv. Lovrenc na Drav. polju. Naša čebelarska podružnica ima v nedeljo dne 20. t. m. popoldne, po shodu kmetijske podružnice, v tamkajšnji citalniški sobi, svoj občni zbor.
Trbovlje. Prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. dopoldne ob 9. uri ima pazniško strokovno društvo svoj redni sestanek pri gostilničarju gospodu Sebastianu Jagru. Prosijo se vsi službe prosti tovariši, da se sestanka gotovo udeležijo, ker sicer bi se o važnih vprašanjih ne moglo sklepati. Pač več zanimanja je potrebno med našimi tovariši, ker brez setve ni žetve. Oglejmo si nekoliko priprosto delavstvo, kako vneto dandanes napreduje. In kaj delajo naši tovariši? Kakor da bi se vsem najboljše godilo!
Sv. Jurij ob juž. žel. V nedeljo dne 6. t. m. se je poročila tukaj naša zvesta somišljenica, posestnikova. hči Marija Hošček, z vrlim mladeničem Mart. Stojanom iz Št. Vida pri Grobelnem. Mlademu paru iskrene čestitke z odkritosrčno željo, da bi živela dolga leta v sreči in zadovoljstvu.
Staritrg pri Slovenjgradcu. Mladina starotrž-ka! Prihodnja kvaterna nedelja bo tvoj dan! Veseli se ga! Pripravil ti ga je znani, vneti mladinoljub, preč. gospod dr. Josip Hohnjec, profesor v mariborski bogoslovnici. V cerkvi ob 10. uri te bo navduševal za versko, potem pri socialnem shodu pa za narodno izobrazbo. Na noge torej vsi, prav vsi!
Staritrg pri Slovenjgradcu. Postno romanje na Grad se je pričelo prvi postni petek, kakor po navadi. Vreme je bilo izvanredno lopo solnčno in zato tudi cerkev polna romarjev.
Št. Jakob v Slov. goricah. Pri nas se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Ptujski „Štajere“ je že začel napadati naše može in prerokovati, da bodo v prihodnjem občinskem odboru sami njegovi pristaši. Mi dvomimo o tem, kajti naši vrli Šentjakobcani se gotovo ne bodo dali komandirati od lista, ki tako ostudno blati naše verske, narodne in gospodarske pravice, ter napada naše delavne kmečke poslance. Združite se vsi slovenski Šentjakobcani in dajte ptujskemu smrdljivcu „Štajercu“ in njegovemu dopisunu krepko po nosu, s tem, da pri volitvah porazite njegovo nemškutarsko in proti-kmečko stranko. Šent-jakobčani, na noge!
Črešnjevec. Pri nas je bilo 6 porok. A v našo žalost moramo poročati, da so bile vse pri Kapunu in nobena ne pri Kresniku. To je gotovo tako hudo, da se mora zjokati vsako pravo posilinemško srce, posebno ako pomislimo, da so bile vse te poroke iz Vrh-loge, ki je bila včasih popolna Kresnikova domena. Videti je, da se mu povsod tla majajo. Pravijo, da je radi tega gospod Kresnik žalosten. (Radi verjamemo. Op. uredn.)
Št. Ilj,v Slov. goricah. Zadnji „Turner- und Südmarkball“ v kobači je bil tembolj imeniten, ker ste ga s svojo preimenitno navzočnostjo počastili dve Velenemki slovenskega pokolenja. Samo škoda velika, da ti dve gospodični niste prišli v terno, pri izberi „patrones“ za ta vsenemški „bal.“ Čudno se nam zdi od teh modernih gospodičen, da znata tako fletno dvorjanih našim turnarjem in Siidmarkovcem. Mogoče, da je igral glavno ulogo pri tem vsenemškem špasu vendar-le „Der letzte Versuch.“ Bomo ' videli, če bo kaj uspeha. Sicer pa škandal in sramota vsem tistim kreaturam, ki s tako brezbrižno lahkoto izdajo in zatajijo svojo slovensko pokolenje. Imena tistih dveh slavnih gospodičin, oziroma še drugih „naših“, ki so se srečne čutili na „Turnerkränzchen“, če bo treba, objavimo v eni prihodnjih številk.
Mala Nedelja. Liberalci so res čudni ljudje. Kakor veter piha, tako pa obračajo svoj plašč. Na shodu dne 9. prosinca so bili vsi zelo dobri kristja-
Stran 8.
ni. Nekoliko časa pozneje pa, ko je prišel k enemu od njih mož, ki je pobiral darove za cerkveno zastavo, se mu je le-ta krepko odrezal: Ali ne veš, da nisem prijatelj cerkve in da zato tudi nič ne dam? In mož je moral oditi. (Neki drugi izmed naših liberalcev, ki je tudi dober kristjan, kadar kaže in je potrebno, je tako-le tolažil svojega bolnega prijatelja, ki je bil na smrtni postelji: „Nič ne obžaluj svojih pregreh, ker tako ni nobene odgovornosti. Kar imaš dobrega, je na tem svetu, po smrti itak vse mine!“ In mladi bolnik, ki je bil že lepo spravljen z Bogom, liberalnega zapeljivca sicer ni poslušal, a vsa zadeva je značilna za naše liberalce, ki so včasih tako ogorčeni, ako jim kdo očita, da so protiverski. Da bo število bolj okroglo, omenim še tretjega iz kroga naših liberalcev. Ta je sicer še mlad, a ne veliko boljši, kakor že omenjena. Ta se je namreč skril, ko so prišli na njegov dom spovedavat. Seveda je to storil iz same bogaboječnosti, ta dobri kristjan. In taki brezverski liberalci imajo tukaj pri nas še marsikatero važno besedo. Tako ne gre naprej! Vsi, ki nam je kaj za poštenost našega ljudstva, se moramo združiti, da zatremo te liberalne pohujšljivce in jim odvzamemo vsako priliko širiti svoje nauke.
Svičina. Pri nas se je pred kratkim ustanovila podružnica zloglasne protestantovske Südmarke. Pristopilo je k temu protikatoliškemu društvu več sicer poštenih posestnikov. Kajti ljudstvo se je dalo zbegati po raznih tukajšnjih kričačih, kakor tO)' „trdi“ Nemec Giusepe Pascolo, Herzog, Menhart in drugi. V odboru podružnice so sami taki, ki so sinovi slovenskih vernih mater in očetov, a so sedaj začeli v blato teptati jezik materni in vero očetov. V bližnjem St. liju je Südmarka dovolj jasno pokazala, kaj hoče: Uničiti katoliško vero, Slovence zapoditi z domače grude, v naše kraje pa naseliti lutrovske Pruse in Švabe. Žalostno, da naši sicer dobri ljudje tako brezbrižno drvijo v Südmarkino žrelo!
St. Ilj v Slov. gor. Dne 13. februarja se je v Baumanovi gostilni vršil občni zbor našega bralnega društva, ki je bil izvanredno dobro obiskan. Po poročilih o delovanju društva v pretečenem letu in vo-litvi odbora je predaval gospod dr. Leskovar iz Maribora. Predavanje je bilo zelo zanimivo, ter je zbrano ljudstvo se veselilo, da smo dobili v Maribor tako veščega pravnika, ki je popolnoma naš mož. Na predlog gospoda Pušenjaka se je odbor bralnega društva sledeče sestavil:	Golob predsednik, E. Vračko, pod-
predsednik, Lilek tajnik, Draž blagajnik, Thaler in Žebot pa kot odbornika. Knjižničar ostane vrli Davorin Rozman, namestnika pa Simonič Ignacij in Lopič Alojz. Pregledovalca računov sta naš trgovec H. Pak in Alojz Lorenčič. Po zborovanju se je razvila poštena domača zabava, pri kateri so naši svifiinski slavčki in domači pevci iepodoneče pesmice krožili. Želimo, da bi edino slovensko društvo v St. liju dobro uspevalo in rešilo naš krasni St. Ilj preteče nevarnosti.
Koroško.
Celovec. Dne 10. t. m. se je ustanovila tolipo-trebna zveza slovenskih županov in občinskih odbornikov za Koroško. 'O potrebi in namenu te nove organizacije je govoril sklicatelj shoda gospod doktor Brejc. Naglašal je v svojem govoru, da je potrebna dandanes za vse naše slovenske občinske zastopnike tesna medsebojna zveza. Ta organizacija je nujno potrebna iz stanovskega, še bolj pa iz narodnega stališča. V tej združitvi se bo skrbelo za dober, izvežban županski naraščaj, v ozki zvezi pa bodo župani tudi tedaj, ko je treba braniti narodne pravice. Iz županske zveze se bodo dajale potrebne direktive v stanovskih in narodnih vprašanjih. — Udeležba na zborovanju je bila lepa vkljub slabemu vremenu. Načelnikom Zveze je bil izvoljen župan občine Blato, gospod Pavel Miklavčič. (Želimo novi organizaciji koroških bratov najboljše uspehe.
Velika nesreča na morju.
Dne 11. februarja se je ponesrečil na morju blizu Španske obali francoski parnik „General Cham-, cy.“ Smrt je našlo pri tej veliki katastrofi 150 ljudi. Le nekaj potnikov, oziroma mornarjev, se je rešilo. Parnik je vsled hudega viharja zadel ob neko skalo, ter se je vsled tega v par minutah potopil, kakor že rečeno, skoro z vsem moštvom in potniki.
Druga poročila zopet pravijo,;1 da se je „General Chancy“ potopil vsled eksplozije parnega kotla.
Nesreča je bila tem hujša, ker je divjal v tem času na morju velik vihar, in sploh najbolj izvežba-nim mornarjem ni bilo mogoče misliti na svojo rešitev. Ponesrečeni potniki so večinoma sami Francozi.
Vsled nemirnega morja se za sedaj ne mere plavajoča mrtva trupla spraviti na kopno. Razni tatovi se skušajo polastiti blaga, ki plava ob obali. Družba, čegar last je bil „General Chancy“, trpi več milijonov kron škode.
Se ena nesreča na morju.
Iz Satiage de Chile se poroča, da se je pri otoku Huamblin ponesrečil parnik „Luna“, ki je vozil iz Liverpoola v Callao. Angleški parnik „Hathumet“ je rešil 205 potnikov, a na „Luni“ jih je še ostalo 88. Prvi krmilar in 50 mornarjev je utonilo.
%j0gr Širite „Stražo * "3NE
MALA NAZNANILA
ki se •'-prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drngače se te odgovori.
Nikoli tog
ne bodem menjal mila, odkar rabim Bergmann-ovo Sf ecken pferd-lilljlno Ulilo (znamka Steckenpferd) od Bergmanns & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijahitd.
MT* 500 hi najboljšega haloškega vina iz 1. 1909, ze dvakrat pretočenega, proda po K 30 — do 40'— loko žel. postaja „Posojilnica Sv. Barbara v Hal “ “T®® 17
$lradne= = zavitke
z natisom in brez natisa, vsake velikosti in kakovosti
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Edina narodna trgovina čevljev
Štefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebne čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!	7
&
--------------------------’S
Cerkveni in sobni slikar in pieskar v
Franjo Horvat
fl\ ARI BOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, drnštvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
vir
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke

Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, [kcncesionirani »vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?U?
mm
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne,
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-iii vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove
itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike,
gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hfdraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briicken-iwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah._________________
Leitersberger Weinstube
(Hotel „ALWIES“)
priporoča izvrstna pristna vina, zmi-raj sveže marčno pivo in dobro ku«
hinjo.
*** Za društva posebna soba.
Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Perilo
žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pase, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se kupi v veletrgovski hiši 04
R. Stermecki, Celje.
Velikanska zaloga garnitur, zastorov in preprog 1 garnitura iz 1 prtiča za mizo in 2 za posteljo sknpaj K 9'—, fina K 10—. Kam-br: kasti h ostankov po 2o mt., trpežni, K 8'—, fiai K jlO'—, zelo fini K 12 -.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SŠBureš

Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K
Marna st. Cirila t Mariboru.
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
frramnfnnp 8 stovcnskimi ploščami, čistim in vXI d J ilUl U II V jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Ignac Božič
narodni krojač t Maribora,
Tegethofova niica 16, y hiši dr, Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
Dobra poceni zdrava
mora biti resnična kava za družino. ‘Go je pa ^Kathreiner ŽKneippova sladna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrečno povdarja ime ŽKathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom in s sliko župnika ŽKneippa kot varstveno znamko.
78
V nnjnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloeeus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
priporoča svojo doma
10BERT
konjak.
Xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
e
)
žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
Založnik,in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.”
Odgovorni urednik: Fran Rakovič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,