\ INFORMATOR GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE JN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE,DSSS SOZD Vtovo Velenje, 31. maja 1989 Leto XXIII. Številka 20 [gorenje Z znanjem za kakovost, ekologijo in humano delo Priložnostno slovesnostjo sc korenju Gospodinjski aparat svP1,el(’ 26' maia 1989’ Preclal vnwemu namer,u nove proiz i dne Pridobitve, med katerim najpomembnejša linija zi 'tuStediU3"'6 pločevlne v toz iem 6 naPrave' ki jih sedaj vključu krmT* * * * V Proizvodnjo, so numerične se ih6 in prilagojene tako, d; c Jahko kasneje priključijo n< htralni računalnik, s katerim bc voh n° obvladovati celotno proiz ni°- yse to zahteva od nas no Drin n1?nia’ ki si i'h moramo sprot nou0biti’ Poiog tega pa še osvojit zahf tehnol°giie. kar od vse! dar!?va še dodatne napore, ven ^ drugega izhoda ni. ranlm delavcem surovlnske-o oddelka tozda Štedilniki in s ®*orh je spregovoril pred-»“dhik poslovodnega odbora La ro^jja Gospodinjski aparati ki jo kupujemo danes, je l6t.menjena za naslednje deset-cIiiIh’- Za,° mora biti visoko pro-^ ktivna, ekološko čista, bolj hu-sl na' omogočiti mora energet-v Varčno in kakovostno proiz-n*0'"' ie v priložnostnem na-Pr °ru dejal Ladislav Grdina, raoSednik poslovodnega odbo-Pol °renia Gospodinjski aparati. jeki6^ UsPošne uresničitve pro-r 'a dvojne vgradne pečice je iz-6rn n?^a Poroena tudi nova peč za čer3 'ranie’ k' i° bodo kmalu za-i^ogrevBti z zemeljskim plinom v o Provtako pomembna novost G°renju. H.J. Linijo za preoblikovanje pločevine sta simbolično sprožila vzdrževalec Štefan Gabršek in upravljalec linije Jože Verdev. Pomembna pridobitev v Gorenju Gospodinjski aparati Je tudi linija za clnkanje v bobnih. Kultura v podjetju, da ali ne? V petek, 2. junija 1989, bo ob 10. uri v stavbi sodišča v Titovem Velenju okrogla miza na temo AH nam je potrebna kulturna dejavnost v podjetju? V razgovoru, ki ga pripravljamo v Gorenju v sodelovanju z občinskim svetom Zveze sindikatov, bodo sodelovali strokovnjaki, ki se dalj časa ukvarjajo s tem vprašanjem ter organizatorji in animatorji kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah. Tema razgovora ni samo vprašanje od- govornim, temveč poizkus, da kulturna dejavnost najde svoje pravo mesto v razvojni politiki podjetja. V okviru teme bodo udeleženci razgovora skušali opredeliti tudi vsebinsko in organizacijsko zasnovo kulturne dejavnosti ter ugotoviti, kako je organizirana v posameznih podjetjih. Obenem pa je ta razgovor uvod v zvezno posvetovanje o kulturni dejavnosti v podjetjih, ki bo 26. in 27. oktobra 1989 v Titovem Velenju in katerega gostitelj je Gorenje. S.P. Krepitev delovnega prijateljstva Letošnje 5. srečanje Gorenjevih maloprodajnih delavcev, je bilo od 26. do 28. maja v Llpl-ku. Delavce maloprodaje iz vseh razstavno-prodajnih centrov Gorenja v Jugoslaviji je pozdravil podpredsednik PO Gorenje Commerce Jure Toplak, ki je med drugim dejal, da so takšna srečanja delavcev ne le dobra, temveč potrebna ter poudaril, da naj delavci maloprodaje Gorenja to tradicijo nadaljujejo. Ob tem je orisal položaj poslovnega sistema Gorenje na tujem in domačem tržišču in hkrati poudaril pomen vloge delavcev maloprodaje pri uresničevanju prodajnih nalog delovne organizacije na domačem tržišču. Delavci maloprodaje in delavci Gorenja Servis so, po njegovih besedah, ambasadorji Gorenja na domačem tržišču in sta zato njihovo delo in poslanstvo zelo odgovorna. Direktor maloprodaje Branko Majdič je spregovoril o uspešnosti dela in poslovanja maloprodaje med dvema srečanjema, o povečanju delovnih, prostorskih in transportnih zmogljivosti v maloprodaji ter o uvajanju računalnikov v poslovanje. Po pozdravni besedi predsednika konference sindikata Gorenja Commerce je Zlatko Pahor, s sodelavci iz Zagreba "srce in motor" letošnjega srečanja, razvil prapor in s tem naznanil zače-(Nadaljevanje na 2. strani) Zbor delavcev maloprodaje ob otvoritvi srečanja v Llplku Krepitev delovnega prijateljstva (Nadaljevanje s 1. strani) tek praznovanja, v sejni sobi hotela pa so delegati delavskega sveta pričeli svečano zasedanje. Letošnje srečanje je obogatila še razstava neutrudnega likovnega ustvarjalca in delavca maloprodaje Oskarja Sovinca, vrstila pa so se tudi športna tekmovanja. Celotno srečanje je prežemal duh prijateljstva in tovarištva, kjer so zmagali vsi udeleženci. V športu pa so zmagali ljubitelji malega nogometa iz Sarajeva, mini golfa z Reke, iz Ljubljane in Titovega Velenja, pikada iz Prištine, šaha iz Titograda. Na zaključnem zabavnem večeru, ki je bil v znaku pesmi in lepote, je zmagala mlada delavka maloprodaje iz Titovega Velenja. Prapor srečanja so delavci maloprodaje iz Zagreba predali delavcem iz Beograda, ki bodo organizatorji oziroma gostitelji 6. srečanja prihodnje leto v Lepenskem viru. Dušanka Založnik športni utrinek s 5. srečanja delavcev maloprodaje v Llplku. V mini nogometu so zmagali Sarajevčani v temnih majicah. Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš V organizaciji Izobraževalnega centra sozda Gorenje in s sodelovanjem Centra za tuje jezike iz Ljubljane je bil v Topolšici od 15. do 19. maja 1989 seminar poslovne komunikacije v angleškem jeziku. Na tem petdnevnem seminarju, ki so ga obiskovali poslovodni in strokovni delavci Gorenjevih delovnih organizacij, so slušatelji pridobili teoretična in praktična znanja in spretnosti za poslovno komuniciranje v angleškem jeziku. Prilagojen učni program 14-dnevne šole iz Radencev, v katerem so slušatelji obvladali področje komunikacije s poslovnimi partnerji pri sklepanju poslov, pogodb in sodobno strokovno angleško terminologijo, je bil izveden na najučinkovitejši metodični ravni in s pomočjo izvirne učne literature. Pouk in vaje so potekali v skupinah, v dvojicah, s simuliranjem situacij in ob spremljanju avdio in video posnetkov v izvirni angleščini. Značilna je bil aktivna udeležba vseh slušateljev, ki so ob koncu seminarja, zadovoljni s kakovostjo in načinom izvajanja pouka predlagali, da predavateljica Marija Vesnaver sodeluje tudi v nadaljevalnem delu, ki bo jeseni. Hkrati je, prav tako v Topolšici, potekal še tečaj poslovne komunikacije v nemškem jeziku, ki so ga spremljali poslovodni in vodstveni delavci Gorenja Glin iz Nazarij. Udeleženci tega tečaja so namreč najprej celovito obno- vili slovnico, junija pa bodo nadaljevali pouk nemškega jezika na področju poslovne strokovne terminologije, ki ga bo še naprej vodila prof. Ana Muster Čenčur iz Ljubljane. Na Centru srednjih šol v Titovem Velenju poteka od aprila do konca junija pripravljalni seminar angleškega jezika za izpit za zunanjetrgovinsko registracijo. Spremlja ga 11 Gorenjevih delavcev, kandidatov za izpit za zunanjetrgovinsko registracijo. Druga skupina 10 delavcev pa utrjuje znanje slovnice angleškega jezika za uspešnejše spremljanje jesenskega seminarja, ki bo priprava za izpit iz tujega jezika za zunanjetrgovinsko registracijo. Dušanka Založnik Tečaj za telefonsko sporazumevanje v angleščini Izobraževalni center Gorenje organizira v sodelovanju z ljubljanskim Centrom za tuje jezike dvodnevni tečaj sporazumevanja po telefonu v angleščini za tajnice in telefoniste. Tečaj bo 22. In 23. junija 1989 v Topolšici. Za sprejem v tečaj je potrebno vsaj osnovnošolsko znanje angleščine. Tajnice, telefonisti dopolnite svoje znanje in utrdite svojo profesionalno raven. Pisne prijave sprejemamo do zasedbe (število tečajnikov je omejeno), vendar najkasneje do 10. junija 1989. Dodatne informacije dobite v Izobraževalnem centru Gorenje, II ATC, interna 337. Srečanje na delovnem mestu Jože Primožič Rasel je skupaj z obratom Keramika Gorenja Notranja oprema, si v njem nenehno večal znanje. Da pa je pred leti laže začel svojo pot tehnologa, je Jože Primožič sodeloval že pri montaži potrebnih strojev v novi tovarni in tako na najbolj neposreden način spoznal najpomembnejše o njih. Njegovo je spremljanje proizvodnje, tehnoloških postopkov, njihove dokumentacije, spremembe na strojih. Delo v neposredni proizvodnji in za pisalno mizo. Kombinacija, ki se Jožetu Primožiču zdi ravno prava, saj je delo pestrejše, zanimivejše. Nekaj časa je bil tudi vodja končne kontrole izdelkov v obratu, vendar je ugotovil, da pravzaprav več koristi pri delu, s katerim je v Gorenju začel. V vseh letih dela s keramičnimi ploščicami je namreč dodobra spoznal celotno proizvodnjo. Zato mu to delo gre laže od rok kot nekomu, ki šele pride in mu je vse tuje. Pred dvema letoma, ko so stare peči za žganje ploščic zamenjali z drugo, sodobnejšo, je Jože Primožič po dodatno znanje odšel tudi v Italijo, kjer so doma res pravi mojstri za izdelavo lepih in kakovostnih keramičnih ploščic. Zaradi uvajanja novih postopkov, strojev in načina proizvodnje se njegovo delo nenehno spreminja. Včasih je več pozornosti namenjal pečem in stiskanju mase, uravnavanju temperature žganja, porabi plina, uravnavanju gorilnikov. Ob računalniško vodeni liniji je ročno poseganje pravzaprav nepotrebno. Zato pa se srečuje z drugačnimi problemi. Malo ga stisne pri srcu, ko govori o vseh teh spremembah, ki se jim obetajo. Marsikaj se bo spremenilo. In kolikor bo olajšano pred leti tuo fizično naporno delo, bo še P večana njihova odgovornost = večkrat kot doslej bo verje kakšen problem, ki ga v misj' nehote prinese domov, poskus rešiti skupaj z ženo, ki v lab°r toriju preizkuša različne mater' le, pripravlja recepte. V tak' razgovorih prispevata vsak sv J del znanja in izkušenj, za končni uspeh ne more izostaja Delo, ki ga odgovorno opravil : ga je pripeljalo tudi v delavs svet. Po dveh mandatih p' 9a I raje prepustil drugim. Čeprav bil na najbolj neposreden naO seznanjen z dogajanjem v delo ni organizaciji, pa je ves čas tu ugotavljal, da o marsičem k laik ne more strokovno odločb. Vse prevečkrat je šlo le za to malno odločanje. Kot pravi san1: pa bi o strokovnih stvareh mor odločati predvsem strokovnjak'. Vedno pa Jože Primožič v vsa stvari išče nekaj lepega. Tudi z to ostaja zvest Gorenju, oko'J ’ kjer je med sodelavci veliko < zumevanja in medsebojnega s delovanja. , k Darinka Interna 133 Lani, menda je bilo tudi tak čas, smo vsi invalidsko upokojeni delavci (tudi mi, ki delamo na štiri ure) opazili, da nam je nekdo (na čigavo zahtevo in s kako pravico?) odtegnil od OD članarino za Društvo invalidov. Znesek je sam po sebi tako minimalen, da ni vreden besed in z veseljem bi prispevala za to humanitarno društvo še več, upira pa se mi način, kako nekdo samovoljno včlanjuje ljudi v društvo in pri nas vzbuja nepotreben odpor. Lani sem se obrnila na tovariša Angelija in sveto mi je obljubil, da bomo vsi dobili program društva in da se nas bo obveščalo o njegovem delu. Iz vsega seveda ni bilo nič, le letos so nam ponovno odtegnili članarino. Ponovno poudarjam, da ne gre za denar, ampak za samovoljno vključevanje v neko društvo. Ne dovolim, da me kdorkoli vpisuje kamorkoli brez moje vednosti in pristanka, še posebej, če potem nismo niti toliko vredni, da bi se nas obveščalo, kaj to društvo dela. Odločno protestiram proti takemu načinu širjenja članstva, saj meče silno čudno in odbijaj0^ luč na organizacijo, ki ima tako ve humanitaren pomen. Skrajni čas L da se v Gorenju naredi na tem re dročju malo reda. Ne branim članstva in iz tega izhajajočih otlV® „ odločno pa odklanjam neodgovo' in neprimeren način. Ko bom vede ' zakaj sem članica društva, kaj de 1 kakšne so obveznosti društva do e1 ne, bom rade volje prispevala de" in delo, ter tako izpolnjevala sVOr obveznosti do društva. Mislim, da | društvo invalidov tako pomembna ? ganizacija, da se ne bi nihče s ta neresnim pristopom smel norčeval' njega in spodkopavati njegov ugl^\ Od društva, ki dela na tak način, ^ najodločneje distanciram! Zahtevam, da mi odgovorni dajo je' no odgovor, saj zadeva ni ogo'® samo mene! Ingeborg Ca5 Zaradi pomanjkanja prostora, bo . govor objavljen v prihodnji številk1’ od 0^',n'5k° del° v letu 1389 or~ vdiramo preko Študentske- enote'V,Sa Maribor' P°slovne Ig?v° Velenje, Kersnikova 1, I J^SS 185); Celje, Ul. 29. no-vnbrg 31, (tel. 34 434); Ravne K°*e, Partizanska 19. ra^°!dati za počitniško delo mo-J a° 15- 6. 1989 izpolniti prilepov fr^avo 'n i0 dostaviti v ka-(jai ske oddelke posameznih Ti, Vnih organizacij Gorenja v dal jem Velenju, kjer bi želeli j1- Minimalni rok opravljanja dr,, n|skega dela je 15 delovnih Prek*^0 d'iak al' študent dela 0 študentskega servisa, se šturf v^lan',i Pd poslovni enoti ^rfskega servisa, oziroma h a,!v°ie članstvo podaljšati. iqn5',a v študentskem servisu kebu^a* za Počitniško delo po- Srednlrd'10 0 vpisu v Pr09ram Ž6va • usmerjenega izobra-v n,a (učenci, dijaki) oziroma u-,„ lsokošolsko izobraževalno Janovo (študenti). Cni) prvi vpis 1 fotografijo (3x4 daaj*?lšk° delo mimo štu-f6 skega servisa ni mogoče! d6|a lae pričetka počitniškega doil določi vsaka posamezna 0Vna organizacija! Ko so na osnovni šoli Gustav Šilih iskali tematiko za naravoslovni dan osmošolcev, so se odločili, da bodo proučili problematiko varčevanja z energijo. Gotovo odločitev ni bila slučajna. Večji del ekološke problematike na našem področju je pogojen s pridobivanjem energije: ugrezanje tal zaradi izkopa premoga, onesnaževanje zraka z dimnimi plini pri proizvodnji elektrike, onečiščenju s pepelom iz elektrarne. In ena od poti za zmanjševanje onesnaženosti je gotovo tudi racionalnejša uporaba energije. V Gorenju Gospodinjski aparati smo mladim imeli kaj povedati. Nadja Rebec, diplomirana inženirka, ki dela pri razvoju pralnih strojev, je osmošolcem razložila, kako in kaj smo dosegli na področju zmanjševanja porabe električne energije pri naših aparatih, kaj smo storili za zmanjševanje porabe vode in pralnih praškov. Pri nekaj milijonih aparatov in njihovi vsakodnevni uporabi so ti prihranki izredno pomembni. Pomenijo toliko manj me-ga-watnih ur elektrike, toliko tisoč ton manjšo porabo vode, toliko manj onesnaženo okolje. Posebej je opozorila na premalo ekološko osveščenost in premalo v racionalnost naravnano vedenje ljudi. Večina uporabnikov gospodinjskih aparatov izkorišča le manjši del možnosti, ki jih za racionalnejšo porabo energije nudijo naši aparati. Branko Olup, ki je v svoji diplomski nalogi obravnaval racionalno porabo energije v proizvodnem procesu, je tudi osmošolcem govoril o tem po- dročju. Pokazal je na pomen zmanjševanje izgub pri prenosu energije, optimiranje porabe, vzdrževanje energetskega omrežja, predvsem pa na pomen računalniško podprtega sistema oskrbe z energijo. Tak sistem, ki je deloma že vzpostavljen in se še dograjuje, omogoča racionalnejšo uporabo energije, večjo zanesljivost delovanja celotnega sistema in zmanjševanje stroškov. Predstavitev, ki jo je organiziral oddelek izobraževanja Gorenja Gospodinjski aparati, smo podkrepili še z nekaterimi video posnetki tako, da so naši mladi obiskovalci dobili res celovito sliko in se prepričali, da problema varčevanja energije in ekologije v Gorenju ne zanemarjamo. Trdimo lahko celo, da smo v Gorenju na tem področju naredili več kot marsikdo riru9' Jože Meh Odprta vrata Gorenja Prejšnji teden, za dan mladosti, smo vrata naših tovarn v Titovem Velenju že četrtič na široko odprli vsem, ki bi radi videli, kako nastajajo nepogrešljivi pomočniki sodobnih gospodinjstev. Obiskovalcev, ki so ta dan še posebej naši gosti, je vsako leto več. Prihajajo mladi, mogoče bodoči sodelavci, vedno pa je tudi veliko starejših. Tudi nekdanji delavci niso izjema. Vsi pa so z zanimanjem prisluhnili vodičem in si marsikateri stroj in napravo ogledali tudi pobliže. "O 0 0 Počitniško delo - prijava 1. Priimek in ime: ____________________________________________________________, rojen-a: ---------- naslov: __________________________________________________________________________ tel. doma: _____ 2. Katero šolo - razred si končal-a? ---------------------------------------------------------------- 3. Prihod na delo (ustrezno obkroži!): a) peš b) avtobus c) vlak Vstopna postaja: __________________________________________________________________________________ 4. Si že bil-a na počitniškem delu? da ne Kje: _____________________________________________________________________________________________ 5. Kje bi želel-a delati? ___________________________________________________________________________ Kdaj? (termin): ----------------------------------------------------------------------------------- 6. Štipendist Gorenja: da ne 7. Zaposlitev staršev - oče ------------------------------------------------------------------------- mati ----------------------------------------------------------------------- (podpis staršev) Predvidena razporeditev: ----------------------------------------------------------------------------- (izpolni kadrovski sektor) Titovo Velenje, dne------------------------------------------1989 Delovne naloge v juniju 1989 Gorenje Gospodinjski aparati TOZD Štedilniki l BBS j , u—i 45.630 TOZD Pralno-pomivalna tehnika Pralni stroji ŠIl*fll s m ~ 29.900 Progra- matorji m 27.600 TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika Zamrzo- valne omare •—~ 24.550 Zamrzo- valne skrinje 27.600 Hladilniki r " 15.410 TOZD Kompresorji |f 78.200 TOZD Kondenzatorji 104.432 Gorenje Notranja oprema TOZD Gradbeni elementi (m2) yt 100.000 Gorenje EŠP Barvni TV aparati —i .. 9.200 Gorenje MGA Mali aparati 114.960 Gorenje Servis Servisni posegi ■FEEF 75.500 Zdravko Sabadi Globoko nas je pretresla novica o smrti našega dolgoletnega sodelavca, pionirja Gorenjevega Servisa na Hrvaškem in prizadevnega delavca Gorenjeve maloprodaje v Zagrebu, Zdravka Sabadija. S svojimi vrlinami nam je bil Zdravko vzor pri delu, negovanju tovarištva, medsebojnega prijateljstva in odgovornosti. Njegova očetovska toplina, iskrenost In modrost so nas spodbujali k vestnosti in korektnosti pri delu v stikih z obiskovalci razstav-no-prodajnlh centrov v Zagrebu oziroma kupci Gorenjevih izdelkov. Pogrešali bomo njegove dragocene napotke, nasvete, pripombe, njegov primeren odnos do mladih, novih sodelavcev. Za slehernega je imel v pravem trenutku pravo besedo vseh 21 let dela v Gorenju. V naše prihodnje delo bosta vtkana Zdravkova doslednost in hotenje, ki sta izžarevala v njegovem delovnem vsakdanu. Kar naj- bolje je želel prispevati ugledu in razvoju Gorenja, s katerim se je ponašal. L® na ta način se mu bomo lahko oddolžili, saj sta bi1' središče njegove življenjske opredelitve Gorenje in lastna družina, ki ji je bil nepogrešljiva opora. Žal, smo ostali brez te opore tudi mi, njegovi sodelavci. Naše skupne dogovore, delovne skrbi in zmage bomo morali nositi in uresničevati sami. Toda v njih je vtkana Zdravkova človeška razsežnost. Njegovo po-dobo bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci maloprodaje iz Zagreba Sprostitev za boljše delo V Gorenju Mali gospodinjski aparati si na različnih področjih prizadevajo poskrbeti za svoje delavce in ohranjanje njihovega zdravja. Uredili so obratno ambulanto, udeležujejo se sindikalnih športnih tekmovanj, ne zapostavljajo tudi kulture. Na začetku marca letos so se odločili za petminutno vsakodnevno telovadbo delavk v mon- taži. Po anketi, ki so jo med lavci izvedli pred tem, jih ie , takšno sprostitev med delom 80 odstotkov. Gimnastične H sta za razbremenitev delavk' pri delu pretežno sedijo, Pr,,e „f športni referent v delovni orga zaciji Roman Kronovšek in J,, njihova medicinska sestra CV ka Marjanovič. Tako zdaj vS delovnik ob prijetni glasbi telo di več kot 200 delavk. „ n 0- n Vsi v planine! V nedeljo, 4. junija 1989, bo tradicionalni pohod v Matkov Škaf. Odhod avtobusa je ob 7. uri izpred Rdeče dvorane. Prijave sprejema Rezka Vocovnik, II. ATC, interna 142. Ljubitelji knjig Od 10, maja 1989, si lahko ^ ljubitelji dobrega branja v knjižnic' j dok centra (aneks Gostinske en ^ izposojajo nove knjige. Izbirajo , med 106 naslovi domačih in tuji!1 J torjev. Kot vedno, bo izposoja 13. in 15. uro. Malica Četrtek Petek Sobota Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Govedina v juhi, pecivo Mesni sir, kumarice s krompirjem Pečen puran, mlinci Kranjska, gorčica, ajvar Vampi ali paprikaš, jogurt Dušeni zrezki, solata Hrenovke, kumarična omaka, pecivo Dietna Govedina v juhi, pecivo Mesni sir, kumarice s krompirjem Pečen puran, mlinci Hrenovke, gorčica, čaj Vampi ali jogurt Dušen piščanec, solata . Pečena jajca, mleko, P®6 ___________________ Podatke za delovne načrte nam posredujejo planske službe delovnih organizacij. Vsi podatki so v naravnih enotah, zato za delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje EKO, kjer izde- lujejo več različnih izdelkov, ki so tudi vrednostno zelo različni, planov ne objavljamo. Prav tako ne objavljamo planov za tozd Pohištvo Gorenja Notranja oprema, kjer proizvodnjo načrtujejo tedensko. INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Vel6 |.. Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni org^L dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensk0', klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščen6 r metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošli Titovo VelenjC'